— 150 —
Očetova kletev
(Poslovenil Ivan Tomšič.)
I
Bilo je na Telovo 184* leta. Dva gospodiča se napravita, da bi šla ta dan malo iz mesta v bližnjo vas. Vreme je bilo krasno, nebo čisto, kakor ribje ok6, in solnce je zel6 pripekalo, ako tudi je prejšnji dan tako deževalo, da so še potočki izstopili iz strug. Majhena in prijetna vas B—, kamor o praznicih in nedeljah navadno zahaja silna množica ljudij iz mesta, bila je tudi denes polna, malo ne prepolna kmetskega in gosposkega svčta. Vse se je zbiralo, da bi na-pravili veličasten obhod, kakor je sploh po vsem Slovenskem običajno na svetega rešnjega Telesa dan. Tudi 6na dva gospodiča stopita v versto pobožnega kaiet-skega Ijudstva; a ves pot sta počenjala neumnosti in vsakoverstne šale, katerim se nij mogel smijati nib.ce, razven ujiju samih. Podsmehovala sta se ljudem, oponašala molitev vernega ljudstva in izpodbudljivo petje nedolžnih otrok. Go-vorila sta nespodobnosti, ki se jih vsak izobraženec sramuje, in tako sta skru-nila to sveto pobožuost. Neki starček, siv vojak, ob op6rnicah hod&č, posluSal je dolgo njiju nespodobne pogovore, a dalje uže nij mogel molčati. Stopi k I njima, sune tega in dnega z dolgo palico ter jima reče:                                       I
,,Gerdobi gerdi, ka vaju nij sram tacega početja! Ali se ne bojita, da 1 strela z jasnega neba vaju ne bi udarila? — Ako nemata spoštovanja do po- I božnega Ijudstva, ne zamčiijta vere in njemh svetih. obredov! Kazen božja naj I vaju zadene!"                                                                                                        ¦
,,Ali si čul, Mirko? Strela z jasnega neba naju udari-------!"                   ¦
,,Kaj te li peče ta bedak! — Nekaj žganja preveč je denes potegnil  ter I
misli,  da Bog druzega posla nema,  nego z bliskom in gromom strašiti ljudf. I
Stari vojaki so zarobljeni in neotesani ljudje.   Da si mu dal kak novčič, videl 1
bi, kako ne bi samo bil prosil oprostila, ka je naju razžalil,  nego še obečal bi   ,
bil, moliti za naju. Bajša idiva, Stanko, v V—, ondu bodeva imela obhod okolo ¦
polne mize, kar bode nama bolje dčlo, nego-li tukaj gledati bedaste neumnosti. I
Ali nijsva bila tudi lani tako storila?"                                                                 I
,,Prav govoriS, prijatelj! s pervim železnocestnim vlakom odideva v V—." I
Kakor sta ukrenila, tako tudi storila,  in k  malu sta derdrala iz vasi B. I
Mej potjo sta nesramno pesen krožila po napevu ,,praznika svetega", oponašala I
molitev pobožnib. obhddnikov ter se neprestano smijala in krobotala, kakor je ¦
jedva navadno najsurovejšim neolikancem.                                                           M
Bila sta sinova dveb. tovdrnikov.                                                                 S
Mirko je imel zel<5 bogata roditelja, katera sta si razven dveh velikih to- ¦
varen bila pridobila runogo novcev v gotovini, a verhu tega jima je rokodelstvo ¦
šlo najlepše izpod rok.   Staremu Marku, Mirkovemu očetu, bila je najglavnejša %
skerb, dobro podstaviti sina.                                                                                    f
,,Imenovali so me poprej," reče necega dne sinu, ,,preprostega rokodelčiča, ¦
ki nijsem imel ničesa, razven dobrega gospodarja, katerega sem služil.   Mnogo H
sem hudega užil in tudi mnogo izkusil. Za vojne 1809. leta mi je umerla dobra H
iu ljubeznjiva žena, tvoja pokojna mati. Baš nojna je bila kriva, da dolgo nijsem   j
— 151 -
mogel rokodelstva sam pričeti. Ko se mir storf, napravim siiz početka majheno tovarno, ter delo mi je šlo dobro in srečno izpod rok, proizvodi so si našli pot daleč po širocem svetu, in priznati mi je, da baš od <5ne dobe se je začelo vse moje imčnje in bogastvo. Vsak dan sem za to Boga hvalil in se često spominjal siromakov, ker sem poprej tudi sam bil siromak. Bodi zatorej, kakoršen sem bil jaz: bodi delaven, svoja opravila zveršiij pridao ia veselo. Niti Boga, od kate-rega je vse dobro, niti siromakov ne smeš nikoli pozabiti, in srečen bodei ter zadovoljen vse svoje življenje."
Kako je Mirko izpolnjeval besede dobrega očeta, to smo videli pri obhodu sv. rešnjega Telesa v bližnjej vasi B—. A morebiti je bil njegov prijatelj Stanko kriv vsega tega, ker je Mirko ž niim vedno občeval, a Stanko je bil jako slabo odgojen. Njegova roditelja sta bila sama brezbožna; otročje odgojilo jima je bilo deveta skerb; a živeti v samem veselji in sla"sti ter se visoko povzdigovati bila je njiju jedina misel. Takisto je Stanko odrastel, sam ne veddč, kako ?
n.
Stari Marko je uže malo ne ves osMbel; zato je izročil sfnu tovarno in vso imovino. Perva misel Mirkova je zdaj bila, oženiti se, a ne po naukih, kakor veli sveta vera, nego ženitva naj bi mu bila samo prirok (pripomoček), da si nabere mnogo novcev, in ženo si je hotel imeti deklo v hiži.
Tudi ta želja se mu izpolni vsa po njegovej volji. Res je čudno na tem božjem svetu! Koliko Ijudfj je, kateri molijo in prosijo ljubega Boga vsakdanjega kruha, a predno ga dobodo, tem6 stisk in težav jim je poprej prebiti, in mno-ge, ki imajo vsega v obilnosti, vendar tak<5j srečajo vse njih želje! Vsaka stvar ima svoj uzrok. Kt)liko ljudij je uze poleg vse svoje imofine propadlo! In ali je res prava sreča vse dao. kar svet ,,srečo" imenuje? Ali menj boli, ako si človek življenje vzame se zlžto vervjo iiego-li s konopno?
Mlademu Mirku je šlo vse po sreči. Kokodelstvo mu je čim dlje tem lepše cvetlo, in Markove hiže firma je bila uže poprej povsod na dobrera glasu, kajti zdelki njegove tovarne so bili najboljši. Štari nastavnik (mojster), uže mnogo let zvest služabaik Markove biže, delal je pametno z družino, katera si je zopet na vso moč prizadevala, da se dobri glas Markove tovarne ohraai tudi novemu gospodarju.
Njegova mlada žena, hči necega tovarnika, prinesla mu je lepo stvar novcev za včno (doto) v hižo in verhu tega dušne kreposti in dobro milo serce. Hižna opravila je natančno zverševala, z družino bila uljudna in prijazna, ter je tako s krotkostjo storila več, nego li nje mož s hladaokervao ošabnostjo ia ostrostjo, s katero je često jako nepreraišljeno ter nečloveški delal z družino.
Stari nastavnik nekedanje Markove tovarne je zdaj mnogo preterpel od Mirka, ki je hotel vse bolje znati nego-li stari, pri rokodelstvu osivšli nastavnik, da-si ni imel nikakoršne izkušnje niti znanja tovarniškib. poslov.
Malo ae vedno so sluge tožili staremu gospodarju Marku; a on je je zmirom tolažil, rekoč: ,,moj sin Mirko je bil od nekedaj nialo prenagel, vendar ima dobro serce; upam, da se izpameti in poboljša."
A ko Mirko zve o teh pritožbah, začne letati, kakor divji, po tovarni, pre-klinjati in rotiti se, ter zahtevati, da se mu ovadijo imena vseh nezadovolnežev.
10*
— 152 —
Nobeden mu ne odgovorf niti besedice. V svojej besnosti iz službe spodf starega nastavnika in vse dosedanje delavce razven jeduega, ki mu je uže dlje služil za ovadiiha njegove družiae. Prišla je uova družina v tovarno, a nepoznavši svoje službe, bila je prisiljena zadovoleti z gerdimi psovkami, s katerimi je svoje ljudi gospodar malo ne vsak dan pital. — A poleg vsega tega je tudi mnogo mnogo terpela njegova dobra žena. Mirko jo je vedno tako gledal, kakor da mu nij žena; še pred družino jo je zasramoval z gerdimi pridevki, kar je bilo krivo, da je delavci nijso niti spoštovali niti Ijubili. Sama o sebi nij smela ničesa storiti, ker se je bala, da bi je ovaduhi ne izdali ter možu še bolj ne očernili. Vse to kaže, da je v Mirkovej hiži bilo pravo robsko življenje.
Oj ubogi delavci! Kako jim je bilo posebno ob izplačevanji njihovega za-služka! Nikoli nijso dobivali polnega plačila, razven dnih, kateri so se mlademu gospodarju uslužili, bodi si s čimer koli.
Zato so ili vsi boljši delavci iz službe in ostali so sami neizkušenci, katerim je Mirko bil pozneje tudi ostrejši in še plačilo jiin je utergaval.
Tako je vsa propala Mirkova tovarna, ki je bila ob gospodarstvu njegovega očeta vzor prave delavnosti in oberta; nje slavno ime je oternelo.
A verhu vsega tega je bil Mirko vendar tako kratkoviden, da nij razumel, kaka nesreča mu preti. Povzdajal se je preveč na svoje novce ter pohajkoval po vseh zabavah. Hodil je v gledališča, v koncerte, na plese, pohajal pivnice itd., ter si nij vzkratil ničesa, po černer je ujegovo serce želelo; a na vse te zabave je njegova žena smela iti samo tedaj, kedar jeon bilposebno dobre volje. Vendar se je Mirko še najrajši družil se Stankom, svojiin starim prijateljem od mladih nog, in še z nekaterimi drugimi tovariši, ki so bili po njegovein serci. Tako je šlo v tej hiži zdaj vse kriviin potem, a to je dakako naposled dolet&o tudi ušesa starega Marka.
Necega dne je začel Mirko zopet po navadi razbijati po hiži, z vrati lopii-tati, psovati in razgrajati. Baš v tem hipu stopi oče Marko v sobo.
,,Nu, lepo, verlo lepo delaš!" reče starček malopridnemu sinu, ki je iz bližnje sobe kakor besen prisopihal ter se uekako ustrašil, ko je videl očeta pred soboj.
Nij ga uže redii v hiži, dragi očka —u ,,Kdo je tega kriv?" odgovori Marko resno.
,,Ljubeznjivi oče!  vi ne morete niti pomisliti, kako je vse na rdbe-------
kedar je žena v hiži —"
,,Mirko, pazi se, da ne žališ dobre soproge; tain v kuhinji joka sirota, da bi se je kamen usmilil, a tvoje serce je brezčutao. Jaz znaru tvojo soprogo; 6na je delavna, miroljubiva in plemenita žeua. Ako žaliti smeš tako ženo, to jaz mislim, da s toboj nikče ne more složno živeti razven tvojih lelikoumnib. tovarisev. Kakor sein videl na svoje oči, imaš v tovarui vse nove delavce. A kje je stari nastavnik Eadovan, moj nekedanji najzvestejši sluga? Nu! zdaj je res lepo videti! Svojo tovanio, ki je bila za raojega gospodarstva v naj-lepšem redu, izročil sein vso tvojiin rokam, žena ti je priaesla 20.000 gld. vena (dote) v hižo, — res lepi novci, da bi ž njiini bil delal in se okoristil; a ti se za vse to ne pečeš; rajši pohajkuješ z malopridueži ter srainotiš hižo in žališ blago ženo z najsurovejšiuii psovkaiui. Ali si se tega naučil od mene ? —¦ Tukaj pred toboj stojiua ter te rotiin, da poboljšaj svoje življenje.   Pomisli, da bodeS
— 153 —
dolžen svojim otrokom pot kazati z dobrim zgledom; pomisli, da surovim ve-denjem do žene sam sebi čast izpodkopavaš pri družini; pomisli, da od slabih delavcev se dobiva slabo blago, in to tem slabčjše, ako nemajo včdnega in modrega uast&vnika! Zato resno zahtevam od tebe, da mi željo izpoIniS; ako nehčeš, to znaj, da ne bodeš imel od mene dedništva!"
,,Poslušal sem, oče, vse od kraja do konca; dostaviti mi je, da sem jaz v tej hiži gospodar, ter da imam o svojih domačih strarčh tudi svoje domače misli, katerih se ne iznebodem, naj bi želel tudi moj oče, kateremu jaz morem vsak hip vrata —"
,,Oj ti hudobna, ti nehvaležna stvar! Evo me, idem iz tvoje hiže, ter se nikoli ne povernem vanjo. A dobro p<5mni dan, kedaj ti je oče v pomoč pritekel z dobrim svetom. Oče ti gre iz hiže, a vsa nesreča in zlo ti pojde vanjo. — Pride čas, ko bodeš hrepenčče želel očetovega sveta, a tedaj bodem jaz počival uže v hladnem grobu ter na veke molčal. Ali zdaj hočem govoriti, dokler Še v meni kipi pravični serd zaradi teptanib. otročjih dolžnostlj. Gorje tebi, nesrečni otrok, ki si do tal razderl poštenje moje hiže! Siromake si pritiskal samo zato, da laže razuzdano živiš! Gorje tebi, ki so ti svete dolžnosti, katere naklada vera —"
,,Ha, ha, ha! Znal sem, da pridete tudi do vere! Prosim vas, ne govorite mi, kakor da ste kak duhovnik! Ne veste li, da takih stvarfj ne poslušam rad in da duhovnike sovražim od vse svoje duše?"
,,Še rad je bodeš poslušal, sin moj! Videl bodeš k malu, kaj je Bog! A ti predobri stvarnik! ozri se milostivo iz svetih nebes ter se usmili terdovratnega grešnika. In če je tvoja jeza nanj uže tolika, da se ga usmiliti ne more§, kaznjiij ga ti, jaz ga uže ne morem! Storil sem svojo dolžnost, ker sem njegov oče; sedaj naj sam poskuša, kako se živi na tem ubozem svetu."
To rekši se zgrdzi obnemogli starček v naslonjačo. Žalost je malo ne umorila njegovo dobro serce.
,,Nž! grom je treščil v t^ a ne v mž" s krohotom reče nečloveSki sin, ter naglo odide iz sobe, očeta ostaveljši samega.
m.
Bog je dober. On daje solncu sijati na pravične in krirične, polju roditi dobrim in hudobnim; a vse, kar ked<5 stori, pride do njega, da plačuje ali kaz-ujuje po zaslužku. Posebno lep je bil dan, ko je Mirko zopet ukrenil, iti v bližnjo vas. Eumeno solnce je obsevalo rso zemljo, da-si Mirko nij vreden bil najmanjšega njegovega žarka.
S pervim jutranjim vlakom odideta Mirko in žena ter tndi Stanko se svojo zaročnico v prijazno vas L—. Ta dan jim je bil dan pravega veselja, kakor se jim je na lici videlo. Prepevalo, šalilo, rtakalo se je po berdih in dolinah. Da, še Mfrkovica je bila nekako nena>adno vesela, ali saino na videz ali v resnici, tega ne znamo; a bila je dobre volje. Tudi meček (žogo*)
») Ta teseda je nesjovanska, namreč laška, rzeta iz benedskega narečja: zogo, v laškem pismenem jeziku: giuoco, gioco, lat. jocus. Benedska beseda: zogo znači vsako igro, in Slovenci smo jo vzeli za tisto igro, v katerej se bije meček (der Ball), kar se niski imenuje: mjač m., mjačik m., od korenike: EQQk: m§k&ku adj., weich.
— 154 —
so bili, kakor mali otroci, in dosti je bilo smeha, če je komu izpodletelo, kar se
je iuiku često dogodilo. Ko so mu se drugi smijali, razjezi se in reče:
,,Eedak naj bcdem, ča 6aega starega prosjaka ne zadenem v glavo!"
,,Pomiri se, dragi Mirko!" poprosi ga soproga.
,,Česa sa mi je bati? To je nekakov prosjak, kisene sme nd-me hudovati."
Jedva to reče, zažeae mčček na ubozega starčka terga pogodibaš v glavo. K malu potem se starček zgriizi na zemljo.
Okrog stoječi Ijudje so mislili, da ga je zadela kap, in stopijo k njemu. A ko poleg DJega ugledajo meček, razjezč se ter se hudujejo na popotnike, ka smejo kaj tacega storiti. V tem se tudi starček malo zavž, a Mirko stopi po mččsk. Kako se ustraši, spoznavši <5nega starčka — ubozega vojaka, — ki mu je pred tremi leti v vasi B.— koril gerdo vedžnje na sv. rešnjega Telesa dan.
,,Tako je prav! Nijsem vain krivice storil; samo povernil vam sem, ker ste mi pred tremi leti bili na Telovo v vasi B.— herbet premerili s palico. Ali še pdmnite ta dan?
,,Zato si jaz glave ne belim, a poskušali bodete le vse drugačne udarce. Mislite li, da je prosj&k samo zato na svžtu, da bi se mu r<5gali vaše verste ljudje? Ali vam sa tako prijetno zdi, mučiti siromašne ljudi? — Pazite se, . gospod, da vam se ne dogodi kaj, česar bi ne mogli z lepa pozabiti. človek je slab, kakor posoda, ki se razbije, predno se je nadejati; — njegova sreča ia bogastvo nij drugo, nego li ugodna in prijetna sanja."
To rekši odide starček, in Mirko gerde psovke za njim IuČa. Tudi drugi se potem razidd. Mirko se verne k svojej družbi, ki je tedaj uže bila poleg ne-cega jezera, ter se je baš napravljala v čolnič, da bi se po vodi vozila. Vsi posedejo t Čoln, a Mirko in Stanko primeta za veslo t&r vozita po vsem jezeru okolo. Naposled krenejo pod veliko pečino, ki seje visokovzdigovalanadjezerom. Pod njo je bila prijetna senca, od kodar se je videlo po vsem jezeru. Tu v senco sedejo, da bi se malo okoristili s kračo, kruhoin in vinom, kar so bili s soboj prinesli. Dobro so se zabavljali. Potlej vstanejo ter zopet začn6 po jezeru veslati. A naglo pride velika soparica, jame se oblačiti, in iz daljave se začuje zamčlklo germenje. Žeaski sta se zel<5 ustrašili, druga k drugej se pritiskžje, ter gledali tja, od kodar se je čulo gerinenje. S povzdigaenima rokama prosita Mirka in Sianka, naj hitro zavijeta k bregu. A ta dva, uže sarna ob sebi svojeglavna, zdaj Š9 z vinom razgrgta, ne poslušata niti prošenj niti se ne ustrašita, nego nalašč poženeta čolnič dalje po vodi. Zdajci kobne strašna nevihta, černi oblaki preprežejo neb<5 ia stemi se, kakor po noči. Bliski sukajo po nebu in grom bobni, da človeka strah in groza izpreletava. Stdperv zdaj, ko se velik dež ulije na zemljo, čolnič oberneta k bregu. A jedva izstopijo, uže zapazi Mirkovica, da je pod pečfno pozabila piašč. Mirko berzo skoči nazaj v čolniček ter odvesla k pečini. Dež jame curkoma nalivati, neprestžno se bliska in grom bučf, kakor bi se hotelo nebo podreti. Zdaj se stisae taka tema, da se je še jedva raoglo kaj videti. Mfrkovica se je tresla po vsem životu, ko je nje mož odveslal. Uže ga do malega nij poznala v temini, saino kedar se je zablfsnilo, tedaj se je tam daleč videl zibljivi čobiček. Ubožica je na bregu stala, kakor prikovana, ter vsa prem6čena se ozirala na jezero, žalujdč, ka je možu dala iti od sebe. Eekla je: ,,kako lehko se dogodi nesreča, da vihar čolnič preverne ali da blisk —"
— 155 —
|               Še nij izrekla vseh besed, kar se strašno zablisne ter v hipa trčšči nekam
"     — blizu.
Brez zavfoti se uboga sirota zgrfizi na tla.
Stanko je v tem sh svojo zaročnfco vedrfl pod streho bližnje hiže ter y nžglici pozabil Mirka in Mrkovice. Eo je tr&ščilo, stdperv zdaj se opdmni ter zavpije:
,,Za Boga! kje li je Mirko in žena mu? Treščilo je nekam blizu; samo da bi se njima ne pripetila nesreča! — Draga moja! postdj tukaj; iskat ju grem, kje sta in kako sta?"
To rekši odide naglo k jezeru; a kako se ustraši Mirkovice, ko jozaglžda! Vsa bleda, kakor smert, premočena in z razmeršenimi lasmi je slončla na tfnein starem prosjdku, kateri jo je s soboj jedva vlekel.
,,PoMb.ko, poldhko idite, uboga moja gospa"! zdajci prideva do hiže, kjer najdete pomoči; samo naslonite se na-me! Ees je, slab sem in star, a ne bojte 8e, da vas ne bi mogel deržati, dokler močnčjši inkrepkčjši ne pritektf na pomoč. — Evo, uže ide mlad človek. Nij li morebiti vaš mož?"
Stanko se stresne, kakor §iba na vodi, ko razpozna" starega — prosj&ka.
,,Hvala vam velika na dobrem delu, starček, — a kje li je Mirko?!" —
Ona mu ničesa ne odgovorf; samo z roko pokaže tja na jezero. Stanko zdaj res ne ve, ali bi gospe pomagal ali prijatelja poiskal. Nap6sled steče za prijateljem; a vse zam&n, — nikjer ga ne aajde. Zdaj se sp6mni, da je Mirko veslal nazaj k pečini po svoje žene plaič.
Tak6j po bližnjej stezici odhiti k jezeru. Tam zapžzi čolniček ves razbit, a Mirka najde ležččega na brčgu pod verbo. V levej roci je krepko deržal plašč, malo ne ves opaljen od bliska, a z desnico si je pokrival obraz. Ležal je tako, da sta mu n6gi visčli v vodo. Ko Stanko pristopi k njemu, začuti, kako uže slabo diha.
S težavo ga potčgne vsega na breg. Udje mu so bili tako pohabljeni, da se nij mogel od tal vzdigniti, — gromga je ošinil.
Sk6raj potem pride tudi stari prosjak z Mirkovico in s čverstitn kmet-skim mladeničem.
,,Samostotero vam Bog poverni, pošteni starček!" izpregovorf Sfcanko, ter k Mirku se obernivši reče: ,,pogledi, Mirko, zvžste obrambe svojej ženi."
Ko Stanko to izusti, bilo je Mirku v serci tako, kakor bi drugič vdnj tr^ščilo; pogleda starčka v lice ter se ves strčsne in solze se mu uder<5 po obrazu. Poraoli mu roko in reče: ,,oprostite mi!"
IV.
V Mirkovej hiži je vse tiho in žalostno. Na oknih so zavšse, da ne bi solnce sijalo na bolnika, — mladega Mirka.
Kraj postelje sedi žena in oče, ki mu pazita na vsak dihljaj in vsako gibanje. Bolnik je terdno in sladko spal.
Posled nekaj časa izpreglžda ter se ozira zdaj v ženo zdaj v očeta.
,,Ali ne, da me še ljubiš, moja žena? Ia ti, oče, ali mi oprostiš? OprSsti mi!"
,,Ne skSrbi za to! Kako bi drugače mogla tvoja žena biti —"
— 156 —
,,In jaz bi ne bil tvoj oče!" pristavi stari Marko.
,,Oh zel<5 hudoben človek sem bil, ker Bog nij branil, da je v mč treščilo. A kje je poštena duša — prosjak? Vse se mi dozdčva, kakor da je nekakšno božje bitje 6n starček, katerega sem uže dvakrat tako gerdo razžalil. A ne; človek je, kakor smo mi, bogat z lčti in. izkušnjami, kajti drugače bi ne bil onako sterpeljivo prebil sramote, s katero sem ga sramotil. Vedno mi je pred očmi njegovo ljubeznjivo, rekel bi, preobraženo lice. — Vidita li, kako me gleda ?
—  Oh,  nekaj mi serce stiska, kedar se ga domislim!  — Kaj počenjajo moji delavci? Ali so pridni?   Znam, da so pridni ter tudi veseli, ker nij mene mej njimi. Kako me res ljubijo! — Da morejo, v žlici vode bi me utopili!"
,,Mirko, nijso veseli, ne; vsi so žalostui," reče žena. ,,Jaz sem vse poslala v cerkev, da bi od ljubega Boga prosili tvojega zdravja; — tudi plaoilo sem jim dala za denašnji dan."
Samo če so Šli res v cerkev, a ne morebiti v kerčmo, trošit denašnji zaslužek ?"
,,Kako more§ to misliti o naših delavcih?" zaverne ga soproga.
,,Ej, draga žena! nijso zdanji delavci, kakoršai so bili poprejšnji, — ka-koršen je bil osobito stari nastavnik Radovan! — Oh, kako mi ga je žal? — Da, da, ti bi res molili zž-me! — Ali ne oče? — Prav si mi govoril. Zdaj vidim, kako sem hodil krivim potem. — Da bi mogel vse  to zopet popraviti!
—  A rudečelasemu hudobnežu, ki me je tolikokrat razjezil, — njemu nijsi dala plačUa?" -
,,Vsacenra!" odgovori Mirkovica, ,,njemu še dvojno plačflo."
,,To ne more biti! On leniih — Bog mi grelie oprSsti! Bolaa sem,------
a <5n malovrednež, ki me je-------"
,,Zmiroru ti je bil najljubši!" reče soproga hitro in veselo, videvši tolikšno izpremembo v njegovili mislih. ,,Kako bi se bila prederznila, njemu ne dati placila? Ali sem se mogla n&dejati, da se bodeg kedaj na-nj serdil?! ~
,,Njemu in vsem drugim jaz opraščam, ker je tudi meni treba oprostfla; a ne venijem, da bi se on kedaj poboljšal. Da-si morebiti Boga ne razjezi tako, kakor sem ga jaz, vendar na veke ostane — hudobnež! Njega mi požšni iz službe in tudi TSe druge, kateri nehte delati po tvoje. Videl bi rad, bodo-li spoštovali gospodarjevo ženo, ali ne ? Jutri vstanem s postelje. Vsaceam reci —"
,,Kam hočeš iti, za Boga! — Ti se na smeš, ne moreš drigniti s postelje. Ako želiš, pokličem je vse k tebi, da jim poveš, kar ti je drago."
,,Prav si dejdla, žena! Ne moreoi se res geniti z mesta. — Oh, kako me Tse boll! — Po vseb udib me terga! — Kako težko sopem!"
Tako je minolo nekaj dnij. Bokiku nij bilo nič boljše; vedao je biral iu hiral. Zdravnik je do zdaj samo stiskal r&meni, rekel ničesa nij; a necega dne Mirkovici resao veli:
,,Draga gospa! ne ustrašite se preveč. Vašemu soprogu nij pomoci! Po-skerbite, da k njemu duliOTnik pride ter ubozega siromaka pripravi na pot k vččnosti. Pazite, kako se to da zveršiti."
'                  Potem se poslovi ter odide. Žena je sama ostala v sobi, ki je bila s pri-
pertimi vrati ločena od bolnikove.
Naliv solz pritece po njš obled^lem obrazu; kerčevito roci stisne ter po-tzdigne k podobi križanega, ki je na steni visela, in zamolklim glasom reee:
— 157 -
,,ali je res tvoja volja?" — Poznčje se potolaži ter začne premišljevati,  kako bi moža pripravila na izpoved?
Polagoma se nap6ti k njemu.
,,Žena, zakaj si tako objokana? Zakaj si žalostnejša nego poprej ? Ne m&iiš li, da mene uže sk6raj ne bode mej Tami? — Žena, bodi terdna! Slišal sem vse, kar ti je rekel zdravnik. To tudi sam čutim. Hotel sem te uže prositi, da mi pokličeš duhovnika, a nijsem te mogel z nova žalostifci. Pokliči mi ga, dokler sem še zdrave panieti, — nadejem se, da mi jo Bog ohrani do konca. Smertni boj ne bode velik, — po vseh udih se čutim slabega. Pokliči mi duhovnika, tudi očeta in beležnika, da naredim zadnjo voljo."
Duhovnik tak<5j pride. Mirko solznima očima obžaluje svoje pregrehe ter moli z duhovnikom tako pobožno, kakor še nikdar poprej. K malu potem svetem opravilu stopi k bolniku žena in oče z beležnikom, kateri Mirkovo oporoko spiše. Postavil je ženo za dčdnieo vse imovine.
Potlej bolnik malo zadremlje, a zopet se prebudi.
,,Ljaba žena! čutim, da mi je skSraj utnreti. Oprd3fci mi vse, s čimer sem te razžalil; — tudi ti, oče, oprčsti in z modrim svčtom pomagaj svojega sina vdovi. Vse ostavim, nič s soboj ne ponesem razven sladkega tolažila, da so mi oprostili vsi, katere sem razžalil. Kaj je časna sreča, za katero se Ijudjč bore po noči in po dnevi? Kaj koristi vsa posvetna slava, čast, ime in hvala? — Da mi je Bog življenje podaljšal, delal bi po naukih svete vere in bližnjega ljubil, kakor sam sebe, a ne zaradi posvetne čestl in slave, nego da bi zacelil mnogo ran, za katerimi toliko ljudij bol6b.a. O da vsak, kolikor jih. živi na obilici, samo kakšno drobtinico priaese na žertvenik siromakom, prejel bi zž-njo dva lepa darova: priserčno zahvalo, ia \ svžsti bi bil, da je delal po zapovedih svete vere, ki učf: ,,ljubite se mej 6oboj, kakor otroci istega nebeskega očeta;" in zopet: ,,ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe." Ta miloserčna dela nam rera vedno priporoča. — A komu to govorim? Zakaj se mučim s temi bese-dami? Ti, oče, ne potrebuješ od svojega sina naukoy, katere je slišal iz tvojih tist, a izpolnjevati jih nij hotel, in moja žena je preplemenita duša, ki siromaka nikdar ne odganja — a drugi, katerim bi te besede rad priporočal, Bog moj, zdravi so vsi ter o tem ne mislijo, dokler jim smert ne poterka na duri, kakor je meni."
,,Odidem s tega sveta nag, brez česti in imčna, kakor sem se por<5dil. Samo jeden gerb imam: mertvdško glavo, prapor s?ete vere in tudi zadtišaice, petje ob izprevodu na pokopališče, solze svoje soproge, svojega —!"
Umolkne. Potem zopet reče:
,,Draga žena, poljubi me, oče polju— —."
Uže ne more izgovoriti poslednjih besed. — Zaspal je v večno spanje.
To je, preljubi otroci, konec življenja tega mladega bogatina, ki se je. neprestano r6gal svetej veri, in ki so mu siromaki bili v igračo njegove brezmiselnosti. A pokoril se je ter izkesan umerl, kakor znani razbojnik o desnej strani Gospodovej, kateri mu je uže na pragu k v^čaosti rekel tolažeče besede: ,,še nocdj bodeš ti z mentfj v raji!"