St. 66 P&ttia platina ? ?c!3ii"i (Lasta unatt cm li jnli)
V Trstu, v torak 11. aprila 1922
Posamezna številka 20 sloiinft'

izdaja, izvzemši ponaeljeK, vmx aa» z)uu*). uicu»ixyu Asiikcga at. 20, I. nadstropje. Daf^fOj^K poiil^ ■pisma se ne sprejemajo, rokopi-i se rt« v^aft*}^r ieli
Izhaja, izvzemši ponael^ek, vsak dan zjutraj. UrednStvo: ulica Frančiška
~Juisiva. Nefrankirana odgovorni urednik »rr- \ Edin <sk tiskarna Edinost Naročnini . pol Ma L 32. —, in celo leto L 60.— f^Tel#fon uredništva in uprava St 11-5
-JTS-5
S t* lan Gocfina.—Lastnih Liiaši za mesec L 7. —, 3 c Za inozemstvo mesečno 4
Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v Srokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent-osm talce, in zahvale, poslanice in vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po L Z — Mali oglasi po 20 st beseda, majnanj pa L 2 — Oglasi naročnina in reklamacije se po31H*jo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv Frančiška Asiškega štev. 20, L nauAtropJe. — Telefon uredništva in uprave 11-57.*
Kaprice odvetnikov?
Laški krogi in seveda v prvi vrsti laško ča^opesic žc desetletja povdarjajo, da je ves i; o j za pravice našega jezika na sodni-jah ie umetno izzvan od slovenskih in hrvaških odvetnikov, ki potrebujejo ta boj za s\oje politične namene, ua pa so široke plast? slovanskega ljudstva temu boju popolnoma tuje, ker ne vidijo in nimajo na tem boju nekake svoje koristi.
I)& prva trditev ni resnična, za to po-*isja najboljši dokaz našo ljudstvo samo, in .?3cer v svojih najširših plasteh. Naš narod se živo zanima ravno za to vprašanje r; več desetletij. A najhujši boj se je vedno Lh» ravno pri nas v sedanji Julijski Krajini. Naravno. Laško časopisje bi se moralo ven-enkrat zavedati, da naše ljudstvo v Jclijski Krajini ni tisto krdelo nevednih barbarov, kakor ga ono rado opisuje svo-psn .»ahkovernim čitateljem. Pomisliti bi Q«ur->li, da je ravno naše ljudstvo v Italiji »v ednejši in najnaprednejši del velikega naroda, tistega naroda, kateremu so v.e kulturne države, in Italija ne v zadnji n sti, prignale pravico do samostojne držaje, in 1 istega naroda, ki si je res ustvaril »»©jo narodno državo, katera je v kratki dobi treh let, kakor znaki kažejo, že prebolela otroške bolezni in ki že danes predstavlja važen faktor, preko katerega evropska politika ne motre iti. Tak narod, bistrega uma, škorca brez analfabetov in od Boga obdarjen s toplo ljubeznijo do vsega, kar je iiovešvtu drago in sveto, ne potrebuje odvetnikov, ki bi ga učili ljubiti svoj jezik in braniti svoje pravice. Naš narod si je tekom zadnjih desetletij pridobil zdrave nazore * ustavnem življenju v moderni državi, zaveda se svojih dolžnosti Nikjer se politični hoji ne vodi;o tako trezno in premišljeno kakor pn nas, nikjer ni spoštovanje zakonov tako globoko prodrlo v narod kakor pri nas, a nikjer se narod tudi ne zaveda tako živo svojih državljanskih pravic kakor pri nas. Naš človek, ki n. pr. pri Sv. Luci;i ne more kupiti na postaji voznega listka v slovenskem jeziku, se takoj zaveda, da je to krivica, ki se mu godi. Zato mu ni treba odvetnika. Zakaj še v srednjem veku je imel valpele, ki so znali slovensko. A najbolj čuti naš človek, da se kršijo njegove davno pridobljene, zakonito zajamčene, človeške, naravne pravice, če ga nočejo poslužiti v njegovem jeziku tam, kjer se — deli pravica. Tu moramo biti enkrat na jasnem. Naš narod mirno in redilo plačuje težke davke, naši mladeniči že služijo na italijanskih vojnih ladjah, kmalu bodo nosili tudi italijansko puško in vež-bali se bodo z italijanskimi rnitral/ezami in topovi. Le zamorci dajajo svoffe'najsvetejše, svoje žulje tn svojo kri, ne da bi zahtevali, da se jim spoštujejo občeCloveške svetinje, med katerimi se nahaja tudi jezik. Mi pa nismo zamorci!
Oporeka se nadalje, da narod ne vidi v jezikovnem boju, nikake koristi zase. Mari imajo naši odvetniki korist od tega? Naši odvetniki znajo dobro italijanski in znali
so dobro nemški, tn gotovo ni bila njihova korist, da so si nadeli težko nalogo, katero izvršujejo deloma še danes, da si ustvarijo obsežno slovensko juridično terminologijo. Odvetniku, ki ima originalno italijansko besedilo zakona, je pač lažje razpravljati v italijanskem jeziku. Ali odvetnik ne razpravlja zase, ampak za svojo stranko. Po zakonu, po svojem poklicu in kot človek je dolžan storiti vse, kar je v korist stranke. Odvetnik, ki vidi, kako stranka ali priča ne razume sodnika in sodnik ne razume ali noče razumeti stranke ali priče, mora vzdigniti svoj glas in zahtevati, naj bo stranka in priča zaslišana v svojem materinskem jeziku. Drugače bi bil tepec ali slepar, ne pa odvetnik! Kakor znano nam tu prihajajo s tolmači. Toda vemo, kaj so tolmači, in ves svet ve to! Da pa je razpravljanje, ki se ne vrši v jeziku strank, skrajno škodljivo in v zasmeh zakonu, to občuti ravno tako stranka sama. Saj ona ne zastopa svojo stvar samo iz čuta dolžnosti, ampak je s srcem zraven. Le vprašajte priče in stranke, ki imajo n. pr. opraviti pri koperski sodniji! Hotele bi povedati toliko važnega sodniku, a ne morejo, ker tega ne zmorejo v italijanščini! Le pojte enkrat v Koper h kaki razpravi, kjer se sodnik, videč da ne gre z italijanščino, odloči staviti vprašanje v nekaki italijansko - hrvaško - slovensko - koperski mešanici, ki je ne razume ne stranka ne sodnik! Doživeli boste prizore, ki spadajo v Maxim. In mislite, da ljudstvo ne razume, da take stvari niso dostojne, in mislite, da ima ljudstvo zaupanje v pravico, ki se deli na tak način. Mari so tu odvetniki krivi? Če je naš odvetnik prisoten, pomaga, da se ne dogajajo take gorostasno«ti. Take stvari se dogajajo, kakor nam same stranke pripovedujejo, tedaj, ko imajo opraviti s sodnikom brez odvetnika, ko je sodnik po zakonu obvezan, da v tem primeru poduči stranko, — Znano je, da naši naobraženi ljudje napravijo marsikatero pogodbo ali oporoko doma, seveda v slovenskem jeziku. Dogaja se, da taka listina pride na sodnijo. Tedaj zahteva sodnik overovljen italijanski prevod te listine. Posledica je, da mora iti stranka v Trst, plačati kolek in pristojbine sodnega izvedenca za slovenski in italijanski jezik. Mari je tu potreben odvetnik, da stranka uvidi, da ima nepotrebne stroške in zgubo časa le radi tega, ker njen jezik ni pripoznan pri sod-niji? Nismo zamorci in zato živo čutimo vsi, da pomeni nameravana odprava našega jezika s tržaških sodni j za naš narod ne samo moralno ponižanje, ampak tudi poseben, težek in skrajna krivičen davek. In zato so tudi naše občine in druge narodne korporacije dvignile in dvigajo še vedno svoj glas proti sramotnemu «sklepu», ki nam ga hočejo vsiliti sodniki a la Perišič. Ne bomo mirovali, doikler ne pade to postopanje in ž njim tisti, ki so ga povzročili. Ves narod je po koncu ki odvetnik šteje tu le za — en glas! —
Mednarodni parlament v Genovi
Svečana otvoritev konference, — Otvoritveni govor min. predsednika Facte
Posvetovanje zastopnikov Male entente.
Začetek italijansko - jugoslavenskih pogajanj
GENOVA, 9. Včeraj so imeli zastopniki Male entente dve seji. Prva se je vršila pri poljskem zastopniku, druga pri čehoslo-vaškem zastopniku Benešu. Sej so se udeležili zastopniki Romunske, Jugoslavije, Cehoslovaške in Poljske. Na sejah se je zo-
Cet pretresel sklenjeni dogovor in so se ončno uredila še nekatera vprašanja, ki Me tičejo vseh držav Male entente.
Vršil se je nato v Sv. Margeriti sestanek Italijanskih zastopnikov z jugoslavenskim ministrom vnanjih stvari Ninčićem. Z italijanske stran sta se udeležila sestanka Fac-it in Schanzer. Italijansko - jugoslovenskih ♦cgajanj se bo udeležil tudi kom. Castelli, je prišel z Reke. Včerajšnja seja je imela le pripravljalni značaj, toda sodeč po »mzpoloirćnju obeh strank, se zdi, da se bo posrečilo doseči sporazum v kratkem, ftrihod zastopnkov Zveze narodov. — Zastopniki Zveze narodov bodo pripuščeni samo kot izvedenci Danes so prispeli zastopniki Zveze narodov na konferenci v Genovi, Tej delegaciji predseduje zvezni podtajnik prof. Attolico, ki je izvedenec za vprašanja prevoza in razorožitve. Člani misije so razen itega dr. Haas, Francoe, glavni tajnik komisije za prevozna vprašanja, dr. Nikson, Anglež, ravnatelj gospodarskega in finančnega oddelka, dr. Rackmannn, Poljak, ravnatelj zdravstvenega oddelka. Drugi delegati bodo prišli po potrebi.
Položaj delegatov Zveze narodov ni še /določen, ker Zveza narodov, kakor znano, ni priznana od sovjetske Rusije. Z oziram nato se je vršil tudi pogovor pri sprejemu ruske delegacije s strani ministrskega predsednika Facte. Facta je zagotovil ritimi deJeg&ciji, da se bodo delegati Zveze narodov udeležili konference le kot izvedenci
Prihod nemške delegacije
Danes je prispela tudi nemška delegaci-fc pod predsednik tvom kanclerja Wartha, ki je bila sprejeta od Facte in Schanzerja. Nemška delegacija bo baje predložila
konferenci obširno spomenico glede finančnih vprašanj, o katerih se ima razpravljati na konferenci v Genovi, Spomenica vsebuje predloge glede stabilizacije marke potom mednarodnega posojila in splošne denarne reforme.
V drugem delti spomenice se govori sredstvih potom katerih bi se po mnenju nemških merodajnih krogov lahko doseglo ozdravljenje evropskega gospodarkega življenja. Posebno važnost polaga spomenica v obnovitev Rusije, brez katere je gospodarsko ozdravljenje Nemčije nemogoče.
Ruska delegacija pri ministrskem predsednika Facti
Ob 9.30 je bila ruska delegacija, sestavljena od predsednika komisarja vnanjih stvari Čičerina, Lit vinov ega in Vorovskega sprejeta v kraljevski palači od ministrskega predsednika Facte in ministra vnanjih stvari Schanzerja. Sestanka se je udeležil tudi Francesco Giannini, izvedenec za ruska vprašanja. Ruska delegacija se je pripeljala iz Rapalla v Genovo z vlakom. Spremljal jo je markiz De Nofeile, zastopnik ministrstva vnanjih stvari pri delegaciji Pogovor, k je trajal približno eno uro, je bil dober in koristen, ker je dokazal, da so Rusi razpoloženi za spravo in da žele sodelovanja. Tekom pogovora je šlo predvsem za to, da se pojasni stališče, na katero se je treba postaviti, če se hoće zajamčiti uspeh konference. Ruski delegati so pojasnili svoj načrt in stališče, na katero se bodo'posta-vili. Obenem pa so tudi izrazili svojo voljo, da so pripravljeni sodelovati na najboljši mogoči način na tem, da konferenca uspe.
Prihod francoske delegacije. — Prve seje ententnih zastopnikov, — Porazdelitev dela, — Vprašanje priznanja sovjetske ruske repu Mike
Okoli 10 je prispela francoska misija pod predsedništvom Barthoua. Delegacijo so sprejeli ministrski predsednik Facta, minister Schanzer in baron Avezzana, glavni tajnik konference in italijanski poslanik v Washingtoou.
Ob 12,45 so se nato sestali predsedniki delegacij, ki so se udeležile konference v Cannesu in ki so razposlale vafcfla za kon-
ferenco v Genovi, in sicer predsedniki italijanske, angleške, francoske, belgijske in japonske delegacije. Sestanek je bil sklican z namenom, da se določi procedura za otvoritveno sejo konference.
Zastopniki omenjenih delegacij so se sestali v drugič ob 16. Sestanek je trajal do 19.30. Bila je končnoveljavno določena procedura za otvoritveno sejo. Za predsednika konference je bil določen ministrski predsednik Facta, ki bo z otvoritvenim govorom otvoril konferenco. Za njun bo govoril angleški ministrski predsednik Lloyd George za Angino, Barthou za Francijo, kancler Wirth za Nemčijo, komisar za vnanje stvari Čičerin za Rusijo in belgijski ministrski predsednik Theunyk za Belgija. Drugi govori za sedaj niso predvideni. Na današnjem sestanku so se posamezni delegati sporazumeli v tem, da bi bilo najbolje imenovati komisije za posamezna vprašanja, ker bi šlo tak<? delo hitreje od rok. Zdi se, da bodo politična, gospodarska in finančna vprašanja, ki jih ima rešiti konferenca, razdeljeno med štiri komisije. Posebna komisija se bo bavila z vprašanjem priznanja sovjetske vlade in z vprašanjem ustanovitve medzavezniskega finančnega konsorcija.
Prva posvetovanja med zavezniki so se vršila zelo zadovoljivo m se je dosegel sporazum v vseh vprašanjih. Sklenilo se je tudi, da ostane program konference tak, kakor je bil določen v Cannesu,
Prihod drugih delegacij
Danes je prispela v Rapallo estonska delegacija pod predsedništvom finančnega ministra Westela. Delegacija se je nastanila v hotelu Verdi.
Avstrijski kancelar Schofeer je imel danes ob 15 pogovor z ministrskim predsednikom Facto in ministrom vnanjih stvari Schanzerjem.
Izjave Litvinovega
LONDON, 9. «Evening Standard* objavlja pogovor svojega poročevalca v Genovi z Litvinovim, ki je med drugim izjavil: Prišli smo v Genovo predvsem zaradi tega, ker so razmere dovedle Rusijo do gospodarskega prepada. Prišli smo tudi z namenom, da stavimo svoje predloge za novo gospodarsko politiko, ki pomeni deloma vzpostavitev kapitalizma, od katerega je odvisna naša bodoča industrijska produkcija. Poročevalec je nato vprašal: «Ali je to tudi Leninovo stališče ?» — «Da — je odgovoril Litvinov — to je skupno stališče sovjetske vlade.»
KONFERENCA SVEČANO OTVORJENA
GENOVA, 10. Za 15. uro je napovedana svečana otvoritev konference. Otvoril jo bo, kakor znano, ministrski predsednik Facta z daljšim govorom. Mesto ima svečano lice. V lulo je delo ustavljeno in dostop v ulice, koder imajo prihajati delegati, je zaprt za navadno občinstvo.
Policija je ukrenila stroge varnostne odredbe.
Mesto je okraieno z zastavami vseh
držav.
Vstop v palačo S. Giorgio je dovoljen samo delegatom posameznih držav, senatorjem in poslancem, ki so člani raznih komisij, zastopnikom mestnih civilnih, vojaških in cerkvenih oblaste v, zastopnikom tiska in omejenemu Številu povabljencev.
Delegacije so že začele prihajati okoli 2 in pol, m so takoj zavzele določeni jim prostor. Spredaj so sedli delegati, za njimi njihovi tajniki K srednji mizi so sedli zastopniki Italije, Anglije, Francije, Belgije in Japonske, Za srednjo mizo je miza glavnega tajnika. V bližini so mize za stenografe in tolmače. Število članov posameznih delegacij je bilo zaradi pretesnega prostora omejeno.
Kmalu po 15 so bile ie vse delegacije zbrane in ministrski predsednik Facta je otvoril konferenco, zahvalivši se za imenovanje za njenega predsednika. Izjavil je, ida upa v prijateljsko sodelovanje vseh udeležencev. Treba se je medsebojno razumeti in pomagati in tudi porabiti izkušnje vseh narodov, ki so se tukaj sestali. Vsled svetovne vojne se velik del Evrope nahaja še v duševni in gospodarski dezorganizaciji. Vojne posledice so psihološkega, socialnega in gospodarskega značaja. Danes po nekoliko letih od sklenitve miru smo še vedno daleč od normalnega življenja. Celi narodi trpe bolezni in lakoto, nad 300 mi-Ijonov ljudi ne dela, ker mankajo delovna in prevozna sredstva. Glavni vzrok temu je pomanjkanje zaupanja med narodi, ki ga je treba vzpostaviti, če se hoče spraviti gospodarski stroj v normalni tek. Nihče se ne sme odtegniti dolžnosti, da sodeluje pri ogromnem delu, ker danes trpe eni in jutri bi lahko trpeli drugi. Sodelovanje in bratstvo med narodi označa to konferenco. Tu ni več prijateljev in sovražnikov, ne zmagovalcev in premagancev, tukaj so samo ljudje in države, ki hočejo združiti svoje moči v dosego skupnega cilja.
Program konference vsebuje politična, gospodarska in finančna vprašanja, ki so med seboj tesno zvezana* Glavni cMj konference mora bit^ da dovede Evropo zopet v položaj mirnega sožitja med narodi in da zopet spravi v sklad razna gospodarstva, ki jih je vojna razkosala. So nekatere države, med temi Rusija, ki so izšle iz kroga evropskega gospodarstva; treba bo narediti kraj temu ne normalnemu stanju.
Je pa ie cela vrsta gospodarskih in finančnih vprašanj, ki p.h moča konferenca refiti Splošna italijanska povojna potnika
je šla za pomirjenjem in gospodarskim sodelovanjem med narodi. To stališče bo zastopala tudi na tej konferenci. Na gospodarskem polju stoji Italija na stališču, da se morajo odpraviti vse povojne ovire za razvoj trgovine.	....
Glede finančnega vprašanja je Italija pripravljena proučevati skupno z drugimi delegacijami vse ukrepe za izboljšanje državnih financ in za sodelovanje močnejših držav s slab ej šimi.
Vse sklepe mora obvladovati načelo, da mednarodni konsorcij ne more obstojati, če se ne spravijo v sklad neodvisnost, avtonomija, suverenost in medsebojno spoštovanje posameznih držav.
Ta konferenca, na katero se je obrnil tudi papež z vzvišeno besedo se torej otvarja pod geslom pravičnosti in solidarnosti med narodi.
Jugoslavija
Hrvatski seljaki pri kralju.
Demobilizacijska komisija je v imenu glavne reparacijske komisije izjavila bolgarski vladi, da so pogoji te konvencije smatrati kot edina garancija, da se dovoli odgoditev plačil in da pozneje Bolgarska v resnici in dejansko izvrši svoje obveznosti
Kolikor je znano, namerava vlada potom svoje delegacije na genovski konferenci predlagati razpravo o teh pogojih in prositi, da se ji dovoli ugoditev pod ugodnejšimi pogoji
Obenem sikuša vlada pri zaveznikih doseči podaljšanje roka za odgovor na noto zavezniške misije.
Toda to še ni vse. Načelnik vojaške misije major D'Amerey je bolgarski vladi v imenu zaveznikov predložil zakonski načrt glede popolne razorožitve civilnega prebivalstva, ki da ga mora narodno sobranje brez sprememb sprejeti. Načrt navaja natančno vse orožje in vse predmete, ki jih mora civilno prebivalstvo oddati za to določenim razorožitvenim komisijam. Navaja tudi stroge kazni za vse prestopke, določa
BELGRAD, 9. Včeraj so v svečanem sprevodu prikorakali z Vrbice v Belgrad hrvatski
« visoke kazni za vse prestopke," določa vi-ni srbski seljaki Hrvati in Srbi so bili v sli:!soke globe do zneska 500 levov in eno kovitih narodnih nošah, oboji svojih učiteljev.
Sprevod se je ustavil pred narodno skupščino, odkoder so hrvatski seljaki odkorakali v dvor. Tam jih je sprejel najprej polkovnik Damjanovič in jih od ve del v spremiveo. Nekaj trenutkov pozneje je vstopil kralj, burno pozdravljen s klici < 2ivioU Kralja je nagovoril v vznesenem govoru najprej Adam Kapljar, seljak z Vuke, za npm pa 701etni starec učitelj Velenderić, katerega je kralj poljubil. Za tem je govoril poljedelski učitelj Kernič, ki se je spominjal ranjkega kralja Petra L Osvobodi-telja, v čegar službi se je nahajal sivolasi govornikov oče. Govornik je rekel, da prosi kralja za dovoljenje, da mu poljubi roko v znak hvaležnosti za dobrote, ki jih je kraljev oče izkazal njegovemu očetu. Toda kralj je govornika poljubil v lice. Potem je govoril se seljak Vlado Ivakič, ki je izročil kralju v imenu seljakov virovHtške županije prvo poročno darilo, krasno blazinico iz hodnega platna, izvezeno po načinu hrvatskih narodnih vezenin in z zlatim monogramom A M (Aleksander in Marija).
Jugoslovenska umetniška razstava v Belgradu
BELGRAD, 10. Udruženje jugoslovenskih oblik, umetnikov priredi za čas poroke kralja Aleksandra umetniško razstavo v Belgradu. Pravilnik za to razstavo se je sestavil v sporazumu z državnim odborom in vseh organiziranih umetnikov. Neorganizirani umetniki se razstave tudi lahko udeleže in S. U. J. O. U. je prevzelo tudi za iste posredovalno vlogo, Kot posamezne razstavljajoče grupe pridejo v poštev za Slovenijo «Društvo slov. upodabljajočih umetnikov*, klub «Sava», klub «Mladih* in klub «Grohar*. Ti izberejo z lastno juryjo dela svojih članov. Dela v klubih (društvih) nevčlanjenih se bodo morala pregledati naknadno skupno v Belgradu, ker iz tehniških razlogov ne gre drugače.
Kakor je torej razvidno, se vrši priprav-ialno delo na dvoien način. 1, Društva in
spremljani od j leto zapora vsem okrožnim in srezkim načelnikom v slučaju, da se v njih področju " dobe tajna skrivališča orožja, oziroma da se prebivalstvo ne razoroži popolnoma. Rezervni vojaški oficirji morajo oddati celo oficirske kape in sablje!	^
Francija
Zavezniški odgovor angorski vladi PARIZ, 9. «Petit Parisien* pravi, da bodo zavezniki v svetem odgovoru angorski vladi izjavili, da se izpraznjevanje Male Azije lahko začne še-le potem, ko angor-ska vlada pristane na glavne točke mirovnih pogojev, določenih v Parizu, in ne pred mirovnimi pogajanji, kakor zahteva angor-ska vlada.
Anglija
Atentat na vlak
DUBLIN, 10. Na dublinski progi je bil pripravljen atentat na vlak, v katerem se je vozil v Wegford Collins. Atentat je bil preprečen, in Collins je prispel po drugi poti v Wegford, kjer je imel govor, v katerem je izjavil, da bi mogel samo čudež rešiti Irsko meščanske vojne. De Valera naj bi mislil, kam to pripelje irski narod.
ljalno delo na dvojen klubi zberejo umotvore svojih članov ter jih presojajo. 2, Udruženje vodi vsa tehniška dela (dopisivanje z osr. odborom, pa-kovanje, pošiljatev umotvorov).
Ta slednja dela vodi Udruženje tudi za neorganizirane umetnike ter je tajništvo vsem slov. umetnikom na razpolaganje Ustmene informacije daja tajnik S. Santel vsak četrtek od 11 - 12 ure v Tehniški Srednji Soli If 27. Dopisom je treba priložiti znamke za odgovor.
Bolgarska
Ogorčenje na Bolgarskem vsled trdih pogojev reparacijske komisije in medzavezniSke vojaške komisije
SOFUA, 9. Svoječasno je bila bolgarska vlada zaprosila pri glavni reparacijski komisiji za odgoditev plačila vojnih odškodnin, ki so zapadla dne 1. januarja 1922. Glavna reparacijska komisija je prošnji bolgarske vlade ugodila in sklenila, da se ji odgoditveni rok določi za dobo treh let.
Komisija pa je potom vojaške demobili-zacijske misije izročila pred dnevi bolgarski vladi pogoje v obliki konvencij z odločnim ultimativnim značajem. To konvencijo naj bi sprejela bolgarska vlada brez ugovora do 30. aprila t. 1.
Konvencija pa vsebuje tako trde in stroge pogoje, da je vzbudila na Bolgarskem silno ogorčenje, ki bi znalo imeti hude posledice.
Medzavezniška komisija zahteva, da bolgarska vlada konvencijo prizna do 30. aprila in da narodno sobranje kratkomalo sprejme vse zakonske načrte, ki jih izdela in predloži vladi medzavezniška demobilizacijska komisija. Zavezniki zahtevajo dalje, da se izroče vse bolgarske carinarnice v upravo medzavezniške komisije, ki bo določila upravitelje in posamezne odbore treh članov.
Demobittzacijfika komisija ima nadzor, oziroma vodstvo uprave nad bolgarskimi državnimi rudniki, posebno nad rudnikom Pernikom.
Bolgarska vlada nima nikake pravice izdajati tujezemcem koncesije za eksploatacijo naravnih bogastev Bolgarije brez prehodnega dovoljenja demobilizacijske komisije.
Dalje zahteva zavezniška komisija, da mora vlada spremeniti zakon p organizaciji in Statutu bolgarske Narodne banke in da se stavi pod nadzorstvo mednarodne! komisiie. cirkulacija papirnatega denarja 1
Amerika
Vtisek omejitve vojaške službe v Franciji v Ameriki
PARIZ, 9. «New - York Tribune* izjavlja, da je Francija z omejitvijo vojaške službe na 18 mesecev dokazala, da drži besedo, ki jo je dal Briand v Waahingtonu v govoru, katerega je protifrancoska propaganda porabila za to, da je obdolžila Francijo militarizma. List pravi, da bi Zedinje-ne države, če bi bile same, kakor je sama Francija in bi morale izvršiti versaillesko pogodbo, držale pod orožjem miljon mož.
Nemčija
Rathenau svari pred prevelikimi iluzijami
BERLIN, 9. Minister vnanjih stvari dr. Rathenau je izjavil pred svojim odhodom v Genovo uredniku «Berliner Tagblatta*: Mi gremo v Genovo z velikim upanjem in z resno voljo, da naredimo kaj koristnega, toda ne bi hotel, da bi si delali v Nemčiji zaradi tega prevelike upe, ker tem bi lahko sledilo razočaranje. Rathenau je zaključil, poudarjajoč, da je genovska konferenca začetek nadaljnjih podobnih konferenc, ki se bodo sklicale v svrha vzpostavitve normalnega stanja na svetu.
Gornja Slezlja
Nemško - poljski spor mora biti rešen do 12 aprila
ŽENEVA, 9. Včeraj se je sestala konferenca za gorajeilezijsko vprašanje. Pred sednik Calond je dal nemškemu in poljskemu delegatu nekoliko nasvetov glede sporazuma o vprašanju likvidacij. Prosil ju je, naj dovolrta na podlagi njegovih nasvetov še nadaljnje koncesije. Izrazil je željo, da bi mu delegata dala najkasneje da 11, aprila ob 10 končno besedilo podpisanega dogovora; v nasprotnem slučaju bo Calond sporočil na. javni seji, ki se ba vršila v sedežu Zveze narodov v sredo, dne 12. aprila, svojo razsodbo.
Strahovita eksplozija v Gornji Šleziji 20 francoskih vojakov mrtvih
PARIZ, 10. Iz Katovic javljajo, da so francoski vojaki v Gleivitzu našli skrivališče orožja. Med kopanjem je nastala eksplozija. 20 vojakov je bilo ubitih. Preiskava je dognala, da je bilo skrivališče orožja minirano.

Avstrija
Sin pok. nadvojvode Franca Ferdinanda aretiran tekom monarhističneh demonstracij
DUNAJ, 9. Kakor javljajo listi, so bili povodom zadnjih monarhističmh demonstracij aretirani tudi Maks Hodienberg, sin pok. nadvojvode Franca Ferdinanda, dalje knez Lobkowitz in 5e mnogi drugi aristO-kratje. Vsi so bili policijsko občutno kazno-vani Aretacije Habsburžanotv so med Du-najčani vzbudile primemo senzacijo tn povzročile razne komentarjev
Dnevne vesti
ATtoaoasija, svobodna luka in drućo. Preteklo nedelo so se vršili v laškem taboru Tr-
pisma naprej. Znalo bi se zgoditi, da nam bodo razvelfavifaU tud« naslove na pismih, kakor razveljavljajo poštne nakaznice, na katerih ni ________	označen znesek v italijanskem jeziku. Naši
teklo nedelo so se vršili v laškem taboru Tr- \judje so nam poslali na ogled že celo zbirko sta trije sestanki^ ki so za presojanje gibanja jrazveljavljenih nakaznic. Pitijo na pošt-tukajžnfft laških gospodujočih krogov na go-
nem komisarialu pa pozivamo, naj izdaja ne-spodarskem in političnem polju Pfecei važm.; jiOjijc0	raz]0čne naredbe, kajU ljudstvo
Prvi sestanek se je vršil v prostorih tukajšnje. nima časa brskati po raznih seznamih, ki itak Trgovske zbornice in je bil posvečen vpraša- ^j-brže niso definitivni.
nju svobodne luke. Sestanka so se udMežJ . VAŽNOI Domovinska pravica. V smislu od-?astopniki raznih trgovskih m ^dustrjkA	dsednika mini^^ega sveta od 1. ie-
podjebj. Ustanovil se je poseben odbor, k« mu , *	fGazz^tt* Ufficiale »t. 37 od 14.
£
—-- -----' .*■__ ,__' j bruaria 1922 (Gazzetta Ufficiale at. 37 od 14.
— , .?	j ,	, . - ..	? leoruarja i, Kr. ooioKa oa ju.
proglasitev uradne luke zagotovi in cim pre	' kr odJok tave ođ ^
uresniči. Drugo zborovanje, ki se je vršilo tudi------..F
decembra
-------------------------januarja.
----T-'"u---um,	1922 imajo sestaviti vse občine Seznam vseh
v Trgovski zbornici, bilo posvečeno vpra- , , 1 zadobile v smislu senžermenske žanju uvedbe držanega monopola zavarovalne I os.et>' kl so zado&rle v smulu senzermenske,
sluibe. Na tem zborovanju je bila sklenjena resolucija, ki zahteva, naj vlada izpremeni sedanji zakon o monopolu zavarovanja in naj za Trst ohrani sedanje prehodne odredbe v tem oziru vsaj za dobo nadaljnjih 10 let. Tretji sestanek je bil sestanek vodstva tukajšnje demokratske stranke, t, j. nekdanje sedaj prekrščene narodtio-Iiberalne stranke, ki je gospodovala v Trstu pod Avstrijo in gospoduje tudi sedaj. Gospodje rtržaiki demokrati so pokazali n~ Um sestanku svoj lažnjivi demokra-tizem predvsem s tem, da so enoglasno odobrili sklep tukajšnjega deželnega sodišča o
mirovne pogodbe polnopravnim potom italijansko državljanstvo, in so v dotične občine pristojne, ter ta seznam izložiti javno na vpogled. (Člen 1. odloka od 1. februarja t. 1. pravi;
«V seznam oseb, ki polnopravnim potom za- ^____J________
dobe v smislu senzermanske mirovne pogodbe |e' j^p opravili svoje naborne dolžnosti, indijansko državljanstvo, bodo uradno vpisani Opozarja se, da bodo tisti, ki se ne pred-
r»fl n O L'1	n mn U	nit trn />n*	Ir« ert	*	' —	1	-	»» -	■
stanek, in sicer danes ob 7. uzi zvečer v prostorih »Edinosti«, — Vsi« ki imajo voljo in čuti|o sposobnosti prosimo, naj se sestanka udeleže.
Oglas čehoslovaškim državljanom! Vojaški nabor za čehoslovaške državljane, ki stanujejo v Julijski Krajini, Tridentinski Benečiji, v beneški pokrajini (Veneto), v Zadru in okolici in v reški državi, se bo vršil 24. in 25. aprila 1922. na čehaslova-škem generalnem konsulatu v Trstu, ul. Miramar 29, od 8. do 11. ure predpoLdne. Temu naboru so podvrženi čehoslovaški državljani, ki so rojeni L 1902, 1901 in 1900, in sicer tisti iz 1. 1902. kot prvi naborni letnik, tL=ti iz 1. 1901. kot arugi in tisti iz 1. 1900. kot tretji naborni letnik. Na letošnji nabc* morajo dalje priti tudi vsi tisti čehoslovaški državljani letnika 1899 in starejših, ki iz kateregakoli vzroka do sedaj
pri vsaki občini novih pokrajin vsi oni, ki so rojeni v mejah novih pokrajin, ki so bile pri-
stavijo, ?'aznovani po zakonu. Naborniki
movinsko pravico vsled rojstva ali pa so si jo pridobili pred 24. maja 1915 in ne vsled javne
brili sklep tuka,Sn,ega deželnega	Vvf^do ima pravico vložiti reklamacijo proti
odpravi našega jezika s so^SČ Da bi kdo.ne	^ ^a ali	ti pogrcikofn £/vpd.
dvomil o njihovem demokratizmu, so sklenili, i	^^ ^ ^	^ dn*va ob-
ro era v mejan novm poKraj:n, ki so one pn-	.	. _
kl/učene Italiji, ter knijo v eni teh občin do- morajo prinesti k naboru vse svoje osebne —___:_______:__j .^t... „i;	i«, listine, /a noine stroške moralo skrbeti na-
listine. Ža potne stroške morajo skrbeti naborniki sami in se jim ne bodo povrnili. Generalni konsulat Čehoslovaske republike Trst, 7. aprila 192£
Konsul Stastnv. MDP pri Sv. Jakoba ima danes svoj IV. izvanredni občni zbor. Ker so na dnevnem redu jako važne točke, ki se tičejo posebej reorga-nizacife te naše mladinske organizaeje, naj pridejo danes vsi člani brez izjeme k občnemu zboru.	Odbor
Vabilo. Pripravljahu odbor barkovljanske godbe vabi na pogovor gledć osriutja «God-
LT P^a^oS'ia iTolL™™!i ~Pr^nTo-S^ posajenih obain. kakor ^T^T^ZčŽ. T^ttJS
ie^v^dl-Mrachov
odbor, so pri nasr
o npiMvem.^oKmumu, so s^mu, ^ tekoi 30 diJ, računajoč od dneva ob da bo .demokratska, sh'aaka stro^o pazda, I y uradQCm figtu dalje Reklamacijo j da se bo	, ^ožiti občini Kdor u^ok XMma^ £ bo
Dalje so gospodje ^okr^	° m^sl doseči kasneje vp«a. Vsled tefia je vrlo
proUavtonomistično resolucijo na ^	^ ^prc>Jjo^e
juridičnega odseka ^svetov^ne komisi^ Go- ]	|^ačem ^/da U to storijo in ne-
voril je o nekakem teženju videmske pokrajme	. '
k Trstu in o
priključitvi goriške dežele k \ id- j Prinašamo imei
iH? dneve objave
tovariš po poklicu in ' nerazumevanju demo- 0 Cervinjan. Dan razjla.itve; 17.	! udeki;tc ^ tega potfovora. ker :
S MTrauf^Tuvif 1 o^v"^ klama^ do 16. aprila 1922 V^O^ Od S*. JaW No
resXciio tudi vtozadevni komisiji mesinga I	^JS^Zg* ?? ^1 blago^viU nove
sveta. Ta r< demokratov
tudi v to»d«vri kč^sS^estaVg. Dan razglasitve: 24. marca 1922. Rok ^ re- blag0slo^i~o\Tzv^veTi)ot>di smo tri. Naj-resolucdU^ bUa sp^ta z glasovi klamacije do: 22. aprila 1922. Sovodnje. Dan	tchta 15 kviata|ov, srednji 4 kvintale 20
okratov n^nalistov ^TlLtov, t. j. ^razglasitve: 27. marca	Rek ^^^ pa KO kg. Vlila jih fe trlaika
°vi celokupne žovinistično-iredentistične Ua reklamacij do: 25. apnk l^ Mire^^n {vrdJtA ^^ prf gv.
(ProU resoluciji so glasovali samo ko-1 razfiUsit ve: 21 marca l^ZRok za aUam,- ^ ^	na
:<■(•! Ivinih fomu v^fvn demokratske clJe	aprua_ i^.	1	• uri bodo prvič zapeli svoj
h^fTtZT	uri "bodo prvii ^p_e.i
Ivanu M-?-'
veliko sc
♦ Sporta^ 04Ž3ek
e člane m pt^aielje športa,
pesem.
Sokole vabi
-----a	_____ t	« vse člane in prijatelje športa, aa se polnoSte-
pa se^obotavlja? To ni težko uganiti. Ker je se-; ve: 29. marca 1922 Rok za reklamac^c do: ^	^t^ega sestanka, kateri se bo
stavlkno " šovinističnih laških odvetnikov, bi 27. aprila 19^2 Pcdgrad. Dan: ra^asitve^30. ^ y srcdo g { tefinQ ^ 21_ ^ v na. IfiZMo^roU ^tOTomifi s čimer Pa bi se marca 1922. Rok za reklamne do: 28. aprJa ^	ločiti se ima, k^e in kdaj
stranka gotovo nlnHpTočtlalaskemu malo- ^22. Fara Dan razglasitve: .marca 1^2L L ^ z	igro inc^u^ primer-
meščanstv^ ki fe niena glavna opora in ki je! Rok za reklamacije do: 28. »pnJal922. Z*- nim g portom. Ker nam v t^radbi ni mogoče ™^avton^ijo! Zato pičl vodstvo posamezne ^ Dan r«fibsitve^	nadevati, pričakujem jn up^no, da ai
odvetnike, naj se nenadno borijo proti našim: re^«nacije do: ^a?r^l92|Vožersk^^an ^	s	^ krepki ude m nr;-
Avtoroimiam	razglasrtve: 30. marca iy22. KoK za reiaa^ia žicfi ^^ počivaj le tm mero. Torej pri-
a v tem omajam.	....	..	, 1 J- aprila 1922. Sknl^Sv. Tosnaz. Dan £akuiemo X f ^	" " "
i	mladinskega _
ildli "zavarovalnih družb izpod državnega mo-. 31.	»	sFL^ ! Idriii-. U™ fa	" 1,0 praT0^0 na"
nepola nimamo seveda nič. ^di P^J^^tt^^;^	___°dbOT"
uvedbe svobodne luke smo v našem listu po- ±7 . t.	. 7/	lo-*-*	____-
imela od nje pre&neto malo korist. Vprašanje	^ _	.. » -
Vesti z GoriSkesa
Medana. Deževno vreme je minilo ter nastopilo blagodejno vse oživljajoče solnce. Da bi videli krasoto naših Brd, bi ostrmeli Po brajdah cveto črešnje in druga drevesa. Vse je v lepi pomladanski obleki. In med tem krasom, med tem cvetnim snegom, se bo vršil na velikonočni pondeljek veliko-pomemben tabor. Prihitite v Medano. Pot je lepa in kratka. Od železniške postaje Kormin ali Moša je do nas uro hoda.
NOVE POSTELJE L 70.—, vzmeti 5S.--, zimnice L 45.—, volnene L 90.—, Nočne omarice, umivalniki, chiffotmiers, spalnice itd. po zmernih cenah v uL Fonderia 3. 46
VAJENEC, z meščansko šolo. pošten, iAče službe v trgovini jstvin, najraj na deželi. Naslov pri upravništvu	700
POZOR! Srebrne krene, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini gro-sist Belleli Vita, via Madonnina 10, I. 16
Borzna p&rečiia.
Tuja valuta na tržaškem trga:
ogrske krone........... —. 2.20 2.30
avsirijsko-nemške krone	—.27.— —.29
Češkoslovaške krone....... 36.65.— 37.25
dinarji .. ........... 21.—.— 25.—
leji............... 13.75. 14.75
marke....... .
dolarji.......
francoski franki ... švicarski franki . . ♦ angleški funti papirnati angleški funti, zlati . napoleoni......
• • • •
• • • •
G 15.- 7.15 18.35 — 18.50 171.—.— 171.50 362.—.-366.— SI.80— 82.10 94.25.— 96.25 75.50 76.—
Mali ©glasi
KOLO, novo, tovarne «Victoria» in dobra kitara se prodata. Via Udine 35, III. desno.
711
IŠČEM druga za ustanovitev nove družbe za nakupovanje goveje živine, z gotovim dnevnim zaslužkom. Potreben kapital 20 tisoč lir. V slučaju sodelovanja dobi! stanovanje s sobo in kuhinj. Ponudbe pod «Drug A. Z.» na upravništvo.	712
HIŠA, pripravna za trgovino ali gostilno, 200 metrov cdcfaljena od postaje Buzet (Pingu-ent*e) se proda ali da v najem. Pojasnila daje Fran Flego Buzet, postaja.	713
NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100, vzmeti 55,—, zimnice 40.—, umivalniki, nočne omarice, ciiiffomers, spalne sobe od L 1900 dalje. Fonderia 12. I. desno.	25
SREBRNE KRONE plačujem po cenah, ki jih drugi ne premorejo. Pondares 6. I.
ČEVLJARSKI vajenec in poldelavec se sprejmeta. Via Arcata 8.	702
EGIPTOVSKI profesor grafologiie pove karakter in usodo življenja. Spretcma vsaki dan od 13—19. Via Udinc 12, pt.	331
POROČNA SOBA iz težkega, spaljenega bu. kovega lesa samo za lir 1230; druga psihe sijajna, solidno slavonsko delo za I5r 1450; ve&ka izbera, močno znižane cene. Turk, j ulica Res sani 20.	714
Županstvo Solkan
poživlja vse v to občino pristojne, a izven iste živeče osebe da predložijo tukajšnemu občinskemu uradu najkasneje do 10. maja t. 1. družinske liste izstavljene od občinskega (župnijskega) urada one občine, kjer seda! bivajo.
Te liste rabi županstvo v svrho sestave seznama občanov, ki zadobijo italijansko državljanstvo po polnem pravu.	23i
Solkan, 8. aprila 1922.
Župan: Anton Poberaj.
Umilm oiičine S?. Psfsr na Krasu
J'URJENA šivitfa za moške in ženske obleke
išče dela, najraje pri bolnem krojaču. Na-' poživlja vse v to občino pristojne a v drugih sk>v upravn.iftvi'.	710 občinah bivajoče osebe, da predložijo naj'ta-
PRODA SE radi selitve nova trgovinska opra- snc>"e do 25'	L L tukajšnjemu občiuskeme
va mešane 9troke po Jako nizki ceni. Ponudbe pod «Trgovina» na upravništvo. 666
IZKUŠENA sredstva za lase, zobe in olspšanje kože (proti pegam iti lišaju) L"sa lekarna v II Bistrici.	28
HIŠA z dvema stanovanjema in velikim prostorom pripravnim za garažo, trgcviao vina ali lesa, se proda za L 35.000. Poaudbe pod «Ugodna prilika« na upravništvo.	673
SI ASCIČAivftA, popolna se proda za L 18.000. Ponudbe pod R. 100» na upravništvo.
674
DVOJEN valjčni mlin in Roval molor od 6 do 8 HP na prodaj. Sluga, Podira d — Istra. 6S3
STROJNIK-moater, išče primerne siužV. >?a- j
slov pri upravništvu. __690
UGODNA PRILIKA! 36 oralov oksgajoče, na ravnini tik Kamnika v Jugoslaviji ležeče j posestvo, z dvema hišama ter gospodarskim poslopjem se vsled rodbinskih razmer takoj proda. Cene L 75.000. Rudolf Peterlin, Komenda pri Kamniku, Jugoslavija. 6931
nradu družinske liste, izstavljene od občinskega ali župnijskega urada one občine, kjr prebivajo.
Te liste rabi županstvo za sestavo imealki občanov, ki zadobijo v smislu kr. naredbe dne 30. decembra 1920 It. 1890 italijansko d zavijanj: tvo po polnem pravu.
SV. PETER NA KRASU, 11. aprila 1922.
ŽUPANSTVO,
loMsunišfii atsljš
R. KOTMIt
— teh. vod. cnBB
Spreia??»3 od 9-12 1r od 15-19
Via Valdirlvo 33 te*wctl fcffiios


poireono	r.^ .— ------- - —;	1tvV>	reWWc«ie do- 30 aprila Mare^ala je zatfU. zadeva Ritima ti
strinjajo z raznimi šovinističnimi krogi, kateri;	M
V soboto proti večera je «tai marešjal v bH-
Sirillj<i;0 L I a^ilJULll »uvimauvumu	-----; - | p ,
tolmačijo s svojo protiavtonomistično gonjo |
razpoloženje sorodnUi jim krogov iz cenetk,	-- razjjlasi- i vozicen, Kaierega j
min, itd. nikakor pa ne -pCo^ —	^ ^ ^ JŽSA"« N^vo^ ^ ^J^ff
■	1922. Materija. Dan razglasitve: 4. aprila * . .	"
škega delavnega ljudstva.
Naslovi na poštnih pošiljatvah. Tukajšnji
komisariat za pošto in brzojav naznanja. Po priporočilu, ki je bilo izraženo na konferenci v Portorose, morajo pošiljatelji kraje, kamor je pcšica pošiljatev namenjena, označiti z uradnim imenom, ki jih določijo poštne uprave vsako za svoje področje. Vsled tega se morajo kraji v notranjosti kraljestva z novimi pokrajinami vred pisati na poštnih pošiljatvah v italijanskem ji^ziku ali pa označiti z imenom v drugem jeziku, ki je naveden v bernskem «Bureau Ineternaticnal»# v slovarju poštnih uradov ^Vesoljne poštne zveze* in v nasprotnem slučaju v uradnem seznamu.
Ta oglas nas zanima predvsem radi tega, ker se tiče tudi rabe naših krajevnih imen na
maja . _________,—---- „
1922. Rok za reklamaciie do: 3. maja 1922.
Stavka p«kov. Včeraj ^utra| je izbruhnila stavka pekov. Z zadnjim dnevom preteklega leta je potekla doba veljavnosti skupne delovne pogode e med goepodar;! in delavci. Pcigajanja za sklenitev nove pogodbe se hisc< razvijala uspešno. Pred včerajšnjim pa so se pregovori razbili in včeraj zjutraj cb 6 se je začela stavka. Stavkajoči so imeli včeraj dva shoda. Med gospodarji m delavci posreduje župan dr. Pitacco.
»Presveta.« Danes se vrši ^onovni sesta-
poverjena naloga uradnega pačenja naših lepih ka. Sestanek, ki se je vršil pretekli terek, in starodavnih krajevnih imen posebni komi- je bil sicer dobro obiskan, napravili so se »iji. Do sedaj nam ni znano, da bi bil izdan kak nekateri sklepi, le žal, da vsled neugod-nraden seznam teh spakedrank. Vsled tega nega vremena ni bilo one udeležbe, ki smo tudi ne moremo vedeti, v koliko bo ta nova j0 pričakovali. Od kulturnih crgnizacii je odredba naperjena proti rabi našega jezika ^ zastopano aj^ dr. »Balkan*, a »Km. na pismih in drugih poštmh po^/aU-ah. Naši d	- zastopal g. ^ Rustja. Ker je
Hudie, ki bodo hoteli pisati kako pismo, pa bi a s *	r *	i	*
po te naredbi morali najprej listati po raznih pa bila splosna zelja navzočih da bi pri mednarodnih in uradnih seznamih, da vidijo, tej kulturni ustanovi sodelovalo tudi »Učit. kako se 'am «imenujejo» posamezni kraji. Dru- društvom, društvo »Pravnik« in Zadružna gače nismo niti več gotovi, da nam bodo šla zveza«, se je sklenilo sklicati ponovno se-
v obeh starnfcah na vozi
Kava ni biia tatinske^ J------
hoteli u tihotapiti. Tihotapci «o btli aretirani Aretran je bi tudi neki trgovec z vrečami v ulici Trento. Ta je namreč hranil utihotap-Ijeno kavo. Poznaje Se fe iivedelo, da je bilo u ti ho tapije no po malem iz proste hike par kvintalov kave.
Z^odai je začel! P*d snočnjim je bil aretiran na Garibaldš>evem tWtal$Sču 13 letni Roman Pangos, stanujoč v Rocohi, Dečko Je izmaknil neki Ivanki DaineUijevi, stanujoči v ulici Navali št, 33, listnico, v kateri sc je nahajalo 30 lir. Kmalu potem je bil aretiran. Policijski organi so uvedi! v njegovem liano vanju preiskavo in so zapienffi štiri Ksince tatinskega izvora.
Ukradzna «thers&a**». V noči od nedelje na pondeljek so vdrii tatovi v urade kovinarske delavnee Campani v ulic i delio Sterpeto št. 5. Tu so vse razmetali: iskali so denar. Ker ga pa niso našli, so se podali v sveti Jezi v delavnico. Tudi tu so vse razmetali. Končno so se pa vendarle polastfli dhreh «thermosov». «Thermosa» sta vredna okoB 3000 Ur. Tatvina je bila prijavljena na oroi. postaj v »A dell'Isti-tuto. Pozneje star bife aretirana, dva moška. Policijsko oblastvo Ju smatra goriomenjeno tatvino.
odgovorne za
PODLISTEK
KAPITAN MARRYAT
Leteli Holandec
Roman
(112)
Amina je namreč spoznala, da se je vihar ie nekoliko pomiril, čeprav mornarji tega v Svojem strahu niso opazili. Aminina lepota, njena duševna prisotnost kot tudi zaupljivo zroče oči tako mlade in neustrašene žene: vse to Je močno učinkovalo na kapitana in mornarje.
Z občudovanejm in spoštovanemu so zrii Amino, napeli vse svoje moči m se vrgli na delo.
Na novo so začeli črpati vodo, vihar se ye tekom noči pomiril in ladja Je bila, kot Je Amina prorQkovala, izven vsake nevarnosti Moštvo in potniki so jo imeli v visokih či-slih in jo hvalili tudi napram patru Matthiasu, ki pa ni vedel, kaj naj reče.
junaštvo, ki ga je izkazala, je bilo izredno in tudi če je trepetala,, ni pokazala sledu
strahu. Duhovnik ni odvrnil ničesar, tam več je o vsem premišljeval, ne da bi priiel do kakega zaključka. Kaj ji je dalo to samozavest in mir? Ali Bog kristjanov? Toda Je bila neverna! Kdo neki? In oče Matthias se Je sponu nil na njeno sobo v Terneuse-u in zmajal z glavo.
30. POGLAVJE.
Spet se moramo vrniti k Filipu in Kraocu, ki sta se dolgo Časa razgovarjata o nepričakovani rešitvi Schriftena. Zaključek njunega pogovora je bil ta, da ga fe treba skrbno nadzorovati m se ga kolikor mogoče ogibati. Kranc ga je vpraial, sa kak načfci se Je vendar reži in Schriften mu Je z odbijajočim smehom pojasnil, da je tekom boja zagrabil veslo, na katerem Je pribrodil do nekega o-točka. Tam ie počakal piroge, splaval do nie in bil otet Čeravno Je vsa zgodba zvenela skrajno neverjetno, vendar ni bilo v njej nič nemogočega in zato je Kranc opustil vsako nadalme izpraševanje
vsako noč pristali m prenočili na obali. FUJ* Je bil pototaien. ko £ zvedel, da |e Amina
rešena. Srečen bi bfl, saj je Imel izgled, v najkrajšem času snki se s svojo ženo, toda Schriftenova bližina ga Je zbadala v srce kot trnje.
Nekaj nepojmljivega in človeški naravi nasprotujočega Je ležalo v ton majhnem človeku, ki se ni navzlic svoji demonski zunanjosti nikdar drznil kaj takega, kar Je poizkusil Filip proti njegovemu življenju m niti najmanje ni nikdar omenjal tega dogodka.
Ce bi se pritoževal in obdolžil Filipa umora — če bi sklenil maščevanja In Izrazil namen iskati pravice pri sodišču, bi bflo nekaj vse drugega. Toda ne — vedno Je kazal Ie svoj sarkazem in se hreščoče nasmihal, kot da bi ne Imel niti napnanjiega vzroka do sovraštva ali Jeze.
Kakor hitro so Ternata, so Jih Iz bambusovega krito, ki ga niso smeB zapnstftl dokler ni bil njihov prihod naznanjen fcraljn. Posebne vrste uslužnost, Id fo Jo napram i#m izkazovali otočazd Je <kla Filipu in Krancu povod k raznim opazkam. Nj&m vera Je bila kot njih obleka msianfcrfi molUunedansk« in mala|A«.
p>alje.)
v glavnem mestu v neko veliko poslopje in s palmovimi listi po-
D3&ROZNAN& MAMUMKT1SRNA TVAĐGCM

a
V
Trst — Via Haszini Slev. 37 (prej Via Kuovs) — Trsi
naznanja cenj. odjemalcem, da se je preskrbela z veliko izbero blaga za možke in ženske ©bleke, platna, bombaževine, volnenih odej, žimnic in vatiranih odej lastnega izdelka, trliža, volne In žime, izdelanega perila kakor tudi vsakovrstnih pletenin. Istočasno naznanja, da je preskrbljena z bogato izbero vseli potrebščin za pomlad in poletje po najzmernejših cenah.
teai

Steklen
vsake vrste in mere. Steklenine, porce-lani in lončevine. — Prodaja na debelo in drobno. — Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 22 ■■»■■iihbhiibbbbih
Dr. L. B0R0V1ČKA!
I Trst - Via Genova 13, I.
g ordinira za kožne in venerične bolnni
I	od 10-12, 3-7.
g Ob nedeljah !n praznikih | R	od 10-12 ure,	02 1
Srebrne Krone in zldfa

čujem p najvišjih cenah
ALOJZU M
Trst Piazza Garibahii št. 2
s	(prej Barriera)
Dne 14. aprila se oddajo v zakup potom javne dražbe pri podpisanem komisarijatu za osemlotno dobo sledeči
LOVI:
Lipa vzklicna cena	L 800.—
Misliče » *	* 150.—
Podgrad w »	„ 400.— Štanjel „ 1 Vareje „ ,
Dražba prične ob 9. uri. Varščina (20% vzklicne cene) naj se položi na podpisanem komisarijatu do 9. ure.
Sežana, dne 3. aprila 1922. 221 Za civilnega komisarja: Rebek.
„ 500.— „ 100.-
Dr« E. D'Osvaldo
Speciaiiit za očesne bolezni
perfekcioniran na dunajski kliniki
GORICA, Piazza deila Vitforia (Travnik) ti 6
se je preselil na Corso G. Verdi štev. 24 „TRGOVSKI Đ0H"
Sprejema od 9—11 In od 3—5.
za peči in štedilnike po L 32 ^ prosto na domf plinove coke po L 40 q, drva po L 24 q.
Marsillski strešniki, opeka.
Za velike množ;ne cene po dogov oru.
DAHIELE PlLLllt, Trst, Coroneo U
37	Telefon 1306.