KRALJEVINA SRBA, HRVATA 1 SLO VEN AC A UPRAVA ZA ZAŠTITIJ RAZRED 72 (3) INDUSTRIJSKE SVOJINE IZDAN 15 OKTOBRA 1924. PATENTNI SPIS ST. 2200. Societe Schneider & Cie. Pariz. Vozovi s kolesi, ki se dajo odstraniti za vlačenje ali za oporne okvirje lafet in druge uporabe. Prijava z dne 28. marca 1921. Velja od 1. oktobra 1923. Prvenstvena pravica z dne 18. januarja 1917 (Francija). Pričujoči izum ima za predmet sistem vozov s kolesi, ki se dajo prilagoditi okvirju kakršnegakoli vozila, na primer, okvirju za vlačenje ali okvirju za oporo lafet, pri čemer tvorijo vozovi v različnem številu ravno toliko elastičnih obešal. Kar posebno karakterizira nove vozove je to, da je njihova os u svoji srednji potom kolesa ali potom horizontalne osi zvezana z delom, ki tvori spodnjo oporo ali eventualno vodilo za elastično obešalo, čegar vrhnja opora sastoji iz bivstvenih elementov mehaničnega ali drugačnega vretena, ki se vrti krog vertikalne osi potom opora izpopolnjujočega elementa tega vretena ali pa potom glavne mase vretena samega v okvirju vozila. Iz te razporedbe sledi, da ako primerno manevriramo z vreteni raznih prem, moremo po svoji volji izvršiti dviganje ali pa ponižanje okvirja z ozirom na tla, s tem da se s kolesi vozov opremo v tla ali pa privzdignemo kolesa z ozirom na okvir, potem ko se je ta poprej oprl ob tla; opiranje koles ob tla pa je sicer že pri tem zajamčeno, najsi bo oblika tal že kakršnakoli in to tako med vožnjo kakor tudi tekom manevrov. Razne primere izvršitve in uporabe izuma predstavlja priložena risba. Slika 1. je šematičen načrt vozila opremljenega v svrho primera, s štirimi premami koles, razvrščenimi soglasno z izumom, pri tem se preme predočujejo v poziciji, ki jo zavzemajo v svho vožnje v ravni črti Slika 2. je sličen načrt, ki kaže pozicijo prem med izvršitvijo obrata. Slika 3. je konačna elevacija (naris), ki kaže opiranje prem. razvrščenih na tleh s slučajnim profilom. Slika 4. je celotni naris (elevacija) lefete s ležiščem, postavljene v svrho svoje uporabe v zvezi z dvigljivimi premami. Slika 5. je odgovarjajoči trolis. Slika 6. je podrobni naris (elevacija) posebne oblike izvšitve preme. Slika 7- je odgovarajoči prerez-naris VII—VII slike 6 Slika 8. je prerez-naris, analogičen onemu slike 7. pri čemer se elementi s premo kombiniranega vretena predočujejo v drugačni legi. Slika 9. je detajlni prerez po IX—IX slike 6. Shke 10., 11. in 12. kažejo v prerezu-na-risu varijanto sistema preme-vretena, oziroma v treh različnih legah elementa vretena. Slika 13. je prerez po XIII—XIII slike 10. Slike 14., 15. in 16. predstavljajo v prerezu-narisu neko drugo varijanto-vretena, oziroma v treh različnih legah elementa vretena. Slike 17. in 18. kažeta odnosno v dolžinskem prerezu-narisu in v povprečnem prerezu-narisu po XVIII—XVIII slike 17 tretjo vari-jatno. Slika 19. je delni tloris do XIX—XIX slike 17. V primeri izvršitve po slikah 6. do 13 ima vsaka prema dve kolesi A, nasajeni na koncih osi B, katera je v svoji sredini polom horizontalne osi C pritrjena na sastavni del D, ki tvori spodnjo oporo za elastično vešalo E, čegar gornjo oporo F tvori eden iz elementov vretena. Truplo G tega vretena, ki tvori oporo za dopolnilni element, sestavlja gornjo oporo ve- Din. 80*— šala E in se vrti v okvirju i vozila kroz vertikalne osi H—H1, ležeče v ravnini vrtilne osi C premne osi. V primeru po slikah 6 do 9 obstoji sestavni del D, ki tvori spodnjo oporo elastičnega ve-šala, iz cevke D, katere dno d tvori oporo v prvem pomenu besede, cevka je v spodnjem delu podaljšana potom dveh sten D1, ki služi ta kot opora za horizontalno os C vrtenja premine osi. Gibanje pri vrtenju osi je omejeno s tem, da ta zadeva -b spodnjo stan ojačbe D2, navite ali pritrjene v cevki D ali enostavno zadrževane med osjo in stenama D1, lahko pa je omejeno tudi potom obroča D'J, navitega ali pritrjenega na koncn sten D1. S premo kombinirano vreteno sestoji se iz votlega vijaka F, čegar spodnji podstavak (baza) f tvori zgornje oporišče v pravem pomenu besede za vzmet vešala E Ta vzmet obstoji tu iz niza Bellevillevih prožnih obročev E, nanizanih v cevki D in nasajenih krog osi podobnega količa J, kateri tvori potom grebena ali zagvozde j vodilo za žleb f1, napravljen v notarnji steni vijaka F. Držalo (količ) J je pritrjeno na dnu d cevke ali pa v ojačenju D2 in vzajemno vodilo med imenovanim količem in vijakom F ovira poslednjega, da se ne more vrteti, pri tem pa mu vendar dovoljuje neko gotovo vzdolžno premikanje z ozirom na količ med gibanjem vzmeta E, ki se stiska ali pa razteguje. Dopolnilni element vretena sestoji iz matice K, ki se lahko vrti v truplu G in ki jo lahko vrtimo s pomočjo klina L. V svrho kretenj za naravnanje premine osi se truplo G vretena lahko vrti krog osi H—H v obroču M, ki ga nosi okvir I. Ta obroč ima lahko element, ki je pritrjen k okvirju, in dopolnilni element, pritrjen k fiksnemu elementu potom šarnirov m. S tem da potegnemo eno ali druzo iz šarnirnih o sij nazaj, lahko odpremo obroč na dva dela in oddaljimo premo-vreteno od okvirja. Na cev D se da potom obrtnine n, ki jo primerno vodi greben n1 (slika 9), nasaditi drog N v svrho pritrjenja vage 0 (sliki 1 in 2). Preme za elastično vešalo, ki se dajo odstraniti, bodo, kakor kažeta shemi 1 in 2 slike, lahko montiramo paroma na koncih okvirja ali trupla lafete. Drog za obešanje P, pritrjen na drogu N ene izmed prem in ki se bo dal začepiti potom poljubne luknje p serije lukenj na gležnju prečnice (traverze) O1 (sliki 1 in 2) bo omogučal, da sa ustavita droga N dvojice prem v poljubni legi narav-nanja (slika 2) ali v poljubni legi med pozjo (slika 1). Slika 3 kaže, kako je vsled povprečne gibljivosti osij B opiranje koles ob tla zajamčeno v svakem ternotku, naj bo profil tal kakršenkoli. Ako si mislimo organe prem-vretenu v legi, ki jo zavzemajo na slikah 6 in 7, bomo mogli izhajajoč iz te lege, izvršiti po svoji volji v določenih mejah dviganje ali pa ponižanje okvirja 1 z ozirom na tla. V to svrho bo zadostovalo, ako primerno manevriramo z maticami K s pomočjo ključev L Glede na smer rotacije imenovanih ključev se bo isvršilo dviganje ah pa ponižanje okvirja in ta poslednja ali lafeta, na katero so pritrjena preme-vretena, se bo dal ponižati, tako da dosežemo, da se bo opiral ob tla. Ako tedaj zavrtimo ključe L tako, da povzročimo, da se vijak F zopet dvigne v razmerju maticam K, lahko provzročimo da po-popustijo kolesa od svojega opiranja k tlom. Podstavki f trčijo najprej ob notarnji obroč d2 cevi D, potom se celota, vijak F in cev D, vzdigne zopet v matico K. Slika 8 kaže skrajno lego pri dvignjenih oseh, dočim se okvir ali lafeta opira od tla. K varijanti po slikah 10 do 13 se sestavlja spodnja opora elastičnega vešala, kot v pred-idočem primeru, iz cevke D; pri tem obstoji vzmet E iz niza Belleviliovih prožnih obročev. Gornja opora vzmeta sestoji tu iz matice F, ki tvori eden iz bivstvenih elementov vretena, čegar truplo G se lahko vrti okrog vertikalne osi H—H v obroču M, ki ga nosi okvir I. V tem primeru se da matica F premikati na vijaku K, vertikalno z ozirom na okvir. Vsako rotacijsko kretanje matice F ovira vodilo grabena F1 (slika 13) imenovane matice v zarezi D4 cevi D Slika 10 kaže pozicijo, ki jo zavzemaju organi preme-vretena kadar se nahaja okvir nekako v skrajni oddaljenosti od osij. Slika 11 kaže okvir v nizki legi, tako da se dotika tal, pri čemer ostanejo kolesa oprta ob tla. Slika 12 kaže organe v skrajni legi pri dvignjeni osi. V primeru po slikah 14, 15 in 16 tvori spodnjo oporo elastičnega vešala matice D, montirana na spodnjo z vijugami opremljeni podaljšek Q2 koliša Q. Zgornji del tega koliša ima vijugaste zareze Q4 z daljšimi hodniki nego se hodniki vijug Q2. Zgornje oporo elastičnega vešala, obstoječega iz niza Belleviliovih prožnih obročev E, tvori dno g vreteno-vega trupla G. Na vijugah Q‘ je montirana udarna matica R, speljana v cevkasti podaljšek G1 vreteno-vega trupla. Navijalni ključ L je tu montiran na poda]jški kolica Q4—Q2. Os B je zasajena med dvema stenama G2, ki sta iz enega kosa s truplom vretena G; pri tem isti steni tvorita tudi vodilo za matico D, katere vrtenje ovirata. Os B je potom kolena B1 pritrjena na podaljšku Q3 elementa O1—-Q2, ki tvori vijak vretena. Ako izhajamo iz lege po sliki 14 in zavrtimo ključ L v zahtevani smeri, povzroči vijak Q2 s svojim vrtenjem, da se spusti matica D kakor tudi truplo vinte G in okvir I navzdol, dokler se poslednji ne opre od tla (pozicija slike 15); udarna matica R pride tedaj v dotike s truplom vinte G. Ako nadaljujemo to vrtenje ključa L, povzročimo najpej da ce os zopet dvigneokenem pa tudi, da se znova stisnejo Bellevillovi prožni obročki E, do onega trevotka, ko matica D zadeneš s svojim spodnjim robom ob, spodnji rob vretenovega trupla G; organi zavzemajo tedaj lego, ki je označena na sliki 16. V primeru po slikah 17 do 19 je napravljeno spodnje oporišče za vzmete na obročke E potom podnožja D, upeljanega med štirimi oklepi G3, ki obenem služijo kot vodilo za os B in so napravljeni kot izrastek pod osiščem G4, ki se premika v konsoli G, ki tvori matico vinte. Matica v pravem pomenu besede je napravljena zadaj za konsolo G, vodi se primerno na okvirju, kakor to kažeta sliki 17 in 19. Lafeta, ki jo predočujeta sliki 4 in 5 in ki je nalašč tako urejena, da se da uporabiti poljubna izmed oblik izvršitve opisanih prem-vint (vreten), ima sedlo S na katerem se da lafeta v pravem pomenu T premikati nazaj in h kateri se prilegajo ali na kateri so narejeni vrtilni obroči M za truplo vini (vreten) G različnih prem-vreten. Pod sedlom S je zabepljeno topovo ležišče U v zarezah S1. Ležišče U je zvevano s sedlom potom igle V. Da se postavi lafeta, ki se prevaža na premah-vretenih, v strelno pozicijo, izvedemo najprej rotacijo ležišča U, tako da ga privedemo v zaželjeno smer, na primer v U1, potom premikanja okrog igle V pod sedlom S. Ako potem manevriramo z vintami, ponižamo celokupnost U1—S tako dolgo, da pride ležišče U1 v dotiko s tlakom. Slednjič izvedemo popolnoma dvignjenje osij. Odslej lahko vrtimo sedlo S s premami-vreteni ali pa sedlo samo brez poslednjih ter ga moremo privesti na ležišču U v zaže Ijeno lego. Premikanje lafete na ležišču je omogočeno po običajnem načinu potom cilindrov W z elastično obešeno osjo. Patentni zahtevi: 1. Sistem prem s kolesi za vlačenje ali okvirje za oporo lafet in druge uporabe, naznačena time, da je os v svoji sredini sve-zana potom kolena ali horizontalne osi s sestavnim kosom, ki tvori spodnje oporišče za elastično vešalo, čegar gornje oporišče se da vrteti krog vertikalne osi v okvirju vlačilca ali drugačnega vozila in sestavlja ali pa tvori del enega iz elementov vretena, tako da ako manevriramo z vreteni različnih prem, moremo po lastni volji povzročiti, da se okvir z ozirom na tla dvigne ali pa poniža, s tem, da spravimo kolesa prem v dotiko z zemljo, ali pa da se zopet dvignejo osi prem z ozirom na okvir, potem ko se je ta poprej dotaknil tal. 2, Lafeta, sestavljena v smislu uporabe prem-vretenu po članu 1, naznačena time, da so obroči v svrho kroženja trupel vreten napravljeni na sedlu, ki je opremljeno z zarezami, ki naj služijo v poziciji med vožnjo kod opora za ležišče, ki je zvezano z imenovanim sedlom potom vertikalne igle; tako se da pri tem imenovano ležišče premikati pod sedlom dočim se kolesa prem opirajo ob tla in se da privesti v primerno smer za streljanje, na kar se da privesti v dotiko z zemljo in more s svoje strani tvoriti oporo za sedlo, v očigled temu, da se dajo osi preme dvigniti s pomočjo vint. Adpatent broj 2200. A dpatent- broj 2200. y AT-f P 1 /J 1 y v / n \ " JI j : i i. i — i l i i 1 j r l 1 1 i t i 1 i j; I » 1 1 1 \ 1 ! 1 1 \\ ^ v 1 dr \ i — ^nr1 / i . . . ' A o'pgfent brof 2200, , \'"3 1 . Fui. n. ■ Adpatent- bro/ 2200. s \ / A dpatent tj roj 2200. z \ Fig. 15. Ad pdtenf broj 2200. Adpatent bnoj 2200 1 J A 3-4, ■V-rrV: —4=- (— -1 — - •V"; , * ' - :• >1 . •• ‘ . - v . . ..." ... - ; \ v ^‘**Wrifc- v -i_". 11 v . . ,r;v 1 ’■ ' \ ■ J*