OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commercial Printing of All Kinds L ft! p dm 9 ve« ia! iiii it ^ M vol. XXXIV.—LETO XXXIV. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), OCTOBER 16, 1951 ŠTEVILKA (NUMBER) 202 NOV GROB >uvc«ael deliveck „ **«o je nagloma premi->tan hael deliveck, star 37 let, O0Č na 55 Lakeview Dr., bilv°r-°n-the-Lake. Rojen je luj . evelandu. Tu zapušča ža- iCl Sopr°g° Ruth in hčerko j\tlnfca' v Californiji starše i[ata Jn Paul in sestri Mrs. Ved fuer ter Mrs- Anna Med-in ] v Clevelandu pa brata Tom Kom- ter sestro Mrs- Martha tek lck- Pogreb se vrši v četr-Keg Z3ut;faj ob 9. uri iz pogreb- lr3e samo pod temi pogoji, več ali manj sedanja voj- Gi'ne'zone-in , razgovorov o premirju 5j 'J°§°jih premirja na Koreji to *narnovati nobenega nove- Momenta. zavrnil aPadne predloge 0vslcAlIl°- 16. oktobra—Egipt-*aPaH Je zavrnila predlog Vš?lih Bil» da naJ M se branil j, } kanal mednarodno. Vej..g|ptovski. kralj bo po vsej pisal °Sti danes, v torek, pod-Jlgj Zakon o spojitvi Sudana s °m in o obrambi Sueza po T°^kih-četah. ^6'Ptovska vlada je nadalje jih v. ne odstopi od svo- Br Črtov-je s[J,tanske oblasti pa so s svo- bile a,ni javile, da bodo upora- proti sili in da se iz a in od Sueškega kanala ^aknejo razen s silo. Ut P GLEDA NIAGARO NfLl2ABETO stati RA-0nt"15-oktofcra— Ji6(j j. turistov zaznamuje za 50'000 Posetnikov Nia- , 'j1 slapov. Slapove si je britanska pnncezinja k0 Rekordno število, ta- toih aV'j°' Je v zvezi s posetom s; siaCezinje Elizabete bolj kot pa p0vi samimi. Amerika ne prizna Kitajske; seja Združenih narodov v Parizu WASHINGTON, 15. oktobra—Predsednik Truman je imenoval člane ameriške delegacije za sejo Združenih narodov, ki se bodo sestali po svojih delegacijah meseca novembra v Parizu. Vodja ameriške delegacije je Warren R. Austin, med delegati je tudi Mrs. Franklin D. Roosevelt. Stališče Amerike bo po izjavah delegatov to, da se otok Formoza ne dodeli Kitajski in po vsej verjetnosti, da se ne Dripusti komunistična Kitajska med ZN, odkoder da bi se vrgla ven nacionalistična Kitajska Čiangkajšeka. Ameriška delegacija ne more imeti, kar je samo ob sebi razumljivo čisto točnih navodil za vse slučaje. Odvisno bo od zadržanja sovjetskega bloka in gotovih .pogojev, ki jih mora izpolniti vsak član, če naj pristopi v vrste Združenih narodov. V tej zvezi je tudi vprašanje "veta," ki ga naj uporabi ameriška delegacija, če bo sprevidela, da bi bila uporaba veta od strani Amerike potrebna. Britansko in ameriško stališče ni enotno Velika Britanija je svoječasno priznala s pravnega stališča novi komunistični režim na Kitajskem. Velika Britanija je ob mnogih prilikah tolmačila ta svoj korak v ožjem smislu, da je pripravljena do gotove meje razpravljati s komunistično vlado na Kitajskem o skupnih interesih. Tudi sicer se je opazilo, da stališči Veliki Britanije in Amerike do celinske Kitajske niso istovetni. w//&ul britanski levičar in bivši minister Attleejeve vlade Be-van je tudi med sedanjo volilno borbo v Veliki Britaniji trdil, da se ne sme ponoviti greška, ki se je napravila po prvi svetovni vojni glede Sovjetske zveze, danes glede celinske Kitajske, ki je pod komunistično upravo. Washingtonski politični krogi opozarjajo na nekatera dejstva, ki opravičujejo Britance v njihovi lastni politiki do Kitajske oziroma razlagajo to politiko v gotovi razumljivi luči. Več britanskega kot ameriškega kapitala v Aziji Kitajska je bila pred drugo svetovno vojno važno torišče, kamor so tako Japonci, kakor tudi Evropejci in Amerikanci nalagali svoje kapitale. Šlo je za milijarde, ki so se vlagale v gradnjo železnic, v nove tovarne, skladišča in kulturne ustanove. Vsota v Kitajsko vloženega tujega kapitala se je cenila v tem času na $3,500,000,000, od tega je padlo na Veliko Britanijo 35.7% z enakomi odstotki je bila udeležena na Kitajskem tudi Japonska. Amerika je bila udeležena le z 7.2%. Naložen kapital je nosil mastne dobičke in je izkazovala tr- govska bilanca za štiri leta $1,-500,000,000 dobička. V tem gospodarskem tekmovanju za izkoriščanje Kitajske, je Amerika vložila $155,000,000 v tovarne in druga pridobitna podjetja, $41,000,000 v železnice. Uvoz ameriškega blaga v Kitajsko pa je bil vsekakor manjši, kakor uvoz kitajskega blaga iz Kitajske v Ameriko. Močni gospodarski interes Velike Britanije na Kitajskem narekuje britanski politiki posebna pota, če ne že v nadaljnem izkoriščevanju kitajskih naravnih zakladov, pa vsaj v obrambi tega, kar imenujejo Britanci svojo lastnino. Vkljub temu pričakujejo politični krogi v prestolici, da zasedanje Združenih narodov v novembru v Parizu ne bo prineslo presenečenj. Posebno še radi tega ne, ker živimo v dobi stvar-jenja velikih blokov, ko bo končno šlo za obračunavanje med dvema velikima blokoma Vzhoda in Zapada. MLADA DEKLETA SO V NEVARNOSTI ..WASHINGTON, 15. oktobra — Urad F.B.I. poroča, da so se povečali prestopki zoper spolnost med ameriškimi nedoletnimi dekleti kar za 12.6% v primeri z isto dobo lanskega leta. Gre za prostitucijo, za trgovino z belim blagom, potepanje, n e u r a v n ovešeno življenje in podobno. Primerjava s kazenskimi prestopki med nedoletnimi moškimi pokaže, da je zvišanje procentov pri moških doseglo le 2.5%, pri nedo-letnih dekletih pa, kakor gori omenjeno, 12.6%. Samo ob sebi razumljivo, da so legla večine teh prestopkov ameriška mesta. UMRLA STARA 101 LETO IN ZAPUSTILA 50 POTOMCEV CONSTANTINE, Ind., 14. oktobra — Mrs. Sara S. Haines je bila trikrat vdova. Umrla je v starosti 101 leta in zapustila za seboj 50 bližnjih in daljnih potomcev. VIHARJI V FLORIDI MIAMI, Fla., 15. oktobra — V zalivu med severno in južno Ameriko divjajo tropski viharji. Orkani se premikajo proti severu in je ogrožena Florida ter tudi znano mesto Miami, kjer se je ravno v teh dneh sestalo za-stojtfstvo ameriških legijonarjev na svojo 33. narodno konvencijo. Udeleženci kongresa so obveščeni o morebitni nevarnosti. Krožek št. 2 Prog. Slov. Članice krožka št. 2 Progresivnih Slovenk so vabljene na redno sejo v sredo zvečer ob osmih v navadnih prostorih Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Predsednica Cecelia Subelj se je vrnila z obis ka v stari domovini in bo gotovo imela več zanimivosti za poročati. S P^tolo, ustreli k lri rani ženo tan°minic Ferry, 28-letni vete-srUge svetovne vojne, je ka-iHeSecV°jemu sinčku, ki ima 28 ev» avtomatično pištolo, je St( da pištola ni prazna, % r°zii. prebil s kroglo prsa ^ krogla je nato ranila tu-0Sšovo ženo, mater otroka. ^ v v!6 ^ sicer takoj prine-Pi-ogj »Olnišnico, kjer pa je bil W Sen že za mrtvega. Za-^ n Dominic in Leona Ferry X SiJevta na 1904 View Rd., S. riCek Dale je bil v družini 1 °trok. KAKO OPRAVIČUJEJO ITALIJANI FAŠIZEM Italijani v Clevelandu so praznovali 500-letnico rojstva Krištofa Kolumba in 459-letnico, odkar je bila odkrita po Kolumbu Amerika. Italijanski govorniki, ki so zastopali zelo dobro organizirana in razširjena italijanska društva po Ameriki, so upravičevali Italijo na strani Berlina v zadnji vojni takole: Tragična zmota, ki je vodila Italijo v zadnji vojni na stran sil osi, je daleko manjša, kakor pa italijanski prispevek k svetovnemu znanstvu in kulturi, posebno Ameriki. Usodna zmota zadnje svetov- Turčija se strinja z Zapadom ANKARA, 15. oktobra — V Ankari se je mudil šef ameriških zveznih glavnih stanov general Omar N. Bradley. Že tekom razgovorov s turškimi predstavniki je general Bradley na-glasil, da so pogajanja s turškimi predstavniki dobro napredovala. Turška vlada je izdala poročilo, da so ti razgovori potrdili, da gre za popolnoma enake vojaške nazore in poglede na mednarodni položaj in skupne dolžnosti v obrambo skupnih interesov. Turčija se popolnoma strinja v tej točki z Ameriko, Veliko Britanijo in Francijo. Vladno poročilo nadalje na-glaša, da se je dosegel sporazum, po katerem se bo poslala posebna turška misija v Ameri-i.o in da.se bo v bližnji bodočnosti ustanovilo posebno vojaško poveljstvo za Srednji vzhod. Roke proč od iranskega premoženja-Združeni narodi, ne umešavajte se! T AFT NAZNANI KANDIDATURO ZA PREDSEDNIKA WASHINGTON, 16. oktobra —Senator Taft se je odločil, da bo javil svoj sklep, da kandidira za ameriškega predsednika leta 1952, danes. PET DNI STARO DETE UGRABLJENO MICHIGAN CITY, Ind., 14. oktobra—V tukajšnji bolnišnici St. Anthony je 5. oktobra porodila Mrs. Lyons otroka. Ležal je med ostalimi novorojenčki v otroškem oddelku bolnišnice. Otrok je bil ukraden izpred oči bolničark, ki so vedele povedati samo to, da je nekdo vprašal, kje je otrok družine Lyons. Bolničarka trdi, da se ne spopinja niti tega ali je bil dotični, ki je vprašal za otroka moški ali ženska. Družina Lyons je zatrdila, da ni niti bogata niti nima sovražnikov, in je mož James v službi pri nekem podjetju za avtomobile. Vse dosedanje preiskave so ostale brez uspeha. GENERAL COLLINS PRI TITU BEOGRAD, 14. oktobra—Šef ameriškega generalnega štaba, general Collins je prispel v Beograd z letalom iz Rima. General Collins se je posvetoval s predsednikom jugoslovanske vlade, maršalom Titom. ne vojne spada v preteklost. Italijansko srce ni bilo nikdar v te; borbi in tudi nikdar ni moglo biti, mišljeno zoper Ameriko. Ko stremi svet za novo dobo miru in sporazuma, bomo mi Italijani pokopali zmote preteklosti in se bomo spominjali le najboljših doprinosov, ki so jih dali naši sosedje v svetovno zgodovino. Ameriški Italijani so se izrekli zoper komunizem in naglaša-li, da ima sedanja Italija pravico do enakopravnosti in enakega obravnavanja v vrstah tistih, ki stojijo na to stran barikad zoper sovjetsko agresijo. POSLOPJA DIPLOMATOV SO DRAGA Ameriško poslaništvo v Teheranu ni imelo svoje lastne palače. Nastanilo se je v poslopju bivšega nemškega poslaništva in je plačevalo letno $15,000 najemnine. Pričakuje se, da bo prišla v Teheran v kratkem času nemška delegacija. Amerikanci so poslopje izpraznili in ravno te dni je bilo dograjeno novo ameriško, ki je stalo $3,000,000. EPIDEMIJA POLIJA ŠE VEDNO UPADA WASHINGTON, 14. oktobra — Zvezni zdravstveni urad javlja, da slučaji polija še vedno upadajo. Od januarja dalje je bilo v deželi 21,775 slučajev v primeri s 23,341 slučaji v istem razdobju lani. Iz bolnišnice Mrs. Frances Stopar iz 18910 Chickasaw Ave. se je vrnila iz bolnišnice in se začasno nahaja na domu svoje sestre Mrs. Ma-carol na 26525 Chardon Rd. Najlepše se zahvaljuje vsem prijateljicam in znancem za obiske, cvetlice, voščilne kartice in darila, ki jih je prejela. Še vedno se nahaja pod zdravniško oskrbo in prijateljice jo lahko obiščejo. MOSSADEGH JE NEPOPUSTLJIV; NACIONALIZACIJA IZVRŠENA NEW YORK, 15. oktobra—Iranski ministrski predsednik Mohammed Mossadegh je v svojem dolgem poročilu na Varnostni svet Združenih narodov označil stališče Irana, ki je: Iransko narodno predstavništvo je z zakonom, ki je stopil v veljavo, nacionaliziralo iransko petrolejsko bogastvo. Gre za notranjo zadevo samostojne iranske vlade, radi česar v tem vprašanju odpade kaka intervencija Združenih narodov. Mossadegh je prispel v po-" slopje Združenih narodov v družbi z iranskimi politiki in zastopniki Irana pri Združenih narodi!/. Pred sejo je bil Mossadeghu izročen novi predlog britanskega zastopstva, da se naj obno-' vijo razgovori med obema državama in naj se vzame pri tem za osnovo stališče, ki ga je zavzelo mednarodno razsodišče v Haagu na Nizozemskem. To so dišče je priporočalo nadaljevanje medsebojnih razgovorov. Predsednik Mossadegh je odklonil to posredovanje. Finance Irana so slabe Trenja glede Sueza; praske v Egiptu LONDON, 15. oktobra — Po poročilih iz Kaira egiptovska vlada ni naklonjena skupnemu predlogu o skupni obrambi Srednjega vzhoda, h kateri bi pristopil tudi Egipt. V okviru te obrambe bi bilo rešeno tudi vprašanje obrambe Sueškega kanala. K tej obrambi bi Velika Britanija prispevala njej določeni sorazmerni del. Egipt zahteva zase obrambo Sueza in združitev Egipta s Sudanom. Iz Sudansk o-egiptovskega področja se poroča o medsebojnih spopadih med Britanci in Egipčani, V Chartoumu, glavnem mestu Sudana, je izjavil britanski generalni governer Robert Howe, da se s svojim izvršilnim svetom, ki mu pomaga pri upravi, ne bo umaknil nobeni grožnji in se bo uprl vsakemu poskusu, da se uprava spremeni. Istočasno, ko se vrši razprava glede iranskega petroleja pred varnostnim svetom ZN, so prišla iz Teherana navodila iranskim diplomatskim zastopstvom v tujini, iz katerih je razbrati, da je finančni položaj iranske države slab in da mora država varčevati. Dne 27. oktobra praznuje iranski poglavar Šah Mohammed Reza Pahlevi svoj rojstni dan. Iranska diplomatska zastopstva so dobila ukaz, da naj se črtajo z dnevnega reda vse proslave in slavnostne prireditve. Če se je že kaj pokrenilo in so se že odposlala kaka vabila, naj se prireditve prekličejo četudi telefonskim potom in izrazi obžalovanje. V severni Koreji se pojavljajo upori? TOKIO, 15. oktobra — Kakor se poroča iz severne Koreje, so nastale ustaje civilnega prebivalstva, tako v glavnem mestu severne Koreje Pyongyang, kakor tudi v drugih mestih. Uporniki so zoper komunistični režim kot tak. V južno Korejo je prišlo mnogo beguncev iz teh krajev, ki so pripovedovali zavezniški oblasti, ia so biii ti upori sicer zadušeni, da so se pa aretiranci obnašali sovražno napram policiji vkljub temu, da so si bili v sve-sti, da jih čaka smrt. Isti begunci so pripovedovali o naraščujoči simpatiji severno korejskega prebivalstva do Združenih narodov, četudi jih teži, da so njihova letala prizadejala z bombardiranjem mnogo smrti in stvarne škode in so komunisti to izrabili v svoji propagandi. iiiHiiiaiiiiiiiiinimiiiiiiiniiciniiiiimiiniiiiiiiiHiiniMiiiiiiiiiDiiiiuii ZBOR A D R I A priredi JESENSKI KONCERT v nedeljo, 21. okt. ob 4. uri pop. v Ameriško-jugoslovanskem centru na Recher Ave. Zvečer ples v obeh dvoranah— Johnny Vadnal in John Okicki orkestra tiittuicaiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiic3iitniiiiiiic3iiiiiiiitittcaiiiiiuiiiiiciiiiHiii Zgubilo se je uhan Na nedeljski priredbi v Ameriško-jugoslovanskem centru na Recher Ave. se je zgubilo uhan. Kdor ga je našel, je prošen, da pokliče IV 1-3822. Vile rojenice Nove uradnice Na glavni seji društva Waterloo Grove, št. 110 WC so bile izvoljene sledeče uradnice za leto 1951-52: Predsednica Pauline B a 1 i s h, podpredsednica Emma Jane, zapisnikarica Ju stine Klemenčič, blagajničarka Molly Comarič, duhovna voditeljica Marie Benda, tajnica Cecelia Wolf, 1251 E. 173 St., nadzornice: Mary Rogel in Emma Jane. Članice so prošene, da se gotovo udeleže redne seje v sredo, 17. oktobra ob osmih v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Seja direkiorija AJC Jutri, v sredo zvečer ob 7.30 uri se vrši seja direktorija AJC na Recher Ave. Vabi se vse direktorje, da se gotovo udeleže, ker je več važnih zadev na dnevnem redu. I Vile rojenice so se zglasile pri družini Mr. in Mrs. Joseph in Lillian Kozan na Lakeland Blvd. ter pustile v spomin krepkega sinčka-prvorojenca. Mlada mamica je hči poznane družine Mr. in Mrs. Albert Ulle iz E. 237 St., ki vodijo podjetje za grelno napravo, srečni oče je pa sin poznanih Mr. in Mrs. Kozan, ki vodijo gostilno na Lakeland Blvd., ki so vsi postali prvič "grandpa" in "grandma," Mrs. Gorše, ki ima gostilno na E. 209 St., pa je sedaj prvič prastara mama. Pri družini Mr. in Mrs. John in Lillian Tanko na Muskoka Ave. pa so vile rojenice pustile drugega sinčka v družini. Tako sta postala Mr. in Mrs. John Tanko z Arrowhead Ave. zopet stari oče in stara mama. Čestitamo! TRUMAN PONUJA RUSIJI SPRAVO WINSTON-SALEM, isf. C., 16. oktobra — Predsednik Truman je pozval Sovjetsko zvezo, da naj pristane na pogoje razorožitve, ki bo sprostila človeštvo strahu pred atomsko vojno. Predsednik Truman je ponudil ameriško udeležbo za skupno konferenco, kjer naj bi se države sporazumele, kako odvrniti od človeštva strahote svetovne vojne in zgraditi svetovni trajni mir. MED RAZVALINAMI ŽIVLJENJA UNION MILLS, Ind., 15. oktobra — Oblasti imajo opravka s pravno zagonetnim slučajem. Gre za družino Harshman. 35-letni Lebart William Harshman je obdela val svojo ženo, 34-letno Ano, ko se je umešal v pretep 13-letni sin in ustrelil v očeta. Krogla je očeta sicer zadela, toda predno se je oče zgrudil, je pobil še sina na tla. Trinajst letni Sharman je zaprt, pa ni še obtožen. Česa naj bo obtožen? V zadnje slovo Članicam društva Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ se sporoča, da je v prometni nesreči zgubila svoje življenje članica Josephine Gregorich. Članice so prošene, da ji izkažejo zadnjo čast nocoj ob osmih v pogrebnem zavodu Joseph Žele in sinovi, 6502 St. Clair Ave., v sredo popoldne ob 1. uri pa da se po možnosti udeleže njenega pogreba. Poklican v službo Richard Zimperman, sin Mr. in Mrs. Edward Zimperman iz Miller Ave., je,bil vpoklican v službo Narodne garde. Želimo mu srečen povratek! STRAN 2 "EN A K O P RA V N O S T " Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For^One Year—(Za eno leto)__________$8.50 For* Six Months—(Za šest mesecev) ..___5.00 For Three Months—(Za tri mesece) _ 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)__$10.00 For Six Months—(Za šest mesecev) __ 6.00 For Three Months—(Za tri mesece) _ 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. ENAKOPRAVNOST 16. oktobra ij o 104 UREDNIKOVA POŠTA "RODOLJUB IZ AMERIKE" PRIDE V SLOVENSKI DELAVSKI DOM NA WATERLOO RD. KORISTI, NE PA IDEOLOGIJA (2) ^ Tudi druge države so po svoje svojevrstne. Človek, ki jih končno sestavlja, ni produkt tovarniškega ali ročnega dela, ampak je iz krvi in mesa; kot tak produkt klime in socialnega razvoja. Vkljub temu pa se ta svojevrstnost držav ne podčrtava toliko kot ravno ameriška. Podčrtava se gotova usiljena državna oblika, ki že s tem, da je bila usiljena, ne odgovarja naturnemu razvoju. Je pa oblika kot oblika vladanja nekaj sovjevrstnega. Brez ozira na te svojevrstne oblike, ali z zgodovinskega razvoja gledano, je v odnosa jih ene države do druge Vodilna misel INTERES, KORISTI svoje lastne države, ki mora živeti v človeški zajednici sredi drugih držav. Od Amerike se zhateva enkrat, da naj bo sama zase, izolirana, to da je pravzaprav njeno bistvo in da ji narekuje praktična politika, ki naj ima cilj blagostanje državljanov, za to blagostanje pa je Amerika sama v sebi zadostna. Drugi ji hočejo naprtiti vlogo misijonarke, ki naj pridiga po svetu teoretične nauke o svoji demokraciji in sestavu svoje družbe. Nadaljni ji zopet zamerijo, da išče svoje lastne interese in koristi in da gleda vse s stališča ameriškega dolarja. Novost v človeški zgodovini, tako-imenovani Marshallov plan, da ni podpora,, ki bi imela vsaj nekaj človeškega ozadja, marveč da je za dolgo dobo investiran kapital, ki ne samo, da bo povrnjen do zadnjega centa, ampak da bo nosil tudi visoke obresti. Katerakoli oblika "pomoči tujini" je izživljanje ameriškega dolarja v iste namene. Zdi se, vsaj tako je nekaj v svetovnem ozračju, kakor da bi ravno Amerika ne bi smela imeti svoj državni interes, državne koristi, ko druge države vodijo neko dosledno skoraj ideološko politiko, ki ima s stvarnimi interesti le toliko stika, v kolikor je državno življenje nujno. Interes, koristi—srečamo na vsakem potu in pri vsakem koraku, ko opazujemo, kaj delajo države v posameznem kotu tega sveta. Da je temu tako, kaže predvsem zgodovina Sovjetske zveze v stikih do ostalih držav. Dasi komunistična in začetnica komunizma v praktičnem državnem življenju, je vendar sklenila z nekomunističnimi državami toliko interesnih pogodb, kakor nobena druga država na vsetu. Ponavljanje, podčrtavanje, da gre le za interese in koristi ene države do druge, ni nikdar zadostno, če hočemo končno odstraniti vse pomisleke in dvome, zakaj ena država s popolnoma drugačno družbo in gospodarskim ustrojem ima svoje interese do države, ki je v svoji sestavini popolnoma drugačna. Drobec ameriške zunanje politike je na primer njena diplomacija zadnjega časa do Jugoslavije. Kapitalistična demokratska Amerika in v socializem pod diktaturo državnega življenja razvijajoča se Jugoslavija! Kaj naj imata te dve državi skupnega? In kako more Amerika, če naj ne postane nezvesta svojemu življenju in zgodovini, stisniti roko jugoslovanskemu komunistu? Ti odnosa j i so bili že predmet razmišljanj v našem listu. Toda ravno vzgled Sovjetske zveze v njenih 30 letih državnega življenja, praktično prikazan, doprinese vsakemu, ki zna brati k dokazu, da so končno povsod v ospredju interesi, i ji da oblika državnega življenja sama na sebi ni bistve nega značaja. Če se v tem odstavku ponavljajo besede kot pogodba, naj pogodba ne odbija in ne moti. Pogodba je vsako strinjanje človeške volje, kjer se strinja vsebina predloga in protipredloga. V obliki pogodb, dogovorov, obstoja naše življenje. Pogodba je dolg na hiši, pogodba je v trgovini, s pogodbo se obvežem k delu, s pogodbo se družim z drugim v življenju. S tega stališča vzeto nam prihaja beseda pogodba tudi v življenju držav bližje in nam je bolj človeška, četudi ha prvi pogled zveni nekam juridično—pravno in tuje. , S pregledom, ki ga bomo v kratkem podali, bomo prikazali neizpodbitno dejstvo državnih koristi, ki ne poznajo ne meja in ne zaprek v drugi državi, četudi je ta različno upravljana. Divja italjansko-nemška nacionalizma, ki sta se porodila vsaj pod krinko boja proti komunizmu doma, sta bila vneta zagovornika raznih zvez s Sovjetsko zvezo, ker da so to zahtevale koristi fašistične Italije, oziroma nacistične Nemčije. Tudi francoska svobodoljubnost, svo-bodorniselstvo in kultura niso bile nobene ovire, da bi se ne približala država Fra-ncija komunistični Sovjetski zvezi. Naj bo merodajen za Britanca izraz svetovni trgovec, kakor mu ga je zapečatila zgodovina, ali pa naj bo njegov CLEVELAND, Ohio —V nedeljo, 21. oktobra bo vprizorilo dramsko društvo "Anton Verov-šek" veseloigro v treh dejanjih "Rodoljub iz Amerike," na odru Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd., v režiji John Steblaja. Začetek igre bo ob pol štirih (3.30) popoldne in po igri bo ples, pri katerem bo igral Richie Vadnalov orkester. Naše dramske predstave niso več tako pogoste kot so bile svo-ječasno, ko se je vprizarjalo igre mesečno. V sedanjih časih se moramo zadovoljiti z dvema ali tremi v sezoni in še to z veliko požrtvovalnostjo. Zato je za naše prijatelje dramatike izredno vesela vest, ko čitamo napoved, da se bo dramska predstava zopet vršila po daljšem presledku. Zato pa, ker so dramske predstave redke posebnosti za nas ameriške Slovence, moramo paziti, da teh izrednih prilik ne zamudimo ali pa pre-zremo. Prihodnjo nedeljo se nam nudi prilika, da obiščemo Verov-škovo predstavo "Rodoljub iz Amerike." V igri nastopijo dobri igralci in igralke iz našega severno-vzhodnega Clevelanda, ki so: Frank Česen, Frank Ko-kal, John Steblaj, Anna Zaic, Frank Krištof, Florence Une-< tich, Frances Godnjavec, Andy Ogrin, John Zaic, Frank Žig-man, Wilma Glažar, Peter Tomšič, Joe Zakrajšek, Peter šter, Tony Novak, Tony Prime in Louis Smrdel. Tako torej je 17 igralcev in igralk pripravljeno nas pozabavati prihodnjo nedeljo v zaželje-ni veseloigri "Rodoljub iz Amerike." Oni so pripravljeni žrtvovati svoj čas z vajami in vpri-zoritvijo za naše razvedrilo, kar je brezdvoma hvale vredno. Del možnega prebitka od igre bo šlo pa za humanitarne namene v staro domovino _ ljudem, ki jim je toča uničila pridelke v zadnjem poletju v okrožju Ilirske Bistrice. Naša dramska in humanitarna dolžnost nas vse veže, da napolnimo avditorij Slovenskega delavskega doma prihodnjo nedeljo in v nobenem slučaju nikar ne zamudimo predstave "Rodoljub iz Amerike." Na svidenje! Louis Kaferle. Društvo V boj, št. 53 3NPJ proslavlja 45-letnico CLEVELAND, Ohio —Naša slovenska javnost je že bila obveščena, da se društvo V boj, št. 53 SNPJ pripravlja na proslavljanje 45-letnice ustanovitve. Odbor društva je na delu že več mesecev, da ta dogodek čim im-pozantnejše proslavimo. Naključje je, da bo ravno ta proslava tudi na isti dan, kot je bilo res društvo ustanovljeno pred 45 leti, namreč na 11. novembra, tako zvano Martinovo nedeljo, katero so tedaj naši pionirji (ustanovitelji) tako močno še cenili. So pač imeli v tedanji navadi, da 'so proslavljali na Martinovo krščenje vinske kaplice. Ni moj namen se poglabljati v dbče zgodovinske doživljaje tega društva. Rečem naj le ob tej priliki to, da je bilo to društvo od nekdaj nekaka gonilna sila vsega našega napredka med nami. To društvo z ostalimi vred si je izteklo veliko zaslug za naš obči razvoj, naj si bo na kulturnem, prosvetnem ter tudi gospodarskem polju. V zadoščenje in ponos nam je to, da je to društvo doprineslo ogromno tudi za uresničenje našega, nam vsem v ponos Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Pred toliko leti, ko je bil razmah za ta dom v svoji živahnosti, je to društvo imelo izredni asesment na vsakega člana mesečno 25 centov skozi več let, da se je spravilo skupaj ter nabavilo na ta način za nad 13 tisoč delnic tega doma, ko je uvidelo potrebo, da z raznimi priredbami ter doneski dom ne bi še bil postavljen. Požrtvovalnost tega društva, odnosno članstva je bila za napredek ter razvoj vseh naseljencev našega naroda v tem delu mesta. Veliko pionirjev je danes že leta v grobu, ampak njih dela še vedno nam pričajo, da so bili za naš skupen napredek navdušeni ter da so se tudi v resnici žrtvovali. Torej naj bo ta dan—11. novembra dan, ko bomo .proslavljali dogodek 45-letnice' ustanovitve, deloma posvečen tudi ustanoviteljem. Naj bo ta dan praznik naših del in doprinosov za naš skupen podvig napredka naselbine. Društvo se je za to proslavo odločilo, da priredi banket s kratkim pevskim-kulturnim programom, kateri bo vseboval pevske točke. Povabljeni so na sodelovanje razni dueti ter kvarteti naših zavednih zborov v naselbini, kot so: Jadran, Mladinski pevski zbor SDD, Zarja, Slovan, solistinja gdč. Florence Unetič ter drugi. Slavnostni govor bo imel Fred A. Vider, glavni tajnik organi zacije. Pričetek serviranja banketa bo točno ob 6. uri zvečer Po zaključku banketa-programa se bo v spodnji dvorani razvila prosta zabava ter ples, v zgornji dvorani bo ples ob 8. uri, za katerega igrajo Richie Vadna-lovi godbeniki, spodaj pa bratje Tomšič. Glede banketa bi prosil vse, kateri se nameravate udeležiti, da si rezervirate vstopnice najkasneje do 5. novembra, ker na poznejše prijave žal se ne bomo mogli ozirati. Naše kuharice morajo vedeti dovolj vnaprej, za koliko ljudi pripravit, ker danes v tej draginji ni priporočljivo, da se trosi s potratnostjo. Zato posebno apeliram na člane in ostalo Občinstvo, kateri ste se in kateri se še niste odločili na poset te proslave društva V boj, da se odločite ter si pre-skrbite vstopnice pri tajniku ali pa pri članih odbora, kateri jih imajo v predprodaji. Vstopnica za te čase ni pretirana cena, če se pomisli na draginjo, katero i|ma,mo v ještvinah; $1.75 za osebo. Serviralo se bo kokošjo pečenko z vsemi pritiklinami in juho. V spodnjo dvorano Slovenskega delavskega doma gre le gotovo število gostov, zato ne odlašajte z nabavo vstopnic. Ce pa z enega ali drugega vzroka, ne morete posetiti banketa, ste vabljeni, da pridete saj na ples in razvedrilo med članstvo društva V boj. Članstvo društva veže moralna dolžnost, da je navzoče. Pridite tega dne na proslavo vašega društva. Rezervirajte si vstopnice, da ne boste mogoče prepozni! Na svidenje 11. novembra na banketu društva V boj, št. 53 SNPJ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Joseph F. Dum, tajnik. Pevski zbor Adrija vabi na jesenski koncert CLEVELAND, Ohio—Pevski zbor Adrija, katerega tvori tu rojena mladina, prijazno vabi cenjeno občinstvo na jesenski koncert v nedeljo, 21. oktobra v A m e r i š k o-jugoslovanskem centru na Recher Ave. Program se prične ob 4. uri popoldne in se vrši pod vodstvom Mr. Anton Schubel, ki je splošno znan dirigent. Na vsporedu bo prekrasni ljubki valček "Blue Danube" pod vodstvom Alberta Smrekar. Albert je star komaj 14 let ter je od rojstva slep, toda vsled njegovega zanimanja za godbo, je odličen pianist in svoje študije v glasbi nadaljuje s tem, da se uči dirigirati pevski zbor. Olga Zakrajšek in Joe Samsa bosta nastopila v duetu, Miss Zakrajšek pa tudi v soli, nekaj komadov bo zaigral na svojo harmoniko poznani John Okicki, ki je bil do nedavnega z znanim Duquesne univerzitetnim tam-buraškim orkestrom. V narodnih nošah pa bodo dekleta nastopila in proizvajala lepe narodne plese. Dekleta so brhka in svoje narodne noše so si sa me naredile. Seveda so imele nekaj neprilik, kajti so vsa tu rojena dekleta in ker se teh narodnih noš le redkokdaj vidi tu, po večini niti ne vedo, kaj je pravzaprav avtentična slovenska noša. Po več stranskem po vpraševanju so le. prišle na tir in narodne noše bodo do nede lje gotove. Kot zaključna pesem na programu bo prelep Venček narodnih pesmi, katere bodo spremljali godci na harmonike mesto na klavirju. Takoj po koncertu se bo ser-virala okusna večerja. V spodnji dvorani bo igral orkester Johnny Okicki, ob osmih bo pa začel igrati orkester Johnny Vadnal v zgornji dvorani. Prijazno se priporočamo cenjeni javnosti za obilen poset. Mi smo se potrudili z vajami, da vam predstavimo nadvse lep program, upamo pa, da boste upoštevali naš trud in nas nagradili s udeležbo, ki bo napolnila dvoran<\ Ameriško-jugoslo-vanskega centra na Recher Ave. do zadnjega kotička. Doris Pike. Janko N. Rogelj: Ženski odsek Zadruge priredi večerjo CLEVELAND, Ohio — Star običaj je med zadrugaricami in zadrugarji, in to menda po celem svetu, da je mesec oktober zadružni mesec. Radi te stare navade, so tudi naše ženske pri Ženskem odseku Slovenske zadružne zveze sklenile, da kakor vsako leto, priredijo tudi letos v oktobru mesecu Zadružni dan ali večer. Ta zabava bo na nedeljo, 28. oktobra in ženske bodo servira-le prav okusno večerjo. Kakor sem izvedel, bodo ženske postregle goste z kokošjo ali svinjsko pečenko (pork chops) z vso pri-kuho. Kot je že pri zadružnih večerjah običaj, je vse najboljše pripravljeno in v dovoljšnji obilici, da ni treba nikomur iti lačen od mize. Po večerji bo pa igrala Tomšič-Pavli godba. Njih starši so tudi dobri odjemalci Zadruge. Godba je vedno v zadovoljstvo plesalcev in plesalk. Kar se tiče druge postrežbe, posebno za žejna grla, bodo skrbeli naši stari in izkušeni točar-ji, vmes jim bodo pa pomagale članice Ženskega odseka, pri kateremu so nekatere izredno sposobne za ta posel. Torej, direktorij, uslužbenci, delničarji, odjemalci in vsi zadružni prijatelji, ne pozabite te priredbe, na kateri boste deležni okusne večerje. V nedeljo, 28. oktobra pojdite vsi v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. Večerjo se bo začelo servirati ob 6. uri. Po večerji se prične ples s prosto zabavo. Spominjam se še iz prošlih let, da je bilo na vseh zadružnih prireditvah vedno vse veselo, tako da posetnikom se ni nič mudilo domov. Za vse skupaj, večerjo, ples in zabavo bo vstopnina $1.25, kar je za danes, ko je vse tako nezaslišano drago, prav poceni. Listke se dobi pri vseh članicah Ženskega odseka, članih direktorija in v vseh treh zadružnih prodajalnah,^ kakor tudi pri podpisanemu. Na svidenje, 28. oktobra v Slovenskem delavskem domu! Z zadružnim pozdravom, Anton Jankovich, član direktorija. žalost in revo zazveni nena^ smeh! Slovenski smeh iz ^ ke, Adamičev smeh. Ali bisl: bil ohranil, da je ostal doJi Ne vem. Težko. Meni se je l\ včasih vsa -naša literatura® kor stokanje nadložnega ki se premetava po škripaj ležišču in mu ni na nobeni s ni bolje. Tisti osebnik, ki je, žal na smrtni postelji. sel vsaj spomnil: 'Nak, nalevis ni že ne bom umrl!' se je na desno in izdihnil. rreseren se je znai pui/. „ muzati, smehljati, nastf^ a posmihati in zvonko sn# ™ Levstik se je smejal na vse be, Aškerc se krohoče na grlo, iz trebuha včasih, da Je , kar nespodobno; Kette še" fantovsko, hudomušno in veS^ L Cankar že ironično, porog1^ ^ Murn bridko in bolno • ' ' v ^ nekje je zbolel naš smeh, K ^ pa ga je malo ali nič. Izgin i ^ iz naše knjige, kakor da si" t. črni maši ali liberi!" Ko se je Adamič vrnil iz P^ ga obiska v domovini, je mislil, da napiše knjigo o ku Župančiču, da ga Jtfe«^ . ameriški književni javn. , Zbiral je že potrebne p°dat !j njegovem življenju in PeSlU, vanju. Takrat mi je pisal, da , mu pošljem vsa njegova H ževna dela,"z obljubo, da®1^ nekoč vrne. Ugodil sem nje^ želji. Med poslanimi knjig3^ bila tudi knjižica "V zarje dove." Pozneje mi je rekel % zaenkrat opustil to idejo, 1 nekoč, ko bo imel malo vec j^ stega časa, bo tudi završf napovedano delo. V letu 1949 sta se župani, Adamič spet srečala v Slove^ Župančič je bil že slaboten, ^ čila ga je naduha. Dne H- K \ ja, ko je bil Adamič v Beogra... t je umrl naš pesnik Žup»® ( , Adamič je pohitel iz Beog*»^-Ljubljano, da se udeleži vega pogreba. Poslal mi Je Jf ko, kjer on stoji ob krsti u^ . ga pesnika, ki je umrl v-rož in cvetja, ob Vidovih 1' jah . . . Slovensko ljudstvo J takrat z darežljivo rok o se|, po cvetju in zelenju in pr&*J lo svojemu ljudskemu PeS^t„ v poslednje počaščen je nes vencev. Prostor, kjer je leža1^ mrtvaškem odru Župančič, J6^ spremenjen v.veličasten cVe »j < V ZARJE VIDOVE bistveni značaj parlamentarec; ne ena ne druga' oblika in lastnost ga ni ovirala, da se bi s pogodbo obvezal do Sovjetske zveze, ko je rešil kako polje človeškega udejstvo-vanja, ki je bila njemu v korist. Vsak po svoje brani svoje koristi. Tudi Vatikan v svoji politični delavnosti; niti ena od njegovih pogodb z drugo državo—konkordatov—ni enaka drugi. ' • L. C. Na dan svetega Vida, to je 15. junija 1389, je srbski vladar Lazar šatoril s svojo mogočno vojsko na Kosovem polju. Srbom so takrat prišli pomagat bosen-ski vojvoda Vlado Hranič, hrvaški ban Ivan Hrovat, vlaški vojvoda Mirča, Jurij Kastriota iz Albanije in tudi mnogo Bolgarov, ki so prišli na pomoč iz svoje premagane domovine. Nasproti srbski vojski je stala številčno močnejša turška vojska pod poveljstvom turškega carja Murata I., ki je prej premagal Bolgare. Ko se je pričelo daniti, je Lazarjev zet Miloš Obilic skrivno prišel v sovražni tabor ter umoril turškega carja Murata I., z namenom, da bi osramotil svoje domače nasprotnike, ki so ga dolžili, da bo izdal Srbe. Po umoru so ga Turki ujeli ter mučili do smrti. P tem dogodku se je pričela krvava bitka, ki je trajala več dni, toda končno je bila poražena srbska vojska. Več kot pet sto let so bili Srbi sužnji turške nadoblasti. O bitki na Kosovem polju nam pojejo srbske junaške narodne pesmi in o tem nam pripovedujejo povesti o narodnem junaku Kraljeviču Marku. V Jugoslaviji so praznovali Vidov dan dne 28. junija. Na ta dan je bila sprejeta prva jugoslovanska ustava. Na Vidov dan 28. junija je ustrelil Srb Princip v Sarajevu avstrijskega presto- lonaslednika Ferdinanda, zakar se je začela prva svetovna vojna. Na Vidov dan 1948 je Moskva izključila maršala Tita iz svoje družbe. Umrli slovenski pesnik Oton Župančič je leta 1920 izdal zbirko svojih pesmi, katerim je dal pomenljiv naslov: "V zarje Vidove." Zarje Vidove pomenijo: Pred praznikom Vidovim, ali višek leta, kresa, poletja, ko stoji sonce najvišje. Knjižica "V zarje Vidove" vsebuje preko trideset lepih in jeklenih pesmi, ki so po svojih vsebinah sodobne z razvojem časovnih razmer v prvi svetovni vojni, po kateri je nastala Jugoslavija. * Ko je umrli Louis Adamič obiskal s svojo ženo leta 1932 svoj rodni kraj, obiskal je tudi pesnika Otona Župančiča, s katerim sta postala velika prijatelja. V svoji knjigi "My America" opisuje sestanke z Župančičem. Ob neki priliki ga je Župančič vprašal, če smatra sebe za Američana ali Slovenca. Adamičev odgovor se zaključuje tako: "Jaz sem tudi še Slovenec. Tu je moja mati, ona je slovenska žena. Jaz sem njen sin . . . Rekel bi, da sem Američan slovenskega porekla." Pesnik Župančič je visoko cenil slovenskega pisatelja Louisa Adamiča. Po prvem sestanku je napisal za slovenske časopise sledeče: "V to našo večno slovensko Adamič se je v jeseni vrn Ameriko. Zastopniki časop15^ revij in radio postaj so ga ^ ,, legovali, da naj jim poda ^ izjave glede Jugoslavije, vsako prošnjo je odločno f nil. Dobil je ponudbe, da naj * predavat po Ameriki. Tudi t"' odklanjal. Pisal mi je, da videl, slišal in občutil v slaviji, to bo zapisano v njeg0. , novi knjigi, ki bo njegovo » večje in najboljše književ»° j lo. Kar je napovedal, to je e storil. Smrt ga je dohitela, urejeval zadnji dve P0^1 njegove nove knjige. Po Adamičevem pogrebu s ^ se odpeljali na njegov d00'^ menoj so bili sledeči: Job\e-Blatnik ,kongresnik iz {i sote; Tim Seldes, urednik \ založništvu Doubleday John Roy Carlson, ameriš^1 * satelj; John O. Rogge, sve.Wpri lec jugoslovanski delegacijj ^ Združenih narodih, in VoX°f lec ameriške revije "Time>" {e. S poročevalcem omenjene vije sva ogledovala pog°rl p0. kjer je v garaži stal zgorel j vi Nash avtomobil ,a pole£ ^ tomobila precejšen kup lega papirja, iz katerega , še kadilo. Poročevalec je Pr jti brskati in odmetavati ogo^' ogorelino. Pokaže mi knjigo ter me vpraša, v kate ; f jeziku je pisana. Bila je pisana v srbo-hrvatskem jeZ p Odkopava naprej, pokliče # vpraša: "Kakšen jezik je —Pogledam in pravim: venski!" ^ Da, v slovenskem jeziku sana knjiga. d0. Ime knjige: "V zarje > Poročevalec zaobrne f (Dalje na 3. strani} bra- * 'Oktob: ra 1951 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 )B STOLETNICI TAVČARJEVEGA OJSTVA ura tako efektno skonstruirani in čustveno pretirani — Leveč jih je pravilno imenoval afektirane —naj so nam danes po svoji vase usmerjeni obravnavi snovi še tako daleč, naj s svojim reševanjem problematike učinkujejo nedozorelo, celo smešno, toda med njimi jih je prav malo, ki bi jih človek z užitkom ne bral, saj tudi ti očarajo z bogato barvitostjo, sočnostjo, vitalnostjo Tavčarjevega ustvarjanja. Ob njegovem delu kar čutimo, kako je raslo iz življenjskega preobilja, kakor da je le igra prekipevajoče e 1 e m e ntarnosti. Celo tragično dogajanje v njegovih zgodbah, pesimistično modrovanje v prvencih prej poživlja kot pa tlači, saj kljub vsemu temu, po tedanji dobi privzgojenemu pesimizmu vsaka njegova pristna besedica odseva veliko osrednjo svetlobo, veliko vero v človeka, v življenje, nepremagljiv optimizem. Ta optimizem mu daje moč, da tako prepričljivo ljubi življenje, ki ga ustvarja, da ga ljubi v celoti : tudi vse tisto neznatno, manj vredno, klavrno in smešno, da ljubi prav tisto najbolj, kar najbolj zasmehuje. Sovražiti skorajda ni sposoben, zato njegovi epiki manjka kljub vsej romantičnosti vsake demonične sile. V bistvu je Tavčar idilik, najmočnejši prav tam, kjer je sebi najbolj zvest. Tavčar je pognal globoxo iz osrčja svoje gorenjske, poljanske zemlje in, čeprav se je navidez povsem vključil v udobno življenje našega tedanjega rodoljubnega meščanstva, je v bistvu ostal kmet, zvest zemlji, iz katere je zajemal silo in motiviko za svoje povesti, in ljudstvu, patriahalni idiliki. Zato je njegova ljubezen do vsega našega, njegova povezanost s slovenskim človekom in narodom pristna, ne fraza. Prav tako pristna, pa je tudi njegova srčna dobrota, poštenost in toplina, ki silijo skozi trdo skorjo kvedrovske robatosti. Cankar teh osrednjih vrednot Tavčarjevega bistva ni videl ali jih ni hotel videti, zato jih ni priznal. Cankarju je Tavčar ostal simbol samozadovoljnega "naprednega" buržuja, ki se mu rodoljublje cedi v frazah in v osladnem, človeka ponižujočemu usmiljenju, da si lahko kuje z njim oblast, da lahko samo-pašno vlada nad nravstveno močnejšimi. In vsaj tej in takšni oblasti, ki jo je poosebljeno videl v Tavčarju, je Cankar napovedal ne-spravljiv boj na življenje in smrt. In Tavčar, ki se je že od devetdesetih let prejšnjega stoletja naprej bridko zavedal, da gre mladina svojo, njemu sovražno pot, se je vse bolj upiral novi miselnosti in novi umetnosti in se je proti koncu življenja tudi v polemikah vse bolj zaganjal vanju. Sedemdesetletnico je praznoval z velikim pompom, umetnostno ustvarjajoča mladina pa je šla skoraj prav tako z prezirom ali vsaj z molkom mimo njega, kot je šel on sam mimo Cankarjeve smrti in pogreba. Z uveljavljenjem Cankarjeve miselnosti je vpadal v očeh mladine hkrati s Tavčarjevim političnim ugledom tudi pomen njegove umetnosti. To se kaže tudi po osvoboditvi, ko je bil kljub prizadevanju, da se kulturnim delavcem v preteklosti odmeri po zaslugah pravično priznanje, Tavčar deležen največjega molka. Razen nekaterih njegovih komentiranih del, *ki so po odpravi založniškega monopola mogla v cenenih izdajah tudi ljudstvu postati dostopna, ni bilo skoraj nikogar, ki bi bil priznal veljavo tudi Tavčarju kot človeku in umetniku. In vendar je to osebnost, brez katere si našega kulturnega or- ganizma ne moremo misliti bistveno neokrnjenega, umetnik, čigar dela, kakor so Slike iz Loškega potoka, V Zali, Cvetje v jeseni, Visoška kronika, zrcalijo Poljansko dolino z Loškim pogorjem—kos čudovite naše kranjske zemlje, brez katere si ne moremo misliti neokrnjene domovine. A družbenopolitična sodobnost Tavčarjevih časov in kulturnozgodovinska preteklost se zrcalita tudi v ostalih njegovih sodobnih, zlasti pa zgodovinskih delih, ki zajemajo osebno, pa tudi občečloveško problematiko vseh stanov v dramatičnih družbenih trenjih. Čeprav vseskoz v naglici ustvarjajoči Tavčar na obliko, zlasti na jezik ni polagal posebne pažnje in je urednikom mirno prepuščal jezikovno spreminjanje svojih spisov, je vendarle posebnega poudarka vreden njegov slog, zlasti besedni humor in drastična metaforika, ki se iskrita tudi v njegovi feljto-nistiki in v političnih člankih. Prav svojevrstnost sloga izdaja tudi pod najtajnejšimi psevdonimi svojevrstno, samoniklo osebnost, ki se noče vklanjati nikomur, marveč gre svojo lastno pot. Ta pot je včasih trmasto svojeglavna, oblastno zamerljiva, otročje naivna, zmerom pa je to pot samozavestnega vladarja. nikdar ne hlapca. (Po "Slovenskem poročevalcu") STANJE ŠVICARSKE INDUSTRIJE Finančni in industrijski krogi spremljajo z velikim zanimanjem švicarsko ekonomsko situacijo, ki je sedaj v izredno dobrem položaju. Obsežna naročila za več mesecev vnaprej krijejo možnosti proizvodnje raznih industrijskih vej, kakor mehanične, metalurške, tekstilne, kemijske in urarske, tako da so morali v posameznih primerih znatno podaljšati dobavne roke. Nezaposlenost je popolnoma neznana, v nekaterih sektorjih so se morali zateči celo k inozemski delovni sili. Kaže, da je glavni faktor tega izjemnega stanja prosperiteta v liberalizaciji valutnih tečajev, ki je prispevala k razvoju trgovinskih odnosov Švice z drugimi državami. Prav tako ne gre prezreti oboroževanja, ki vsekakor zadovoljivo vpliva na gospodarstvo Švice, pa tudi na velikega povpraševanja na domačem trgu. Vendar pa so kakor industrijski tudi trgovski krogi Švice dokaj zaskrbljeni zaradi "vrste važnih problemov, med katerimi je predvsem vprašanje surovin. Ni treba pozabiti, da ima Švica svoj sten geografski in politični položaj, zaradi katerega je odvisna od inozemskih tržišč, posebno v pogledu surovin, za katere so mnoge države uvedle različne kontrolne ukrepe (kontengentiranje itd.) Zaradi tega je bila zvezna vlada tudi sama primorana uvesti kontrolne ukrepe pri uvozu in izvozu. TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določeneea dogovora. Njegov naslov je Dr. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicoll 1-5013 vogal East 62nd Street; vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Dr. J. V. ŽUPNIK ■■■HHHBISBMSfffjSEuSU Zastopniki "Enakopravnosti" • Za st. clairsko okrožje: JOHN REN KO 1016 East 76th Street UT 1-6888 • Za collinwoodsko in euclidsko okrožje: JOHN S T£ B L A J 26851 Oriole Avenue REdwood 1-4457 • Za nevvburško okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Avenue Diamond 1-8029 KHMaBBMiHVBaSB Novi izdelki strojne industrije V zagrebški tovarni orodnih strojev "Prvomajska" so nedavno dovršili prototip zračnega kladiva za 300 kilogramov, ki ga bodo kmalu začeli serijsko izdelovati. To je doslej najtežje zračno kladivo, ki je bilo izdelano v Jugoslaviji. V septembru je bilo razstavljeno na zagrebškem velesejmu. Zračno kladivo za 300 kilogramov pa ni edina nova konstrukcija znanega konstruktorja inženirja Lisija v letošnjem letu. Inženir Lisi je konstruiral tudi dva manjša stroja: brusilni stroj za brušenje nožev je sila potreben vsem obratom Imovinske stroke, ki imajo stružnice za obdelovanje kovin. Tudi zagrebška tovarna "Bratstvo" bo pokazala na vele- sejmu nov pomemben izdelek, in sicer prototip precizne kombinirane krožne žage domače konstrukcije, kakršna je potrebna zlasti pri izdelavi pohištva, okenskih okvirov, vrat itd. Ta stroj je konstruiral Stjepan Ša-bon, ki se je po osvoboditvi vrnil iz Amerike. Serijska proizvodnja novega stroja se bo v kratkem začela. Razen tega bo tovarna "Bratstvo" razstavila na velesejmu izpopolnjen tip skobeljnega stroja, ki bo zbudil zanimanje tudi pri inozemskih kupcih. V tovarni "Metalbakelit" pa so se letos lotili izdelovanja raznih pripomočkov za domačo kovinsko in strojno industrijo. Tako so začeli izdelovati kljunasta premična merila ("Schubleh-re"). To majhno orodje za precizno merjenje strojnih delov je nujno potrebno številnim delavcem in tehnikom v domači industriji. Izdelava premičnih meril pa ni tako preprosta, saj mora tako merilo zagotoviti preciznost merjenja do one stotinke milimetra. Za Izdelavo premičnih meril so v tovarni izdelali specialno orodje in si nabavili tudi posebne stroje. Sedaj dnevno izdelajo 30 do 40 takih meril. Tovarna pa je v skrbeh, kako bo zadostila številnim naročilom, ki prihajajo z vseh strani. (Po "Slovenskem poročevalcu") Enakopravnosti Oglašajte v - - - V zarje Vidove (Nadaljevanje z 2. strani) platnico in pravi: "Mr. Rogelj, to je tvoja knjiga!" Na drugi strani je bilo napisano moje ime. Skrbno jo odkoplje iz ogore-line, zavije v papir ter mi jo izroči v nepozabni spomin na mojega prijatelja Louisa Adamiča. Knjiga je prišla po petnajstih letih spet v mojo knjižnico, ogo-reta in prekaljena iz Adamičeve zažgane zapuščine. V knjigi je pesem, katere naslov je "Naša Beseda." Osma kitica se glasi: "Bil med nami je mož ko zrno klen in zdrav; ta, kakor knjige mi, ljudi je brati znal; tako zatopil se je v tajnopis človeka našega, da je odtis njegovih najglobočjih sanj užgal pekočo stigmo* vanj. To je bil naš pisatelj—Lduis Adamič! *stigma: vtisnjeno ali vžgano znamenje. Zaposlena dvojica srednjih let, brez otrok, bi rada 2, 3 ali 4 neopremljene sobe v slovenski naselbini. Pokličite EN 1-9138 * Grozdje naprodaj! 6 AKROV FINEGA GROZDJA NAPRODAJ; SI SAMI NABERITE. Vpraša se na 16111 PARKGROVE AVE. IV 1-8088 ZNIŽANE CENE!!! NAJVEČJA IN NAJZANESLJIVEJŠA DRUŽBA ZA POŠILJANJE PAKETOV V JUGOSLAVIJO! Preko 42,000 ekspresnih paketov in vreč moke je bilo izročenih prejemnikom v Jugoslaviji. Ekspres moka! - Paketi! - ZDRAVILA! VAŽNO! — AMERIŠKO IN KANADSKO BLAGO — VAŽNO! Iz našega glavnega skladišča v svobodni zoni Trsta dospejo paketi prejemniku v Sloveniji najkasneje V 15 do 25 DNEH! BELA |U| M H Najboljše vrste "E" Manitoba 4 A A KANADSKA iViUBiM Spring Wheat Flour, 100 funtov A | | H(f V Označite najbližjo železniško postajo. KORUZNA MOKA (degerminated) 100 funt. $10.80 Paket št. 15 $10.50 40 lbs. izbrani spaghetti, makaroni, rezanci Paket št. 16- 20 lbs. sladkorja 10 lbs. masti 10 lbs. riža $11.75 Paket št. 17 $14.00 20 lbs. sladkorja 15 lbs. riža 5 lbs. sirove kave Paket št. 18 - $9.50 40 lbs. sladkorja Paket št. 19- 100 lbs. sladkorja $18.50 Paket št. 20-$19.00 100 lbs. riža Paket št. 21 20 lbs 20 lbs $11.00 sladkorja riža Paket št. 22-$14.00 35 lbs. mila za pranje' 5 komadov mila za umivanje Paket št.-23 - $8.50 4 litre oljčnega olja Paket št. 23A — $15.00 9 litrov oljčnega olja Paket št. 25 $17.50 1 liter oljčnega olja 2 lbs. riža 3 lbs. kave 5 lbs. sladkorja 5 lbs. moke 2 lbs. masti 2 lbs. spaghetti 9 lbs., marmelade Vi lb. mlečne čokolade Vi lb. cocoa Vi lb. čaja Vi lb. črnega popra Paket št. 26 $23.00 10 lbs. sladkorja 1 5 lbs. zelene kave 5 lbs. riža 5 lbs. bele moke 2 lbs. čokolade 2 lbs. slanine (špeha) 1 liter oljčnega olja 2 lbs. chicken noodle soup 2 lbs. čaja 2 lbs. cocoa 2 lbs. rozin 2 lbs. orehov 2 Vi lbs. corned beef Vi lb. črnega popra Paket št. 27 $14.50 10 lbs. riža 10 lbs. sladkorja 10 lbs. sirove kave 10 lbs. spaghetti Paket št. 28 $14.50 10 lbs. riža 10 lbs. kave 20 lbs. sladkorja PRVOVRSTNA ČRNA ALI RUJAVA BOX KOŽA S KOMPLETNIMI POTREBŠČINAMI! vi o moAkih čevljev-----------------$12.00 II Za 2 PARA ženskih čevljev......'„............$11.00 1 FAHA moških delovnih čevljev $12.00 || Za 2 PARA otročjih čevljev.................. $10.00 NLYON ŽENSKE NOGAVICE—100% Dupont 3 pari — $5.50 6 parov — $9.50 12 parov — $17.00. Označite zahtevano velikost PHILCO RADIO, 5 cevni, s kratkimi in srednimi valovi xa jug. 220 voltov — $5^.00 KOLESA (BICIKLJI)—najboljšega evropskega izdelka (Puch-Steyr), ženski ali moški $45.00 ___Rezervna guma (plašč) in zračnica--------... $6.00 Dinamo luč ________$6.50 NOVE SINGER ŠIVALNE STROJE na nožni pogon pošiljamo v Jugoslavijo po ceni od $148.00 ^TMPTOMVriM CENTRALA ZA POŠILJANJE ZDRAVIL _ NOVE CENE A v'lfA A Vyl.il GARANTIRANA DOSTAVA BOLNIKU V JUGOSLAVIJI (Dihydrostreptomycin) NAJKASNEJE V 10 DNEH PO PREJEMU NAROČILA. 10 gramov $8.50 20 gramov $16.00 50 gramov $38.00 100 gramov $75.00 Priložite naročilu recept jug. zdravnika, ker to zahtevajo jug. carinske ojlasti. Pošiljamo tudi ostala zdravila kot Penicillin - Insulin Aureomycin - Terramycin - Chloromycetin in vsa zdravila predpisana od jug. zdravnikov. Ako se plača v kanadskem denarju je treba dodati 8% več kot so gornje cene. Vso ali delno izgubo paketa se nadomesti z novim, ali pa s povračilom denarja. — Pošljite pisma, naročila, čeke, money ordre na EXPRESS GIFT PARCEL SERVICE 55 WEST 42nd STREET — Telefon: BRyanl 9-0252 — 9-0253. NEW YORK 18. N. Y., U. S. A. a Kolikor vroče vode hočete, kadar jo hočete, na budžetu od $97-59 in naprej poleg inštalacije BUDGET GAS FIRED WATER HEATER bv American-c$tatidai>d Avtomatični PLINSKI vodni grelec, varčen na gorivu, nudi ved-dno dovolj šn j o in zanesljivo zalogo vroče vode. lahki pogoji i Kupite ga sedaj in poslužite se našega načrta za lahko odplačevanje. W. F. HANN & SONS 15505 Euclid Ave. MU 1-4200 Ust. 1907 ŽENSKE ZA LAHKO TOVARNIŠKO DELO. 2. ŠIFT PLAČA OD URE. THE WM. A. HOWE CO., 1625 E. 31 St. SHEET METAL LAYOUT MEN Morajo biti popolnoma vešči či-tanja "blue print." Visoka plača od ure. Dobre delovne razmere. Morajo biti pripravljeni delati katerikoli šift. The Oliver Corporation IP300 Euclid Ave. Tool Designer za jigs — dies — fixture work Dobra plača od ure in druge ugodnosti. The Oliver Corp. 19300 euclid ave. drill press operatorji (LARGE AND SMALL SINGLE SPINDLE) lo-swing operatorji surface grinders drill press operatorji (MULTI-METCO TYPE) tool cutter grinders inšpektor (QUALITY CONTROL & CHECKER) camograph operator washing machine assemblerji tractor line (HEAVY NON-PRECISION) 1. in 2. šift — Dobra incentivna plača takoj od začetka. THE OLIVER CORPORATION 19300 EUCLID AVE. Oglašajte v Enakopravnosti avgusta Je Poteklo $ l« eden je rodil v Pol3a" ,) 1 Me?, an Tavčar- N3eg°v ■tli |f n. maJhen kmet—"koša- 4 tieev rf r)'toda P°moč dveh !AI.t0dUh0Vnik0V-zlasti stri" ^ i ^ °na Tavčarja, dolgoletne- i(5«na llka na Raki—pa tudi a5 1Stra glava sta mu P°" ' Pfibllahko študiral in j?ila(j0ril ugleden položaj med l>0fti 'iN*1 s*ovenskim meščan- ^kat je bil eden tistih i,);; °v Mencingerjevega ko- if; ier^' blagostanja ni koval v i \ Seem izkoriščenju ljud-r? Je vendarle povzpel do udobja in do ugledne % eHp0ziciJe> ki mu je omo-i(irža ^ postal kot deželni (? n k Poslanec in dolgole-i ierj|n Janski župan v našem i taboru osrednja f ^ m v°dja Narodno-na- • cr*- i it0 Je tako predal politiki i ^ av Politiki stranke, ki je (j Sjjj. adi svojih notranjih sla-r HoljrZaradi tedanjih družbe-IHa 1Cnih razmer nujno ob-if^ na propadanje, Tav-»i{a VseJ svoji široki naturi,. lHost. aziji in pesniški ustvar-1,1}, 111 bil strankarski poli-i?od * umetnik. CePrav se je Tavčar te 'P in °&ate nadarjenosti zave- t6 živ? ^ cveni1' skoraj IN, pa nJe če že ne zanemarit^ ,VsaJ zapostavljal. Tega S riva sam° njegova am-St' ki mu je kot osred- Vta°'itiku nudila ugled in Sišlfnje> kakršnega bi si z ^ lik u delom v tistih ča" \ akor ne bil mogel pribo- ' £VeČ. je bil temu vzrok S/^nji družbenopolitični ^.je narodnostno zapo-lnteligenco izsesaval v W Parlamentarnih in za-Vjn{ strankarskih bojih. VJ3UVU z Izidorjem Can-L°jev av^ar sam priznava, \rja]političnih polemikah za-Sem Slovstveno delo, kako t''jen ^ Postajal površen, 'J Cf;i0 ' da za Ljubljanski Zvon Nlke n°č Piše od številke do kSpr°ti ter pri tem po-Povedal v prejš- IrS :W:Javlja, da mu je bilo No t„ ®no delo, ki mu je do- JSsk.°,mal0 honorar3a. le l 'H?, 0' ker Pač mo" Jta je vj 2a vsakdanji kruh." V^V 'lo temu tako, se mu ',>1zdi Prav, kajti načrtov w Ovkupe" in bi bil uteg- % 5,acnih razmerah posta->S kl d0Vit mnogopisun." L^ pr Tavčarjevega zbra->>Š0teC7ednega dela, ki mu tu pa tam še nekaj C^h • Učiti- dokazuje, da J' ces,PriPovednik "mnogopi- 'kl^iviv!in da se Je v sv0" le redkokrat ponav- )rvenci se Sam Says m . >.... - S .O hiii** Machinery and equlp-expense »n to- Nl'O^l o °ueh replacements ycar- 11 is on,y' lXX 11 his , ff>r a farmer to put IXV. ^te ^hinery each r Nt c J. Vestment- readily i"* .* V' Vi\ w,len the machine way to accumu- \ tC,rnt funrt ,s huy raU • Th^y are safe- e"'ea J! 'Rterest—and are Wll(>«i needed. S, T1.anjryD9parlm.nt STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 16. oktobra^j BELI DVOR MLADINSKI ROMAN SPISAL GUSTAV ŠILIH Predstavnik: Dr. Miloš Vauhnik (Nadaljevanje) Ubogi fant se jim je nalik preganjani divjadi umikal in skrival, hkrati pa je postajal ne-zaupen in zakrknjen, in v njegovi duši se je vžigala krvoločna maščevalnost, sprašajoča se v temnin hleva z izbruhi divje, toda onemogle jeze. Krvoločni naklepi so postajali najljubša vsebina njegovih sanj. Vedno bolj je užival ob predstavi, kako bi bilo, če bi na zasovraženi strehi zaplesal rdeči petelin . . . Bosi in goli bi sredi noči skakali po snegi^, javkali in tulili in nad njimi bi se bučeč poganjali ognjeni zublji proti črnemu nebu ... On pa bi jih od daleč gledal in se naslajal ob njihovih krikih.... Najčešče se je potem spomnil na ženske, ki niso bile krive, ter je rajši dal svojim mislim drugo smer. Če bi zbežal na skalo-vito Ljubelo in se skril v eni njenih neštevilnih votlin? Ustano-bi strahoval vso dolino, bogate kaznoval in jim odvzemal boga-vil bi roparsko tolpo, s katero stvo, reveže obdarjal z njim . . . Strahovito bi kaznoval svoje mučitelje, Miklausina, Vrhunca in Hojanove ... Tu in tam se ga je tudi polastila misel na smrt. Umreti bi moral, tako umreti, da bi vsi s prsti kazali na krivce .... In on sam bi prihajal noč VAŠI ČEVLJI BODO 2GLEDALI KOT NOVIv ako jih oddasle v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo. Frank Marzlikar 16131 ST. CLAIR AVE. t Glavni stan volnenega blaga xa Evropo za vaše sorodnike in prijatelje Pošljite danes! Dajte jim priliko, da si napravijo suits, suknje, obleke, hlače in krila pred božičem. Prodajamo katerokoli množino na jarde, malo ali veliko; skupno z podlogo, ki pristoja blagu, in drugimi potrebščinami za zgotoviti vsake obleke. Govorimo slovensko in nemško, šivajte in hranite! S. Lieberman Woolen Co. 1446 W. 3rd ST. Odprto dnevno od 9. do 5.30; ob nedeljah od 9. do 12. CH 1-6067 CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 HELP WANTED MALE WAREHOUSEMEN No experience necessary; age no factor; to unload cars and pick orders; steady work; 5 day week; some overtime; good starting pay; must speak English.—Employment Office open Monday—Friday. Hershey Chocolate Corp. 235 W. POLK STREET Near Franklin za nočjo iz drugega sveta in bi jih tako neusmiljeno strašil, da bi ginili v smrtni grozi . . . Marsikatero noč je tako živo zasanjal, da je preplašeno planil kvišku, ako je zarožljala veriga v spanju se premikajočega goveda. Zaenkrat je bila Lovrekova razsodnost še vedno dovolj čvrsta, da je spet in spet nadvlada-la bolno igro domišljije in zločinsko prišepetavanje mračnih globin njegove duše, ali straho-ma se je spraševal, kako dolgo mu bo še možno vztrajati v tej borbi. -Radi tega je sklenil, da spomladi pobegne v široki svet. Prav daleč podje služit ali pa očeta iskat ... Ko doraste, se z njim povrne v Gradišče in oba pričneta boj za pravico . .. Kar dočakati ni mogel, da bi izvedel svoj sklep, in dan na dan je gazil po visokem snegu, krčil si pot 'k samotni skali, vrh Stropnice in se oziral po dolini. Ali se že kažejo znaki pojemajoče zimske moči? V brezmejnem hrepenenju je vohljal po zraku, da bi ujel polet pomladnih vetrov, katerih pohod z juga bi razklenil tudi njegove okove. Ali nad dolino so se še vedno vlačile umazane megle. Snega večinoma ni bilo več, toda v žalostno puščobo rjavkastih polj so s pobočij dolinskih hribov še vedno segali beli jeziki, podobni lovkam ogromne bohotnice, ki drži svoj plen in ga ne mara izpustiti. In z razočaranimi vzdihi se je deček vsakokrat vračal v hlev, potuhnjen in spla-šen, boječ 'se svojih preganjav-cev. Pač so se bili ti v poslednjem času nekam naveličali svojega rabeljskega posla, tudi so se ne- Pri nas radevolje PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO MANDEL DRUG CO. 15702 WATERLOO ROAD "Obiščite nas" Prihranite $100.00 do $400.00. Za najboljši nakup novega 1951 WILLYS ali Prenovljen Garantiran Rabljen Avto pridite k nam sedaj in vas bomo prepričali KELLER and CHATTERTON 12624 Lorain Ave. OR 1-2600 Avtoriziran Willys avto FEMALE HELP WANTED WORK IN MOTION PICTURE INDUSTRY STENOGRAPHER GENERAL OFFICE Experienced or capable bright beginner to work for Ass't Divisional Mgr. Age no factor Permanent — 5 day week Good starting salary Pleasant working conditions Employee benefits Good opportunity for right girl Free motion picture previews Apply in persqn Twentieth Century Fox Film Corp. 1260 S. WABASH AVE. HELP WANTED MALE VITAL WAR INDUSTRY NEEDS MACHINISTS — LATHE OPERATORS — LATHE SPECIALISTS — TECHNICAL SCHOOL TRAINEES HOURS 4 P. M. to 12 P. M. Apply COMBUSTION ENGINEERING SUPER HEATER, INC. 1319 N. BRANCH Apply to Dept. S. mara natihoma bali molče trpečega, samo z zobmi škripajoče-ga fanta, ki se jim je umaknil kakor potepen pes, ali eden izmed njih, najmlajši Hojanov sin Tone, ni poznal nikake utrujenosti in nikakega strahu. On edini ni odnehal. Kakor da bi bil plačan, je zasledoval pastirja ob vsakem koraku ;n se obregnil ob njega, kjer se je le mogel. Nemara zato, ker je bil do Lovrekovega prihoda kot najmlajši sin sam v sežaju trdih pesti ter se je hotel zdaj do sitega naužiti sladke zavesti močnejšega. Njegovim očem se pogosti dečkovi sprehodi k skali niso dali prikriti in tako ga je nekoč pričakal, ko se je ta ves pobit vračal v hlev. Dan je bil posebno otožen, skoro mračen, in nad dolino je kakor mrtvaška rjuha ležala gosta irtegla, nad katero so z zateglim piskanjem križa-rili potepajoči se vetrovi. O pomladi ni bilo ne duha ne sluha, in poln težkih misli je zavil Lo-vrek okoli sušilnice. V tistem trenutku je izza nje planil Tone. "Kod si se potepal?" se je glasilo njegovo prvo vprašanje, ko se je bil mogočno razkoračil pred zmedenim dečkom, čigar begajoče oči so Iskale zavetja pred surovežem. "No, kaj ne boš odprl ust?" Lovrek namesto odgovora poskoči in jo s hitrico preganjanega jelena ubira proti varni temini napol priprte parne, v »kateri je poznal sleherni kotiček v kopah sena in slame, segajočih prav do ostrešja. Tone, pripravljen na njegov beg, ga ujame tik pred vrati in mu brez dolgega uvoda pripelje dve takšni klofuti, da fant brez moči omahne na tla. "Jaz ti pokažem, fantalin!" Lovrek se omahovaje zgrabi za bolečo glavo, a ob tem gibu izbruhne v njem dolgo zatajevani srd. V nenadnem zaletu naskoči nasprotnika in ga z živalskim krikom podere v sneg. V svoji osuplosti si ta ne ve pomagati. Deček ga bije z rokami in suva z nogami. Tone odmika samo glavo in na ves glas tuli, in kmalu je vesoljna Hojanovina pokonci. Že se bliža pomoč. Trije bratje strumno prihite na bojišče. Združenim brcam in nemilo na-bijajočim pestem se kmalu posreči odtrgati napadalca od njegove žrtve. Okrvavljen in raztrgan se jim izmakne in kakor brez uma plane proti hiši. Pred vrati ga ustavi gospodar, mirno vleče dim iz svojega vivčka. "Eha! Ali si znorel?" Njegov glas je mrzel in porogljiv in Lovrek začuti ob pogledu nanj, da ga sovraži iz dna duše. Nekaj ga sili, da mu za-kriči v obraz. "Vaša hiša je peklenski brlog, vi in vaši sinovi zlodeji} Samo to si želim, da vas Bog kaznuje: s točo, ognjem in vodo . . . Lopovi, lopovi!" Blaznost gori v dečkovih očeh in iz ust mu škropi krvava pena. Nikogar ne vidi razen starca, ki prepadel buli vanj, kakor da ne more verjeti svojim ušesom. Čez nekaj časa se brez odgovora obrne, prepustivši kazen za drzne žalitve svojim sinovom, ki takoj nalik gladnim volkovom iznova planejo na pobeklo žrtev. Nesrečnež se brani s pode-setorjenimi silami, ali združenim napadom ni kos: kmalu podleže in nazadnje nezavesten obleži na kupu snega. Zmagovalci ga puste brez pomoči. Šele usmiljene Ančkine roke ga s težavo dvignejo in prenesejo v hlev, kjer v boleči nemoči obleži v svojih jaslih. X. V tisti noči je nihal Lovrek med spanjem in bedenjem, prevzelo ga je bilo neko čudno stanje omamljenosti, ki ga doslej še nikoli ni doživel. Od časa do časa so ga prebudile neznosne bolečine. Tedaj se je stokaje prekladal na ležišču in čutil sleherno ped prebite in ranjene kože. Potem ga je vnovič zanesel mogočen val iz stanja telesnih občutkov v meglovit svet, v glavi mu je šumelo, kakor da mu kujejo možgane z žarečimi kladivi, in krogotek zmedenih predstav ga je vrtinčil naokrog kakor izgubljeno, vetrovom izročeno peresce. Nabijanje in ko-lobarjenje je polagoma pojenjalo, in Lovreku se je zazdelo, da se vse okrog njega odeva v ru-dasto zarjo, kakor v nočnem požaru, ko bije plat zvona in sika-jo krvavi plameni proti nebu. Vedno jačja, bolj in' bolj šče-meča je svetloba, orjaški zublji švigajo kvišku, od vsepovsod se izvijajo plameni, sliši se neprestano prasketanje, pokanje gorečih ostrešij in celi roji žare-čih in pekočih isker se vidijo . . . Usipljejo se nanj, kakor da ga hočejo zasuti . . . Zadušen krik mu razkolje grlo ... PRIHRANITE SI NA DELOVNI OBLEKI Hlače — Idealne za varilce, TOVARNIŠKE DELAVCE POPRAVLJALCE AVTOV. Posebnost 97c rabljene Srajce — Vse mere, tudi za dečke. V izvrstnem stanju. Modre, tan, sive. Posebnost .................. 79c rabliene Tudi 1001 DRUGIH DOBRIH NAKUPOV. VICTORY STORES INC. 206 High St., vogal 2nd. — En blok južno od Prospect Mary A. Svetek POGREBNI ZAVOD LICENCIRANA POGREBNICA 478 E. 152 St. - KE 1-3177 POGREBI PO ZMERNIH CENAH. LEPI, DOSTOJANSTVENI AmbularCna posluga podnevi in ponoči. Vršimo vse notarske posle. Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki ceni. NAJBOLJŠE GROZDJE IN FIN MOŠT Vsem starim in novim odjemalcem sporočamo, da bomo tudi letos postrgeli z najboljšim grozdjem in moštom. Lahko dobite mešano iz Kalifornije aH pa samo ohijsko. Posebno opozarjamo, da si letos boste lahko nabavili "ohijsko grozdje in mošt samo še dva tedna— torej ne čakajte, naročite takoj! Imamo nove (charcoal) sode po 5 galonov in do 50 galonov od žganja. Pripeljemo na dom. Cene so zmerne. Če želite, imamo vedno v zalogi dobra stara vina, kot belo, rdeče, calawba, ohijska, itd. Se priporočamo za obisk. NOTTINGHAM WINERY 17721 WATERLOO ROAD POKLIČITE po telefonu: IV 1-2724 Qb zvoku lastnega glasu se prebudi. Tesnobno se ogleduje in z ušesi prestreza zavijanje vetra, ki kakor jata gladnih volkov tuli v gluho noč. V hlevu je vse mirno, samo rahlo sope-nje speče živadi mu priča, da ni sam. | ✓ (Dalje prihodnjič) UPOKOJENI GENERALI V mestu San Antonio, Texas, živi 79 upokojenih generalov; nikjer drugje jih ni toliko skupaj. Upokojeni častniki lahko živijo kjer koli hočejo, toda zdi se, da je San Antonio posebno privlačna točka, ker ima dobro igrišče golfa, dobro bolnišnico in dobro pokopališče. Upokojeni generali imajo večinoma preproste domove zase in svoje družine in po eno vojaško uniformo za parade in pogrebe. Potrebščine kupujejo v vojaškem komi-sarijatu. Penzije se ravnajo po činu, od $619.88 do $1,330.08 na mesec. Zabavajo se v svojih klubih in nekateri se udejstvu-jejo tudi v civilnih poklicih. V tamkajšnji splošni vojaški bol- nišnici so vsi upravičeni -J polne brezplačne oskrbe z | za člane svojih družin. Na vojaškem Pok°?^| Fort Sam v San Antonio je I umrli upokojeni general i častnega vojaškega Brigadni general dobi 1 lov ali salv v zadnji PoZ(5ra^ neral najvišje sarže pa 1 pa se generalska vzvišen ha. Generalov grob je v sti in prav tako obsežen k0^ navadnega vojaka in nite nagrobne označbe so •enake; le imena so različn^.jj —NOVAKI NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko užaloščeni in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je nemila smrt posegla s svojo koščeno roko v našo sredo in pretrgala nit življenja našemu nadvse ljubljenemu soprogu in dragemu očetu, staremu očetu in bratu ANDREW PETKOVŠEK Blagopokojnik je za vedno zatisnil svoje mile oči po dolgi in mučni bolezni dne 16. septembra 1951. Pogreb se je vršil dne 20. septembra iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in sinovi v cerkev sv. Vida in po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih smo položili njegovo truplo v naročje materi zemlji na pokopališču Calvary. Pokojnik je bil doma iz vasi Codovič pri Logatcu, odkoder je prišel v Ameriko pred 39 leti. Star je bil 62 let. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so ozaljšali njegovo krsto s krasnimi venci in cvetlicami, ko je ležal na mrtvaškemu odru. To nam je bilo v dokaz, da ste pokojnika ljubili in nam v tolažbo v dneh smrti. Zahvalo naj sprejmejo sledeči, ki so darovali vence: Mr. in Mrs. John Poliyan, Mr. in Mrs. Joseph Blazek, Mr. in Mrs. Plazac in družina, Mr. in M rs. A. Petkovich ml., Mr. in Mrs. Ernest Petkovich, Westing-house Warehouse Employees, Union Local 197, Mr. in Mrs. Frank Cliha in hčer, Mr. in Mrs. Emil Bukovec in družina, otroci 6. razreda šole sv. Vida, Evarts Tremaine Flicker Co., Mr. in Mrs. John Evatz, Fellow Workers Dept. 17-3 in 17-5, U.A.W., C.I.O. Local 463 Weatherhead Co., društvo Naprej št. 5 SNPJ, Workmen's Benefit Fund Branch 34, The Cleveland Cap Screw Co., Westing-house Electric Supply Co., Mrs. Mary Nagoda (sestra), Weather-head Co. Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše, Tn sicer: Mr.'in Mrs. Frank Baraga, Mr. in Mrs. Norman Stalzer, Mrs. Mary Zander, Mr. Paul Drozin, Mr. in Mrs. L. Medved, Mr. in Mrs. John Magar, Evarts Tremaine Flicker Co., Mr. in Mrs. Frank Krivec, Mr. in Mrs. Joseph Jacklin, Mr. in Mrs. John Celesnik, Mr. Harry Zorman, Mr. in Mrs. L. Peterlin, Mrs. A. Dietrich, Toni Meier, Dept. 17 3/5 Weatherhead Co., Mr. Valentine Krivec, Mr. in Mrs. E. Arhar, učenci 6. razreda šole sv. Vida, Mr. in Mrs. J. Macerol in družina, Mr. in Mrs. Jennie Pursch, Mr. in Mrs. Mathew Rehberger, Mr. William Kienzl, Mrs. Mary Nagode, Mrs. E. Johnson ter Mr. i" Mrs. Frank Cliha ml. Najlepša hvala vsem, ki ste darovali v gotovini, kakor tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, i" sicer Mr. Tony Plazar in Mr. Paul Drozin. Hvala lepa Rev. Tomcu za opravljene cerkvene pogrebne obrede ter pogrebcem, članom društva Naprej št. 5 SNPJ, ki s o nosili krsto, kakor tudi vsem, ki so prišli pokojnika pokropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru. Iskrena hvala vsem prijateljem in sosedom, ki so pokojnika obiskovali v času njegove bolezni in ga tolažili ter bodrili. Hvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo postrežbo v vseh ozirih v dneh naše smrti« Bodi še enkrat izrečena naša iskrena zahvala vsem, ki ste nam izkazali v času bolezni in smrti svojo naklonjenost in pomoč' Ako smo slučajno izpustili ime enega ali drugega, ki nam je P3 kakšen način izkazal svoje sočutje in pomoč, prosimo oproščenja« Predragi soprog in nepozabni oče, stari oče in brat! Prestal si trnjevo pot tega sveta in preselil si se tja, odkoder ni več vrnitve. Pustil si za seboj Tvoje drage, katerim si bil dober soprog i*1 skrbni oče. Žalostna so naša srca, vsaj smo Te vsi ljubili, a usod* zahteva tako, mi se pa tolažimo, da enkrat se zopet snidemo na kraju večnega miru in blaženstva. Počivaj v miru—snivaj sladko! ŽALUJOČI OSTALI: MARY PETKOVŠEK, soproga ANDREW ml., sin in žena CAROLINE ERNEST, sin, in žena VELDA EDWARD, sin HELEN, hči štirje vnuki MRS. MARY NACODA v Penni., sestra ter tri sestre v stari domovini Cleveland, Ohio, dne 16. oktobra 1951 1888 1951 §5 Pelkovšek j