ZARADI PREMOGA NEJASEN RAZVOJ TOPLARNE Ljubljanska Toplama je 12. marca na izredni razširjeni seji delavskega sveta obvestila sloven-sko javnost o nujnosti povečanja svojih zmogljivosti in obenem o nezavidljivem položaju, ki je nastal potem, ko so se na seji delavskega sveta SOZD Elektrogospodarske skupnosti Slovenije, dne 28. februarja 1975 delegati termoeletrarne Trbovlje posredovali stališče delavskega sveta TE Trbovlje, da soglašajo s povečanjem zmogljivosti v ljubljanskj Toplarni, vendar ne s premogom iz zasavskih premogovnikov. Odločitev za izgradnjo ter-moelektrarne — Toplama Ljub-ljana z močjo 2 x 32 negavatov, 106 cal/h ogrevane toplote in do 35 t/h tehnološke pare v za-časnem tehnološkem procesu je bila sprejeta v letu 1959. S pr-vim oktobrom 1968 je začela redno obratovati in v nekaj le-tih povsem potrdila pravilnost te odločitve. Zmanjšalo se je ve-liko število manjših toplarnic in gospodinjskih ognjišč, obenem pa se je z daljinskim toplotnim oskrbovanjem odprla perspek-tiva hitrejšega razvoja Ljublja-ne. Zaradi intenzivne gradnje občinskih mestnih središč in so-sesk se je že takoj po izgradnji Toplarne v Mostah pokazala po-treba po gradnji nove industrij-ske kotlarne moči 100 Gcal/h v Šiški, kar je Toplarna realiziiala vletu 1971. Vsi podatki nedvomno potr-jujejo, da je industrijska proiz-vodnja ogrevne toplote za da-ljinsko ogrevanje in proizvodnja tehnološke pare za potrebe raz-vijajoče se industrije postala eden temeljnih elementov ko-munalno-energetskega gospo-darstva vseh večjih naselij, brez katerega so močno omejene na-daljnje razvojne možnosti. Ob-enem je potrebno poudariti, da je kombinirana proizvodnja električne energije, grevne to-plote in tehnološice pare v enot-nem tehnološkem procesu naj-racionalnejša oblika izkorišče-nja primarnih goriv za prido-bivanje navedenih vrst energije. To pa je za Slovenijo, ki je ener-getsko skromna, še posebnega gospodarskega pomena. ZA NADALJNJI RAZVOJ LJUBLJANE JE NUJNO PO-VEČATI ZMOGLJIVOSTI TO-PLARNE Sedanje zmogljivosti za da-Ijinsko ogrevanje in za proiz-vodnjo tehnološke pare so že v celoti izkoriščene. Še več, ne zadoščajo več za sigurno oskr-bovanje že obstoječega kon-zuma. Položaj je celo že kriti-čen, saj mora Komunalna ener-getika Ljubljana že odklanjati soglasja graditeljem za nove pri-ključitve ali pa improvizirati za-dovoljevanje potreb npvih po-trošnikov z investicijsko in pro-izvodno nerentabilnimi in dra-gimi lokalnimi kotlarnami, ki seveda prispevajo k še hujšemu onesnaževanju in zastruplanju ozračja, v katerem naj bi v bliž-nji bodočnosti živelo in delalo preko 300.000 občanov. Zato je kolektiv Toplarne takoj po izgraditvi I. faze industrijske kotlame v Šiški nadaljeval s pri-pravami za izgradnjo II. faze Toplarne Ljubljana v Mostah z dograditvijo tretjega turbo-agregata toplarniškega tipa 50 MW, ki bi bil sposoben dati istočasno v kombinirani proiz-vodnji še dodatnih 86 Gcal/h ogrevane toplote in 34 t/h tehnološke pare za potrebe ko-munalno-energetskega gospo-darstva. Tako kasnejše pove-čanje je bilo zamišljeno že v samem temeljnem projektu. Izgradnja bi trajala ok. 30 mese-cev, naprave pa bi začele polno obratovatiže leta 1978. Vse sklepe in soglasja, ki so jih za izgradnjo III. turbo-agregata Toplarne sprejeli pri-stojni organi že v letu 1974, so potrdili tudi sedatvji pristojni organi SOZD EGS v letu 1975. V uvodnih razgovorih z zasav- skimi premogovniki in rudni-kom Kanižarica pa je Toplarna dobila tudi uradno pismeno za-gotovilo za dobave potrebnih povečanih količin rjavega pre-moga od leta 1978 dalje. Gre za letno 520.000 ton rjavega pre-moga več. Ob tem zagotovilu rudnikov pa so bile upoštevane tudi potrebe TE Trbovlje za novi turboagregat TE Trbovlje III. ZASAVSKI PREMOGOVNIKJ SO LJUBLJANI OBRNILI HRBET Ko je bil projekt za pove-čanje Toplarne sprejet na odbo-ru za razvoj Elektrogospodarske skupnosti SOZD ter na delav-skem svetu urejen in zagotov-ljen tudi finančni del investicij, je nepričakovano prišla odlo-čitev zasavskih premogovnikov, naj ljubljanska Toplarna v svo-jem razvojnem programu ne ra-čuna na njihov premog, ker da ga nameravajo sami porabiti v povečani TE Trbovlje. Na razširjeni izredni seji de-lavskega sveta Trbovlje 12. mar-ca, na kateri so sodelovali pred-stavniki SOZD Elek- trogospodarstvo Slovenije, po-slovnega združenja energetike SRS, gospodarske zbornicc SRS, komiteja za energetiko SRS in ISE SRS, skupščin mc-sta Ljubljane in skupščine pred-stavnikov družbenopolitičnih organizacij je bil ta problem osvetljen z vseh aspektov. Ob pretehtavanju vseh mogočih de-javnikov in iskanju možnosti za nadomestilo premoga s kakim drugim gorivom so vsi prisotni soglašali, da se Ljubljana brez premog ne more niti preživljati niti razvijati. Zato je povsem opravičena zahteva po že ob-ljubljenih količinah zasavskih premogovnikov. Ponovno pa se je pokazalo, da v dogovarjanjih zanemarjamo splošne družbene interese, ker vanje ne vključu-jemo političnih sil ne solidar-nosti delovnih ljudi. Zato je tre-ba nadaljevati širše in popraviti zamujeno. Seveda pa se bo tre-ba še dogovarjati, saj je bilo prav na tem izrednem zasedanju sproženih in načetih več izred-no perečih problemov, ki zade-vajo naš problematični položaj na področju energetike. S. GERLICA