Prvi redni letni občni zbor avto-moto društva v Ptuju 19. decembra se j€ v stndikalni dvo-raui v Ptuju vršil I. redni občni zbor Avto-moto društva Ptuj. Ceprav se je kljub številnim letakom tn z vabili na občni zbor zaradi slabega vremena ude-ležilo razmerotna majhno število čla-nov, )e ve« potek zbora dokazal veliko taniinanje ljadstva za dejavnost tega društva, Občnl zbor je otvoril predsedinik dništva, ki je pozdravil zastopnike Ljudske tehnike tov. Mar Dragotina, OK tov. Zivica, delegata OT m vse navzo-če član-e. Nato je podal besedo tajniku tov. Zorecu. Tov. tajnik ja jedm«to orisal razvoj drušlva od njegove ustanovitve maja 1947 do prvega letošnjega občnega zbo-ra. Ugotovil je, d« je društvo vse prve mesece samo životarilo, ker ni na-šlo pomoči nikoder. Požrtvovalno delo maloštevilnih poedincev ni moglo od-praviti T«eh malcnc nepremostljivih to-žay. Društvo ni imelo n« avtomobilov, ne motorjev; razpolagalo ni i nobeno delavnico in ni bilo ljudi, k.i bi bili mo-gli in hoteli prevzeti vzgojo kadra. Te ovire pa niso mogle omajati pjonirjev — najvztrajnejših odbomikoir dništva. Sami so se odločilj za^eti s tečajem, in ko je društvo dobilo zaeilne prostore ˇ prostorih bivše trgovinc koles pri Spru-žini in mu j« republiški adbor dodelil 1 avto ter 2 motorja, je ie moglo preiti k piTjktičnemu uspocablianju članov-tečajiiikov. Za mobilteiacijo T>odeželja je bilo ustanovljenih v©č krožkor, tako v Bišn, Markovcih, Gorišnici in Stmišču. Vsak teh krožkov ima po 40 članov. Novi krožlci se pripravljajo med delav-stvom Vodograda v Ptuju, pri mestnih obrtniih delavnicah v Ptuju, Središcu, Stopercali, Vidn va v 2etalaih. Baš de-lavnost v teh krožkih na podeželju je najboljši dokaz, v kako veliki meri se naše Ijudstvo okraja zanima za t«haiko in kako živa je želja naše mladine. se-inaniti ee z vsemi tehrvičnimi pridobit-vami našega ča&a. « Kot rerultat dela doslej, je navedel tov. tajnik sledeča dejstva: 1. Ustanovitev zgoraj oinenjenih krož-kov, 2. usposohitev 47 članov za šoforje avtomobilov in 17 članov za motoriste, 3. prireditev veselice z lovom na li-sico 17. 10. 1948, 4. priTeditev propagaindne vožnje. H koncu svojega poročila je tov. Zo-rec grajal dejstvo, da manjka med sa-mimi člani duha 6amokritike. V četrti tocki dnevmega reda je isti tajnik podal plan dela za leto 1949. Ta plan predvideva: 1. Otvoritev laetoe delavnice s pia-čanim strokovnjaikom, 2. usposobitev 30 članov za šoforje avtompbilov in 30 članov za motoriste, 3. plačano administracijo, ki bo zelo mnogo doprinesla k utrditvi zvezo z re-publiškim odborom v Ljubljaaii in popu-larizirala delavnost avto-moto društva med ljudstvom. BlagajnišTco poiročilo je pokazalo, da je živelo društvo doslej dovolj skrom-no rz lastnih sredstev. Predanost ljudi, ki so se v okviru drušrva doslej osam-ljeno borili za t&hnizacijc podeželja in za širjenje te mi6li na deželi, dokazm-jejo relativno visoki prostovoljni pri-spevki, ki predstavljajo velik procent dosedanjih dohodkov. Načrt dohodkov in izdatkov za leto 1949 je mnogo višji od dosedanjih iz-kazov, vendar rd uravnovešen in bo nujno treba najti možnost financiranja v okviru večie dotacije Ljudske tehnike in Okrajnega Iju-dskega odFbora v Ptuju. Nalo se je razvila zelo živahna deba-ta. Vanjo so posegali skorajda vsi čla-ni, pa tudi zastopniki komrteja, ljudske tehnlke, OTO in pod. Med drugim ie debata rodila sledeče cklepe: 1. V proslavo dneva kongresa Ljud-ske tehnike v Beogradu, 27. jan. 1949. bo organiziralo društvo razstavo v iz-ložbah 6vojih pro«torov, s prebodno zasiavico, ki «e podeli nafboljšemu krožku v Maxkovcih in diplomami, ki jih prejmejo v priznanje najagilnejši člani društva. 2. Društvo se obveže v letu 1949. or-ganizirati pionireko grupo s pionirakim inštruktorjem. 3. Delo v krožkilh, ki se pripravljajo, je treba spraviti v polni tek ln poživeti zvezo med krožki na podeželju tex 06r©dnjitn dnistvam v Ptuju. 4. Zastopnik Okrajnega komiteja KPS se bo v s&delovanju z zastopnikoin Planske komisije trudil doseči odgovar-jajočo dotacijo društvu, kakor je bilo to že sklenjeno na rednl okrajni skup-ščini ob priliki 6prejemanja petletnega plana. 5. Društvp se bo tesneje povezalo z zastopniki ljudske oblasti ter množič-nimi organizacijaini, da bi moglo tako uspešno vršiti nalocje propagande in po-pulaTizacijo Ijudske tehnike na splošno med naš-itn delovnim ljudstvom in na vaei. Po de&etminutinem odmoru, v kate-rem je kandidacrjska komisdja dokončno pripravila listo novega odbora, je občnl zbor prešel na volitve. Te so se vršile tajno in v popolnem redu. Razglas izida volitev je pokazal, da je občni z^bor ponovno izvolil priznaBe agilne odbomike, na drugi strani pa je pokazal, da moramo imeti v odboru ljudi, ki zastopajo javne ustaaove in Ijudsko obla«t, saj je le na ta način dano jamstvo, da bo društvo še bolj uspešno kot doslej delalo v dobroibit ekupnosti j,n s tem naše porajajoče se socialistične družbe. Tov. Šegula Peter 6e je kot dosedanji predsednik in novo voljeni član novega odbora zahvalil občnemu zboru za za-upapje in s preprastimi, a učinkovitimi besedaini pozval člane, da po6vetijo v prihodnje društvu še bolj kot d.06lej vse svoje sile za popnlarizacijo tehnike kot - osnovne potrebe pri izvedbi naše petletke. S sprejetjem pozdravne re&olucdje re-publiškemu odboru Ljudske tehnike je občnii zbor zaključi s-voje delo. Frenk