VRTEC LETNIK 71 UREDIL FR. LOČNIŠKAR um V LJUBLJANI 1940/41 Izdala »Slomškova družba« v Ljubljen Za tiskarno v Ljubljani : Jože Kramarič ;•!•/■ A V" 2819V -U Kazalo Pesmi A-hačič Konči: Aprilska .... 315 Bidovčeva Martina: Domovina . 144 Campa Ivan: Otrok se pogovarja z lutko...........109 Marija poje uspavanko.....121 čičo Sto jan — Bevk : V kovačnici 172 Debeljak Anton: Pesem o kosu . 327 Koritnik Griša: Ob začetku šolskega leta....................2 Kje so tiste rožice.......25 Zadovoljni ptič........69 Samosrajčnik........75 Padlemu očku vojaku.....81 Domovina, naš dragulj.....121 Nočni čuvaj.........197 Uspavanka.........201 Zimsko veselje........214 Suščeva...........241 Zvonček...........241 Mlada kri..........312 Kunčič Mirko: Mati......299 Prva piščalka........318 Naš ded...........334 Pomlad...........343 Uspavanka.........336 Langerholz Jan.: Sladkosneda Metka......................2 Prvič v šolo.........36 Ma k s imo v: Pismo Miklavžu . . . 144 Moj psiček.........272 M ausser Karel: Sveta noč . . . 127 Božič delavskega otroka .... 134 Spomin...........219 Velikonočno jutro.......282 Meško Ksaver: Molitev v noči . . 41 Pojdimo v Betlehem......143 Prisega...........161 Zadnja pomlad........299 V noči...........328 Oc v i r k Z d ravko : Zdaj bo pomlad 301 Veš, mamica............331 Sever Fr.: Trgatev...... . 78 Tinček piše Miklavžu.....151 Koledniška.........189 Zimska...........234 Strniša Gustav: Jesen.....25 Uboga...........117 Novo leto..........161 Naša šola..........190 Izgnanec..........237 Velika noč..........281 Svjatoslav: Prva šola.....37 Volkova pogodba.......75 Herodeževi tolovaji......144 Mišo se je izgubil . . ■ . . • • 261 Winkler Venceslav: Naša kri . 2 Pustna...........201 Veliki petek.........282 Pripovedni spisi Bajt Fr.: Alkohol in razum ... 64 Campa Ivan: Zgodba o ubitem kamenčku..........22 Ciček Franjo: Vesele zgodbe iz slavnih Pukš..... 235, 276, 313 DodiČ Ivan: Trije bratje .... 9 Pripovedka o zvonu v Blejskem jezeru...........34 Luca............55 Planike...........255 Drekonja Ciril: Dete.....253 L'Ermite Pierre: Razžaljeni Je- zušček...........141 Gol ob i č Angela: Zvonček sreče . 327 Tezernik M.: Mukec......335 Kmet J.: Zadnja pravljica .... 212 Solze sv. Neže........332 Krivec Jože: Pastirček Mihec . • 88 Jožek je dobil mačeho.....289 Ptička gradita gnezdeče .... 337 Kunstelj France: Skopuh in zaklad ........... . 215 Kveder Pavle: Studenec v Mišjem dolu............20 Primskovska romarja.....51 Lampič Jan.: Dve solzi.....330 Langerholz Jan.: Joža od Save . 173 Mausser Ka rei: Matizljev Janezek 8 Jesenski spomin.......87 Moja prva polnoČnica.....139 Otroške sanje........256 Meško Ksaver: Moje poti . . . 250 Mi lo ta Jan.: Princ iz pravljice . • 19 Zajčki in hrček.......232 Polda Tone: Vreča peska .... 95 Bajlarski Miklavž......131 Trije kralji.........170 Beganica brez oljke......300 Prva piščalka........339 Sever Sonja: Bebček Miha . 3, 42, 82, 122, 163, 202, 243, 283, 322 Božične sanje........134 Sicherl Janko: Zlati oltarček . . 59 Slapšak Julij: Lenuhi.....54 šeško Tone: Petelinka.....21? Okamenela čreda.......257 Tavčar Angela: Zakleti graŠčak . 11 Jezuščkov kruh........168 Odrešenik z venčkom.....297 Toracca Francesco - Golobič Aug.: Delo na sveti hožibni dan 127 V. J.: Premetena gospodinja .... 8 Trije pogledi.........10 Lev, osel in lisica.......21 V o 1 k o r : Starčkova smrt.....273 Winkler Venceslav: Drevo na hribu........................14 Gingatajeva pot.......48 Cesarjeva hruška.......207 O veliki lakoti . . . ... . . 329 Zupančič Francka: Marijina grlica...........179 Igra Pol a k Marija: Otrokove želje . . 113 Pouk in zabava A h a č i č K o li č i : Miček — tiček . 36, 78, 112, 155, 194, 233, 273, 318, 344 Hafner Krista: Iz dnevnika Pe-tačeve Anče . 35, 76, 110, 152, 191, 231, 269, 311, 342 Kosi Anton: Kamenčki v kurjem želodČku..........268 Kveder Pavle: Kako so skrbeli za moč in spretnost telesa stari narodi .... 31, 60, 102, 147, 185 V led vklenjena zemlja .... 224 Zimsko spanje živali......259 Lebar Anica: Potovanje zlatega hrošča...........30 M. A.: Razvoj letalstva .... 226, 262 Vojna mornarica nekdaj in sedaj 302 Pal j k Leopold: Razbojnik v gozdu 65 Trtnikov Lojze in njegovi zajčki 69 Pire Ciril: Sprehodi pod nebesnim obokom..... 71, 99, 145, 181 Podlogar Leopold: Železniki . . 26 Sicher! Janko: Je bela cesta uglajena ............97 Tam na bloških gričih.....220 Ptičice prosijo . . ......230 Skrbinšek Milan: Dijaško dile-tantsko društvo . 115, 156, 195, 233, 274, 3/6, 346 Š. Fr.: Teden dni prezgodaj .... 194 Lukasova kolesa.......345 Kopel pomaga........345 L rh Jelka: Sprehod po Sarajevu . 106 Vipi: V Dalmaciji sem čul .... 64 Zgodovinska spremenba......321 Drobiž 56, 58, 77, 162, 239, 242, 296 Otroška pisma 38, 79, 118, 158, 198, 238, 278, 319, 348 Listnica uredništva 39, 159, 259, 348 Uganke . 40, 80, 120, 159, 200, 240, 280, 320 Reševalci ugank na ovitku. Slike Naslovne in vinjete narisal Fr. Pod reka r. Ostale: Ahačie Konči, Gaspari Oton, Godec France, Kveder Pavle (uganke), Pi-ščauec Elda, Podrekar France, Prunk Ksenija, Sedei Maksim, Smrekar Hin ko, Uršič Franc, Znidaršič Anton. POŽTNIN0 PLA6AnA V QOfQ,VINI Vsebina Slovenska mladina svojem o kralju..... .... 1 Naša kri (Venceslao Winkler).........."... 2 Ob začetku šolskega leta (Griša Koritnik)........2 Sladkosneda Metka ( J. Langerholz) ...........2 Bebec Miha (Sonja Sever)..............3 Matizljev Janezek (Karel M ausser)...........8 Premetena gospodinja (I. V.).............8 Trije bratje (I. Dodić)...............9 Trije pogledi (I.V.).................10 Zakleti grašcak (Ang. Tavčar).............II Drevo na hribu (Venceslao Winkler)....... . . f4 Princ iz pravljice (Jan M ilota — R. Z.)........19 Studenec v .Mišjem dolu (Paole Kveder).........20 I.ev, osel in lisica (J. V) ..............21 Zgodba ó- ubitem kamenčku (Ivan čompa) . ...... 22 Kje so tiste rožice ( G risa Koritnik)...........25 Jesen (Gustav Strniša)................25 Železniki (f Leo p. Podlogar).......-......26 Potovanje zlatega hrošča (A. Lebar)..........30 Kako so skrbeli za moč in spretnost telesa stari narodi (Pavle Kveder)...................31 Pripovedka o zvonu v Blejskem jezeru (I, Dodič)......34 Iz dnevnika Petačeve Anče (Krista Hafner)........35 Prvič v Solo (J. Langerholz) .............36 Mi ček — ti ček (Konči Ahačič).............36 Prva sola (Svjatoslav)................3? Nasa pošta.....y...............38 Skrite stezice........ ......... 40 Naslovno sliko in vinjete izvršil Fr. Podrekar. »Vrtec« izhaja vsakega prvega v mescu, devetkrat med šolskim letom, in velja s tremi knjigami »Vrtfceve knjižnice< pri skupnem naročilu 25 din, ali deset mesečnih obrokov po 2.50 din. — Za posamezne naročnike je naročnina 30 din. — List izdaja »Slomškova družba« v Ljubljani. Zanjo odgovarja Ivan Štrukelj. Glavni in odgovorni urednik Fr. Ločniškar v Ljubljani, Aleksandrova cesta 10. Sklep uredništva je 5. dan v mescu. — Uprava »Vrtca* je v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 2 (H. Ničman). — Tiska ga Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (Jože Kramarič). Štev. 1 1940/41 Letnik 71 Slovenska mladina svojemu kralju PETRU II. k osemnajstemu rojstnemu dnevu V težkih dneh, ko okrog nas zgrnil se je vihre piš, mladi, ljubljeni naš kralj, d miru rojstni dan slaDiš. Okrog Tebe zbrani smo, prosimo srčno Boga: Tebi, Jugoslaviji, mir in srečo Bog naj da! Winkler Venceslav Nasa kri Glej. oblak gre za oblakom težkim mimo in kot trs ograda za ogrado pada, nam za borbo širijo se pleča mlada: smo, ostanemo, trpimo in živimo! Naša kri je čvrst cement za vse svetove, nebotičnike ameriške drži, v azijskih železnicah ves čas brni, o Afriki pustoši in gradi gozdove. Svet je velik in vihar se v njem razlije, gre čez gore, sahne, v tihi veter splahne, vse na novo spet iz kraškega skalovja dahne, kot se sonce skozi zimski mrak prebije. Griša Koritnik Ob začetku šolskega leta Že šolski zvonček spet cingi ja: Podvizaj se, mladina, bistriti treba bo duha, krepiti moč spomina! Za nami je prirode čar, kopanje in planine, prešel je sladki čas utvar, kot vse veselje mine. Znosimo pod duhovni krov, kar zbrali smo v naravi, obliko lično dóbi snov po umski predelavi. Pri liku pa nam dobri Bog svoj blagoslov dodeli: da znanje reši nas nadlog, da bomo prav živeli! J. Langerholz Sladkosneda Metka Letos ajda je cvetela, pa jo brala je čebela, sladko strd domov nosila, z njo se Metka bo gostila. Ker je pridno brala *muha«, ajda nam bo dala kruha. Metka pa bo h kruhu sedla, mislite, da bo ga jedla? Z Minko se je že zmenila: belega ji bo nosila. Saj ta Metka sladkosneda črnega ne jé — seveda! Sonja Sever Bebec MIha Ilustriral M. Sede j Vas, v kateri je zagledal mali Mihec luč sveta, ni bila ravno majhna. Vlekla se je kakor dolga kača ob vznožju visokega gorovja, spremljana od bistre Rečice. Skoraj pol ure hoda je bilo od prve do zadnje hiše. Zato ni čudno, da so jo imenovali Dolga vas. Prijazno so mežikali pomladni sončni žarki čez greben, mehko so pobožali kmečke hišice in toplo oplazili vaški zvonik, ki je s svojo šilasto glavo bedel nad dolgo faro. Posebno prijazno pa so posijali na mali holin. ki se je dvigal na koncu vasi. Tu je stala pod orjaškim orehom, kakor pod varnim dežnikom, mala kočica. Onemogla, kakor trudna starka, je slonela ob mogočnem deblu. Gorje, če bi kdo posekal oreh, pri priči bi se sesula v prah. K sreči pa ni bilo v vsej Dolgi vasi tako zlobnega človeka in kočica, dasi močno vegasta, je še pridno varovala pred dežjem in mrazom ubogo vdovo s sinčkom Mihcem in kozo sivko. Sončni žarki so prilezli do okenca in rahlo potrkali na šipo. »Mihec, Mihec, pridi ven, na zeleno trato, da se poigramo!« Mihec bi prav rad sledil vabilu, toda bil je še mnogo, mnogo premajhen, da bi sam odprl duri, a mamice že ves popoldan ni bilo doma. Šla je k županovim na dnino, služit kruh. Sladko se smehljaje je ležal malček v svoji pisani zibelki in z drobnimi ročicami lovil zlate pramene, ki so radovedno stikali po izbi. S svojimi temnimi očmi je napeto sledil plesu brenčečih muh nad seboj. Tudi če se mu je katera nagajivo usedla na nosek, se ni razjezil. Nasprotno, še bolj so se mu usteca širila na smeh. Nenadoma, glej, je pokukala v zibelko mala miška. Ko jo je Mihec opazil, je živo zacepetal od veselja. Miška se ni prestrašila, zaupno je celo splezala nanj in ga hudomušno gledala s svojimi drobnimi očki. Mihec bi rad prijel živo igračko. To se pa miški ni zdelo pametno in spretno se je izmikala njegovim nerodnim peščicam. Vse bolj jo je zanimala skorjica kruha, katero je fantek malo prej sesal. Iztaknila jo je v njegovi blazinici in smuk! z njo zbežala. Miliec je razočarano gledal za drobnim gostom, toda kmalu se je potolažil in spet napeto opazoval ples veselih muh in s prstki lovil sončne žarke. Miška, muhe in sončni žarki, to so bili njegovi tovariši v dolgih, samotnih urah. Tako dobro se je z njimi zabaval, da se nikoli ni jokal. Sonce se je počasi poslavljalo, mulie so se skrile po koteli in tudi miške ni bilo več na spregled. Toda Mihec ni ostal dolgo sani, kmalu so se odprla vrata in vstopila je mama. »Mihec, Mihec!« je že na pragu ljubeče klicala svojega otroka. Toda glej, sinček se ni zmenil za mili mamin glas. Niti glavice ni okrenil. Smehljaje se je strmel kar naprej skozi okno za poslednjimi sončnimi žarki. »Mihec, Mihec!« ga je ponovno poklicala mati, toda spet zaman. Mihec se ni ozrl. Mamin oDraz je postal silno žalosten. »Moj Bog!« je zaskrbljeno zašepetala. »Mar je res siromaček gluh?« Brž je odložila culo, pristopila k zibelki in se sklonila nad otroka. Ta hip je Mihcev obrazek zasijal od sreče. Živo je zamahal z ročicami in rad bi zaklical: »Mamica, mamica!« Toda iz grla se mu je izvil le nenavaden, grgrajoč glas. Kakor z ostrim nožem je prebodlo materino srce spoznanje: »Mihec, moj angelček, je res gluh!« Vsa žalostna je skrila svoj obraz v njegovo blazinico in bridko zaihtela. Mihec jo je začudeno gledal s svojimi velikimi očmi, kakor bi jo hotel vprašati: »Mamica, zakaj si tako žalostna?« Čvrsto je ovil ročice okrog njenega vratu in tudi sam začel milo jokati. »Nikar ne jokcaj, fantek!« se je zdrznila mati, »saj te imam tudi takega rada!« Čvrsto je stisnila revčka na svoje prsi in ga ziba je odnesla pred kočo. Tu je Mihec v svitu večerne zarje med pisanimi cveticami kaj hitro pozabil svojo bol. Glasno se je zasmejal in živo kobacal po mehki travi. Mama pa je hitro pripravila večerjo, ga nahranila in ko je večerni zvon pel svojo pesem čez hribe in doline, je že Mihec sladko spal. Mama je še dolgo v noč sedela sklonjena nad zibelko. Težke skrbi so jo mučile: »Kaj bo s teboj, moj sinček?« je zdaj pa zdaj ■riti, če ne slišiš? In kako boš Iki trudno zaspala. Čas je hitro potekal in Mihec ni več ležal v zibelki. Pridno je že capkal okrog lcočice in hodil celo z mamo na dnino. Tudi prve hlačke je že imel. Toda, o gorje, slišal še vedno ni! Iz ust se mu ni hotela izviti nobena beseda, dasi se je često silno trudil. Mama je bila zaradi tega zelo žalostna in večkrat je na tihem točila solze. Ker pa je bil Mihec drugače bister otrok, se je sčasoma naučil brati besede z maminih ustnic, a svoje misli je skušal izraziti z raznimi kretnjami, znaki z rokami in čudnimi glasovi. Tako sta se naposled mama in sinček še dokaj dobro sporazumevala. Toda koliko teže je bilo Mihcu med otroki! Medtem ko so se njegovi tovariši veselo igrali in čebljali, je on mirno sedel ob strani in jih opazoval. Kadar jim je hotel kaj dopovedati v svojem jeziku, so se mu na vse grlo smejali in ga oponašali. »Bebec Miha, bebec Miha!« so ga dražili in to ime se ga je tudi oprijelo. Kako je krvavelo mamino srce, ko je to slišala! Silno se ji je smilil revček. Mihec pa se ni jezil na otroke: celo dobrodušno se je smejal, kakor da bi ga to vse le zabavalo. In sploh je bil silno prijazen fantek, tako da so ga končno le vsi radi imeli. Mihcu pa niso bili otroci najdražji tovariši. Kakor nekdaj v zibelki sončne žarke, muhe in miško, tako si je našel sedaj v prirodi nove prijateljčke. Kmalu je poznal vsako cvetico na domačem holmu in z velikim zanimanjem opazoval, kako raste in cvete. Vedel je za nem sam taval po svetu?« Ob vsakega martinčka in kje ima svojo luknjo v starem zidovju bajtice. Silno so ga zabavali prešerni skoki kobilic, predvsem pa je ljubil ptice in vse. kar je znalo leteti. Po cele ure je opazoval rajanje metuljev na cvetočem travniku in končno sam razprostrl svoje ročice kakor krila in z njimi živo mahal, kakor da bi tudi on hotel vzleteti. Toda kmalu jih je razočaran povesil in z željnimi očmi gledal za krilatci. Njegov najboljši prijatelj in najmilejši tovariš pa je bila koza sivka. Dasi je imela ostre roge, ga nikoli ni butnila, tucfi če jo je v svoji otroški nerodnosti nemilo potegnil za ušesa. Igrala se je ž njim kakor mamica s svojim malčkom, mu lizala ročice in obrazek in celo pustila, da jo je zajezdil! Glasno je tedaj zameketala in oprezno stopala s svojim malim gospodarjem na hrbtu. Ko je bil Mihec malo večji, jo je v zahvalo vsak dan vodil na pašo. Obhodil je ž njo vso dolino in ji skrbno izbiral najsočnejšo hrano. Ko je bilo Mihcu šest let, mu je mama naredila prav posebno veselje. Ker je videla, kalco spretno rezlja z nerodnim kuhinjskim nožem razne igračke, mu je kupila lep pipec. Odslej je Mih.ec samo rezljal in rezljal. Naredil si je voziček, pa še konjička zraven, tudi oslička in kozo in sploh je skušal upodabljati vse, kar je videl okrog sebe. In glej čudo. vse se mu je še dokaj posrečilo. Mama ga je z veseljem opazovala in skoraj pozabila nesrečo, da je njen sin gluh in nem. Nekoč je Mihec zašel s svojo kozo na drugo stran vasi. Prišel i e mimo mlina in iznenađen obstal. Zastrmel je v vrteče se mlinsko kolo. saj je to danes prvič videl. Dolgo je opazoval kolo in malone pozabil na svojo kozo. To noč mu mlinsko kolo skoraj ni dalo spati, kar venomer je videl pred seboj njegove urno vrteče se lopate. Drugi dan je že navsezgodaj gnal svojo sivko k bližnjemu potoku in tu začel z vso vnemo nekaj rezljati. Kozi se je kaj Čudno zdelo, da se Mihec danes tako malo briga zanjo. Često je prišla k niemu in ff» vr»ra- končno zdelo vse v redu, in z burnim utripajočim srcem je postavil čedno izdelano mlinsko kolesce v vodo. In glej, kolo se je vrtelo, da je bilo veselje! »Vrti se, vrti!« je zavriskalo v njem. Visoko je poskočil in od radosti objel začudeno kozo. Prevelika je bila sreča, da bi jo mogel sam nositi. Brž je stekel k mami na bližnje polje in k otrokom na travnik in jim vneto kazal z roko, kako se tam ob potoku naglo vrti njegovo mlinsko kolo. Radovedno so mu vsi sledili, kaj neki ima tako imenitnega. Nemalo so se začudili, ko so zagledali ljubko, urno se vrteče mlinsko kolesce. Glasnega in veselega odobravanja ni bilo ne konca ne kraja. Odslej so otroci venomer tiščali okrog Mihca in ga z velikim zanimanjem opazovali, kaj dela. Mihec ni bil zadovoljen s kolescem, ki se le prazno vrti. Zdelo se mu je, da morajo biti v mlinu skrite še vse večje skrivnosti. Že drugo jutro se je spet znašel s svojo kozo v njegovi bližini. Napeto je opazoval mlinarja, ki se je zdaj pa zdaj prikazal s težko vrečo, od pet do las oprašen z moko. O, Če bi sedaj Mihec znaj govoriti, kako lepo bi ga prosil, naj mu le za trenutek pokaže svoj mlin! Tako pa se je le oprezno približeval in radovedno pokukal skozi na pol odprta vrata. »Kaj pa ti tukaj?« je nenadoma zarentačil mlinar v mlinu. Ker ga Mihec ni slišal, se ni ganil, nasprotno, še bolj radovedno je silil skozi vrata. »No, kaj hočeš, čigav si?« je zopet zaklical mlinar, ki je stal na visokem odru. Mihec, ki seveda tudi sedaj ni slišal, niti zaglušljivega ropota v mlinu ne, je silil še naprej. Zdajci Te zagledal v polmraku vrteče se osi in zobčasta kolesa. Olj tem čudovitem pogledu je pozabil na vse. Kakor da bi ga čudežni stroj privlačeval s tajno močjo k sebi, je stopil v mlin in se približal vrtečemu se in grabečemu zobovju. Tako strmeče in kar brez sape je buljil v kolesje, da je bil celo mlinar osupel in si fantka bolj ogledal. Spoznal ga je in prišel k njemu. ?>No, Mihec,« ga je stresel rahlo za rame. *Kaj ti je tu tako všeč?« Mihec se je preplašeno zdrznil in že mislil pobegniti. Ko pa je zagledal dobrodušni mlinarjev obraz, je s prstom pokazal na kolesa in dvigajočo se stopo ter se od sreče široko zasmejal. »A, a, to ti ugaja!« mu je prijazno prikimal mlinar, ga prijel za ročico in mu razkazal ves mlin. Mož se ni mogel dovolj načuditi, s kolikim zanimanjem pregleduje ta mali revež vsako malenkost in mu celo s prsti kaže, da prav dobro razume, kako se vse to vrti in giblje. Ko mu je pa naposled še trdil, da bo tudi on naredil takšen mlin. ki se bo prav tako hitro vrtil, se je mlinar široko nasmejal: >Ni šmet, ti si pa tič! No, ko bo tvoj mlin gotov, me pa pokliči, da vidim, če si res tak mojster!« Mihec ga je kar razumel, bral mu je besede z ustnic in vneto prikimaval. Bog ve, kako dolgo bi se še rad razgledoval po mlinu, da ni v tem hipu pokukala sivka skozi vrata in široko zameketala, kot bi hotela reči: »Me ee e, kje si? Tako se brigaš zame?« Mihec je brž hvaležno stisnil mlinarjevo roko in odhitel s svojo kozo na pašo. Odslej se je sivka zraven Mihca silno dolgočasila. Dasi je po-mulila že vse grmovje in travo okrog potoka, se Mihec ni in ni zganil od tam. Vse dni je čepel na bregu, rezljal, sestavljal in zbijal in vedno več otrok je tiščalo okrog njega. Koliko zanimivega so pa tudi lahko videli! Potok ni več vrtel le prazno mlinsko kolesce. Kmalu so se na bregu dvigale in spuščale arobue stope in v veliko veselje otrok živo klopotale: »Tik-tok, tik-tok, ti k-tok ! « Milicu to še ni bilo dovolj, hotel si je napraviti res pravi mlin in cele dneve se je trudil, da bi iz okroglega lesa izrezljal zobčasta kolesa. Končno je po dolgem rezljanju tudi to zmogel in kmalu se je vrtel tudi mlinski kamen, ki je bil sicer samo iz lesa. Ko pa je potem naredil še lijak, ki se je tresel kakor v pravem mlinu, so otroci proglasili Mihca za največjega umetnika na svetu. Mihec je bil ves blažen, še isti dan je pohitel k mlinarju in ga povabil v svoj mlin. Mlinar, ki je že slišal od svojih otrok o Mihčevih čudežih ob potoku, se ni dal dolgo prositi in šel kar ž njim. Svojim očem ni mogel verjeti: drobni Miličev mlin je bil res pravi umotvor. »Ti si pa mojster,« je skoraj ganjen hvalil malčka, nežno ga potrepljal po rami in vzdihnil: »Škoda, da si gluh in nem, kaj bi še lahko bilo iz tebe!« Odslej je bebec Miha zaslovel po vsej Dolgi vasi kot mali umetnik. Ta sloves pa ni motil dečkov, da ga ne bi še vedno večkrat dražili. Posebno rad se je zadiral nanj županov edinec Francek, ki si je domišljal, da ni le najbolj ugleden, temveč tudi najbolj razumen deček v vsej vasi. To so mu tudi do sedaj vsi otroci molče priznavali in bil je njih vodja. A zdaj mu naenkrat ta bebec kvari ugled! Najbolj pa je grizlo Francka to, da je moral na tihem sam priznati, da takega mlinčka ne bi mogel narediti, čeprav je tri leta starejši od Mihca. Zato mu je ponagajal, kadar koli je le mogel. Priložnosti ni manjkalo, saj je bil Mihec včasih tako nenavaden in smešen! Kolikokrat je pokleknil sredi travnika pred kakšno neznatno cvetico, se z njo pogovarjal in jo poljubil. Tudi s polži, hrošči in mravljami se je razgovarjal kakor z ljudmi, seveda v svojem nerazumljivem jeziku. Najbolj smešen pa je bil tedaj, ko je hotel biti metulj ali ptica. Krilil je z rokami in glasno tulil. »Bebec nori, bebee nori!« so tedaj kričali otroci in se na vse grlo smejali. Še odrasli so začudeno majali z glavo, češ: »Včasih res ni nekaj pri njem v redu.« Mihec pa se ni dosti zmenil za mnenje otrok in ljudi. Ker je bil gluh. je pač živel v svojem svetu. Vse, kar je raslo in se gibalo, mu je bilo drago kakor sestrica in bratec. Ker ni hodil v šolo, je vedno imel mnogo, mnogo časa. Brez dela pa ni nikoli posedal, vedno je nekaj sestavljal in gradil. Mama pa je skrbela zanj. da tudi lačen ni bil nikoli. Tako je živel in se razvijal tjavdan. _ (Dalje.) Karei M ausser Matizljeo Janezek Šest otrok je bilo pri Mutizl jenih. Najstarejši je hodil p p on avl j alno šolo. najmlajši. Janezek, pa je poslušal učitelja o tretjem razredu. Majhen je bil, kodraste črne lase je imel. Ciganček mu je pravila mati. Da bi bil poreden, ne moremo reči, toda prao pohvaliti ga pa tudi ne moremo. Najraje je hodil okrog hiše s puško na rami. To puško si je sam naredil iz leskove palice. In kadar je videl. da gledata Kopičeva Jerica in Marnooa Rezi k u skozi špranje pri ograji, je še posebno moško hodil. Včasih, če je bil posebno dobre volje, je tudi ustrelil proti njima in obe sta morali hkrati pasti, ko sta nekaj časa ležali, sta ga vprašali. če smela že vstati. Če jima je dovolil. sta planili kvišku, če ne. pa sta morali' biti še mrtvi. V šoli pa se je Janezek lepo vedel in kar je bilo nalog, jih je takoj izvršil, ko je prišel domov. Sicer se mu je včasih pri računanju malo ustavljalo, toda takoj mu je mati pomagala naprej. Nekega dne pa se je zgodil čudež. Pravi, resnični čudež. Janezek ni hodil s puško okrog hiše. kljub temu, da sta Jerica in Rezika že čakali smrtonosnih strelov iz leskovke. Ni ga bilo in ni ga bilo. Tudi mati se je čudila, pa ji kar nič pametnega ni prišlo v glavo. Mislila je pač, da se je šel enkrat malo potepat s sošolci. Toda motila se je. Ko je namreč šel Janezek iz šole, mu je Petrovčev Tonček dejal, da bo popoldne krompir pobiral pri Požgajevih. Rečeno — storjeno. Požgajev oče so bili veseli mlade pomoči in tako se je Janezek, ko je napisal nalogo, tiho odmaknil z dvorišča in se s Požgajevim hlapcem odpeljal na njivo. Srce se mu je kar samo smejalo ko je pobiral krompir iz kadečih se. vonjivih razorov. Priden je bil, da so ga dekle hvalile in Požgajev oče. ki je oral. mu je s smehljajem kimal. Mimogrede je bil večer in ko so se vračali s polja, je moral Janezek na večerjo k Požgajeoim. Mater je močno skrbelo, kje je fant, in kar na slepo srečo je vprašala Pečnikarjevo Katro, ki je bila za deklo pri Požgajevih, če ga je kaj videla. Katra jo je hitro potolažila in ko je Janezek primahal res vesel domov, ga je sprejela z nasmehom. Toda Janezek ni prišel prazen. Poln voziček krompirja je pripeljal in dobra Požgajeva mati mu je dala med vrati še pet jajc v klobuk. »Za plačilo.« mu je rekla in ga pogladila po laseh. Drugi dan je Junezkova mama naredila za južino zabel jen krompir in nikdar Janezek ni jedel s takim veseljem kot takrat. PREMETENA GOSPODINJA Ženica je kupovala pri kramarju jajca. Zahtevala jih je ducat, toda samo taka, ki so jih izlegle črne kokoši. »Prav rad bi vam ustregel, dobra žena,« je odgovoril kramar s pomilovalnim nasmehom, »pa čeprav prodajam jajca že ne vem koliko let, še nisem prodrl v skrivnost, da bi jih mogel razločevati po barvah kokoši, ki so jih izlegle. Kako naj vem, katera jajca so od črnih kokoši!« — s>To že sama vem. le pustite, da si jih odberem.« Odbrala je dvanajst jajc in jih vlagala v košarico. Kramar jih je preštel in ko jih je ženica plačala, je dejal: »Zdi se, da so največja jajca tista, ki jih ležejo črne kokoši.« — »Uganili ste,« je pritrdila ženica, vzela košarico in zadovoljna odšla. I. V. I. Dodič Trije bratje (Narodni motiv) — Ilustriral Fr. Podrekar Nekoč so živeli trije bratje. Strgana bajta je bil njihov skromni dom. Živeli so največ ob sadju in kruhu. Dobri Bog je poslal na pomlad na svet svojega odposlanca angela, da mu bo poročal, kako živijo ti trije bratje. Angel se je oblekel v berača in potrkal pri treh bratih. Doma je bil najstarejši brat. Angel ga je poprosil pomoči. Od svojega sadja in svojega kruha ti morem dati del, bratovega se pa ne smem dotaknili. Angel je vzel suhe hruške in malo kruha, potem pa se je odpravil naprej. Drugi dan je spet prišel angel k drugemu bratu, tretji dan pa je obiskal najmlajšega brata. Vsi trije so mu enako odgovorili in mu postregli, kolikor je bilo v njihovi moči. Angel je poročal v nebesih, da bratje živijo po pameti, skromno, da pa so radodarni in gostoljubni. Četrti dan je prišel angel spet k najstarejšemu bratu. Sam je bil doma in angel, ki je bil sedaj oblečen v meniha, mu je rekel: >Pojdi z menoj, mi boš pokazal pot v druge kraje!« Ko sta prišla do reke, sta se ustavila. Angel je zamahnil s palico, naredil križ, in namesto vode je teklo belo vino. »To je tvoje, pa glej, da boš pametno gospodaril in pošteno prodajal!« Zahvalil se je angelu za lepi dar in ga spremil do križišča. Peti dan je prišel angel k drugemu bratu, zopet oblečen v meniha. Rekel mu je: »Pojdi z menoj, mi boš pokazal pot v druge kraje!« Kmalu sta dospela na velik travnik. Vse polno vran in golobov je prhutaJo tam. Angel je zamahnil s palico, naredil križ in namesto ptičev so se pasle bele in črne ovce. »To je tvoje, pa glej, da boš pametno gospodaril in pošteno prodajal!« Fant se je zahvalil menihu za lepi dar in ga spremil do konca polja. Šesti dan je prišel angel še k najmlajšemu bratu. »Vidim, da si dober človek in pošten, rad bi ti pomagal; v revščini živiš,« mu je rekel. Mladenič je dejal: »Želim si pošteno in pridno ženo!« — »Pojdi z menoj,« mu je rekel menih. Šla sta h kralju in po-zvedela, če je katera mladenka v njegovem kraljestvu neporočena, pridna in poštena. »Vse so že poročene, samo ena je še v mojem kraljestvu, pa še za to se potegujeta dva zala mladeniča,« je rexej Kraij vprasujocima. Menih je predlagal, naj bo žena tistemu, ki mu bo ponoči trta rodila groza. Res so posadili tri trte in trta je rodila najmlajšemu bratu. Mladenka je postala njegova žena. Peljal jo je na dom in živela sta v siromaštvu. Natančno ob letu je poslal Bog spet svojega angela na zemljo, da mu poroča, kako živijo sedaj trije bratje. Angel se je oblekel v ubogega berača in jih po vrsti obiskal. Ko je prišel k prvemu bratu, ga je prosil, naj mu da kozarec vina. »Kam bom pa prišel, če bom vsakemu beraču dal zastonj kozarec vina?« Berač je mahnil s palico, naredil križ in namesto vina je zopet tekla voda. Prvi brat je bil prav tak ubožec kot prej. Angel, preoblečen v berača, je stopil do drugega brata. Poprosil ga je za košček sira. Ta pa se je osoruo zadri nad njim: »Kam bom pa prišel, če bom vsakemu dal zastonj kos sira!« Berač je spet naredil s palico križ po zraku in s travnika je odletela jata vran in belih golobčkov. Drugi brat je bil sedaj prav tak siromak kot prej. Angel se je napotil še k tretjemu bratu. Ta je sedel za mizo in gledal, kako je njegova mlada ženica devala testo iz otrobov v krušno peč. Poprosil je za košček kruha in prenočišče. »Vse se bo dobilo, le kruli še ni pečen in posteljo moramo še pripraviti,« je rekla žena. Mož pa se je opravičeval, da bi rad bolje postregel, pa ne more. ker je siromašen. Angel je počakal, da bi videl, kakšen bo kruh. Ko je bil hlebec pečen, ga je žena položila na klop ob peči, da bi se shladil. Tedaj le berač-angel dvignil palico, naredil z njo križ nacf hlebom in glej: niebec je naraste! v bel in sladek kruh. Odrezal si ga je košček in se zahvalil. »Hvala Bogu, da smo imeli vedno vsaj črnega kruha dovolj,« je rekel mož. »Stradali nismo nikoli — in vedno smo pošteno živeli.« Angel je mahnil po zraku, naredil tri križe in koča se je spremenila v prelep grad, s krasnimi sobanami. V tem hipu je angel izginil, kot bi se bil vdrl v zemljo. Tretji brat še danes živi na gradu, ničesar mu ne manjka in vedno se rad spominja na ono siromašno bajto, ki jo je imel prej na sredi vasi. Ker se je pa to zgodilo v deželi pravljic, ni mogel nikoli zvedeti, kje in kako se godi njegovima bratoma. Gotovo bi ju vzel k sebi. Kadar pa bo umrl ta brat, bo na svetu še manj hvaležnosti kot je je danes. TRIJE POGLEDI Nekega pobožnega moža so nekoč vprašali, kako je to. da je vedno tako vedrega duha vkljub vsem življenjskim nadlogam. Dobri mož je odgovoril: »Tako je z menoj, ker zelo pazim na svoje oči, zakaj vse zlo prihaja od čutov, toda tudi vse dobro.«. Nato so mu rekli, naj jim to reč pojasni, in mož je povedal: »Vsako jntro, preden grem po opravkih in med ljudi, obrnem svoje oči zaporedoma na troje: najprej jih dvignem k nebu in se spomnim, da je moja poglavitna dobrina in moj zadnji namen tam gori. Nato jih obrnem k zemlji ter pomislim, kako malo prostora mi bo nekoč v njej zadostovalo za moj grob. Končno se ogledam okrog sebe in opazujem množico tistih, ki se jim godi še slabše kakor meni. Tako voljno prenašam življenjske težave in živim zadovoljen s svetom in ljudmi Bogu v čast.« I. V. Ang. Tavčar Zakleti grasčak Ilustriral Fr. Godec V bajtici konec vasi se je zgodaj zjutraj zbudil vdovin Martinek. Široko je razprl oči in vprašujoče zrl na okno. To noč je iinel čudne sanje. Sanjalo se mu je, da je sredi noči priletel na okno čm ptiček. Bil je v zlato vkovan. Na nogah je ime\ zlate okove, tako težke, da je le z veliko težavo dvigal nožici, na vratu je imel zlat obroček, pod njegovo težo je globoko sklanjal glavico. Tudi krila so bila z zlatom prepletena, ni jih mogel povsem razpeti in opotekal se je pri poletu. Trkal je na okno kamrice in govoril in prosil: »Srečen je tisti, ki ima čisto srce. velika moč je v njegovem srcu, mnogo dobrega lahko stori, nesrečnim lahko pomaga. Martinek. pomagaj mi, pomagaj mi!« In ptiček je od bridkosti tiho zaplakal. grenke solzice so mu kapale iz oči. Dečku se je ptiček smilil. »Bom pomagal, bom,« je obljubljal' v spanju. Sedaj, ko se je zbudil, je začuden mislil na nočni dogodek. Ali se mu je sanjalo ali je bilo res? Ko je zaslišal, da so mati vstali, je vstal tudi on. Povedal je materi te prečudne sanje. »Seveda.« so rekli mati, »nocoj je bila kresna noč in to noč živali govore, zato se ti je tako sanjalo.« Raztreseno je deček zmolil jutranjo molitev, pozajtrkoval skle-dico koruznega močnika in se odpravil po živino, da jo žene na ašo. Bil je namreč vaški pastirček. Vsako jutro je zbral vse vaške raviee. ki niso odšle z ostalo živino na planino, ampak so ostale doma. da so oskrbovale vaščane z mlekom. Ganil je živinico v gmajno pod hrib, kjer so bile razvaline starega gradu. Vriskal in prepeval je, kadar je stopal za čredico, danes pa je bil tih in zamišljen. Kresna noč je bila nocoj. Morda je bil ptiček resnično pri njem, da bi ga rešil vezi. — Gotovo je bil. Kam pa naj gre. koga naj prosi? O, njega poznajo vsi ptički v vaški gmajni in radi ga imajo. Nikdar jih ne preganja in po cele dneve prepeva z njimi. Žal mu je bilo, ker je ponoči tako trdno spal. Ves gozd mora danes skrbno preiskati, morda najde ubogega ptička. Živinico je pustil, da se je sama pasla, on pa je takoj pričel z iskanj eni. Vsak grm je preiskal, vsako drevo je obhodil, požvižgaval je, da so se ma ptički oglašali in se spreletavali okrog njega, vzpenjal se je v drevesne krone, a črnega ptička ni bilo nikjer. Ves opraskan, raztrgan in utrujen je obstal vrhu griča v bližini starih grajskih razvalin. Senca je kazala, da je minulo že pol dneva. Žalosten je bil. Vse je preiskal. a ptička ni našel. — Toda če se mu ni le sanjalo, če ptička sploh ni? — Usedel se je. Iz svoje pastirske torbe je vzel kos črnega kruha in je pričel južinali. Zraven je premišljeval. Po daljšem premišljevanju je tako ugotovil, da se mu je res le sanjalo. Dvignil se je in napotil mimo razvalin, da se vrne k živinici. Tedaj pa je zagledal med razvalinami starega osivelega moža, ki je žagal debel hrastov hlod. Mukoma je vlekel žago, tresel se je od napora, zdaj pa zdaj je vzdihnil in znoj mu je zalival oči. In glej, niti ni rezal hloda v daljše konce, ampak v okrogle tanke plošče. Dečku se je zasmilil. »Pomorem mu,t je rekel na tihem. Pristopil je in prijel za žago: »Očka, pomagal vam bom, bova hitreje in laže.« Starček je pokimal. Res je delo hitreje napredovalo, okrogle plošče so padale na kup. Čez čas se je tudi deček utrudil: »Očka, ko bi malo počivala.« »Pa dajva.i je starček odložil žago. Sedla sta. Martinek je ogledoval plošče: kakor kolesa so, ko bi jih imel, bi lahko naredil voz. »Očka, ko bi mi dali eno teh plošč.« »Samo eno?* »Dosti bo, samokolnico bi naredil.« Kar vzemi,« pravi starček in da ploščo dečku. »Stokrat vam Bog povrni,« se je zahvalil deček. Ob teh besedah se je starčku veselo razjasnil obraz in globoko se je oddahnil, kakor da bi bil odložil težko breme. »Očka, bova še,« reče deček in prime za žago. »Ne, ne bova več, dosti je. narejeno je,« je odvrnil starček. »Za-hvaljen tisočkrat! Ploščo pa le nesi domov.« Deček je stisnil ploščo pod pazduho. »Pa z Bogom, očka,« in spustil se je po bregu h kravicom, da jih požene domov. Doma je spravil ploščo pod klop pri peči. Bil je zelo utrujen. Kmalu je šel k počitku. V mislih na sanje prejšnjega večera, v mislih na črnega ptička je zaspal. Sredi noči je pa zopet drobno potrkalo na okno kamrice. Bel ptiček je nocoj obiskal dečka. Zapel je vselo pesmico in govoril: »Zahvaljen, Martinck. bil si plemenit in dober, trpel si zame, zahvaljen, pomagal si mi, rešil si me.« V slovo je še enkrat potrkal na okence, nato je razpel perutke in se dvignil proti jasnemu nočnemu nebu. Zjutraj je Martinek iznova začudeno strmel v okno in pravil materi o svojih sanjah. o belem ptičku. »Hm,« so mu rekli mati. »morda pa tvoje sanje res kaj pomenijo.« Ko je deček vzel ploščo izpod peči, da bi jo na paši. ko bo imel čas, premeril in izrezal luknjo za os, je bila — oj čudo — plošča vsa zlata, držal je v roki velik cekin. Deček je strmel, mati so se čudili. Tedaj pa so se mati spomnili na staro pripovedko, ki je pojasnila to čudo: V graou za vasjo je svoje dni živel grašČak. ki je bil silno lakomen na zlato. Kmetje so mu morali v zlatu plačevati razne davščine. Ako tega niso zmogli, jih je velel pretepati in zapirati v grajske ječe. Kmetje so ga preklinjali. Za te kletve je moral graščak po smrti trpeti. Njegova auša ni našla miru. ampak je v zlato zakleta begala po svetu in iskala miru in rešitve. Grad se je sesul. Na razvalinah je rastel hrast, ki je s koreninami segal v zlate zaklade v grajski ječi. Vsakih sto let na kresni dan se je duša vrnila v telo. graščak je prišel k svojemu gradu, Eosekal hrast, ki je bil hranjen z zlatom, ga razžagal in čakal, da i prišel človek čistega srca, ki ne pozna lakomnosti in ne kletve in bi ga poprosil za košček zlata. Tedaj, ko bi graščak dal od svojega zlata, ko bi storil dobro delo, bi bil rešen. In prišel je Martinek. ki je imel čisto srce in je rešil graščuka. Graščakova duša je bela in srečna splavala v nebo. Tudi Martinek je bil srečen. Venceslav Winkler Drevo na hribu Ilustriral M. Sedej Živel je oče s tremi sinovi. Ko je umrl, sta si starejša dva razdelila premoženje in vso dobro zemljo, najmlajšemu sta pustila krpo pustega sveta na hribu, dvakrat je stopil počez, dvakrat po dolgem in je bil na tujem. Nič se ni vznemiril, skomizgnil je z rameni, ni zajokal, niti vzdihnil ni, mislil je, da drugače sploh biti ne more. lake so pač navade na svetu, da je najmlajšemu usojena sama bridkost. Mirno je pljunil v dlani, zgrabil za lopato in začel kopati. Sonce ni poskočilo na jasnem nebu za komolec visoko, ko je že vse prekopal. Premišljeval je, kaj naj bi zasadil sredi tako ozkega kosa sveta, ko si še hiše ne more zgraditi na njem in niti krompirja nasaditi. »Bo že kako,« je pretehtaval. »Drevo bom zasadil, naj potem raste, kakor zna in kakor bo božja volja. Če bo kaj obrodilo, dobro, prišel bo mimo truden popotnik, legel bo v senco in bo zadovoljen. Mene tako ne bo tukaj, po svetu poj-dem, nekaj več ga je že ko te krpe na hribu.« Nekje v grmovju je izkopal divjak, čisto navaden divjak, in ga presadil na hrib. V pe-rišču mu je nanosi 1 od nekod iz gozda dobre zemlje, da je bil neznansko zadovoljen in se mu je Širilo srce od radosti. Lepo je vse očistil okoli drevesca, nato je legel na tla in utrujen zadremal. Ko se je zgodaj zjutraj zbudil, se je začudil. Kaj se je zgodilo z divjakom? Koliko je pognal v eni noči! Vzdignil se je in ogledoval drevo od vseh strani. Ne, nič se ni spremenilo, le čudovito je zraslo in še venomer raste. Kot bi bilo zasajeno v blagoslovljeno zemljo, je kipelo proti nebu in fantu se je zdelo, da vidi, kako mu trepetajo veje in se širijo na vse strani. Da, vidoma raste! Objel je drevo z obema rokama, toliko je že bilo deblo, da ga ni mogel obseči. Ko je posijalo sonce, sta prišla oba brata. Navsezgodaj sta opazila drevo na hribu in sta prišla gledat, kdo ga je zasadil. Srce jima je utripalo od vznemirjenja, takega drevesa nista videla še nikoli. Ko sta zvedela, da je bratovo, sta se spogledala. Postalo jima je žal, da sta mu prepustila prav tisti košček sveta, zemljo, ki ima tako Čudovito moč. Drevo ju je bodlo v oči. Hotela sta določiti, koliko je visoko, iskala sta vrh, napenjala oči, a se jima je odmikal nekam daleč, daleč v nebo, kakor bi sproti rastel. Začudena sta sklenila roke in srednji se je pokrižal in dejal: »To je čudež. Takega še niso videli naši kraji. Nekaj posebnega mora biti v tem kosu sveta.« Starejši je bil mirnejši in je že začel mrzlo računati: »Od vseh strani bodo prihiteli ljudje. Še obogateli bomo. Nikar jih ne pusti preblizu, še zarezal ti ga bo kdo. vsake vrste ljudje hodijo po svetu, sleparji in tatovi, tudi nevoščljivcev ne manjka. In zastonj tudi ne pusti. Vidiš, bratje smo si, sinovi enega očeta. Na to ne smeš nikoli pozabiti. Hvaležen nama moraš biti, da sva ti dodelila tako zemljo. Skupaj moramo držati. Domenimo se, kako bomo varovali drevo!« Najmlajši ni dosti premišljeval, smehljal se je in gledal visoko drevo, kakor da nima dosti smisla za bratovsko ljubezen. Mimogrede je pokimal in so bili zadovoljni. To se razume, da bodo držali skupaj. Že zaradi ljudi. »Bog ve, kaj je prav gori na vrhu?« je premišljeval najmlajši. »To je nekaj posebnega,«: je ponavljal srednji. »Treba bo privabiti ljudi, da bodo prihajali gledat. To se imenuje tujski promet. Tujski promet je dobičkonosna stvar. Obogateli bomo,* jc razkladal najstarejši. Ljudje so prišli sami. Najprej sosedje. Počasi so se približali. Pljuvali so po tleh, da bi ne bilo nesreče in se križali. Kučme so jim lezle z glav, popravljali so si razmršene lase, da bi bolje videli. Bili so vsekakor nezaupljivi, če ni vmes kaj nepoštenega. Dandanes se svet za malenkost pobrati z vragom, da zgradi kaj kričavega. Starejši so pravili, da to nekaj pomeni, ker je Bog pustil zrasti tako drevo. Vojne sicer ne bo, nič ni slišati, da bi se kje cesarji prepirali, mogoče bodo prišle drugačne stiske. Potem so se začeli pomenkovati, kaj bodo bratje s takim drevesom. Vrglo bo precej lesa, drv nič koliko. »Nekoliko prezgodaj je umrl oče,« so zaključili. Ta bi znal gospodariti. Sami bodo pa že kako nerodno ukrenili. Ko se je razneslo po deželi, kakšno drevo je zraslo na hribu, so začeli vreti ljudje od vseh strani. Mladi in stari, revni in bogati, vsi so hoteli videti drevo in fanta, ki ga je zasadil. Prišli so peš, z vozmi, tudi z avtomobili so se pripeljali, kakor je bil kateri vajen. Časnikarji so bili prvi. a niso mogli zvedeti kaj več kot navadni ljudje. Učenjaki so hodili okoli drevesa, premikali drobnoglede, nemirno drobili z nogami in se čehljali za ušesi. Takega drevesa še niso videli. Ali je hruška, ali je jablana? Zmeraj in zmeraj so hodili spraševat najmlajšega, ki je stal blizu drevesa in držal roke v žepih ter se smejal ko razposajen pastir: »Pa kje si dobil to drevo?« »I, v meji je raslo, od tam sem ga prinesel,« je pripovedoval ravnodušno. Ni jim šlo v glavo. Pregledali so mejo, pregledali zemljo, da bi našli, od kod tako življenje. Zastonj. Iskali so po starih knjigah, če se je že kdaj slišalo kaj takega in obupavali. Vse črno ljudi se je gnetlo okoli hriba. Nekateri niso upali bliže, gledali so le od daleč in iz daljave se je videlo drevo še mogočnejše. Segalo je prav do neba, vrh je izginjal za oblaki. »Nič prida ne bo iz tega,« so uganili preprosti ljudje. »Zraslo je sicer na kmetski zemlji, to se vidi po tem, ker je toliko moči v njem. A ne bo kar tako. Pazite, kako ga gleda gospoda!« Res so prihajali bogatini in že prvi dan obljubljali mlademu fantu nič koliko denarja in še grunt povrhu, če jim da košček sveta na hribu z drevesom vred. Kaj mislite, cel grunt za eno samo drevo! Fant je odkimaval. Nekam veselega se je počutil. Brata sta ga sicer svarila, zlasti najstarejši, da je treba izrabiti priliko in napraviti dobro kupčijo, dokler je čas in še ljudje ne vedo, kaj je prav za prav z drevesom. Ni se dal pregovoriti. Tretji dan je prišel gledat drevo tudi še eden izmed cesarjevih ministrov. Bil je bolj počasen in se je jezil, da mu niso natančneje poročali o čudovitem drevesu. Začudil se je in se odkril, potem se je ozrl po ljudeh, ki so se. gnetli po hribu, vzdignil roko in dejal: »Zapik! To drevo postane cesarjeva last! Jaz sem minister in odločam o tem. Kje je gospodar?« Poklicali so najmlajšega. Branil se je, da ne da zemlje in drevesa. da hoče ohraniti vse zase, ko nima ničesar drugega, a nič ni pomagalo. Takoj so ogradili prostor okoli drevesa, fantu pa je dal minister zlat cekin in se mu je moral fant še lepo zahvaliti. Taka je bila ministrova moč. Odslej so smeli vsi le od daleč občudovati visoko drevo. Ko se je napravilo lepše vreme in se potišili ostri vetrovi ter se ni bilo več bati. ria bi se prehladi], je prišel gledat drevo tudi sam cesar. Z njim je prišlo vse Dolno gospode, kafcor je navada ob takih prilikah. Ko je cesar videl, kako je drevo visoko, je od radosti zaploskal z rokami. »Kaj misliš, kaj misliš,« se je obrnil k prvemu ministru, »kako daleč se vidi s tega drevesa?« Minister ni vedel. Kdo bi se zanimal za take podrobnosti. Sploh pa to ni spadalo med njegova opravila. On je skrbel le za dvor in dvorjane. Zajecljal je nekaj, a nič pravega. Vprašali so še druge ljudi. Vsi so odkimavali. Nihče še ni bil na drevesu. »Treba bo pogledati,« je postal cesar nestrpen. Bil je dobre volje in se je odločil: »Sam bom splezal na drevo!« Zavihal je plašč in stopil čez ograjo. Prinesli so mu lestev, da je dosegel prve veje, oprijel se jih je in izginil med zelenjem. Spoštljivo so se ozirali za njim. Nekateri, ki so imeli dobre oči ali pa daljnoglede, so pravili, da je včasih razgrnil zelenje in pogledal po zemlji. Kmalu pa niso niti tega več razločili. »Zdaj bomo pa čakali,««; so skrbno vzdihnili ministri. Prav za prav jih drevo ni nič zanimalo. Dokler je bil cesar pri njih, so se še ozirali po vejah, ko je pa odšel, so se oddahnili in po glavi so t'im začele rojiti popolnoma druge misli. Nekateri so bili lačni in i se radi splazili na dvor. Vendar so se bali cesarja. Lahko bi se nenadoma vrnil in jih ne bi našel. Posedli so v travo in ugibali, kaj bo dobrega za kosilo. Medtem so se trije bratje prepirali. Starejša dva sta zmerjala mlajšega, da se je dal prevariti. »Kaj boš s cekinom? Če greš kam za hlapca, ga zaslužiš v enem letu. Blagoslova ti ne bo prinesel. Mari bi zamenjal drevo za grunt.« Najmlajši ni nič odgovarjal. Saj vendar drevesa sploh ni hotel prodati. Vzel je cekin, šel v bližnjo krčmo in naročil za ves denar vina in kruha ter vse razdelili med ljudi. Jedli so in pili ter bili veseli, bolj ko ministri, ki so lačni čakali pod drevesom, kdaj se bo vrnil cesar. Čakali so in čakali, potrpežljivo dremali, nazadnje se je oglasil najstarejši med njimi: »Kaj pa, če se mu je kaj zgodilo? Nespametno je bilo, da smo pustili cesarja samega na drevo. Grem gledat!« Nič se mu niso upali reči. Bil je prvi za cesarjem in čast, komur čast! Bil je debel in star. sooihal je. ko je stopal po lestvi navzgor. Nerodno se je skobacal meo veje. r>čez pol ure se bosta oba vrnila,« so rekli tisti, ki so ostali na ileh. tZdaj bi kuharji že lahko pogrnili za kosilo.« Preteklo je pol ure, tudi druga polovica je šla že proti koncu in tedaj je zaskrbelo drugega ministra. »Bog ve, kako je tam zgoraj. Utrudila sta se in sedita na kaki veji. Mogoče ju je pa doletela nesreča. Pomagat jima grem!« je rekel in splezal še on na drevo. Čakali so ga, tudi njega ni bilo več nazaj. Ostali ministri so se nekaj časa spogledovali, v očeh jim je zagorela pritajena skrb, nato so drug za drugim splezali na drevo. Ljudje so jih zaskrbljeni opazovali. kako so izginjali med vejami, zakaj bili so častitljivi ministri, nobena dežela ni imela takih in bili so ponosni nanje. Ker se ni nobeden vrnil, je odšla za njimi še imenitnejša gospoda. In mudilo se jim je. Kar v lepih črnih oblekah so splezali na drevo, rinili med vejami navzgor in napenjali vse moči, da bi drug drugega prehiteli. Okoli drevesa je nastala prava gneča. Lepo ograjo so v trenutku podrli, lestev se je sibila pod težo Človeških teles, po trije, štirje so se oklepali ene veje, da se je videlo od daleč, kakor bi drevo obrodilo velike sadove, ljudem podobne hruške. Ko je izginila vsa gospoda, je odšlo za njo še nekaj ponižnejših učenjakov in pisarjev, ki se niso hoteli riniti v prve vrste, a so mislili, da morajo biti zraven. Nazadnje so se spustili po lestvi še stražarji in poslednji je potegnil še iestev za. seboj, da ne bi splezal na drevo kdo izmed nepoklicanih, zakaj ne spodobi se, da bi šel za gospodo kdor koli. Pod drevesom je ostal samo vaški policaj, rdečelični Lipe, ki ga vse skupaj ni dosti brigalo. Zahvalil je Boga, da se je že gospoda nekam spravila, mirno se je naslonil na deblo, prižgal pipo in se smehljal ljudem pod hribom. Kar je bilo preprostih ljudi namreč niso stali prav pri drevesu, to se ne spodobi, lahko bi bili komu v napoto, čakali so pod hribom zaradi spoštovanja in zaradi hudih stražarjev. Bili so že od nekdaj vajeni, da so gledali vsako stvar bolj od daleč in se tudi zdaj niso upali blizu, ko je bilo dovolj prostora. Tisto je že res, nerodno se jim je zdelo, ko ni bilo ne cesarja ne ministrov toliko časa z drevesa, bali so se, če niso morda odšli po drevesu v kako drugo deželo in pustili ljudstvo kar samo, naj se vlada, kakor more in zna. Prišel je večer, a ni kazalo, da se bo kdo vrnil. Bolj in bolj se je v ljudstvu utrjevala vera, da je vsa gospoda pobegnila s tega sveta. Našla je drugo deželo, kjer se ni treba toliko ukvarjati z reveži in bedo in je kar odšla. Nič niso šli spat. Čakali so kar na prostem, kako se bo izteklo. Začelo jili je skrbeti. Pa potolažili so se, da so prestali že hujše stvari. Noč je zagrnila drevo v mrak, niso ga razločevali dobro iu večina ie zaspala. Tudi drugo jutro se ni zgodilo nič posebnega. Radi bi delali, a niso mogli. »Nekaj bo treba ukreniti,« so rekli odločnejši. »Kdo nam bo vladal? Komu bomo plačevali davke?« Zdaj so se že upali bliže. Saj to je čisto navadno drevo! Tipali so ga. majali z glavami in se čudili. Tudi trije bratje so prišli gledat. Najmlajši se je ravnodušno ozrl po deblu in se ponudil: »Če bi Šel jaz gledat?« »Nikar!« sta ga svarila starejša. »Še tebe ne bo nazaj!« Ko je pa šlo sonce že k poldnevu, ju je vendarle preprosil, da sta ga pustila. Slekel je suknjo, zavihal rokave, pljunil v roke in začel plezati. Kmalu je bil pri prvih vejah. Potem je šlo laže, skoraj kakor po stopnicah. Veje so bile odrgnjene, ko je že toliko ljudi plezalo po njih, marsikatera je bila hudo nalomljena, da se je bal, da ne bo mogel nazaj. Gledal je po vejah, nikjer ni uzrl človeka, le sem in tja je našel kos obleke, ki so jo pustili, ko so pred njim plezali navzgor. Na vejah so bile obešene suknje, plašči, klobuki, kar je pač bilo komu odveč ter je mimogrede odložil. Fant je žvižgal in hitel navzgor. Včasih se je ozrl daleč po svetu, a ni razločil dosti. Neka megla je pokrivala zemljo. Deblo je postajalo zmeraj To je gotovo velika gostilna,« si je mislil. iTu ostajajo najbrž najbogatejši potniki. To me bodo gledali in me vpraševali po mojih željah!« Zlezel je v prvi cvet, pa nikogar ni bilo, da bi ga vprašal, česa želi. Tudi o drugem in tretjem cvetu ni bilo nikogar. V četrtem cvetu pa je našel prav na dnu čebelico in jo je vprašal: »Čebelica, kaj pa delaš tu?« Čebelica mu je odgovorila: >Feš, z daj ko je še lepo vreme, moram nabirati med, da bom imela pozimi kaj jesti.« — »Tafco?« se je začudil hrošček, »mislil sem, da se lepo zabavaš in igraš kakor jaz in vsi boljši ljudje, ti pa delaš! Ne, to mi ne ugaja! Z bogomU Odletel je dalje po svetu. Ustavil se je ob mravljišču, kjer so mravlje prav pridno tekale sem in tja in prenašale svoje male punčke (jajčka). Hitro jih je vprašal: »Oj, mravljice! Kako lepo se igrate in kako dobro se imate!« Mravlje pa so mu odgovorile: i>Oho, kaj pa misliš? To vendar ni igrača, če skrbimo za naše male in jih prenašamo na sonce, da se ogre-jejol« — »ffu, če je pa tako, potem pa kar z Bogom1« Ni mu bilo všeč, da je zopet tu naletel na delo; odletel je dalje. Slabe volje je sedel na grm in se skril za velik list. Pa je zagledal dva ptička. Prvi je prinesel drobno slamico, drugi pa kosmič mahu: prvi zopet drobno nitko, drugi mehko peresce. Vse to sta s kljunčkom in krempeljci spletla in pritrdila med vejice. Hrošček ju vpraša: >Kako lepo se znata igrati!« Toda ptička sta mu užaljeno odgovorila: »Igrava da se? Saj vendar spletava gnezdo za najine male.« Hrošček jima ni odgovoril, le sam pri sebi je rekel: »Kako žalostno življenje I Delo in nič drugega kot delo! S tem pa res nočem imeti opravka!i Ko se je na svoji poti zopet ustavil, je zagledal pajka, ki je predel svojo proo mrežo; pa mu je veselo zaklical: »A j, pajek, kakšna pa je ta tvoja igrač a?« A pajek mu je odgovoril: *Le počasi! Veš, jaz ne znam letati kakor ti, zato si moram spresti mrežo, da vanjo ujamem muho in jo vojem. Saj bi drugače ne mogel živeti.« — »Že zopet delo,t se je jezil nrošček. ■»Če bi vsaj prišel v tak kraj, kjer bi se mogel nekoliko poigrati/« In je letel tja in je letel sem, pa povsod so bili vsi sredi dela. Tako je minila pomlad in je minilo poletje; že je prišla hladna jesen. Vse živali so si pripravile toplo stanovanje in so se oskrbele s hrano; le hrošček, zlati, hrošček si ni ničesar pripravil. Letal je v zlatem soncu, se veselil, jedel in pil, za naprej pa ni. poskrbel niti za en dan. Šel je iskat rožo, kjer je bil nekoč njegov dom: pa je roža ooenela. Zdaj je spoznal, da je najboljši čas zamudil. Nikogar ni bilo, ki bi ga bil vzel pod streho. Le orumenelo listje je bilo raztreseno po tleh. Hroščka je zeblo; skril se je pod listje, legel k počitku in je od gladu in mraza žalostno poginil. Pavle K veder Kako so skrbeli za moč in spretnost telesa stari narodi Po vseh kulturnih deželah je postala skrb za telo važno življenjsko vprašanje. Današnje življenje je človeka v marsičem pokvarilo. Zasužnjiti ga hoče s svojimi tehničnimi izumi. Ti so res že marsikje povsem izpodrinili človekovo delovno moč. Stroj gospodari dandanes vsepovsod, človek ga le nadzira in mu streže. Tako življenje prinaša polno nevarnosti za zdravje. Slab zrak po tovarnah, nedovoljno človekovo gibanje, enostransko usmerjana delavnost in še druge stvari slabe človekovo telesno moč in zmanjšujejo odpornost za bolezni. Pametni ljudje so spoznali te nevšečnosti. Odkloniti hočejo te nevarnosti. Le zdravo, močno telo bo moglo kljubovati življenjskim neprilikam. In teh neprilik je na tisoče. Zato so začeli zadnja desetletja ljudje posvečati telesni negi več pažnje. Čist zrak, toplo sonce in osvežujoča voda ter gibanje v njih. to so viri zdravja, ki naj jih zmerno in pametno uživa vsak pameten človek. To spoznanje zmaguje v svetu. Ljudje so pričeli skrbeti za svoje telo, hočejo ga ohraniti zdravega in močnega. Zato se danes povsod po svetu ponosno dvigajo telovadnice, telo-vadišča, igrišča in kopališča. Tudi v naših mestih, trgih in po vaseh. Prav je! Stari, zlasti pa mladi si v njih utrjujejo svoje telo. To so domovi veselja in zdravja, domovi nas vseh, zlasti pa mladine. Starejši se vesele z mladino. Saj je največ veselja in radosti doma med zdravo mladino, če se lahko brezskrbno igra, kriči in vadi. Mnogi se niti ne zavedo, nekateri pa celo ne vedo, da to, kar počenjamo v teh prostorih, ni nič novega. To so gojili pred nami že stari narodi. Pred več tisočletji so že spoznali ljudje koristi telesnih vaj. Zato so jih pridno gojili. Vadili so se na prostem ali pa v mnogo lepših prostorih kot jih imamo mi v ta namen. In mnogo reč teh prostorov je bilo. Niso poznali še alkohola in nikotina ter drugih škodljivih razvad in vplivov. Skrbeli so celo življenje tudi za svoje telo, zato pa niso poznali in niso potrebovali zdravilišč in bolnišnic kot mi dandanes. Gotovo je, da je bilo življenje v starih, časih zelo težko. Saj človek takrat ni poznal in izkoriščal iznajdb in izumov. Življenje starih narodov je bilo silno preprosto. Živeli so res pravo prirodno življenje, polno ne-varaosti. Boj za obstanek in ohranitev golega življenja je bilo vodilo starih dni. Le zamislimo si svet tam v prvih početkih! Ves pust in prazen je bil, divji in obširni gozgovi so pokrivali zemeljske predele in divje živali so bile edini njihovi stanovalci. Človek se je moral boriti s prirodo, z živalmi in ljudmi — sosedi. Veter in dež, vročina in mraz so preganjali človeka. Taval je, trpel in omagoval. Le res sposobni so ostali. Pa si je človek, umno bitje, znal pomagati. Ubil je z močno pestjo ali preprosto pripravo žival, ki ga je napadla. Pokusil je njeno meso, lačnemu je teknilo. Kožo je posušil in v mrazu je vanjo zavil svoje telo. Spoznaval je koristi, ki jih ima od živali. Samo dvoje je bilo v tistih divjih časih mogoče: ali podleči življenjskim neprilikam ali pa postati odporen in jim kljubovati. Gotovo so mu povzročale največje neprilike živali. Te je preganjal, da je dobil potrebno hrano, ali pa so one preganjale njega. Pred njimi se je skrival v duplinah, ki so mu bile skrivališče pred mrazom in dežjem ter neprijatelji. Posebno lahko pa ni bilo uloviti in ubiti žival. Sprva ni poznal Človek nobenega pripomočka — nobenega orožja. Pozneje je našel orožje, ki pa je bilo kaj preprosto: kamen ali kost ubite živali. Zato mu je poleg tega skromnega orožja zlasti koristilo dvoje: plezanje in tek. Te dve spretnosti sta mu bili življenska potreba. Kajti v nevarnosti se je pred divjo živaljo rešil le z begom in plezanjem. Živali, ki so bile slabejŠe od njega samega, pa je preganjal in lovil. Seveda pa je bilo treba za to vztrajnosti — saj je zmogel največkrat pobiti šele upehano žival, ki mu zaradi utrujenosti ni mogla več uiti. Na ta način še dandanes love živali nekatera divja plemena. Tako dolgo goni skupina ljudi živali, da te od utrujenosti obnemorejo. Ne smemo misliti, da je takratni stari človek delal to iz krutosti in hrezsrčnosti. Ne. Le preživeti se je moral in to je bil le način, s katerim mu je uspelo dobiti živalsko hrano. Seveda pa so mu bile hrana tudi rastline in sadeži. Ko je preganjal živali ali bežal pred njimi, je moral skakati preko grmovja in jarkov — saj so bila tla marsikje neravna. Če je torej hotel Človek živeti v tistih starih časih, se je moral navaditi dobro teci, plezati in skakati. Od teh spretnosti je bilo odvisno njegovo življenje. Še več. Preko voda ni bilo mostov. Zato se je naučil plavati, pa tudi potapljati se je moral, če si je hotel naloviti rib in rakov. Tako je torej potekalo težko življenje v starih prvotnih časih. Pozneje je človek našel različne pripomočke — orodje in orožje. Da pa je mogel to orožje uporabljati, se je moral tega spet učiti. Za boj z medvedom, tigrom, levom in drugimi živalmi je bila potrebna velika moč. pa tudi silna spretnost. Človek se je priučil metati ostro kopje, streljati z lokom in ubijati s težkim kijem. Tako nevarno življenje pa je zahtevalo utrjeno in vzdržljivo telo, dobro navajeno teh nujno potrebnih spretnosti. In zato je bil cilj takratnih starih časov: telesna moč. Le s to je mogel človek mnogokrat ohraniti svoje ogroženo življenje. Telesna moč je bila tudi vir takratnih življenjskih uspehov. Saj je bil človek tistih časov zelo podoben še danes živečim divjim plemenom. Pri teh pa je še sedaj v veliki veljavi telesna moč. To telesno moč upoštevajo, ko vodijo boje, za poglavarje si izvolijo navadno najmočnejšega in najspretnejšega izmed sebe. Močni so spoštovani, slabiči zaničevani in zapostavljeni. Spoznali smo torej, da se je moral človek boriti s prirodnim i zaprekami, z živalmi in tudi s svojimi sosedi. Zato je potreboval moči. Bili so pač takrat časi, ki so to nujno zahtevali. Telesna moč je bila potrebna. Če je hotel ubiti žival ali jo ujeti. Zavladal pa je sčasoma tudi nad ljudmi. To vse je zmogel le zdrav in močan človek. Zato se je pričelo tekmovanje: kdo je in bo močnejši ter spretnejši? In začele so se tudi vaje in priprave za to. Seveda, to je bilo v prvih časih. Takrat je bil človek večen popotnik, ki se je selil iz kraja v kraj kot lovec in ribič. Sčasoma je spoznal koristi nekaterih živali. Zato jih je udomačil. Ker pa je živalim polagoma zmanjkalo hrane — paše, se je z živalmi vred selil s pašnika na pašnik. Polagoma se je ustalil. Našel si je primeren prostor, na njem si je postavil preprost in skromen dom. Tam je ostal daljšo dobo, včasih za vedno. Spoznal je koristnost nekaterih rastlin in jih sadil. Tako je postal iz lovca in pastirja poljedelec, vezan na zemljo. Pridno jo je obdeloval in užival njene sadove. Tako so nastajala skromna naselja, sprva le raztresene posamezne hiše. Poljedelci so si med seboj pomagali — med njimi je navadno vladalo soglasje. Nehote so se tako ustvarili nekateri zakoni, ki so urejali razmerje med ljudmi. Tem zakonom so se vsi rade volje pokoravali. Človek je postajal kulturnejši, med ljudmi je zavladala mesto sovraštva strpnost. Divje živali se trebijo, umikajo se Človekovi moči in orožju. Začno se za človeka mirnejši časi. Ljudje so bili odvisni drug od drugega, navezani na medsebojno pomoč. Zato so se tudi pričeli naseljevati skupno. Nastajala so skupinska naselja, vasi, trgi in mesta. Kjer pa je veliko ljudi, ne morejo opravljati vsi istega dela. Potrebnih del je veliko in začela se je delitev. Nekateri so ostali poljedelci, drugi so postali rokodelci, vojaki in svečeniki. Razvili so se stanovi, vsak od njih je opravljal svoje delo v korist skupnosti. Seveda se pa s tako razdelitvijo in preureditvijo dela spremeni tudi način življenja. Človek je skušal prilagoditi svoje delo poklicu, ki si ga je izbral. Poljedelcu ni bilo nujno potrebno znati sukati orožje kot vojaku in rokodelec je opravljal povsem različno delo kot svečenik. Nujna posledica tega je bila, da niso več vsi skrbeli tako za svoje telo, njegovo moč in spretnost kot prej. Telesno vzgojo so v istem obsegu gojili le še vojaki in delno lovci. Predvsem so se s telesnimi vajami ukvarjali vojaki. Ti so branili ostale ljudi pred neprijatelji. Lovci pa so skrbeli za mesno hrano in iztrebljali divje živali. Zdaj ne pomeni več telesna moč vsega, to izpodrineta premoženje in znauje, razne sposobnosti. In telesna vzgoja, ki je prej prinašala zdravje in moč, pojema ... Tako je sprva kultura neugodno vplivala na razvoj telesnih vaj, ki zaradi nje nazadujejo ali pa se celo povsem zanemarjajo. Telesne vaje tako polagoma izgubljajo svojo važnost. V ljudeh bledi zavest, da so telesne vaje nujno potrebne, da so one tiste, ki napravljajo telo odporno in močno. Kmalu postanejo telesne vaje le še del zabave. Saj vidimo to kmalu pri vseh kulturnih narodih: tekmovanja so kaj pogosta, žal pa na njih nastopajo le poedinci, ne večje množice. In ni bilo čudno. Če so pozneje nekateri narodi zaradi zapostavljanja telesne vzgoje propadli. Kako to? Prej so gojili telesne vaje vsi vprek, ko so lovili, se borili... Polagoma pa so začeli najemati kot vojake tuje plačance. Ti so potem vadili svoje telo in rastli po moči in vplivu. Telesna sposobnost teh plačanih vojakov se veča, nasprotno pa pojema in propada telesna moč in sposobnost (njihovih gospodarjev. Ti so se vdali lagodnosti in sčasoma začeli propadati. (Dalie) Ivan Dodič Pripovedka o zvonu v Blejskem jezeru (Po J. Radonijeviču.) — Ilustriral Fr. Podrekar Bil sem še otrok, ko so ini doma pripovedovali, da je nekdaj živela na Blejskem gradu prelepa mlada gospa, ki je bila vedno žalostna in je nosila črno obleko. To je bila mlada vdova. Moža so ji razbojniki v gozdu umorili in njegovo telo potopili v Blejskem jezeru. Zaradi tega je žena tako jokala, da so ji cvetoča lica obledela in z ljudmi skoraj ni več spregovorila besede. Vsak dan se je peljala na otok in tam pred podobo Matere božje dolgo klečala in molila ali pa je sedela na bregu jezera pri studencu in je nepremično zrla v temno jezersko dno ali pa v nebo. Zbrala je vso svojo zlatnino, srebrne posode in ves nakit, ki ga je kdaj nosila, in iz tega je dala vliti dragocen zvon v spomin na svojega ljubljenega moža. Sto in stokrat je umrlemu možu obljnbila zvestobo. Zvon so pripeljali. Bil je iz dragocene snovi. Njegov glas je bil močan in lep kakor angelsko petje; dali so ga v črno ovenčano ladjo in so z njim odrinili proti otoku. Nenadoma je vstala divja burja in ni pomagala ne molitev, ne moč vesla; zvon in ljudje so bili pokopani v jezeru in nihče ne ve o njih ničesar povedati. Včasih pa, kadar je nebo prav jasno in razgrne tihi večer svoja krila čez jezero in ko razlije bleda luna svojo čarobno svetlobo preko valov, se sliši iz jezerske globočine srebrni glas potopljenega zvona. Takrat se ribič upre z vso močjio v svoje veslo, ker se boji razjarjenih valov, ki mu morejo prinesti pogubo. Mlada vdova pa je zapustila svet in svoj visoki grad vrh pečine. Vse svoje premoženje je dala za zidanje cerkve na jezeru; sama pa je bosa romala v Rim. Sam rimski papež je poslal v cerkev na jezeru nov zvon, sam ga je blagoslovil in mu dal čudežno moč. da se vsakemu, kdor z njim zvoni, more izpolniti ena izmed njegovih želja. Veliko je ljudi, ki romajo na otok k Materi božji, vedno poje zvon želja: malokdo pa pomisli pri tem na ženo. ki je umrla daleč v tuji deželi, v nekem samostanu, kot ponižna spokornica. Tako mi je pravila moja mati in jaz sem jo zvesto poslušal in si dobro zapomnil pripovedko o srebrnem zvonu in črni ženi. Krista Hafner Iz dnevnika Petačeve Ančc JAZ Tb SEM JAZ. IME MI JE ANCA. MAMA MI PRAVI TUDI ANČKA IN SRCEK MOJ, KADAR JE VESELA. KADAR PA JE HUDA NAME, ME ZMERJA Z GRDOBO IN PRISMODA MI PRAVI. CE SE JOKAM, MI NAGAJA S CMERUHO IN MILO JERO. TO NI LEPO. ZATO NE BOM NIKOLI VEC JOKALA — SAMO SE VČASIH. STARA SEM SEST LET IN SEDMEGA POL. ZDAJ ZE HODIM V SOLO. PRVI DAN ME JE PELJALA TJA MAMA IN JE REKLA: »TO JE PA ANA PETAC.« OD TAKRAT SEM UČENKA ANA PETAC. MISLIM, DA SEM ZE UČENA, ZAKAJ VELIKO ZE ZNAM IN VEM. SVOJE IME ZNAM NAPISATI IN VEM, KOLIKO JE BOGOV IN SEST RESNIC. SEST JIH JE. TRDINOVA MARUŠA PA JE ZADNJIC REKLA V SOLI, DA JIH JE DESET. ZATO KER JE TRDINOVA IN IMA TRDO BUCO. DANES SMO DOBILI NALOGO: ŽIVALI PRI NASI HISI. TAKOLE SEM JO NAPRAVILA: KUZA HOV. MUCA MIJAV. DIMKA MUUU. PETELIN KIKIRIKI. RADA RIŠEM. KO BOM VELIKA, BOM SLIKARICA. J. Langerholz pJivič v ioJLo Glej, kako nekdo ponosno sem po cesi i jo koraka! Ni li to sosedov Tonček? — O, poglej ga. korenjaka! S torbico na rami stopa prvič k virom učenosti ... »7 in »Ui še nista v glavi, malo v glavi je modrosti. Glava h glavici se druži. Tonček gleda, gleda, gleda ... Rad preštel bi trumo mlado, če bi šteti znal — seveda. Tončku se v očeh zabliska, svetlo solzo si utrne, nič ne reče... Kratko malo k domu svoj korak obrne ... Kdo se tam po -cesti vrača, kdo se joka. kisa, cmeri? Tonček hoče odigrati nov prizor o »mili J eri«. K0NČ1 AHAČIČ Mieek — liček MATI DOM PALICA HLAČE l JE MIHA, KI GA 5 KLIČE t. t NI DOBER 2, KER STIKA RAD ZA 5 IN POBIRA IZ NJIH 4. 5 GA KARA: „1! TEŽKA KAZEN TE BO ZADELA, čE BOŠ 4 UNIČEVAL 3. 3 JE 4-6! PUSTI REVČKOM NJIHOV 6, SICER BO 7 PELA PO TVOJIH 8!" Napiši zgodbico na papir in vstavi mesto številk besede. Še bolje pa je, če mesto besede narišeš sliko. Sojatosiao :Prva šola Ilustriral Fr. Godec O je pujskooa klobasa, ki se v dimniku suši. A je sleme naše hiše, daleč d polju se blešči. Kuža Kučmar, muc Brkač skupaj o šolo sta odšla v log za pisano goro, kjer učitelj je doma. Tam sta k bukvi počenila, iz berila se učila: 1 je gospodarjev bič, ko nad konji zakriči. U so burkle stare Mice, ki ropoče krog peči. E so vile rogooile, hlapec jih v rokah drži. In učitelj, moder mož, ponosi ja ščepec tobaka: »Dobro, Kučmar in Brkač, kmalu bosta učenjaka!« Naši zajčki Pri nas imamo zajčke. Ko bi vi videli, kako so lepe te naše drobne živalce. Nekoč je brat naredil mali zabojček za zajčke, ki so bili še v globoki luknji. Potem sva šli s sestro, da bi jih spravili v zaboj. Jaz sem jih vlačila za ušesa iz luknje. Mala Štiriletna sestrica se kar ni mogla nagledati, tako so bili živo pisani. Ali veste, koliko sem jih navlačila? Kar celih deset. To je bilo veselja. Sedaj so že čisto krotki. Pa precej razvajeni. Kadar pridem v hlev, so vsi krog mene in hočejo kruha. Skrbno jim polagam hrano, da bodo prej zrasli, ker jih bom potem prodajala. Hočem sama zaslužiti aenar za »Vrtec«', ker mi ga mama tako težko daje. Angela Ropič, Sv. Ožbolt ob Dravi. Dragi gospod urednik! To je moje prvo pismo, ki ga Vam f>iŠem. Doma sem iz St. Jerneja na Do-enjskem. Sedaj hodim v II. meščansko v šmihel in sem gojenka. Tukaj je zelo prijetno. Č, sestre, ki nas uče, so zelo dobre in prijazne. Učim se precej dobro. Imela sem najboljše izpričevalo izmed gojenk. — Ali včasih pa le prikoraka kakšen cvek naproti. Zelo rada čitam »Vrtec«, katerega z veseljem pričakujem. Na počitnicah sem bila v Ribnici pri prijateljici Marici. Ona hodi v IV. meščansko in sva skupaj. Bili sra pri Novi Štifti na božji poti. Zelo lepo je bilo, da ne morem pozabiti. Imava se zelo radi. Srčno Vas pozdravlja Marija Zagore, dij. II. r. m- š., šmihel 3, Novo mesto. Spoštovani gospod nrednik! Pišem Vam prvo pismo, za katero upam. da ga boste sprejeli. Doma sem iz črnuč pri Ljubljani. Gotovo ste bili že tudi Vi kdaj v naši lepi vasi. Meni so Črnuče najljubše, ker so moja rojstna vas. V črnučah je mnogo ljudi, ki se preživljajo s poljedelstvom in živinorejo. V naši rasi je mnogo otrok, zato so morali leta 1938 zidati novo Šolo, ki je zelo prostorna in lepa. Pri nas doma imamo lepi beli kozi. Ena bo imela čez 14 dni mlade. Bratec skrbi Še za naše zajčke, jaz pa za kokoške. G. urednik, ko bo imela naša koza mlade. Vas najprisrčneje povabim, da si jih pridete ogledat. Naša niša se nahaja ob glavni cesti in ima številko 76. Prejmite prisrčne pozdrave od Pečar Jelke. Cen j. g. nrednik! Tudi v naši Šestrazredni šoli v Petrov-čah je mnogo naročnikov »Vrtca«, vendar se nobeden nič ne oglasi pri Vas. Zato sem se jaz ojunačila, da Vam napišem par vrstic o našem kraju. Petrovče je vas, ki je znana ne samo §o celi Savinjski dolini, ampak še širom lovenije po znameniti romarski cerkvi Matere božje, kamor prihaja, zlasti ob shodih, mnogo pobožnih romarjev. Pri nas se kmetje največ pečajo s hmeljarstvom, ki donaša v nekaterih letih lep dobiček. Nekoč je prišel tujec in, videč nasade hmelja, je aejal: »No. tukaj jim pa ne bo treba fižola stradati.« Če se boste, dragi čitatelji »Vrtca«, vozili tod mimo, da boste vedeli, da to ni fižol. Vas, cenj. g. urednik, pa povabim, da si pridete ogledat ta naš lepi kraj. V upanju, da moje pismo ne bo romalo v koš, Vas lepo pozdravlja Tončka Haaptman, uČ. 6. raz. v Petrovčah. Kravica prodana Pridna bodi, kjer koli boš, četudi malo krme dobila boš, in mleka dosti daj! Al* res te več ne bo nazaj? Pridna si mi bila vedno, krava, čeprav je bila na paši majhna trava. Enkrat me še poglej lepo, preden te od tod ženo. Metelko Franc, učenec Tli. razr. na Studencu pri Sevnici. Moje pesmi 1. Moj bratec Moj bratec je srčkan fantiček, prepeva kot ptiček, se pogovarja kot modrijan, pri tem pa je ves dan zaspan. 2. Moj bratec Jaz imam pa takega bratca doma, ki se jokcati zna, ki se smejčkati zna, kot da se sonček smehlja. 3. Ptiček Tam stoji zelen grmiček, v njem prepeva droben ptiček. Z apel je pesmico sladko, da v vsakem srcu je lepo. 4. škratek Tam stoji hišica, majcena hišica, v njej škratek živi, ravno danes svoi rojstni dan slavi. Jaz želim mu >Vse najbolje«, naj bo vedno dobre volje. Guzelj Ladislava, učenka II. a razreda, Ljubljana, licej. Cenjeni gospod urednik! Letos se prvič oglašam v Vašem lepem listu ' Vrtcu«. Doma sem z lepega Bleda. Naj Vam malo opišem svoj rojstni kraj. Bled leži v lepi savski dolini, ki jo obkrožajo ponosne Julijske Alpe in zelene Karavanke. Zato je Bled zaradi svežega planinskega zraka zelo zdravo letovišče in kopališče. Središče vse blejske lepote je jezero. Malokje ima narava v tako malem obsegu toliko lepote kakor prav na Bledu. Prvak slovenskih pesnikov France Prešeren opeva lepoto Bleda takole: »Dežela Kranjska nima lepš'ga kraja, kot je z okolšč'no ta podoba raja.« V sredini jezera je krasen otoček s cerkvico Matere božje. Ob eni strani jezera se dviga na strmi pečini starodavni blejski grad, kot mogočen čuvar Bleda; v ozadju pa se dviga Triglavsko pogorje. Bled ima tudi veliko hotelov in vil, kamor pride v poletnem času mnogo gostov z vsega sveta. VsaKO leto, ko jezero zamrzne, so na ledu motorne tekme. Prav prisrčno Vas pozdravlja Anton Črnologar, uč. VITI. oddelka ljudske šole na Bledu. Dragi g. urednik! Oglašam se prvič v »Vrtcu«, ker sem še majhna. Stara sem osem let in hodim v 3. razred. Moj bratec Slavoj pa v 2. razred. Sestavila sem pesmico in prosim, če bi jo natisnili v »\rtcu«: Večer Mrači se, mrači, že avemarijo zvoni. So žabice v mlakah začele svoj rega in ptički že spe. Tam v hišici beli pa dete bedi, na nebu lepo že zvezde migljajo in dete zaspi. Ga jutranje sonce spet prebudi, potem na trato leti in rožice trgat hiti. Lepo Vas pozdravlja Vlasta Makarovič, učenka 3. r., Lučine. Iss uredništva Nekateri dopisniki ne vedo, da morajo biti rokopisi pisani samo po eni strani papirja. Med vrstami naj bo toliko prostora, da je mogoče Še kaj popravljati. Uredništvo sprejema samo rokopise, upravništvo pa vse, kar zadeva naročnino. Rokopisov ne vračamo. Uredništvo pri najboljši volji ne more odgovarjati posameznikom. Dobre stvari pridejo prej ali slej na vrsto. — Ugankarji naj na pisma prilepljajo znamke za 1 din 50 p, ali pa sporoče rešitve po cenejši dopisnici. mi mit GOZDNA. CVETJ* RiWORjGCOV€CA S B MTPR UliTP AOO£ ULASJC. V€T€ŽAMŠ4dAT AkUSNAStTEV Rešitve je treba poslati do 15. septembra uredništvu »Vrtca*. Ljubljana, Aleksandrova cesta 10, Reševalec mora priložiti odrezek, ki je označen na ovitku »Vrtca«. Za pravilne rešitve dobi 5 izžrebanih nagrade: nalivno pero ali lepo knjigo. Razpis književne nagrade »Slomškova družba« v Ljubljani razpisuje za »Vrtčevo knjižnico« nagrado 2000"*— din za najboljšo mladinsko povest, namenjeno oirokom od 10. do 14. leta. Poleg častne nagrade dobi pisatelj še običajni honorar. Snov je lahko poljubna. Delo mora biti izvirno, literarno dovršeno in vzgojno, a brez vsiljive tendencioznosti, v obsegu okrog 5 tiskovnih pol, t. j. 80 strani >Vrtčeve knjižnice«. Dva pretipkana izvoda naj se pošljeta do I. januarja 1941 »Slomškovi družbi« v Ljubljani, Aleksandrova cesta 10. Ime in naslov avtorja z navedbo povesti je treba priložiti v posebni zaprti kuverti. »Slomškova družba« v Ljubljani ■ 18. julija 1940. Ivan Štrukelj, predsednik. A. Lebar, tajnica. I Uganke »Vrtet«