Listek.                                                             57
4-Prijatlica,  če kdaj  narazen Usoda naj'  prognala bi, Omrzni vendar ne prijazen, Nje nežna vez naj še drži.  — Naj časi srečni so al' slabi, Pisavca teh vrstic ne žabi!
Dr. Fr. Pr.
5-
Kmalu me usoda stroga
Iz prijateljskega kroga
Odpozove — moj poklic;
Takrat, draga, teh vrstic
Ne pozabi, včasih tudi
Malo se pri njih pomudi,
Da spomin prijatla ti
Spet se v srcu obudi. —
Dr. Fr. Pr. Donesek k slovenski bibliografiji. Ker je za nas vsaka književna drobtinica posebno iz starejših časov pomenljiva, zato naj opozorim tukaj na knjigo, v kateri je med desetimi jeziki zastopana tudi slovenščina. Mož, ki jo je sestavil, je bil gotovo Slovenec, ker drugače si skoro ne moremo misliti, zakaj bi bil izmed slovanskih narečij izbral ravno slovenščino in jo tako postavil v eno vrsto z latinščino, španščino, italijanščino, francoščino, madjarščino in novo grščino etc. Knjiga je gotovo znana, dasi ne vern, da bi jo bil že kdo omenil v kakem spisu ali bibliografiji. Ima pa na prvi strani madjarski in nemški naslov, ki se glasi:
T&rsalkodo T&r tiz nyelv' szamara
vagy is
Valogatott Beszčlgetčsek a' tarsas elet' szžmžra
Deak, Spanvol, Olasz, Franczia,
Magvar, Nčmet,
Angoly, Hollandiai,   Horvdt-tot, Uj Gorog Nyelvekben,
Mrakitch Antaltol.
Koszegben   1837.
Reichard   Kdroly   konyv-6s   MiiaruV   Kiadoi Tulaj   dona.
Conversations - Cabinet fiir zehn Sprachen
oder
Ausvvahl von Gesprachen fiir das gesellige Leben
in
Lateinischer,   Spanischer, Italienischer, Franzosischer,
Ungarischer, Deutscher,
Englischer, Hollandischer, Krainisch-slavischer, Neugriechischer Sprache.
Von
Anton Mrakitsch
Giins,   1837.
Verlag von Carl Reichard, Buch- und Kunsthandler.
5S
Listek.
Str.   ima VII +   176.   —
Na str. VI. pripoveduje pisatelj, zakaj si je izmed slovanskih jezikov ravno slovenščino  izbral:
„Von den verschiedenen slavischen Mundarten die wohl am \venigsten in Deutschland bekannte Krainische zu wahlen, lieC ich mich einmal durch ihre, vor allen Schwestersprachen gro!3te Venvandtschaft mit der weitver-breiteten Russischen bestimmen, und aui3erdem noch dadurch, daC sowohl durch die VVichtigkeit des osterreichischen Seehandels als durch die Fiille der Naturschonheiten in den Alpenlandern alljahrlich immer mehr Geschafts-und Lustreisende in die siidlichen Provinzen Innerosterreichs gefiihrt werden, wo die krainisch slovenische Mundart ihren Sitz hat, und folglich der Fremde im taglichen StraJ3enverkehre von diesem Conversationsmittel den willkom mensten  Gebrauch machen  diirfte."
Pregovor je  pisan,  kakor čitarao  na   str.   VII.,  na Dunaju:
Wien im Janner   1837.
Jeziki so  vvrščeni  v sledečem redu :
,,Lateinisch, Spanisch, Italienisch, Franzosisch, Magyarisch, Deutsch, Englisch, Hollandisch, Krajnsko, Griechisch.," kakor je razvidno iz naslova knjige.
Da čitatelj zve, kakšen je ta ,,krajnski" jezik, navedem naj iz knjige nekatere besede:
str.   5.  dvajsti (20), Jčzero   1000)   Pondedik,   Torik i.  t.  d.
str. 7. Prosinc, svičan, sušic, mali traven, včlki traven, mali serpan, rožen cvet, vedki  serpan.  kimovc,  kozapersk,  listovgnoj, gruden
str. 8. der Arm naroč; die Augenlieder trepavica: — vušesa; hčrbet; Enkel vnuk, Enkelin vnuka; der Schwager svak; die Schwagerin svakinja; der Sclrvviegervater tast; die Schwiegermutter taša; der Schwiegersohn zčt; die Schwiegertochter zetinja; der Gemahl drug; die Gemahlin družica; die Nichte bratova ali sestrena hči; — das  Halstuch vržtnjak ;
str.   15.  Ueberrock poverhsuknja;  die VVeste podjopič;  clie  Lichtputze utrinjalo;  der Kasten vomžr; Serviette šat;  der Teller okrožnik;  das Tisch tuch pert (krušnica); der FuCboden pod (tla);
str.   1 g.  spalnica,  kava;
str. 23. die Erdapfel podzemeljiske jabčlka; cerkov, kerčma, gledališe, kavarnica,  viilica;
str.  25. dones;
str.  35.  Kako so spali?
str.  43.  Mi je prav žal, naj  mi   včrvajo.
str.   55. Oj,  klčtar (Kellner).  Kaj  velijo,  gospodi?
str.  5 7.  Hecht širk ;   mamo širke ;
str.   77.  vtčrik (str.   5.:  Torik).
str.   85.   Mit  dem  Schneider s  krajačam.
str.   125.  Od gledalfša,  v gledišu.
str.   151.  Prigode na poti i.  t.  d. i. t.  d.  —
Pisano je v bohoričici, katero sem v navedenih vzgledih opustil. Da je marsikaj iz nje zanimivo za sloven. leksikografijo, je razvidno že iz teh kratkih  podatkov.                                                                        Ivan Kunštč.