Poštnina plačana v gotovini.	Posamezna žtev. Din 2»-
Le*° ___________________________________Ljubljana, 18. novembra 1930.	Štev. 38.
Službeno glasilo Zimsko-Sportnega Saveza, Mariborskega zimskošportnega podsaveza in
Zbora Nogometnih Sodnikov, sekcija Ljubljana
Izhaja vsak torek dopoldne.
Naročnina: četrtletno Din 20'—, polletno Din 40'—, celoletno Din 80'— Naročnina se plačuje vnaprej. — Pošt. ček. rač. 15.703.
Naslov urednišiva in uprave: Albert Kolman Tiskarna „Slovenija“, Ljubljana, Wolfova ul. 1. - Izdajatelj; za konzorcij „Športnega lista' Friedl Leo. Odgovorni urednik Mirko Pevalek, Ljubljana, Ple-teršnikova ul. 24. — Tiskarna „Slovenija“ Predstavnik A. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61
Prva zmaga Jugoslavije v Balkanskem cupu — Gradec porazi Zagreb in Maribor — Plavalni savez anuliral preloženo skupščino liublianskega
podsaveza i. t. d.
Krasna zmaga Jugoslavije v Sofiji
Jugoslavija se je z zmago nad Bolgarijo plasirata na 2. mesto v balkanskem cupu. Najboljši
del moštva je bila ožja obramba
Jugoslavija : Bolgarija 3:0 (2:0).
Jugoslovanska reprezentanca je končno vendarle zmagala. V tekmovanju za balkanski cup je bila do sedaj na zadnjem mestu, z zmago nad Bolgarijo pa se je povzpela na drugo mesto. Enajsterica Jugoslavije je dostojno zastopala v prestolici Bolgarije jugoslovanski sport. Bila je v vsakem pogledu boljša in nadmoćna. Igralci naše reprezentance zaslužijo največjo pohvalo.
Tabela tekmovanja za balkanski cup izgleda sedaj sledeče:
Rumunija
Jugoslavija
Bolgarija
Grčija
3	2	1	13:7	4
3	1	2	5:4	2
2	1	J	5:6	2
2	1	1	3:9	2
Nedeljska tekma jc bila zadnja, katero ' smo igrali na tujem terenu. Vse nadaljnje tekme igramo v Beogradu ali Zagrebu in imamo najboljše izglede, da obdržimo ali izboljšamo naš položaj v balkanskem cupu.
Reprezentanci sta nastopili v sledečih postavah:
Jugoslavija:	Mihel jčič. Ivko-
vič, Mikačič, Arsenijevič, Premeri. Marušič, Tirnanič, B. Marjanovič, Leme-š;č, Pavelič, Praunsperger.
Bolgarija: Vatev, Nikolov, Min-čev, Jevremov, Dimitrov I., Dimitrov 11., Popov, Stojanov, Vasiljev, Pešev, Pančev.
Po številnih pozdravih je godba intonirala našo in nato bolgarsko himno. Pri tem se je publika dvignila raz sedežev. Bolgari so volJi polovico. Naši takoj napadejo, vendar Bolgari napad odbijejo. Dva napada Bolgarije končata v outu oziroma jih obrani Arsenijevič. Sledi kot za Jugoslavijo. Vratar Bolgarije. drži nevaren strel Lemišiča. Bolgari so v napadu. Naša obramba ima polne roke dela. Malo kasneje napadejo naši, toda branilca nasprotnika rešiti v poslednjem trenutku. Prodor levega krila Bolgarije se konča z off-sidom in grobim foulom na našem igralcu. Iz lepe akcije zabije Lemešič prvi gol za naše barve.
Bolgari so presenečeni. Njihova publika bodri igralce, da bi izenačili. Razvije se odprta igra z dolgimi predložki in izmeničnimi obojestranskimi napadi. Pri enem izmed naših napadov zabije Marjanovič neubranljivo drugi gol. Igra postane ostrejša, foul sledi foulu. Naši ne ostanejo ničesar dolžni. Mihelčič bravurozno brani nevaren predor. Jugoslavija napada vedno češče, toda sijajna obramba nasprotnikov čisti vse situacije in ne dopusti našim streljati na gol. Sledi kot proti Jugoslaviji, Ivkovič reši. Kmalu na to prisodi sodnik 11 me-trovko proti Bolgarom. Lemešič strelja plasirano, toda vratar Vatev v sijajnem stilu odbije v kot.
Po odmoru Bolgarija ostro napada. Izkažejo se po vrsti Mihelčič, Mikačič, Marušič in Ivkovič. V protinapadu ne izkoristi Lemešič povoljne šanse in strelja, preko gola. Mihelčič ima priliko, da pokaže vse svoje znanje in onemogočava vsak uspeh nasprotnikov. Bolgarija stalno napada. Naša obramba stoji kot zid. Naš napad preide s kras-
nimi kombinacijami v nasprotnikovo polje in Praunsperger pošlje neubran-1 'ivo bombo v gol domačih. Situacije se hitro menjavajo, toda rezultat se ne menja.
Najboljši igralci na terenu so bili naša branilca in vratar, vsi ostali so bili dobri. 1 ekmo je sodil Grk g. Nikolaidis.
Izjava sav. kapetana g. Simonoviča.
Tekma je bila odigrana v popolnem redu. Bolgari so igrali temperamentno in z velikim elanom ter so zadali našim igralcem dosti posla. Naš team je igral sigurno, vendar prilično ležerno. Najboljši je bil backovski par Ivkovič-Ni-kačič za vratarjem Mihelčičem, ki ni napravil niti ene napake. Krilska vrsta je bila najslabši del moštva. Premeri je bil preveč defenziven ter je igral ležerno. Napad je preveč kombiniral in premalo streljal. Zmaga je popolnoma zaslužena, rezultat odgovarja poteku igre. Sodnik je bil v pogledu foulov pretirano strog ter je nekoliko-krat grešil v off-sidih v našo škodo.
Dve zmagi Gradca
GRAZ — ZAGREB 1:0.
J oš jedini slobodni termin prije tvrde zime i nastavka prvenstva I. razr. iskoristio je ZNP za medjugradsku utakmicu. Prvotno je u programu bila utakmica Zagreb-Wien — da konačno ispadne GraJz^Zagreb.
Ovo su jedine igre, koje se održavaju redovito svake godine. U posljednje vrijeme gradačke su momčadi pokazale lijepe rezultate, stoga je za ovu utakmicu vladao dosta znatan interes, tim više, što su glavni »asovi« Zagreba, otputovali u Sofiju.
Prije početka igre obligatni pozdravi i slikanje.
Sudac daje znak, igra započne, ne u preoštrom tempu, te se redaju izmjenične navale. Ističe se vanredna igra glavom gradačke momčadi, koja im je vanredno koristila drugo poluvrijeme.
Te izmjenične navale traju do 43 urin. I. poluvremena, kad brzom kombinacijom pred golom Zagreba, zabije desno krilo Graza goal. 1:0 za Graz. Nakon toga ubrzo svršetak I. poluvremena.
U II. poluvremenu preuzima inicija-bvu Zagreb, i kroz cijelo 11. poluvreme 5? stalnoj je premoći, ali bez koristi, po-Sto ni u prazan goal neće lopta da ide.
. Kod obrane Graza dolazi do izražaja !gra glavom i vanredna požrtvovalnost ' tako Zagrebu ne uspije kroz cijelih ^ min. II. polčasa, da zabije goal.
.. igra iako nije bila oštra, već fair, do-1Uela je par jačih blesura na strani Gra-^era, tako, da je jedan igrač Graza te-,e PQvrijedjen, a i goalman je par puta Kusio oštre lopte Zagrebčana.
Momčadi su nastupile u slijedećoj Postavi;
Graz: Hergesell, Krisper, Weiss, Lube. Orosy, Kovar, Gaber, Ptaček, Reiter, Heubrandner, Klima.
Zagreb: Demić, Slivak, Rajkovič, Mekić. Šeb, Pavelič I., Stankovič, Pavelič III., Leinert, Malec, Žarkovič.
Sudac:	Podupsky. Publike preko
3000.
DOPIS IZ MARIBORA.
Graz-.Maribor 2:0 (1:0).
V nedeljo sta se v Mariboru srečale reprezentance Graza in Maribora. Moštvo Gradčanov je bilo najboljše, kar jih je letos igralo v Mariboru. Predvedlo je krasno igro dolgih pasov po zemlji, vsak igralec odlično obvladuje žogo, ima dober start in izreden smisel za pravilno postiranje. Napad je hiter in odločen, obe zvezi imata tudi oster strel. Krilska vrsta je najmočnejše opore moštva; odvzemanje žog in dodavanje napadu je vzorno, enako tudi igra z glavo. Branilca razpolagata z lepim osvobodilnim udarcem in odločnim startom. Golman sigurno lovi; svoje delo pa je opravil brez napake. Vse pa diči fairnesa in disciplina.
Mariborska reprezentanca ni nudila pričakovanega odpora. V napadu ni »klapalo«, forsirala se je visoka igra, vsled česar so žoge največkrat postale plen nasprotnih halfov. I’remišljenih potez je bilo malo, igralo se je v glavnem kick and rush. Najslabši del moštva ;e bila krilska vrsta; vsi so igrali pod običajno formo, akoravno jim ni mogoče odrekati pridnosti. Poleg tega sta igrala še dva center-halfa, pa je bilo nasprotno krilo navadno prosto. Branilca sta se trudila, vendar sta tudi ta dva producirala precej »sveč« in udarcev mimo žoge. Golman je rešil, kar je pač mogel, dvakrat je moral kapitulirati.
Rezultat 2:0 (1:0) za Graz v glavnem odgovarja poteku igre, vendar so si tudi Mariborčani zaslužili vsaj časten gol. Sodnik dr. Planinšek je imel vsled discipline in fairnese obeh moštev olajšano delo, ki ga je rešil v vsestransko zadovoljstvo.
Občinstvo ni posetilo prireditve v pričakovanem številu, prišlo je le pribl. 1000 gledalcev. Točno ob 15. uri sta nastopili moštvi v postavah:
Graz: Saunigg (Sportklub); Stanek, Allnier (Sportklub); Fürst (Hakoah), Stany (Gak), Doller (Kästner Gehler); Sinkovič (KOe), Dorner (Sportklub), Russ (KOe) Kraus, Schwarz (Hak.).
Maribor: Koren II; Koren I (Maribor), Vagner; Frengeš (Železničar), Kirbiš (M). Ronjak (Ž); Starc, Bertoncelj II, Domicelj (M), Bačnik, Pavlin (Železničar).
Graz ostro napade. Prosto stoječe desno krilo dobi žogo in teče do 16 m, nakar rahlo centrira mimo Vagnerja. Leva zveza Krauss vzame voley in že je žoga v mreži. 1:0 za Graz. Koren II se še ni imel časa placirati. vse je bilo izvršeno z bliskovito naglico. Maribor prevzame nato igro v svoje roke, vendar je obramba gostov na mestu, par kribčnih situacij pa reši vratar. Napad Graza, vzorno podpiran po svojih krilcih v krasnih potezah ogroža M. Oster strel Russ-a odbije Koren v corner, ki ostane neizrabljen. Stranska krilca M. slabo pokrivata in krili G. prineseta žogo vedno pred gol. Napadu M. se pozna nevigranost. Kombinira se po zraku in imalo z glavo boljše igrajoči Gračani lahko delo. Bertoncelj poskuša z dolgimi streli, toda vratar drži vse.
V drugem polčasu nastopi M. pregrupiran. Frangeš je menjal svoje mesto s Kirbišem, a Pavlin z Domicljem. Vendar tudi to ne poživi moštva. Graz ima igro vedno v rokah, napad idealno
kombinira, vendar streljanje ni dovolj precizno. V 16. min. je zopet desno krilo prosto, po lepem teku poda v sredino in Dorner bombardira neubranljivo v levi kot. 2:0 za G. M. napenja vse moči, zopet je Bertoncelj zaposlen s streljanjem. Pavlinu se nudi prilika, vendar visoko čez. Enako situacijo ima tudi Kraus, Koren II prekmalu zapusti gol, toda v zadnjem trenutku ubrani Vagner. Zopet je M. pred golom G., a Beenik zastrelja. V naslednjem napadu nastreli Starc branilca, korner ostane neizrabljen. Gračani predvajajo eshibitno igro v polju, toda v 16 m niso dovoli odločni. Golman M. se še parkrat izkaže, tudi Saunigg reši še eno opasno situacijo z boksanjem, nato konec. Kornerji 7:3 za Graz.
Kapetan Graškega moštva Doller, ki je s to tekmo igral 40 tič reprezentativno ža Graz je izjavil po tekmi, da je zmagalo pač boljše moštvo; vendar ga preseneča napredek Maribora, ki igra sedal veliko boljši in lepši nogomet, kot ob prejšnjih srečanjih.
Kapetan domačinov Vagner ni bil zadovoljen s svojim moštvom. Zmagati nad boljšimi Gračani sicer uvidi, da ni bilo mogoče, vendar smatra, da bi mogli doseči vsaj častni gol. Igralo se ni s pravo voljo.
Predtekmo sta odigrali mladini Železničarja in Maribora za mladinski pokal M. O. Zmagalo je boljše moštvo Ž. z 2:0 (1:0). Tekmo je sodil g. Ves-naver.
Zahtevajte Športni list po vseh kavarnah, brivnicah in drugih javnih lokalih!
Tekmovanje za pokal LNP
V	Ljubljani v nedeljo ni bilo večjih športnih dogodkov. Vršili sta se edino dve pokalni tekmi, ki sta se končali s sigurnimi zmagami favoritov. Oba zastopnika II. razreda sta podlegla prvorazrednim in prideta v finale Ijubljan-skeganokrožja Svoboda in Primorje. Gledalcev je bilo malo.
Svobcda:Jadran 4:0 (0:0).
Jadran je nudil pred odmorom prvorazrednim jak odpor in je držal igro docela odprto. V posameznih fazah je predvedel boljšo igro kot Svoboda, napad pa ni znal izkoristiti več zrelih šans.
V	drugem polčasu je Jadran precej popustil; na moštvu se opaža, da ne trenira redno. Svoboda je pritiskala vedno močneje in je zabila štiri gole.
Sodil je prav dobro g. Držaj.
Primorje:Slovan 11:0 (5:0).
Slovan ni nastopil kompleten in vrhu tega je imel samo 10 igralcev. — Kljub visokemu porazu igra ni bila enostranska. Slovanov napad je bil pred golom premalo energičen. Izvrstna sta bila Volkar in Marchiotti. Primorje je doseglo dvoštevilčno zmago radi izredne borbenosti napadalnega kvinteta, ki je jako smotreno kombiniral. Moštvo je nastopilo s štirimi rezervami.
’j'ekmo je sodil dr. Buljevič.
'	Ostale tekme:
Zagreb: Hašk:Viktorija 3:3 prven.
SK Rap-d je gostoval v Čakovcu proti ČŠK in zmagal po lepi igri s 4:0. SK Zagorje:SK Litija 4:1 (4:1). Od
gostov, ki so nastopili v kombinirani postavi smo pričakovali vsekakor več, kakor pa so nam nudili. Tudi domače moštvo ni igralo z istim elanom in tempom, kakor zadnjo nedeljo. Rezultat je bil dosežen že v prvem polčasu. Gostje so žastreljali enajstmetrovko. Za domačine je zabil Jordan 2 in Poljšak 2 go-ala. Občinstva je bilo nenavadno mnogo, gotovo čez 300. Sodil je g. Adamič.
DOPIS IZ CELJA.
Atletik:01imp 1:1 (0:0).
V nedeljo se je ponovila prvenstvena tekma med Atletiki in Olimpom. Prvo tekmo je namreč LNP iz neznanih motivov razveljavil. Postopanje podsa-veza je bilo v tem primeru vse prej kot pravilno. Prva tekma je bila prekinjena pri stanju 3:1 za Atletike radi tega, ker so pristaši Olimpa vdrli na igrišče. Pričakovati bi bilo, da bo postopal LNP po pravilih in verificiral tekmo s 3:0 za Atletike ali pa določil, da se odigra še preostali del. Incident je vsekakor zakrivil Olimp, na kar se pa slavni LNP ni oziral. Sploh opažamo v poslednjem času v Celju, da forsira LNP gotov klub. proti drugim pa postopa prav mačehovska: Opetovano so že bili izključeni gotovi igralci'Olimpa radi surove igre; sodniki so zahtevali kazen, pod-savez pa se na to sploh ni oziral. Enaka mera naj velja za vse!
Tekma sama športno ni bila na višku. Moštvi sta uporabljali tipični kick and rush sistem, kar se ni obneslo. Pred odmorom je bil Olimp nekoliko boljši, ni pa mogel preko sigurne obrambe Atletikov. Po odmoru je dosegla leva? zveza Atletikov iz kota krasen gol z glavo. Olimp izenači -radi taktičnega nesporazuma med branilcem in vratarjem. Atletik na to stalno napada, vendar ne more uspeti, ker se je Olimp potegnil v obrambo.
Športnik mora biti vedno eleganten!
Gospodje, dame!
Ltkanje moške ali damske obleke Din 18' —
Vaša jesenska obleka, suknja, damski plašč, kostumi bodo zopet kakor novi, ako jih pošljete v
WALLET EK/PRE// LJUBUANA.ftari trg 1911
ki vam kemično čisti, zlika, temeljito popravi, obrne ali vstavi na željo novo podlogo. Čiščenje in popravljanje v 24. urah. - Pišite dopisnico, da pridemo iskat.
Moštvo Atletikov je: bilo tehnično boljše in tudi mirneje. Napad je premalo streljal. Pri Olimpu so nekateri igralci po nepotrebnem skušali uvesti surovo noto, vendar je sodnik energično zatrl vsak izpad. Pri obeh moštvih sta bila najboljša dela obrambi, posebno vratarja.
Sodnik g. Pevalek iz Ljubljane ni imel spričo .discipliniranosti igralcev težkega stališča.
Razne vesti
DVOJNA MERA - DEKADENCA — AGITACIJA ZA GLASOVNICE — NOVE IN STARE ZASLUGE.
.Celjski Atletiki so končno le morali v Canosso. V nedeljo so morali drugič nastopiti k prvenstveni tekmi -z Olimpom, ker je LNP prvo tekmo, , ki so jo A. gladko dobili, pač razveljavil. Nič ne de. da je bilo razveljavljenje prve igre nepravilno. Olimp je imel boljše in po glasovih številnejše zaščitnike v pcdsavezni upravi in sploh se mu je stvar izplačala: ponovna tekma je končala neodločeno 1:1!
Zelo slabo je zapisana pri LNP-u n, pr. »protirežimska« SK Reka z Viča, oz. Rožne doline, drugače miren, po možnosti delaven, manjši klub, ki nikomur . ne,stori žalega. Spomladi je bil kazno-, van z globo 400 Din (za tako majhen 'klub zelo občutna kazen!), ker ni nastopil 4. maja k neki prvenstveni tekmi. . Moštvo se je namreč odpeljalo na športno manifestacijo, ki se je v čast Nj. Vel. kralju vršila v Beogradu. Bila je prosta vožnja, celo v 2. razredu itd., no in sam odbor Reke, kolikor ni. šel tudi sam »manifestirat«, navsezadnje ni mogel odigrati prvenstveno tekmo. Najprej se je preiskavalo in debatiralo, ali ali je Reka naprej odpovedala nastop. Preden je bilo to dognano, je že »sedela« globa 400 Nin. Potem LNP seveda
—	radi denarja in radi principa — ni »mogel« več nazaj. Reklo se je, da Reka dotične odpovedi ni izročila prave-' mu odborniku. Nato, je Reka apelirala; na patriotično mišljenje podsavezne uprave — športna manifestacija pred kraljem se že lahko smatra za patrio.tb čen nastop - pa-tudi to,ni držalo. Nat sprotno par upravnikov je bilo, razža:
1 jenih, češ, da Reka dvomi v, patriotič-nost njihovega mišljenja. Ko je Reka zadovoljno pojasnila vprašanje podsa-veznega patriotizma, je končno v oktobru izšla objava, »da ni pomislekov za znižanje globe«. Toda bila. je samo
—	pomota, slaba stilizacija, slabega tajnika I. in izšla je nazadnje še zadnja beseda, po 6 mesecih, da ostane globa 400 Din v veljavi. —r Medtem je dobila Reka na vrat novo afero, s katero bo dični LNP nabral novih zaslug za . slovenski nogomet ter na mah odpravil dekadenco, na kar bodo tudi vsi nižji člani uprave LNP dobili za pokrivalo »halbkano«. Pa o tem prihodnjič kaj.
14. decembra se bo vršila v Beogradu redna glavna skupščina JNS. Prvotno je bila napovedana za 23. t. m,, toda jo je uprava radi računskega zaključka drž. prvenstva in radi sestave in tiska poročil odgodila na 14. decembra.
LNP je že pozval slovenske klube, naj mu odstopijo pooblastila in gla-' sovnice za to skupščino, češ, da od-r pošlje v Beograd podsaveznega delegata, »ki bo najboljše zastopal interese naših klubov«. Taka oficijelna agitacija se ponavlja pred vsako savezno skupščino. Ako bi LNP zbral tako glasove, 25 do 30 naših klubov v objektivne cilje ter jih izročil v objektivne sposobne ter čiste roke, bi temu prizadevanju ne bilo oporekati. 30 strnjenih glasov je na skupščini že respektabil-na sila, s katero se more mnogo doseči. Žal stoji ta agitacija v klubaški službi. Lani so pri podsavezu zbrane glasovnice prišle v roke odbornika Primorja inž. Debelaka; ako povemo, da takrat ni bil niti član podsavezne uprave, smo povedali vse. Kako se je na skupščinah s temi glasovi laviralo med Zagrebom in Beogradom, je znano in da to ni bilo v čast našim klubom, tudi ni znano!
S strani današnjega LNP-a, ki stoji ves v klubaški službi, se ni nadejati, da bo postopal z dobljenimi pooblastili tako kot zahtevajo interesi našega nogometa. Vse bo šlo za tem, da se poveča glasove Primorskega delegata..
Treba je, da so si klubi o tem na-jasnem in da glasovnic ne dajo iz rok nezanesljivim osebam bodisi direktno ali pa potom podsaveza.
Dekadenska polemika postaja v zadnjem času sama dekadentna. Deka-dencar št. 1 je reduciral dekadenco slovenskega nogometa v toliko, da je izvzel »provinco«, kateri končno tudi on priznava dejanski veliki napredek. Da je rabil za tp veliko časa, ni tako čudno. Še premalo časa je, odkar je prišel v naše gostoljubno mesto, da bi .se mogel orijentirati tudi v »provinci«. Seveda je popolnoma brez podlage ter zelo neskromno in zelo čudno se sliši, ako hoče imeti zasluge za lep razvoj podeželskih klubov naenkrat — Primorje, oz. Primorska rezerva in njen trener. Ako je rezerva Primorja odigrala par tekem na deželi res izjemoma disciplinirano in fair, je storila s tem samo svojo najprimitivnejšo dolžnost, ■športno dolžnost in dolžnost kot gost in prav nič drugega. Lastna pridnost teh klubov in njihovih ustanoviteljev je ustvarila ta napredek in utrdila njihov obstoj. Kadar so potrebovali nasvetov, so jih iskali in našli pri starih domačih klubih, ne pa pri ljudeh, ki so prinesli v slovenski sport demoralizacijo!
Dekadencar št. 2 ni doprinesel k de-kadencarski polemiki ničesar pozitivnega _ to je natančno toliko kot za slovenski nogomet sploh. Kakor pod šifro »Mario« v »Zagrebačkem športnem listu« ni nikoli prenehal učiti fair play — drugih namesto sebe, tako tudi pod dobrohotno nevtralno »Jutrovo« rubriko nikoli ne pozabi udariti po sodnikih. Nedavno se je vrinil za sodnika nekje na deželi. Mislite, da je »sodil« tam do-
B. Simonovič tolmači svoj predlog o novem načinu tekmovanja za državno prvenstvo.
V 36. številki Športnega lista smo objavili v širših obrisih Simonovičev ■■predlog. O tem predlogu se je obširno 'razpravljalo v vseh večjih listih Jugo-jslavije. Mnenja so bila močno deljena, mnogo jih je bilo za, dosti pa proti. Savezni kapetan Simonovič je hotel pred skupščino podrobno poučiti interesira-ne kroge in je radi tega v vseh podrobnostih komentiral svoj predlog. Tolmačenje g. Simonoviča je bilo objavljeno v beogradskem »Sportistu«. V želji, da bodo tudi naši klubi o stvari informirani, hočemo danes objaviti Simonovičev komentar v najvažnejših točkah.
Današnji način drž. prvenstva, piše g. Simonovič, je naletel na hud odpor pri ravno isti gospodi, ki so tudi danes proti mojemu predlogu. Tri leta so bila potrebna, da je predlog prodrl. Ugovarjalo se je, češ, da sistem na točke ni nikdar tako zanimiv kot cup sistem, da bodo tekme deficitne. Danes so uvideli vsi, da je letošnji sistem v vsakem pogledu boljši, čeravno tudi ta način tekmovanja še ni popoln.
Sedanji način v resnici favorizira nekatere večje klube. To favoriziranje nikakor ni bilo hotimično, oziralo se je le na prvake manjših podsavezov, ki radi svoje zemljepisne lege znatno otežko-čajo katerikoli način tekmovanja. Ako bi se n. pr. dovolilo, da se po točkinem sistemu srečata Hajduk in prvak Skop-Ija, bi bila velika finančna izguba za oba kluba neizogibna. Jasno je, da je z ozirom na finančno vprašanje nemogoče izpeljati dobičkanosne tekme Skoplja s Splitom, Ljubljano, Zagrebom, Osje-kom, Subotico itd., pa naj se igrajo v Skoplju ali kakem drugem kraju. Polom bi bil siguren in Skoplju ne bi preostalo drugega, kot da se razide. (Simonovič navaja še druge primere Mačve v Žabcu, češ, da so tudi tam tekme izključene, ker je inkaso v najpovoljnejšem slučaju 6—10.000 Din). To so toraj razlogi, ki govore proti novemu načinu. Ni zadosti, da se nekatere, prvake podsavezov spari v cup tekme s tako močnimi klubi, da morajo izpasti. Take tekme niso za nobenega koristne, tako početje tudi ni športno. Povsem jasno pa je, da se mora ravno tem klubom omogočiti čim več stikov z našimi najmočnejšimi klubi in to na način, da imajo od njega i materijalnih koristi.
Da vidimo kdo pridobi in kdo izgubi z novim načinom na lige.
bro , in objektivno? Ne . eno ne drugo, ampak drugo še mnogo manj kot prvo! Mož ne mara videti bruna v svojem lastnem očesu ...
O DENARJU IZ JUŽNE AMERIKE.
Zagrebški nogometni podsavez je z ozirom na zaključek upravnega odbora JNS, da se izplača BSK Din 150.000 kot odškodnino za sodelovanje v državni reprezentanci v Južni Ameriki ter še nadaljno sorazmerno izplačilo od denarja, ki bo baje še prispel iz Montevidea, konstatira) sledeče:
L Da omenjeni sklep JNS nima nikjer zaslombe v obstoječih pravilih in pravilnikih JNS, je torej protipravilen posebno še, ker ni bil od nikogar pooblaščen za tak sklep.
2.	Isti odbor se je s tem sklepom pregrešil zoper temeljno pravilo amaterstva, ki je bilo doslej v jugosloven-skem nogometnem sportu.
3.	Ta slabi precedens je povzročil v vrstah športnikov amaterjev razburjenje in dokazuje nerazumevanje dolžnosti sedanje uprave saveza, ker se ravna po komercijalnih in ne po športnih smernicah pri vodstvu jugoslovenskega nogometnega sporta.
Radi tega sklepa JNS, se lahko s polno pravico smatra,, da je ta. savezna uprava prenehala delati z amaterskimi principi, na katerih osnovi je bila izvoljena. ZNP zahteva, da upravni odbor ■svoj sklep umakne in ga stavi na dnevni red glavne skupščine JNS dne 14, dec. t. L, da se edini in najvišji forum razjasni, oziroma opredeli ali za današnji amaterizem ali za komercijalizacijo našega nogometa, t. j. profesijonalizem, tako, da bodo pravi športniki na čistem.
Vsekakor izgubijo razven treh prvorazrednih tudi ostali štirje prvorazredni klubi v Beogradu. Kako je z drugorazrednimi klubi? Ti sigurno pridobijo, ker postane konkurenca močnejša ravno s temi štirimi klubi, kajti iz 2. razreda bi prišli najmanj 3—4 klubi v L razred.
V	Zagrebu je situacija za spodnji del prvorazrednih še slabejša. ZaKaj, je 3as-no. V Zagrebu gre izkupiček vseh prvorazrednih tekem v skupno blagajno in se na koncu sezone razdeli na enake dele. Ali je to pravilno? Gradjanskemu na pr. prineseta pri tekmi s Haškom in Concordijo jeseni in spomladi po 50.000 Din. Moral bi torej dobiti to, kar je sam zaslužil: 100.000 Din, dobi pa le 12.000 Din kot čisti dohodek vseh prvenstvenih tekem. To se zdi gospodi, ki je proti mojemu predlogu povsem pravilno, čeravno imajo ti trije zagrebški klubi edini svoja igrišča in jih stavljajo na razpolago vsem ostalim. Današnji način je jako nezdrav: zadostuje, da se zbere 15 dečkov, ki osnujejo klub. katerega se na to razporedi v razred in na koncu leta dobi ta klub to, kar ni nikdar prislužil, niti zaslužil, temveč so za-njega delali drugi. Tak klub živi na tuj račun in moje globoko prepričanje je, da to ni zdravo, še manj pa pravilno. Ali ni dosti, da vodilni klubi Beograda in Zagreba dajejo na razpolago svoja igrišča maliin klubom. V Zagrebu imajo poleg tega še higijenske slačilnice in kopalnice. Ali ni največja nesramnost, ko pridejo ti klubi na igrišče, recimo BSK, in protestirajo, ker slačilnice niso higijenske, ker ni kopalnice i dr.?
Globoko sem uverjen, da v zagrebškem Gradjanskem ne bi nikdar prišlo do današnjega stanja, ako ne^ bi bil izglasovan ta komunistični način razdelitve dohodkov. Prepričan sem, da je od strani beogradskih in zagrebških prvih klubov še preveč storjeno, ko dajo za prvenstvene tekme brezplačno na razpolago svoja igrišča z vsemi napravami. Manjši klubi se povsem lahko vzdržujejo iz dohodkov tekem, članarine in raznih zabavnih prireditev, kajti njihovi letni izdatki so v resnici minimalni.
V	provinci je podoben slučaj. Tudi tu je treba brezpogojno favorizirati najboljše, kajti s tem načinom napredujejo največ slabejši klubi, ker se jim omogoči gojenje sporta na način, kakor mora biti. Da pa se tudi v provinci povzdigne sport, so potrebne močnejše tekme, kajti samo na ta način raste zanimanje. Najboljši primer za to je Osjek,
Razdelitev na lige
ki je imel pri vsaki tekmi več publike. Isto velja za Sarajevo in za vse druge kraje. Povzdignil se je tudi nogometni razred.
To so torej stvari, ki povzdigujejo naš nogomet in to je treba favorizirati. Mnenja sem, da bi se to zgodilo z razdelitvijo na lige.
To je v glavnem Simonovičev komentar. Kakor vsaka stvar, ima tudi Simonovičev predlog svoje dobre in svoje slabe strani. Vprašanje je le, da-li odtehtajo slabe strani dobre, ako je predlog sprejemljiv. Našim klubom priporočamo, da o stvari razmišljajo in se ne dajo pri tem vplivati od katerekoli strani.
Naš list bo v prihodnji številki prinesel naše mnenje z ozirom na nogomet v dravski banovini.
Plavanje
JPS PRIZNAL UPRAVO S PROF. KU-LJIŠEM KOT PREDSEDNIKOM ALI POVEST O MRTVOROJENEM IN O ŽIVEM MRTVECU.
Jugoslovenski plavalni savez je poslal novemu odboru Ljubljanskega plav. podsaveza, izvoljenem na glavni skupščini dne 31. oktobra dopis sledeče vsebine:
Po protestu SK Ilirije od 5. nov. 1930 i izveštaju Skupščine Lj. P. P.-a od 31. okt. 1930, u vezi sa aktom broj 167 od 1. nov. 1930. bivšeg U. Lj. P. P.-a i po saslušanju g. D. Lukiča, delegata .1. P. S.-a na protipravilno odloženoj Skupščini Lj. P. P.-a 9. nov. o. g., na osnovu §§ 12 i 14 pravila Podsaveza J. P. S.-a i § 17. Dodatka Pravila Podsaveza J. P. S.-a, Upravni odbor Jugoslavenskog Plivačkog Saveza na svojoj 28. sednici održanoj 13. nov. 1930 u sali hotela »Imperial-a rešio je:
1.	Da se ima smatrati za punovažnu upravu Ljubljanskog Plivačkog Podsaveza ona, koja je izbrana 31. 10. 1930 sa g. prof. A. Kuljišem na čelu;
2.	poništava se celokupan rad protipravilno održane Skupštine Lj. P. P.-a 9. nov. 1930.
Prema tome naredjeno je staroj upravi da u roku 5 dana izvoli predati celokupan arhiv Lj. P. P.-a gg. prof. A. Kuljišu i Alfredu Pöschlu.
Objavite odmah klubovima Vašeg područja ovo rešenje O. U. J. P. S.-a kao i to da će se glavna godišnja Skupština J. P. S.-a održati 30. o. m. u 9. sati pre podne u sali hotel »Imperial-a« u Beogradu.
‘ V zadnji številki smo poročali, da imamo v Ljubljani dva plavalna podsaveza. Glasom gornjega dopisa je savez potrdil skupščino z dne 31. m. m., kar je bilo tudi pričakovati.
Glede druge skupščine, ki se je vršila 9. t. m. pripomnimo samo sledeče: Predsednik bivšega uprav, odbora inž. Debeljak je v svojem govoru na skupščini omenil o sedaj potrjenem upravnem odboru, da se je rodilo mrtvo dete. Ako bi šlo po njegovem in po mišljenju njegovih pajdašev, bi ostalo dete res mrtvo. Hvala Bogu je še nekaj pravice na svetu. Star slovenski pregovor pravi: Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Tako tudi v tem slučaju. Mrtvorojeni je postal naenkrat živ, živi mrtvec je pa docela umrl. Živi mrtvec je takoj hotel pokazati, katere gore list je in je začel milostno deliti kazni na levo in desno. Škoda, da te kazni niso bile vplačane, podsavez bi vsaj imel denar. Ce drugega ne, je živi mrtvec pokazal pot, po kateri se dobi brez muje denar. Vprašanje je le, ako bo po savezu priznano mrtvorojeno dete hodilo po istih stopinjah kot njegov blagopokojni prednik.
KUŠ[|E
. vse/i vrs-lr -per ■fologra.fi] ah^ ali risbah.
i xv r £ uje
n aj scrlidnejše
k! a rna
ST'DEU
L1UBL1ANA
OAIMATINOVA15
Plavalni treningi SK Ilirije. Vse
članstvo plavalne sekcije obveščamo, da so se včeraj pričeli redni treningi v zimskem kopališču. Ob ponedeljkih, sredah in petkih so treningi za gospode, ob torkih četrtkih in sobotah pa za dame. Urnik je za vse dni sledeč: od 16. do 17. ure za začetnike, od 17. do 19. ure za izvežbane plavače. Vstopnina k treningom znaša 1 Din. Ker se bodo plavači porazdelili v razne skupine, zato opozarjamo, da obiskujete treninge polnoštevilno, brez izjeme zlasti v prvem tednu.
Trening za skoke v vodo bo ob ponedeljkih in četrtkih ob 20. uri za gospode, za dame pa ob sobotah ob pol 19. uri.
Zimsko kopališče SK Ilirije je odprto vsak dan dopoldne in popoldne. Vsem ljubiteljem plavalnega sporta je na razpolago 14 m dolg bazen s čisto toplo vodo, vroče in mrzle prhe in tudi skakalna deska. Notranjščina kopališča je vsa prenovljena tako, da je bivanje v kopališču v vsakem oziru prijetno. Vstopnina je 8 Din, za člane SK Ilirije 6 Din.
Učite se crawla! Včeraj se je pričel v zimskem kopališču SK Ilirije tečaj za začetnike v crawlu, ki ga vodi g. D. Ulaga. Pouk za dečke se vrši ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16. do 17. ure, za deklice pa ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 17. ure. Cenj. starše vabimo, da pripeljejo svoje otroke k plavanju. Tečaj bo trajal 14 dni, pouk je brezplačen.
RESTAVRACIJA
SLON
LJUBLJANA
Shajališče vseh domačih in tujih športnikovi — Izborna kuhinja! — Izbrana vinat Zmerne cene!
CRAWL V VLOGI ORTOPEDlCNE TELOVADBE.
Komu se ne smilijo otroci, ki morajo v šolah vsak dan po 4—5 ur mirno sedeti? To živo srebro, ki bi se tako rado gibalo, je priklenjeno na klop baš v letih, ki so za rast in za celoten razvoj telesa odločilne važnosti. Naravnost presenetljive so statistike, ki kažejo slab vpliv šolskega sedenja. Poglejmo!
Schmidt-Monard je 1. 1895. preiskoval 6—7 letne otroke in sicer take, ki so obiskovali šolo in pa one, ki so bili šole oproščeni. Dognal je, da so bili šolo obiskujoči dečki za 0.7 kg lažji od drugih, deklice pa celo za 1.3 kg. Quirs-feld je preiskal 1. 1914 1000 šolskih otrok. Iz njegove statistike je razvidno, da je tekom šolskega leta shujšalo 16% dečkov in 29% deklic. Nadaljnih 30% dečkov in 44% deklic pa je ohranilo isto težo kakor pred enim letom. Te številke nam živo pričajo, da ima sedenje v šoli slabe zdravstvene posledice.
Poglavje zase pa je nepravilno sedenje pri pisanju in pri čitanju, ki povzroča skoliozo t. j. izbočenje hrbtenice vstran. V velemestih dobi večjo ali manjšo skoliozo do 70% šolskih otrok. Za najpotrebnejše so vpeljali posebno vrsto ortopedične t. j. zdravstvene telovadbe. Prof. dr. Klapp je izumil posebno plazenje po tleh, ki je podobno hoji štirinožnih živali. Klappove vaje napravijo hrbtenico gibčno, okrepijo mišice na trupu in sčasoma se skoliza odpravi ali pa vsaj omili. Vendar se te vaje ne morejo splošno uveljaviti, ker so zelo dolgočasne. Spominjam se, s kako nevoljo smo se jih učili na berlinski športni vis. šoli. Slaba stran Klappo-vih vaj je tudi v tem, da smo z usti in z nosom čisto pri tleh in tako vdihujemo prah.
V zadnjem času pa so strokovnjaki prišli do prepričanja, da ima plavanje najboljše uspehe pri otrocih s skoliozo. Berlinski mestni zdravnik dr. Franzmeyer pravi:	Jaz sem dognal pri raznih
otrocih, ki so bili izbrani za ortopedično telovadbo, da so potom rednega plavanja postali zopet ravni. Ob tem spoznanju so skušali nekateri zdravniki sestaviti posebno ortopedično plavanje, ki pa zopet ni imelo takega uspeha kakor
navadno kravljanje. In res, saj kravlja-nje ni nič drugega nego posebne vrste plazenje — namreč plazenje po vodi. Prednost crawla pred Klappovimi pla-zilnimi vajami pa je še v tem: pri crawlu vdihujemo čist zrak in — kravljati ni duhamorno, temveč to je pravi užitek.
Vse to govori za to, da je plavanje in zlasti crawl najboljša telovadba za šoloobvezno mladino. Na eni strani je protiutež napram kvarnemu sedenju, na drugi pa zdravilna vaja proti napakam v držanju telesa. Če kdo še vedno ni prepričan o nujnosti plavanja za šolsko mladino, tedaj naj pride pogledat k plavalni sekciji kakega športnega kluba. Še tako neobčutljivo oko bo opazilo, da so plavači in plavačice izredno razviti in harmonično rašeni. In če bo pogledal na skupino onih, ki se vode boje, bo videl nasprotno: ozek prsni koš, povešena ramena, nerodno oblikovan trup, slabi udi...
■ V nekaterih državah je plavanje v šolah obvezno, v Ameriki n. pr. se poučuje samo kravljanje. Pri nas še nismo tako daleč — zato pa toplo priporočamo staršem, ki hočejo imeti krepke in lepo razvite otroke, da jih pošljejo v plavalne sekcije športnih klubov. Sedaj, bo otvorjeno zimsko kopališče SK Ilirije, je prilika za to.
Pozor smučarji, turisti in lovci!
Čevlje za smučarje in turiste, kakor tudi jahalne in lovske škornje za dame in gospode, izdeluje najsolidneje in najceneje.
L. LUKAS, Ljubljana
Sv. Petra c. 7.
Dr. M. M.
NEKAJ MISLI O NOGOMETNI TAKTIKI.
Pod vojaškim pojmom »taktika« razumemo v splošnem nauk o uporabljanju raznih vrst orožja ter umetnost voditi razpoložljive moči z ozirom na končni cilj čim boljše in koristneje. Splošni pojmi te taktike veljajo tudi za nogomet, kot bojno igro. Seveda zahtevajo obliko prostora, razvrstitev posameznih vrst ter posebna pravila specijalne poteze. Umetnost voditi enaj-storico, z ozirom na moč, način igre nasprotnika ter cilj, kot harmonično delujoči stroj, je zadeva nogometne taktike. S tem je že povedano, da ne obstoja samo ena takozvana najboljša taktika, temveč da jo je treba šele vsakemu nasprotniku prilagoditi ter jo vsled trenutnih sprememb v lastnih ali nasprotnih vrstah (poškodbe, izključitve itd.) spreminjati. Pogoj zdrave taktike je dobro poznavanje lastne enajstonce, enako važno je previdno opazovanje, izsleditev močnih in slabih točk, ter zdrava ocena nasprotnika. Na podlagi teh momentov podčrtuje enajstorica način igre bodisi bolj obrambnega a*' bolj napadalnega značaja. Šibke točke nasprotnika je treba izkoristiti, močnim pa vzeti ostrino, oziroma jih zadostno kriti. Bojno vrednost enajstorice ocenimo jio tehnični izvežbanosti posameznih igralcev, njih hitrosti, gibčnosti, odločnosti, duhovitosti, teži, velikosti, disciplini, trenutni dispoziciji ter skupnem taktičnem razumevanju. Vsaka vrsta ima svoj delokrog, krilska pa deloma napadalne v bistvu pa bolj obrambne funkcije. Ako prekorači posamezni igralec ali pa cela vrsta svoj delokrog ter opravlja funkcije drugih vrst, potem mora vsled zanemarjenja svojih temeljnih dolžnosti nastati nekje šibkejša točka, ki postane lahko usodna. Igralec, čigar nalogo je prevzel trenutno njegov tovariš, se mora poprijeti takoj druge funkcije, da ostane mreža igralca vedno enakomerno razdeljena, brez večjih praznih prostorov.
Napram močnejšemu nasprotniku je treba obrambne vrste na stroške napadalnih moči ojačiti, tudi napram šibkejšem moštvu mora ostati v obrambne namene zadostno število igralcev. Napadati z napadalci in krilci, pri tem pa prepustiti pet napadalcev dvema branilcema, je taktična napaka. 1 udi začetniku se lahko posreči pravilna napadalna akcija in te možnosti se ne sme lahkomiselno prezreti. Podcenjevanje nasprotnika dokazuje le nogometno nezrelost. Napadalna akcija postane šele potem napad, ako je protinapad otežko-
čen, oziroma nemogoč, -to velja za vsako bojno igro.
Iz razvite napadalne vrste se po-ostruje nevarnost v smeri proti golu koničasto v obliki pravilnega trapeča. V tej obliki stoje tudi obrambne vrste. Najširšo vrsto — to je napad — mora kot prva ovirati najširša obrambna vrsta, t. j. krilska. Prvo zaustavljanje tudi le krilnih napadalcev prepustiti branilcu je v principu nelogično. Stranski krilci morajo paziti posebno na nasprotna krila ter ovirati kombinacijo med zvezo in krilom. Pogosta napaka stranskih krilcev je oddajanje žoge istostranskemu kritemu krilcu. Ako vodi krilska vrsta žogo — za kar ni mnogokrat utemeljenega povoda — potem ne sme napad čakati, temveč se mora • vzporedno premikati cventuelno do meje offsidea — v tem trenutku postanejo pravilni predložki tudi zelo nevarni. Napad mora biti dosegljiv za svojo kril-sko vrsto ter se zavedati svoje naloge. Brezplodno igračkanje notranjega tria, ki napada le na ozki frontini v smislu igre, ki pozna 5 napadalcev ter precej šibko igrišče.
Delo enajstorice mora biti v smislu igre tovariško razdeljeno in sicer precej enakomerno. V nevarnih trenutkih morajo napadalci ojačiti obrambne vrste, ne le »noge križem« gledati obupni boj poslednjih. Branilci zopet ne smejo opazovati le akcije svojega napada, preračunati morajo tudi najnevarnejše možne akcije nasprotnika ter se tem primerno postavljati. Odbojni udarci morajo biti dosegljivi lastni napadalni vrsti. Močne najboljše napadalne in obrambne akcije se menjajo vsak hip, zato je jasno, da morajo tudi navidezno nezaposleni igralci vedno svoja mesta situaciji primerno menjati. Pri dobri enajstorici so vsi deli v stalnem stalnem gibanju. Kdor na igrišču mirno stoji, potrjuje le dejstvo, da se mu luč nogometa še ni zasvetila.
Glede dragocenosti časa je omeniti, da je najpopolnejša ona igra, ki računa z odlomki sekunde to je smiselna precizna »voley« igra. Hitro pridobivanje na terenu z upoštevanjem individualnih sposobnosti posameznih igralcev — ob najboljšem izkoriščanju časa je bistvo modernega nogometa. Obvladati je treba nizko in visoko igro, da je mogoče izkoristiti slabosti enostransko izvežbanih moštev ali posameznikov.
Telesne moči je treba razdeliti na znan čas borbe. Tempo stopnjevati preko svojih moči, pred odločitvijo pa ohlapniti dokazuje, da enajsterica sama sebe ne pozna. Način, kako rešuje enaj-storica vsa predmetna vprašanja tudi pred tujo publiko in napram tujem nasprotniku — osvetljuje takozvano rutino moštva.
O nekaterih najmodernejših sistemih spregovorimo več v prihodnji številki.
Wm	ŠPORTNIKI
kupujte pri
I EK/TIL BAZARJU
na
KREKOVEM TRGU
Plažila
tudi na obroke I
Lahka atletika
LAHKOATLETSKI PROGRAM MADJAROV za 1.1931.
Madjarski lahkoatletski savez je že sedaj objavil program za 1. 1931. Večina dogovorov je že sklenjenih, dočim so pogajanja s Poljsko, Finsko in Anglijo še v teku.
5. julija v Budimpešti seniorski dvomatch z Avstrijo.
12.	julija na Dunaju juniorski dvomatch Avstrija :Madjarska.
19. julija v Budimpešti dvomatch Budimpešta :Berlin.
2. avgusta v Budimpešti Madjar-ska: Italija.
13.	ali 20. septembra v Budimpešti Madjarska :Francija.
VERIFIKACIJE.
: Š 3. novembrom se verificirajo za:
V prejšnji številki objavljeno verifikacijo Zmorka Otona za S Kllirijo, se popravlja v toliko, da se imenovani črta za Ilirijo in verificira za SK Rapid.
Smučarski klub Ljubijana: Brvar Vida, Brvar Stane, Pernuš Zora, Jenko Stanislav, Trošt Metod. Bizjak Ivan, Jelenič Jernej, Senčar Lado, Završan Franc, Černič Josip, Kodran Josip, Golob Lado, Dougan Danilo, Košir Fedor, Gostiša Danijo, Šraml Bogo, Zupan Ervin, Lukmann Pavel, Michel Ladislav, Smuč Slavko, Kovačič Oskar,, Kolar MTan, Zidar Ždenko, Petrič Ernst, Teran Maks, Kroschl lielmuth, Hronek Franc, Pečar Stanko:, Okorn Dušan, Sporn Zd-nko, Frelih Ivo, Jakopič Fr., Frank Stane, Wissiak Aleksander, Resnik Franc, Bezenšek Boris, Pervanja Albin, Lampe Maks.
S.	K. Reko: Battelino Oton, Batteiino Branislav, Battelino Valentin, Hartman Ivan,- Loborec Slavko, Loborec Marjan, Drašler Ivan, Säger Vilko, Bačar Jože, Omahen: Ignacij, Terpin Anton, Galič Vekoslav, Brodnik Stanko, Jež Riko in Bäumel Heribert.
Slov. Plan. Društvo Ljubljana: Sušnik Josip, Muliar Willy, Banovec Cirila, Uršič Vladimir, Sušnik Rada, Pegan Danilo in Pelan Lidija.
T.	K. Skalo v Ljubljani: Sporn Stane, Poljanec Pavel, Resnik Jože, Ravnik Milica, prof. Ravnik Janko* 1 2 3, prof. Ravnik Anton, Planinšek Egon, Planinšek Milica, Kolb Albin, Čebular Joža; Copeland Fanny S., Predalič Stane, Windisch Rudolf, Drago Burger, Pintar Franče, Umnik- Albin, Lampič Ciril, Bizjak Ivan, Kuralt Danica, Kuljiš-Me-dica Diva, Dogan Janez, Malzen Pina,
' Hudnik Stanko, Borštnar Stana, Boršt-haf Franjo, Sušnik Mihelca, Sušnik Angela, Blatnik Danica, Blatnik Krista, Krapež Vera, .Kozamernik Roza, Koprivec : Drago, Fettich - Frankheim Erna, Česen Ivan, Kajzelj Mirko, Jesih Dana, Kosca Ivan, Vilhar Franjo, Semlič Fr., Sporn Milan, Kovač Saša, Delkin Oskar, Bitenc Janez, Drofenik Herbert, dr. Brenčič Lojze, Skrlep Marija, Skrlep Janko, Kveder Janez.
Smučarski odsek Bratstva na Jesenicah: Cinkovič Jože, Božič Alojz, Ambrožič Franc, Mulej Franc, Pristov Janko, Smolej Ignac, Ulčar Mirko, Ulčar Janez, Oman Vencelj, Vidmar Iyan, Grossmajer Anton, Glavič Janko, Noč Alojz, Kozjek Karel, Cingel Ivo, Svetlin Bernard, Klinar Anton, Razinger Stan-. ko, Neuman Karel, Zvezda Karel, Smolej Adolf, Zwischenberger Karel, Medja Alojz, Savnik Pavel, Smolej Janko, Rei-miiljer Teodor, Kozjek Vinko, Jagodic Srečko, Bevc Ludvik, Cufer Jože, Ravnik Jože, Lazar Vinko, Ravhekar Tomaž, Ručigaj Stane, Zupan Franc, Bokal Ferdinand, Tarman Albin, Ravhekar Gustelj,.Markelj Leop., Mlakar Janko.
S. K'. Bled: Poljanec Ivan, Plemelj Pavel, Baebler Lev, Kraihner Rupert, Robič Pavel, ing. Ulrich Vladimir, Troha Ivan, Papier Alojz.
-Smuški klub Bohinj: Sodja Lovrenc, Godec Tomaž. Gašperin Jože, Murovec Anton. Arh Lovro, Korošec Leopold, Cej Ivan, Cop Matevž, Odar Franc, Torkar Martin, Rozman Viktor, Novšak Avgust, Preželi Jaka, Rozman Jože, Žen Jakob, Jakopič Albin, Žnidar Alojz, Kikelj Jakob.
Za Mariborski podsavez:
Slov. Plan. Društvo Maribor-Ruše:
dr. Bergoč Josip, Basiako Slava, Breznik Alfred, Cingerli Ljubica, Cingerli Danilo, Dolinšek Tončka, Dolinšek Rozika, Dolinšek Pavel, Dolinšek Mirko, Dolinšek Joško, Dolinšek Hubert, Dolinšek Maks, Divjak Bogomir, Ferenčak Mirko, Faninger Bruno, Ferlinc Boris, Filipič Ivan, Glaser Vida, Götz Hel-muth, Golob Stanko, Gala Marjan, Gaj-
šek Tilka, Gajšek Božidar, Jurca Boris, dr. Jehart Anton, Jazbec Emil, Kronvo-gel Kamilo, Kralj Danči, Kralj Alfred, Kolšek Marjan, Klojčnik Hinko, Lužnik Franc, Lenart Branko, Musič Ljuban, dr. Muhič Franjo, Morn Edmund, Mla-kcr Karel, Majer Franjo, Ozvatič Milko, Priveršek Tone, Pitsch Krista, Petrun Josip, Purkeljc Franjo, Preatoni Angelo, Poljanec Zdenko, Pogačnik Hinko, Pi-šek Franc, Piki Robert, ing. Petriček Janko, Perme Milan, Perin Hinko, Pahor Karel, Pahor Artur, Vales Roman, Rostohar Fr., Szepesy Elemer, Strauss Božo, Skušek Janez, Skarabot Franjo, Serajnik Anica, dr. Sekula Jože, Saurin Alfred, Šilc Joško, Škofič Peter, Turk Joso, Vales Oskar, Vipavec Viktor, Verzel Ernst, Voglar Zdenko, Zupanc Florijan, Žebot Ciril.
Mariborski smučarski klub, Maribor: Aberšek Polde, Andrin Nikola, Allmer Hans, Burger Valter, Bole Stanko, Binder Fric. Bien Rajko, Bibič Rihard, Bibič Martin, Bibič Erna, Csaszar Janoš, Čopič Avgust, Česnik Milan, ing. Černigoj Josip, Dev Saša, Drobnič Otmar, Eylert Wilhelm, Frass Rudolf, Frass Ivan, Franko Dušan, Forstnerič Adolf, Forstnerič Vili, Florjančič Josip, Fischer Karel, Fifolo Adolf, Ferenc Miroslav, Fasching Ernst, Geder Alojz, Gorup Jože, Hajek Ani, Heinrich Otmar, Herman Pavel, Inkret Anton, Ju-Lnec Franjo, Janžekovič Josip, Janc Slavko, Jakše Janko, Krapež Rafael, Krajnc Peter, Kovačič Karel, ing. Kou-delka Rudolf, Košuta Josip, Korban Maksimilijan, Kocpek Josip, Klasinc Roman, Karničnik Hinko, Legat Franja, Mušič Zoran, Munda Josip, ing. Mis Saša, Mis-Zlatnik Hana, Marussig Hu-gon, Novak Marjan, Novak Ivan, Novak Elica, Neuman Bogomir, Pucelj Josip, Puc Franjo, Pongračič Maks, Po-bežin Franjo, Pivko Ila, Pirnat Ignac, Pezdiček Andrej, Perič Franjo, Parma Bruno, dr. Pavlič Franjo, Puh Rok, Ribič Rudolf, Stipane Fric, Soukup Gustav, Serdinšek Ani, Schwentner Alojz, Schram Herman, Šalamun Karel, Tischler Maks, Tscherin Anton, Urbanek Julij, Uršič Franc, Vetrih Franjo, Vetrih Hedi, Vrtovec Stanko, Wendner Franc, Wolf Oskar, Zemljič Vida, Žerjav Mirko, Žunkovič Josip.
I. S. S. K. Maribor: Baloh Igo, Bergant Evgen, Bahun Stanko, Bahun Berto, Crnobori Ivan, Čopič Joško, Domi-celj Branko, Domicelj Savo, Golubovič Vjekoslav, Golubovič Dora, Ciber Josip, Giber Fani, Hreščak Gujo, Hribar Barut, Hribar Breda, Janžekovič Vaclav, Jančer Maks, Koroša Radovan, Koren Franc, Kirbiš Jože, Kraut Štefan, Koštomaj Stanko, Konič Rudolf, Laz-nička Anton, Laznička Josip, Laznička Karel, Lavrenčič Viktor, Lavrenčič Angela, Majer Jože, Mastek Franjo, Petrovič Aleksandra, Puh Valter, Petan Ernst, Peklar Stojan, Peklar Sonja, Pavletič Ferdo, dr. Rosina Igor, Roglič Milena, Roglič Ivan, Rainisch Gisi, Slepič Milko, Simomčič Ludvik, Svetek Carmen, Susterčič Viljem, Senica Rudolf, Pohar Viktor, Šepec Radovan, Skrabar Ernst, dr. Planinšek Odon, Tominšek Viktor, Vidic Julij, Vidic Filo-mena, Vuga Olga, Voglar Fedi, Vrščaj Črtomir, Vrščaj Zinka, Vodeb Danu-ška, Vesnaver Ljubo, Wogesser Adi, Zindauer Milan.
SALDA-KONTE - ŠTRACE JOURNALE - ŠOLSKE ZVEZKE MAPE - ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI, KOPITARJEVA UL. 6 11. NADSTROPJE
S. K. Železničar. Maribor: Fischer NOVOSTI V OPREMI SMUČARJA-
Josip, Glebov Aleksander, Gladnik Jože, Hartlieb Mihael, Heller Ivan, Jošt Ivan, Mandl Friderik, Marinič Alojz, Neuman Georg, Podpečan Franc, Sla-ček Gustav.
T. K. Triglav, Maribor: Burndorfer Walter, Guus Franc, Kramberger Alojz, Krivec Slava, Kvas Helena, Kvas Ivan, Kojc Josip, Letrih Ivan, Muc Ciril, Podgornik Josef, Pristavec Anton, Rosner Franjo, Špes Ivan ml., Spittau Feliks, Stross Josip, Schutta Drago.
V kolikor v teku 8 dni po tej objavi ne bo ugovora, je verifikacija pravo-močna.
Prihodnja objava sledi v zadnji no-vemberski številki.
Tajnik II.
MZSP (službeno). Seja upravnega odbora se vrši v Mariboru, v restavraciji »Orel« v četrtek, dne 20. nov. 1930.
Tajnik I.
RAZPIS GOZDNEGA TEKA ZA SMUČARJE.
SK Ilirija priredi v nedeljo, dne 23. novembra 1930 kondicijski gozdni tek, katerega se lahko udeleže smučarji vseh klubov, ki so včlanjeni v JZSS.
Tekmuje se v dveh skupinah m sicer: v prvi skupini na ca. 7.5 km dolgi progi za izvežbane tekmovalce in v drugi skupini za juniorje in začetnike na ca 3 km dolgi progi.
Start ob 10. uri dopoldan na igrišču SK Ilirije, cilj istotam. Garderoba tudi na igrišču.
Prijave je nasloviti na g. Tinta Lado, kavarna Evropa, Ljubljana.
SK Ilirija.
PISMO Z BLEDA.
Druga lobletnica, obstoja SK Bled.
Danes 17. t. m. poteče drugo leto, odkar se je ustanovil SK Bled, od katerega je dal iniciativo g. Žirovnik Stanko. Klub se prav lepo razvija ter ima svoje sportho igrišče — stadion v Zaki. O de- 1 lovanju in važnem pomenu SK Bleda za povzdigo tujskega prometa na Gorenjskem bomo še obširno poročali.
TURISTA.
(Konec.)
Druga novost so umetne kože (psi). Kože, ki se pritrde na sprednjo stran smuči po vsej dolžini, preprečijo pri vožnji navzgor drsenje nazaj. »Kože« so ozki trakovi iz tulnjeve kože, ki ima močne in trde dlake. Te leže ko drsi smučka navzgor, postavijo se po pokonci in se zapičijo v sneg, ko hoče smučka podrseti nazaj,. Ker so prave kože zelo drage, so smučarji upeljali neke cenejše pripomočke, kakor vrvice, kline in drugo. Najnovejši poskusi z umetnimi kožami iz baržuna z močnimi dlakami, so se dobro iztekli. Te umetne kože so nizke v ceni, in silno trpežne. Le pritrde se lahko samo z jermeni in se zaenkrat ne dado nalepiti na smučko. Če se bo posrečilo preparirati spodnjo stran umetne kože na način, ki bo dopuščal pritrditev z lepilom, tedaj bomo imeli najidealnejše nadomestilo za drage tulnjeve kože.
Nova je tudi priprava, ki olajša vožnjo navzgor v trdi smučini. To so takozvani »Nonslip«-kovinski klini inženirja Busch-a iz Davosa. Je to lahka priprava, ki se pritrdi z enim samim prijemom, ter je v trdem snegu dobro uporabna, toda z ono lahkoto se ne vozi kakor s kožami.
Mnogo skrbi povzroča smučarju-tu-ristu tudi cepin. Vse dosedanje rešitve tega vprašanja so obstojale do sedaj v tem, da se je sekirica cepina odvila, da se je krplica na spodnjem koncu lahko privila, kar pa ni odgovarjalo zahtevam. Tedaj ni ostalo drugega kot nositi cepin v nahrbtniku, kjer pa je ročaj pri vožnji silno oviral. Zadnjo zimo se je prvič pojavil cepin z deljenim ročajem. Spodnji in zgornji del deljenega ročaja imata tulec iz jeklene pločevine. Tulca se vtakne eden v drugega in sklopi z bajonet-no zaporo. Taki cepini so se pri poizkusih sijajno obnesli in se je ročaj prelomil pri obležbi vedno pod ali nad skle-
Sportniki - kolesarji
Spored zimsko športnih prireditev.
Pred kratkim se je vršilo na Jesenicah v Čopovi kavami zborovanje delegatov gorenjskih športnih klubov; pod predsedstvom dr. Berceta, načelnika smuško tehniškega odbora JZSS, je bil določen spored zimsko športnih prireditev za koledarsko leto 1930-31. Zborovanja so se udeležili za SK Bled g. ing. Janko Janša; Bohinjsko Bistrico je zastopal g. Godec; Kranjsko goro g. Pečar; Dovje-Mojstrano gg. Kramar in Zupan ter gdč. Rabičeva; Jesenice pa za SK Bratstvo g. Činkovec, za Sokola pa br. Ravhekar.
Določen je bil nastopni spored zim-sko-sportnih prireditev:
Na Štefanovo 26. dec. Otvoritveni smuški tek, ki ga priredi SK Bled na Pokljuki.
28.	dec. Mladinske tekme Dovje-Mojstrana.
4. januarja Smuški medklubski skoki s sodelovanjem Avstrijcev.
6. januarja 30 km smuški tek v Bohinju in drsalne propagandne tekme na Bledu.
H.	januarja. V raznih krajih bodo klubski dnevi za prvenstvo klubov.
18. januarja. Smuška medklubska tekma; tek in skoki.
25. januarja. Za prvenstvo Dravske banovine, tekme v skokih na Bledu.
29.	januarja. Prihod udeležencev na Bled.
30.	januarja. 18 km tek na Bledu. (Ogled te proge se je vršil 9. t. m.)
31.	januarja. Vojaški patruljni tek s streljanjem.
I.	februarja. Solo skoki in skoki v kombinaciji.
2.	februarja dopoldne. Vztrajnostni 30 km smuški tek v Bohinju; popoldne Mednarodne skakalne smuške tekme SK Bled.
3.	februarja. Izleti gostov.
8. februarja. Medklubska smuška ’ kombinirana tekma.
15. februarja. Župne sokolske tekme v Kranju, v Dovjah in Mojstrani.
22. februarja. Skakalne tekme za pokal »Slovenca«.
L marca. Slalom tekme SK Bleda z Višetnice.
Koncem marca smuški tek s Triglava v Krmo.
s kolesom znamke
„PEUCäEOT“
dosežete sigurne uspehe
Oglejte si zalogo istih pri tvrdki
Ivan Šlibar, Ljubljana,
Gosposvetska cesta 13
Zahtevajte brezplačne prospekte in cenike.
KRALJ KARL ORGANIZIRA SPORT V ROMUNIJI.
Kralj Karl velja za prvega športnika Romunije in je ustanovitelj romunskega sporta. L. 1912 je ustanovil Splošni romunski športni savez in je bil kot prestolonaslednik generalni tajnik novo osnovanega saveza. Leta 1925 je bil izvoljen za podpredsednika in sedaj kot kralj še vedno kaže veselje do pospeševanja telesne kulture.
Romunski športni savez je še do pied kratkega obsegal vse panoge športa, ki so se gojile v Romuniji. Nedavno pa sta se izločila tenis in nogomet ter ustanovila lastna saveza.
Kralj Karl ima danes dela preko glave, kljub temu posveča mnogo časa organizaciji sporta. Pred kratkim je sklical v svojo palačo sestanek delegatov vseh savezov in jim je predložil velikopotezen športni program. Država naj v bodoče kontrolira sport, telesno vzgojo mladine in splošno zdravstveno gibanje. Zgradila bo športne prostore, za katere bo dala občinam njih obsežnosti odgovarjajoče zemljišče. Kralj meni, da bo imel ta načrt dobre posledice. Tako bo n. pr. mogoče skrajšati vojaški rok, ker bo temeljita telesna vzgoja mladine omogočila hitrejšo vojaško vežbanje. Kralj namerava zgraditi številna kopališča z bazeni, država naj bi pri tem pomagala mestom. Končno bo poklical večje število‘dobrih športnih učiteljev, katerih zelo primanjkuje.
Kralj Karl sam je navdušen športnik. Pod njegovim vodstvom bo romunski sport hitro napredoval in zavzel velik razmah.