c*oStnin8 plačana v gotovini
Leto XX., čt. 210
LJ:*fe!?ana, sobota 9* septembra 1939
Cena 1 Din
'Pcavnisrvo iootianc. \natiievo c
- feleton Hev 31 . 3123 3124 3126 «26 nserotn >dc»«*i«?it |..Miano Seten-borgovo ji - let 5492 tr 2492 -*Odružnico Maribor Grajski trg it 9
Telefon * 2455. 'odružnico Celie Kocenova ofleo
Telefon it 190. <ačuni ori oošt ček. eavodih: Lhib-l}ano it. 11.842, Praao čislo 78.18G W<er H 105 741
izhaja
Naročnina znaso mesečno 25 Za inozemstvo 40 (fin.
Ur«an<sivo* (Ubliana, Knafljevc ulica i, teletor <122 3123. 3124, 3125 3126, Maribor Grajski trg itev F. telefon Bs*. 2455} Zeli« Strossmayerfevo ulica ilev. 1 isteteo Jfev 65
'-■Vooir r»# +ra?r-
Nemci zasedli Varšavo
Pollaki so izpraznili prestolnico včeraj popoldne po kratkem boju, nakar so se umaknili proti
Bugu - Silno navdušenie po vsel Nemilii
Ljubljana, 8. sept.
Nemško uradno poročilo javlja, da so danes ob 5. popoldne prodrle motorizirane nemške čete v poljsko prestolnico in jo pričele zasedati. V jutranjem uradnem poročilu nemške vrhovne komande je bilo rečeno, da se nahajajo nemške čete še kakih 40 km od poljske prestolnice. Na podlagi tega je očitno, da so se poljske čete umaknile brez večjega odpora, nakar se je motoriziranim oddelkom nemške vojske brez posebnih težav posrečilo prevaliti to poslednjo, razmeroma kratko razdaljo.
Vest o padcu Varšave je na prvi pogled težkega pomena, ker je vprašanje, v koliko je evakuacija Varšave in njena prepustitev v roke nemške vojske v strate-gičnem načrtu, ki ga izvaja poljska vrhovna komanda, ali pa posledica naglega prodiranja nemške vojske. Po poljskih in nemških vesteh vsekakor izgleda, da se glavnina poljske vojske koncentrira k odločilnemu spopadu ob Visli in Bugu.
Tako iz poljskih kakor iz nemških poročil je razvidno, da je ostala glavnina poljske vojske še vedno intaktna. Velikih in odločilnih bitk in spopadov med obema vojskama dosedaj še ni bilo. bližajo pa se nesporno z veliko brzino. Nadaljnii stra-tegični umik poljske vojske ni več mogoč in bitka, ki jo imamo pričakovati v prihodnjih dneh, bo sigurno odločilnega pomena za nadaljnjo obrambo in operacijsko sposobnost poljske vojske.
Težki boji, ki so se vršili na zapadni fronti med francoskimi in nemškimi četami poslednje dni. so dali povod za razne senzacionalne vesti. Te borbe so sedaj pojasnjene kot pripravljalne borbe predvsem taktičnega značaja, ki se odigravajo v prostoru med obema obrambnima črtama francoske in nemške armade, to je med Maginotovo in Siegfriedovo linijo. Verjetno je, da hoče Francija s tem, da je angažirala na točki pri Saarbriicknu razmeroma močne odrede svojih motoriziranih trup. pritegniti nase večje nemške sile. Poslednji cilji, ki jih pa zasleduje francosko vojno vodstvo s temi operacijami, zaenkrat niso jasni. Vsekakor je zanimivo, da se borbe na zapadni fronti niso razvile vzdolž cele fronte, nego imajo še vedno prvenstveno lokalni značaj.
Nemško vrhovno poveljstvo očividno ne želi pripisati tem bojem nobenega večjega pomena ter o dogodkih na zapadni fronti tudi danes ničesar ne poroča. Pričakovati je, da bo vojaški položaj prihodnje dni tako na zapadni kakor na vzhodni fronti znatno razjasnjen.
Zanimivo je, da so angleške in francoske letalske sile še vedno zelo rezervirane v svojih operacijah. Kakšni računi se krijejo za to taktiko rezerviranega štaba, zaenkrat še ni razvidno. Koncentracija angleških in francoskih čet za Maginotovo linijo je prav za prav šele v polnem razvoju in angleške divizije ekspedicijskega kora verjetno še niso povsem razvrščene na svojih položajih.
Angleški letalci so tudi danes izvršili propagandni polet nad nemškim ozemljem in ga obsipali s propagandnimi letaki. To so morda bravurozna dejanja, toda v dneh, ko javljajo nemška vojna poročila naglo prodiranje nemških vojsk na vzhod in nemški radio od ure do ure obsipa nemški narod z vestmi o doseženih uspehih, je učinek papirnatih bomb sigurno hudo problematičen.
Italijanska sodba o vojaškem položaju
Milan, 8. septembra, b. Turinska »Ga-zetta del Popolo« objavlja članek svojega uglednega vojaškega sotrudnika generala Romana o trenutnem vojaškem položaju. General Romano najprej ugotavlja, da je velika letalska ofenziva kot uvod v vojno izostala, nato pa opozarja na svojo pred tedni izraženo domnevo, da ne velja za vojaške strokovnjake nobena še tako utrjena fronta za nezavzetno, ako razpolaga napadalec z zadostnim vojnim materialom in se ne straši žrtev, ki so za tako ofenzivo potrebne. Po mnenju generala Romana moramo v novi vojni, ki se je komaj začela, računati še z velikimi presenečenji. Znano je, da je Nemčija leta 1914 s svojimi 305 in 420 milimetrskimi kalibri dosegla velike uspehe, dočim so se proti koncu vojne izkazali zlasti angleški tanki. Spričo sedanje operativne neaktivnosti svojih zaveznikov ne more Poljska storiti ničesar drugega kakor to. da poskuša kolikor mogoče zadrževati sovražnika v nadaljnjem prodiranju, istočasno pa zbirati svoje sile v notranjosti države za kasnejše odločil-nejše spopade.
Dr. Beneš — aktiven član čsl. legije v Londonu
I/mdon, 8. sept. z- Bivši predsednik češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš se je danes vpisal za aktivnega člana češkoslovaške legije.
Jeruzalem, 8. sept. c. V Palestini je bila osnovana češkoslovaška legija.
ČeSke oddaje angleških radio-postaj
London, 8. sept. c. Danes ob 20.45 so začele angleške radijske postaje z redno oddajo poročil tudi v češkem jeziku.
Berlin, 8. sept. br. Danes ob 17. so nemški motorizirani oddelki dospeli do Varšave in so se prvi nemški vojaki pojavili v varšavskih predmestjih.
Berlin, 8. sept. w. Na pohodu proti Varšavi so motorizirane čete dosegle Bavo Mazoviecko in odtod naglo prodrle do Varšave. Po kratki borbi so se poljske čete umaknile in prepustile prestolnico nemškim četam.
Bim. 8. sept. br. Agencija Štefani je nocoj objavila vest iz Berlina, da so ob 17.15 oklopni oddelki nemške vojske vdrli v Varšavo.
Berlin, 8. sept. (DNB) Vest, da so nemške čete v petek ob 17.15 popoldne vkorakale v Varšavo, je bila sprejeta v Berlinu z bučnim zadovoljstvom. Še nikoli, odkar trajajo sovražnosti med Nemčijo in Poljsko, niso bili časopisi, ki so izšli v ogromnih nakladah, tako hitro razgrabljeni, kakor ob tem poročilu. Ljudje so se v velikanskih gručah gnetli pred izložbami, v katerih so raz-obešeni zemljevidi z označkami napredovanja vojnih operacij. Prvo vest o zasedbi Varšave je v Berlinu prinesel radio. Po sporočilu, da so nemške čete
stopile na tla varšavskega mesta, je bila zaigrana državna himna, ki so ji sledile vojaške koračnice.
Pred Poznanjem
New York, 8. sept o. Po brezžičnem poročilu agencije Associated Press iz Berlina so nemške čete prispele danes do Poznanja
Osem letalskih napadov na Varšavo
Varšava, 8. sept. c. Poljska uradna poročila še vedno zagotavljajo, da je Krakov slej ko prej v poljski posesti. Včeraj je bilo na Varšavo izvršenih 8 letalskih napadov. Neki nemški letalec, čigar letalo je bilo sestreljeno, je pristal s padalom ha glavni varšavski ulici. Skupno je bilo včeraj nad Poljsko sestreljenih 35 nemških leta.1. Nemška letala so nad Varšavo metala tudi letake.
Hitler se vrne
v Obersalzberg
London, 8. sept. p. United Press poroča iz Berlina, da pričakujejo tamkaj, da se bo kancelar Hitler ob koncu tedna vrnil s fronte v Obersalzberg.
Pospešeno prodiranje na vseh poljskih frontah
Poljaki se naglo ussitka|o tudi Iz poznanjske pokrajine Poljski poraz na Lysi gori — četrta podmornica
potopljena
Berlin, 8. septembra. AA. (DNB) Vrhovno poveljstvo sporoča: Operacije na poljskem ozemlju so v teku 7. septembra imele na številnih krajih značaj preganjanja sovražnika. Samo na nekaterih krajih je prišlo do resnih borb. Jugovzhodno od Gorlic in vzohdno od Tarnova prodirajo nemške čete proti Visloči. Severno od Visle so prispeli motorizirani oddelki do Staso-va, severno od Lise Gore pa v pokrajino zapadno od Kamjene. Nemške čete so po hudi borbi prekoračile železniško progo Opočno-Konskije. Severno od Tomašova se je tankom posrečilo izgnati sovražnika iz Rave Marzevjetske ter so zdaj oddaljeni 60 km od Varšave. Med Torungem in Brodnico so nemške čete prekoračile reko Drevenc. Posadka na Westerplatti pri Gdansku se je predala po napadu, ki so ga izvršili pionirji mornariških napadalnih oddelkov s pomočjo vojne ladje »Schle-swig-Ho!stein«. četrta poljska podmornica je uničena.
Berlin, 8. sept. c. Današnja nemška vojna poročila iz Poljske pravijo, da so Nemci iz Vzhodne Prusije prodrli do Lomze, in na jugozapadu od Varšave do mesta Kave. Južno in severno od Poznanja so Nemci zavzeli več mest. Pri Lisi Gori se je vršila večja bitka, v kateri so bili Poljaki poraženi. S Slovaške so nemške čete prodrle preko Tarnova do Visle.
25.000 Poljakov ujetih
Berlin, 8. septembra. A A. (DNB) Po ugotovitvah nemškega vrhovnega poveljstva je bilo do včeraj ujetih 25.000 Poljakov ter zaplenjenih 126 topov kakor tudi večja količina oklopnih avtomobilov, števila zaplenjenih strojnih pušk in pušk ter manjših obrambnih topov ni bilo mogoče ugotoviti.
Bim, 8. septembra. A A. (Štefani) Posebni dopisniki italijanskih listov poročajo s poljsko-nemškega bojišča, da Nemci hitro napredujejo proti ciljem, katere je odredilo vrhovno poveljništvo, dasi so ceste slabe in maloštevilne ter mostovi porušeni. Dopisnik »Messaggera« pravi, da se poljske čete umikajo proti črti Varšava— Lublin, in da se bodo še enkrat poskušale odločno upreti se Nemcem ob Bugu, čeprav sta vlada in prebivalstvo zapustili Varšavo. Veliko število prebivalcev Lodža, ki se po mnenju dopisnika nahaja pred padcem, prihaja v Varšavo, kjer se že ču-je grmenje nemških topov. V Radomu in Lublinu je prebivalstvo pripravljeno za evakuacijo proti vzhodu.
Poljska vojna poročila
Curib, 8. sept. br. Poljsko vojno poročilo ne omenja ničesar o današnjih bojih na posameznih odsekih fronte, marveč samo naglaša, da se poljske čete v redu umikajo na določene postojanke in da tudi pri umi. ku nudijo sovražniku odpor in zadržujejo njegovo napredovanje. Poročilo navaja dalje, da so poljska letala danes ponovno preletela vzhodno nemško ozemlje in dospela do Berlina in so spotoma bombardirala več nemških mest.
Varšavska radio-postaja utihnila
Stockholm, 8. sept. AA. (DNB) Po vesteh, ki so sem prispele iz Varšave, je varšavska radiopostaja ustavila včeraj oddajo, ker so bili aparati zaradi bombardiranja hudo poškodovani. Včeraj tudi postaje v LvoVu, Vilnu in Baranovičih niso delale. Železniški promet med Varšavo in
Vilnom je prekinjen, ker je poškodovana železniška proga.
Predsednik poljske vlade Skladkovski je objavil včeraj v varšavskem tisku obvestilo, v katerem meu drugim pravi: Državljani! Vlada poljske republike je prisiljena zapustiti Varšavo. Ona se bo gotovo vrnila, ko bo vojna končana.
Poljska obala se še drži
London, 8. sept. p Gdynia in vsa poljska obala ob Baltiškem morju sta še vedno v poljski posesti. Poljske podmornice kakor tudi v morju položene mine onemogočajo prihod nemških vojnih ladij. Tamošnja posadka je poslala poljskemu generalnemu štabu poročilo, da je Nemci ne bodo mogli pregnati s poljske obale.
Vojna se ho nadaljevala tudi po zasedbi Poljske
Tokio, 8. septembra. AA. (Štefani). Angleško veleposlaništvo v Tokiu je odločno zanikalo vesti, razširjene na Japonskem, da bi angleška vlada v primeru, da bi bila Po'jska popolnoma zasedena, odnehala od nadaljnih sovražnosti napram Nemčiji. V sporočilu poslaništva se pravi, da bi eventualna zasedba cele Poljske mogla imeti za posledico samo konsolidiranje odločnosti Anglije,
Angleško poročilo
o položaju
London, 8. sept. c. V angleških vojaških krogih dajejo sledeči pregled dosedanjih nemških vojaških akcij na Poljskem. Nemške operacije so se vršile v treh delih. Prva akcija je bila namenjena izolaciji koridorja in je šla istočasno iz zapadne in vzhodne smeri. Druga akcija gre zopet iz dveh smeri: iz Vzhodne Prusije proti jugu in iz Šlezije proti severu ter ima namen, da odreže ves zapadni del Poljske. Obe te akciji imata značaj hitrih pohodov, pri katerih so udeleženi predvsem tanki in letala Samo tretia akcija, v Šleziji, je imela značaj frontalnega napada, predvsem iz Slovaške. Proti temu napadu so Poljaki pokazali najmanj odpora.
Rezerviranost v Rimu
Rim, 8. sept. z. Italijanski listi posvečajo padcu Krakova največjo važnost in naglaša jo, da mora naglo napiedovanje nemških čet na Poljskem zbuditi občudovanje. Nasprotno pa ugotavljajo, da na zapadni fronti ni še nikakih resnejših borb. Iz naglega prodiranja nemških čet na Poljskem bi se moglo sklepati, pišejo listi, da se bodo uresničile napovedi Hitleija, da bo vojna »kmalu, morda že v par tednih« končana. Edino »Avenier« nc deli tega optimizma italijanskega tiska in opozarja na to, da je dovedla sklenitev -nemško-ruskega nenapadalnega pakta do zelo dalekosežnih sprememb na Daljnem vzhodu, kar ne bo ostalo brez vpliva tudi na položaj v Evropi. Tega mnenja so tudi merodajni rimski krogi, ki so glede razvoja dogodkov slej ko prej rezervirani. Zadovoljstvo pa zbujajo v italijanski javnosti izjave merodajnih činiteljev, da Italija ne misli spremeniti svojega sedanjega stališča in da njen prestiž v mednarodnem pogledu baš zaradi te previdne politike stalno narašča.
Weygand v Bukarešti
Bukarešta, 8. sept. p. Francosko poslaništvo demantira vesti o bivanju francoskega generala Weyganda v Bukarešti.
Boji med obema
pasovoma utrdb
Francoska pojasnila k dosedanjim bojem na zapadni
fronti
Pariz, 8. septembra. AA. (Havas) Poveljništvo francoske vojske poroča, da je dobil sovražnik na bojišču med Reno in Moselo ojačanja, kar je znak, da prihajajo na bojišče nove vojaške sile iz notranjosti Nemčije.
Poročilo št. 9 z dne 8. septembra zjutraj se glasi: Izvedli smo lokalna napredovanja različnega pomena ter z boljšali s tem občutno naše napredovanje na gotovih točkah.
Boji okoli Saarbriickna
Pariz, 8. sept. c. Neuradno poročajo, da so Francozi včeraj začeli z večjo ofenzivo v okolici Saarbriickna. 600 francoskih tankov, med njimi 70tonski, je prodrlo do Neunkirchena. Artilerijska borba je trajala tudi vso noč. Po novejših poročilih se je potem Nemcem posrečilo zmanjšati francoski vdor. Najnovejša poročila pravijo, da je na gozdnatem gričevju okoli Saarbriickna v teku velika bitka, v kateri na obeh straneh sodelujejo infanterija, arti-lerija in tanki.
London, 8. sept. j. Po poročilu iz Berlina je nemška vlada sklenila izprazniti večji del Porenja.
Pariz. 8. sept. z. »Exchange Tele-graph« poroča, da se vodijo na ozemlju med obema utrjenima črtama na nem-ško-francoski meji ogorčene borbe. Francozi se morajo boriti za vsako posamezno utrdbo in postopati docela sistematično. Nemci se ogorčeno branijo, zaradi česar so žrtve na obeh straneh dokaj velike. Boji se vodijo na vseh točkah Siegfriedove utrjene črte. Oficirji in moštvo morajo prestati najhujšo preizkušnjo svojih živcev, ker so skoraj neprestano v bobnečem ognju obojestranskega topništva. Borbe podpira tudi letalstvo. Tako s francoske, kakor z nemške strani sodeluje več sto letal. V odsek Saarbriicken - Lauters-burg so Nemci poslali znatna ojačenja, ki pa se zaradi zapornega ognja francoskega topništva ne morejo približati določenim postojankam. Francosko topništvo ob sodelovanju letalstva hudo obstreljuje nemške kolone, ki prihajajo iz zaledja.
Zakaj so francoska poročila tako redkobesedna
Pariz, 8. sept. br. Kratka in zelo diskretna vojna poročila so ponekod v Franciji vzbudila pozornost. Francoski uradni krogi glede na to naglašajo, da je položaj na francoski fronti spričo obeh širokih utrjenih pasov povsem drugačen kakor na vzhodni fronti. Francosko vrhovno poveljstvo tudi nima nikakega interesa, da bi izvajalo z naštevanjem zasedenih krajev in postojank, ubitih in ranjenih nasprotnikov. zaplenjenih topov in strojnic, kakšno nesmiselno in za vsakega civiliziranega človeka odvratno propagando na račun padlih in ranjenih bojevnikov.
»Intransigeant« pravi v svojem poročilu o dosedanjih borbah na področju med Renom in Luksemburgom. da so se razvijale izključno na ozemlju, ki leži med francosko mejo in Siegfriedovo črto. Saarbriicken in še nekatere druge kraje so Nemci skoraj že docela evakuirali. Eva-kuirance fo poslali v Koln, Koblenz in še nekatera druga mesta onkraj Siegfriedove linije in na severu.
Angleži «o*l*ejo milijon mož v Francijo
Pariz, 8. sept. j. Francoska vlada je danes sporočila javnosti podatke o angleški pomoči Franciji v sedanji vojni proti Nemčiji. Dočim je mogla Velika Britanija leta 1914 v začetku sovražnosti priskočiti Franciji na pomoč z razmeroma zelo majhno ekspedicijsko vojsko, bo mogla poslati sedaj takoj v začetku vojnih operacij na francoska tla nad milijon dobro izvežba-nih vojakov, opremljenih z vsemi modernimi vojnotehničnimi pridobitvami. To bo za začetek. Kasneje se bo angleška pomoč močno stopnjevala bodisi z vojaštvom iz same Velike Britanije bodisi z ekspedicij-skimi kori, ki bodo prihajali iz številnih angleških dominionov in kolonij.
Prav izdatna bo nadalje pomoč, ki jo bodo nudili Franciji in Veliki Britaniji industrijsko visoko razviti dominioni, kakor Južnoafriška unija in Kanada. Kanadska letalska industrija spada že sedaj med prve na svetu.
Luksemburška v Skrbeh
London, 8. sept. j: Luksemburška vlada je poslala Franciji, Veliki Britaniji in Nemčiji noto, v kateri jih prosi, naj bi spoštovale njeno nedotakljivost. Luksemburška naj bi prišla pod pokroviteljstvo Rdečega križa.
Luksemburg, 8. sept. p. Čim bolj narašča topovski dvoboj na francosko-nemški
fronti in čim bolj se čuje v posameznih krajih v Luksemburgu grmenje topov, tem bolj narašča vznemirjenje prebivalstva. V Luksemburgu so mnenja, da se boji sicer ne bodo prenesli na njihovo ozemlje, boje pa se napadov, kakršen se je pripetil na dansko mesto Esbjerg.
Doslej potopljena ena nemška podmornica
London, 8. sept. c. Kolikor je znano, je bila doslej potopljena ena nemška podmornica.
London, 8. sept. j. Angleški pomorski krogi izjavljajo, da je angleško vojno bro-dovje pričelo sistematično zasledovati nemške podmornice in da je boj proti njim sedaj v polnem teku.
Zopet 3,000.000 letakov
London, 8. sept. c. Angleška letala so ponoči izvršila že četrti izvidniški polet nad Nemčijo in odvrgla nad severno Nemčijo tri in pol milijona letakov. Vsa letala so se nepoškodovana vrnila.
Kaj je z „Gneisenauom"
Berlin, 8. sept. j. Mornariško poveljstvo demantira vest anglešk h listov, da bi bila angleška letala med napadom na Kiel poškodovala veliko nemško križarko ->Gnei senau«. Križarka je popolnoma nepoškodovana.
Letalski alarm v Toulonu
Pariz, 8. sept. c. Ponoči je bil v vojni luki Toulon poldrugo uro trajajoč letalski alarm.
Francoski vrhovni
obrambni svet
Pariz, 8. sept. br. Danes dopoldne je imel francoski vrhovni obrambni svet sejo, ki jo je vodil prezident Lebrun. Seja se je vršila v Elizejski palači in je trajala skoraj tri ure. O njej ni bil izdan ni-kak komunike.
Zunanji minister Bonnet je imel danes dopoldne daljši razgovor s predsednikom senatskega zunanjepolitičnega odbora Be-rangerom.
Nemčijo hočejo izolirati
Pariz, 8. sept. j. V tukajšnjih političnih krogih pripisujejo ogromen pomen ustanovitvi mešanega francosko - angleškega gospodarskega komiteja, ki bo imel svoj sedež v Londonu. Naloga tega komiteja bo, sestaviti dalekosežen načrt o gospodarski vojni, ki jo bosta Francija in Velika Britanija vodili proti Nemčiji vzporedno z vojnimi in diplomatičnimi akcijami. Francoska vlada je imenovala v ta odbor več gospodarskih in finančnih strokovnjakov. Francoski delegaciji načeluje znani pisatelj Paul Morand. Naloga tega skupnega odbora bo med drugim tudi ta, da prepreči v bodoče vsak dovoz živil v Nemčijo, onemogoči dobavo surovin, potrebnih za izdelavo municije in vsega vojnega orožja, ter poskrbi, da bo Nemčija gimprej docela izolirana od ostalega sveta. Načrt za ves ta gospodarski boj so izdelali angleški finančni in vojaški strokovnjaki.
Fond za podpiranje
družin vpoklicanih
Pariz, 8. sept. br. Vlada je danes izdala dekret, s katerim se je ustanovi fond treh milijard frankov, ki bo služil za dajanje podpor družinam vpoklicanih, vojaških obveznikov.
Lebrunova poslanica
Ismetu Ineni ju
Ankara, 8. septembra. AA. (Havas) Predsednik republike Ismet Ineni je sprejel danes francoskega veleposlanika Mas-siglia, ki mu je izročil osebno poslanico predsednika francoske republike Lebruna. V tej poslanici izraža šef francoske države zadovoljstvo vse Francije zaradi prijateljskih zvez, ki krepko vežeta obe državi in ki so pod sedanjimi okoliščinami posebno važnega pomena. Predsednik turške republike je ginjen zaradi tega znaka simpatije prosil francoskega veleposlanika, naj izrazi predsedniku francoske republike njegovo zahvalo in da ga obvesti, da se Turčija iskreno veseli zaradi prijateljskih zvez, ki obstojajo med Francijo in Turčijo, in ki dobivajo pri današnjem stanju stvari posebno vrednost
Pariz, 8. sept. br. Skoraj polovica Ptt-rižanov se je že izselila iz mesta. Ostali so večinoma moški, ki so zaposleni po tovarnah orožja in streliva v pariških predmestjih, ter ženske, ki so nadomestile moške po uradih in trgovinah. Večeri so v Parizu čisto mrtvi. Nobene luči, nobene nabave, skoraj nobenega oc"prtega lokala,
Nadaljevanje na Z. livarni
kar dokazuje, da se ne samo oblasti, nego tudi prebivalci povsem zavedajo resnih ur. Ljudje prebijejo večerne ure doma, večinoma pri radijskih aparatih.
V Parizu so danes pričeli grmaditi vreče peska okrog vseh javnih spomenikov. Tudi slavolok bo kmalu izginil pod peskom.
Preganjanje komunistov v Franciji
Pariz, 8. sept. br. Policijska oblast vrši po vsej Franciji po lokalih komunistične stranke preiskave. Aretiranih je bila cela vrsta aktivnih osebnosti iz komunističnih vrst, ki so osumljene subverzivmh dejani. Glede na preganjanje komunistov v Franciji namerava odposlati sovjetska vlada v eno izmed francoskih luk poseben parnik, s katerim bodo preganjalci lahko odpotovali v Rusijo.
Pariz, 8. sept. c. Francoska vlada je izdala odredbo, da morajo vsi tuji državljani v Franciji imeti posebne karte o identiteti ter še posebno dovoljenje, če potujejo iz enega okrožja v drugo.
Kakšna bo preosnova francoske vlade
Pariz, 8. septembra, b. Današnji listi poročajo o ponovnih posvetovanjih ministrskega predsednika Daladiera s predsednikom parlamenta Edouardom Herrio-tom in jih spravljajo v zvezo z bližnjo preosnovo vlade. Iz zanesljivega vira do-znavajo, da je odpadla kombinacija politične preosnove vlade v znamenju pritegnitve v sedanjo vlado vseh predstavnikov nevladnih parlamentarnih skupin in je namesto nje prevladala druga tendenca, ki predvideva praktično rešitev s pritegnitvijo nepolitičnih osebnosti, po večini strokovnjakov, v Daladierov kabinet.
Kentski vojvoda
ne pojde v Avstralijo
London, 8. sept. Uradno javljajo, da Kentski vojvoda ne bo mogel nastopiti svojega mesta kot guverner Avstralije, ker vrši svojo funkcijo kot admiral angleške mornarice.
Angleška letala nad danskim ozemljem
Kodanj, 8. septembra. AA (DNB) Po vesteh, ki so v toku noči prispele v Kodanj iz severnega Schleswiga in južnega .Jutlanda, izhaja, da so angleška letala letela nad danskim ozemljem. To je dokazano s tem, da so v severnem Schleswigu in južnem Jutlandu našli mnogo propa-
gandnih ietakov, naslovljenih nemškemu f narodu, ki so jih metala angleška letala. 1
Internacija Netncev v Angliji
London,' 8. septembra. AA. (Havas) Internirani so samo oni Nemci, ki so sposobni za nošenje orožja. Nemci v Palestini uživajo vse svoboščine. Taborišča, v katerih so Nemci internirani, so zelo prostrana. Vsi interniranci dobivajo pristojno hrano.
Prvi vpoklici na Irskem
Dublin, 8. septembra, b. Irska vlada je danes pozvala pod orožje vse tako zvane »teritorialce«, ki tvorijo prve obrambne čete, istočasno pa so mobilizirani tudi vsi rezervisti.
Inšpekcijsko potovanje belgijskega kralja
Bruselj, 8. septembra. AA. (DNB) Belgijski kralj nadaljuje svoje inšpekcijsko potovanje ob belgijsko-francoski meji. Sno-či je kralj Leopold prispel v Semois v Ar-denih, danes pa je nadaljeval inšpekcijsko potovanje ter prispel s svojim štabom na luksemburško mejo.
Tiskovna cenzura v Belgiji
Bruselj, 8. septembra. AA. (Štefani) Ukinjeni so ukrepi o zapiranju javnih lokalov ob gotovem času dneva, ki jih je bila belgijska vlada sprejela za časa mobilizacije. Bruselj izgleda ponovno popolnoma normalno. Vlada pozorno pazi, da se ohrani najstrožja nevtralnost. Predvideva se, da bo v zvezi s tem uvedena cenzura tiska.
Zabavišča v Londonu zopet odprta
London, 8. sept. c. Od jutri naprej smejo biti v Angliji zopet odprta gledališča, bioskopi in druga zabavišča. Tudi nogometne tekme so zopet dovoljene.
Mednarodni železniški promet preko Italije
Rim, 8. sept. br. Mednarodni železniški promet preko Italije se polagoma obnavlja. Simplonski ekspres, ki je zadnje dni prihajal le do Milana, vozi sedaj tudi že dalje do Trsta. Promet med Italijo in Francijo je sicer omejen, vendar vozi preko štirih obmejnih postaj dnevno 13 rednih potniških in brzih vlakov.
Iz italijanskih luk odhajajo tudi velike potniške ladje v Severno in Južno Ameriko.
Beležke
Bodite trezni in razsodili
Lov na trgovske ladje
Potopljenih je bilo zopet več angleških paraikov
London, 8. sept. c. štri nemške podmornice so včeraj napadle angleški parnik »Mannaar« (7200 ton), ki je bil na poli iz Liverpoolav Kalkuto. Podmornice so parnik najprej obstreljevale s topovi, nato pa izstrelile pet torpedov, in ga potopile. Ko se je moštvo izkrcalo v rešilne čolne, so podmornice tudi te obstreljevale. Dva indijska člana posadke sta bila ubita in dva težje ranjena. Del posadke je potem rešil neki holandski parnik. drugi pa so morali 24 ur ostati v vodi, preden jih je rešila neka portugalska ladja.
Sidney, 8. sept. br. Ladje avstralske vojne mornarice so zajele 7500 tonsko nemško trgovsko ladjo »Dahn« in jo privedle v tukajšnje pristanišče.
Lisbona, 8. sept. br. Na atlantski obali je bila od neke podmornice torpedirana angleška trgovska ladja »Puckastan«. Na radiotelegrafske klice ameriške ladje »Farmar« je torpedirani ladji prihitel na pomoč parnik »Bilderpick«, ki se mu je posrečilo rešiti posadko torpedirane angleške ladje.
London, 8. sept. c. Z ameriške ladje »Washington« poročajo, da je nemška podmornica torpedirala angleški parnik »Oli-vegrove« (4000 ton). Vsi člani posadke so rešeni
Rio de Janeiro, 8. septembra, c. V tukajšnje pristanišče se je zateklo 12 angleških trgovskih parnikov. V spremstvu že odrejenih angleških vojnih ladij bodo odpluli v luke, kamor so namenjeni.
New York, 8. septembra. AA. (DNB) Kapitan Stadman parnika »Washington«, ki pripada podjetju United states Line, ki je rešil 33 potnikov torpediranega angleškega tovornega parnika »01ivegrow«, ugotavlja v svojem radiotelegrafskem poročilu, da je nemška podmornica pred torpedi-ranjem pozvala moštvo tovornega parnika, naj zapusti ladjo. Šele, ko so rešilni čolni bili daleč od parnika, ga je podmornica potopila. Stadman poroča dalje, da je poveljnik podmornice postopal z največjo kurtoazijo napram moštvu angleškega parnika in da jim je pokazal smer, v kateri morajo veslati ter jim je dal tudi točne nove kompase. Podmornica se je pred tem ponudila, da bo sama odvlekla tovorni parnik, ki ima 4.000 ton, v najbližjo luko. Razen tega je podmornica s signali z rdečimi raketami opozorila ladje v bližini, da se nahajajo v bližini brodolomci. Zato je lahko parnik »Washington« našel rešilne čolne v bližini irske obale in angleškega kanala. Kapetan Stadman poroča dalje, da se brodolomci nahajajo v dobrem stanju. »OHvegrow« se je potopil 6 minut po tor-pediranju.
Berlin, 8. septembra. AA (DNB). Nemški parnik »Franken« je prispel 6. septembra v luko Padang na Sumatri. Pred tem je bil v holandskih vodah napaden od angleških letal, toda ni bil poškodovan.
Madrid, 8. sept. br. V španske luke se je dosedaj zateklo že 54 nemških trgovskih ladij.
London, 8. sept. j. Po dosedanjih podatkih se je v japonska pristanišča zateklo 64 nemških tovornih ladij.
Neka angleška vojna ladja je včeraj ujela nemški tovornik »Inn«.
Veleparnik »Bremen" v nevtralni luki
Berlin, 8. sept. j. United Press poroča lz Berlina, da se je nemškemu veleparni-ku »Bremenu« posrečilo pravočasno zateči se v neko nevtralno luko.
,Rex" na potu v New Vork
Genova, 8. sept. br. Danes je odplul iz Genove največji italijanski potniški parnik
»Rex« za New York. Na ladjo se je vkrcalo mnogo Američanov, namenjenih v Severno Ameriko. Z »Rexom« sta odpotovala v Zedinjene države tudi italijanska konzula v San Franciscu in v Baltimoru.
Ribolov v Skandinavskih vodah ustavljen
Stockholm, 8. septembra. AA. Cene rib v skandinavskih državah so zelo poskočile. Ribolov je skoro popolnoma prenehal, ker se ribiči bojijo min v Baltiškem in Severnem morju.
Izredno zasedanje ameriškega kongresa
Washington, 8. sept. c. Na konferenci tiska je izjavil danes predsednik Roosevelt, da bo kongres skoro gotovo sklican na izredno zasedanje še pred januarjem, ko bi se moralo vršiti redno zasedanje. Roosevelt je napovedal, da bo kongresu predložil spremembo nevtralnostnega zakona, tako da bo ukinjena prepoved izvoza orožja. V poučenih krogih sodijo, da bo Roosevelt predlagal sklicanje kongresa že za drugo polovico septembra.
Boj proti nevtralnosti!emu zakonu v Ameriki
New York, 8. sept. Ameriški listi hudo napadajo vlado zaradi embarga, ki ga je proglasila napram vsem vojskujočim se državam. »New York Times« je mnenja, da je stališče demokratskih držav docela utemeljeno in da se bore za pravično stvar. Javno mnenje v Zedinjenih državah je malone v celoti na strani Francije in Velike Britanije in zato ne more ameriško ljudstvo razumeti, zakaj naj bi bile te države z em-bargom prizadete v enaki meri kakor Nemčija. Naše demokratične ustanove in vse naše demokratično in miroljubno čutenje nam nalaga, da se postavimo v tem vprašanju na stran demokratskih interesov, to je na stran demokratskih držav v Evropi.
Podobno piše tudi »New York Herald Tribune«, ki zahteva od vlade, naj nevtral-nostni zakon v celoti ukine
Izmenjava surovin med Ameriko in Anglijo
Washington, 8. sept. br. Med angleško in ameriško vlado se vrše pogajanja o izmenjavi najpotrebnejših surovin med obema državama. V prvi vrsti gre tu za izmenjavo bombaža in surovega kavčuka. Po obstoječem načrtu bi Anglija dobavljala iz svojih plantaž v kolonijah Zedinje-nim državam surovi kavčuk, iz Amerike pa bi v zameno dobivala bombaž.
Proti navijanju cen v Ameriki
Washington, 8. septembra. AA. Poljedelski minister je opozoril poljedelce, naj ne dvigajo cen življenjskim potrebščinam, ker bi bil v nasprotnem primeru prisiljen intervenirati.
Avstralski vojni proračun
Melbourne, 8. segat. c. Avstralska vlada je predložila parlamentu proračun, ki znaša 102 milijona funtov. Od tega je tretjina določena za obrambne svrhe. Dohodninski davki so povišani za 10«/®. Vlada je sklenila, da ustanovi po angleškem vzoru ministrstvo za informacije.
Dr. Maček v Kupincu
Podpredsednik vlade dr. Maček se je vrnil v Zagreb, kjer se je dopoldne sestal z inž. Košutičem. Nato se je odpeljal v Ku-pinac, kjer sta ga popoldne obiskala inž. Košutič in dr. Krnjevič.
,,Hrvatski dnevu ik" o resoluciji vodstva JNS
V včerajšnjem uvodniku razpravlja glasilo podpredsednika vlade »Hrvatski dnevnik« o stališču raznih strank do sklenjenega sporazuma. Med drugim pravi;
»Izvršni odbor Jugoslovenske nacionalne stranke je v svoji resoluciji zahteval, naj se bodoče volitve izvedejo po novem zakonu, ki bo zajamčil tajnost glasovanja, zastopstvo manjšine in volilno svobodo. To stališče je popolnoma upravičeno in ga v celoti odobravamo. Enako je izvršni odbor JNS izjavil, da bi bilo treba vprašanje hrvatskega ozemlja definitivno končati, ker bi ponovna pogajanja o njem mogla roditi nepovoljne posledice ne samo za sporazum kot tak, temveč tudi za narod in državo. Tudi mi smo mišljenja, da bi bilo bolje, ako bi se bilo to vprašanje definitivno rešilo, toda to nI bilo odvisno samo od nas. Mnenja pa smo, da tudi pri definitivnem reševanju ne bo prišlo do nikakih neugodnih posledic.«
Shodi HSS
»Hrvatski dnevnik« poroča, da se nadaljujejo shodi Hrvatske seljačke stranke, na katerih poročajo poslanci m drugi ugledni člani stranke o srbsko-hrvatskem sporazumu. Strankini pristaši so na vseh shodih soglasno odobrili sporazum in izrazili zaupanje dr. Mačku in njegovi politiki.
Minister dr. Smoljan v Hercegovini
Minister brez portfelja dr. Bariša Smoljan se je mudil te dni v onem delu Hercegovine, ki je s primorsko banovino vred priklopljen novi banovini Hrvatski Obljubil je, da bo povišana cena za odkup tobaka katerega prodaja tvori glavni vir dohodkov za prebivalstvo v teh siromašnih krajih. O političnem položaju je izvajal:
»Naše geslo je: molčati in delati Samo eden ne more ničesar, vsi skupaj moremo vse. Ni mogoče v 24 urah popraviti vse po-greške, ki so se zgodile v zadnjih letih, prepričani pa smo, da bomo kmalu odpravili splošne krivice, storjene narodu. Naši bratje muslimani naj vedo, da ne bodo nikdar zapostavljeni zaradi svoje vere. Hrvatsko banovino bomo razvili v vzorno ozemlje, na katerem se bo spoštovala ravnopravnost vseh verskih izpovedi. Hrvatski kmečki narod se bo boril za to, da se izvede načelo človečanstva in se dvigne dostojanstvo človeka. Čeprav je doseženi sporazum le delen, je prinesel že velike koristi vsemu hrvatskemu narodu.«
Posvetovanja '
staroradikalov
Sinoči sta se vrnila v Beograd staroradi-kalna prvaka Miša Trifunovič in dr. Mom-čilo Ninčič. Bila sta pri predsedniku svoje stranke Aci Stanojeviču, kateremu sta poročala o političnem položaju, kakor se razvija po sporazumu s Hrvati.
črna gora in sporazum
Tednik »Zeta«, ki izhaja v Podgorici ter je podpiral opozicijo v njeni borbi proti dr. Stojadinovičevemu režimu, objavlja uvodnik, v katerem pozdravlja sporazum med Srbi in Hrvati. Poleg ostalega pravi: »S sporazumom je osigurana enakopravnost ne samo Hrvatom, nego tudi vsem ostalim banovinam in delom naroda ene države, ki tvorijo državno zajednico. Črnogorci v novi vladi nismo zastopani. Kljub temu pa sprejemamo sporazum z največjim zadoščenjem in iskrenim veseljem. Črna gora je danes uverjena, da bodo tudi za njo nastopili lepši dnevi in da bo skoraj zavzela v razvoja naše državne skupnosti tisto vlogo, ki ji pripada po geografskem položaju in njeni zgodovinski tradiciji.«
Nazori vojvodinskega lista
Subotiški »Neven«, glasilo JRZ v Vojvodini, izraža svoje globoko zadovoljstvo, da Subotica in Sombor nista bila priključena banovini Hrvatski. »Neven« pravi, da spadata Subotica in Sombor v političnem, gospodarskem in prosvetnem pogledu »v življenjski prostor Beograda«, kar je potrdil tudi sporazum med dr. Mačkom in Cvetkovičem. Po mnenju lista bo morda HSS sedaj sploh likvidirala svoje organizacije po Vojvodini ter se umaknila na teritorij banovine Hrvatske.
Da se HSS vsaj zaenkrat še ne misli odpovedati svojemu udejstvovanju v Vojvodini, kaže izjava uglednega njenega člana, narodnega poslanca Vukoviča, ki je postavil zahtevo, naj se izroči pristašem HSS uprava vseh vojvodinskih občin, kjer je pri skupščinskih volitvah HSS dobila večino glasov. Med temi občinami sta tudi Subotica in Sombor.
Beograd, 8. sept. AA. V zadnjem času se pojavljajo pri nas v zvezi z zunanjimi dogodki raznovrstne vesti, ki nimajo nobene osnove. Te vesti širijo nezavedno ali zlohotno posamezniki, ki so popolnoma ne-obveščeni ali ki so pod vplivom neodgovornih činilcev, ki imajo interes na tem, da se širijo med ljudstvom netočna in ne-'objektivna obvestila. S širjenjem takih vesti se spravlja ljudstvo v zmoto in se bega, čemur se je treba v teh težkih časih izogibati. Zaradi tega se opozarja prebivalstvo, da takim vestem ne veruje in da njihovo razširjanje onemogoči ter prijavi
oblastem osebe, ki širijo take vesti, da M se proti njim lahko postopalo po zakonu. Vsem je znano, da je Jugoslavija glede današnjih dogodkov zavzela nevtralno stališče in da je naša država pomemben faktor miru v tem delu Evrope. Takemu stališču mora odgovarjati tudi dostojanstvena mirnost prebivalcev glede presoje mednarodnih dogodkov. Vse prebivalstvo mora dostojanstveno in mirno ter vzdržno zavzeti nepristransko stališče glede presoje dnevnih dogodkov, ki ae nanašajo na obe vojskujoči se stranki.
Volitve v Švici
ne bodo odgodene
Volitve v novi parlament bodo izvedene kljub napetemu položaju v Evropi v zakonitem roku
Bera, 8. sept. br. Zvezni svet je danes razpravljal o volitvah v nacionalni svet, ki se morajo izvršiti meseca oktobra. Kakor leta 1914., je tudi sedaj sklenil da kljub sedanjemu napetemu mednarodnemu položaju volitve ne bodo odgodene, marveč izvedene v zakonitem roku.
Vojaška cenzura
Bern, 8. sept. br. švicarski zvezni svet je pooblastil vrhovno vojaško poveljstvo, da more zaradi zaščite švicarske nevtralnosti uvesti cenzuro vseh poročil, ki se oddajajo po telefonu, brzojavno, po radiu, s pomočjo filma ali pa po novinskih agencijah. Zaenkrat za liste še ni uvedena pred-cenzura, ker se more zgoditi le s pristankom vlade. Proti ukrepom vojaške oblasti je dopustna pritožba na posebno komisijo. V vseh zadevah, ki se nanašajo na tisk, se morajopritegniti tudi novinarji Nove no-
vinske agencije morajo prositi za posebno dovoljenje, da se jim dovoli poslovanje na švicarskem ozemlju.
Ob nedeljah in praznikih avtovožnje prepovedane
Bern, 8. sept. br. Ob nedeljah in praznikih je zabranjen do nadaljnjega ves zasebni avtomobilski promet. Tudi oblasti se smejo v teh dneh le v najnujnejših primerih posluževati motornih vozil
Poseben vlak za povratek angleških turistov
Bern, 8. sept. br. Da se omogoči angleškim turistom, ki se mude v Švici, povratek v domovino, bo odpeljal v 3redo iz Švice poseben vlak, za katerega se je dosedaj prijavilo nad 500 angleških potnikov.
Alandsko otočje bo vojaško zasedeno
Helsinki, 8. septembra, b. Finska vlada je naročila občinam na Alandskem otočju, naj pripravijo vse potrebno za nastanitev vojaštva. Zaradi varovanja tega otočja bo namreč Finska odposlala tja posebno stražo za čuvanje nevtralnosti, kakor jo določa alandska konvencija.
Švedska obnavlja letalski promet s tujino
Stockholm, 8. sept. j. Z jutrišnjim dnem bo Švedska obnovila svoj redni letalski promet z Dansko, Nizozemsko, Belgijo in Veliko Britanijo. Letala bodo letela čez Kodanj, Amsterdam in Severno morje. Promet bo na teh progah dvakrat dnevno. Nadalje namerava švedska letalska družba vzpostaviti zvezo preko Rige in z Moskvo.
Na Estonskem ne bo izrednih vojaških ukrepov
Reval, 8. sept. br. V Estonski vlada po zatrdilu vlade popoln red in mir. Navzlic kočljivemu položaju vlada ne namerava podvzeti nikakršnih izrednih vojaških ukrepov.
Evakuacija Kovna
Kovno, 8. sept. br. Oblastva so izdelala načrt za evakuacijo Kovna. V prvi vrsti bodo iz mesta odpremili otroke, bolnike in starce. Vlada namerava uvesti obvezno delovno službo pri obrambnih delih za vse moške od 16. do 60. leta. Zaradi velikega pomanjkanja goriva, ki je zavladalo zadnje dneve v Litvi, se namerava vlada obrniti na Rusijo za dobavo ruskega petroleja.
6oo milijonski obrambni kredit na Norveškem
Slovaško diplomatsko zastopstvo v Beogradu
Slovaški listi poročajo, da je iz Bratislave odpotoval v Beograd dr. Josip Cieker, kateremu je poverjena naloga, da kot odpravnik poslov organizira prvo slovaško poslaništvo v Jugoslaviji. Dr. Cieker izhaja iz češkoslovaške diplomatske službe, po ustanovitvi samostojne Slovaške pa je pomagal organizirati zunanje ministrstvo v Bratislavi.
Policijski nevtralnostni ukrepi v Grčiji
Tudi Grčija je v sedanji evropski vojni proglasila strogo nevtralnost in to nevtralnost dosledno izvaja. Poročali smo že, da je med drugim prepovedala po javnih lokalih diskusije o državah, ki so v vojni. Listi prinašajo sedaj nadaljnji policijski ukrep, ki prepoveduje vsako javno izražanje simpatij ali antipatij v gledališčih ali kinematografih o priliki predstav, ki so kakorkoli v zvezi z vojno ali z vojujočimi se državami. Uredba apelira na prebivalstvo, naj izdane ukrepe skrbno izvaja, ker je to v interesu vsega naroda. V enakem smislu podpirajo vladne ukrepe vsi listi, ki poudarjajo, da je sedanja evropska vojna vse preveč resna za lahkomiselne debate in demonstracije.
Oslo, 8. sept. c. Danes se je sestal na izredno zasedanje norveški parlament. Vsi govorniki so poudarjali, da se hoče Norveška v sedanji vojni držati načela najstrožje nevtralnosti. Odobren je bil kredit 600 milijonov dinarjev za obrambne mere, ki naj izvajanje nevtralnosti zasigurajo.
Prijateljstvo med Madžarsko in Bolgarsko
Budimpešta, 8. septembra. A A. (Štefani) Madžarski listi komentirajo predajo akreditivnih pisem novega madžarskega poslanika bolgarskemu kralju ter nagla-šajo pomen besed, ki so bile ob tej priliki izgovorjene, in ki predstavljajo nov dokaz prijateljskih čustev, ki vežejo madžarski in bolgarski narod.
Smrtna kazen za izkoriščevalce vojne stiske
Berlin, 8. septembra. AA. (DNB) Ministrstvo za narodno obrambo je izdalo uredbo, na osnovi katere se razbojništva, tatvine in drugi zločini, izvršeni za časa teme v zvezi z zračnimi napadi, kaznujejo s smrtjo, dosmrtno robijo, ali robijo do 15 let. S smrtno kaznijo bodo kaznovani tudi oni, ki povzročijo požar na poslopjih nemške obrambne in gospodarske sile, dalje oni, ki spravljajo v nevarnost promet na železnicah in cestah, in oni, ki storijo kazniva dejanja, škodljiva za skupnost. Razen tega bodo s smrtno kaznijo kaznovane osebe, ki vršijo v evakuiranih pokrajinah razbojništva. Osebe, ki vršijo kraje v teh pokrajinah, bodo kaznovane s smrtjo na vešalih.
Važni gospodarski
ukrepi v Nemčiji
Berlin, T sept. AA. Zbomik nemških zakonov prinaša uredbo o gospodarski administraciji. Uredba predvideva enotno izvajanje vseh gospodarskih ukrepov v Nemčiji. Na ozemlju Nemčije se otvarja jo novi okrajni gospodarski uradi, ki imajo dolžnost preskrbeti prebivalstvo z važnimi življenjskimi potrebščinami, posebno z ogljem. Med drugim bodo skrbeli okrožni gospodarski uradi tudi za pre-■ skrbo z oljem, gumo, tkanino, čevlji, mi-I lom itd.
Obrambni ukrepi na Nizozemskem
Amsterdam, T. sept. br. Holandska vlada je odredila obsežne ukrepe za obrambo proti letalskim napadom. Vsa važnejša javna poslopja so zabarikadirana z vrečami, napolnjenimi s peskom. Z vso naglico grade tudi zaklonišča za prebivalstvo.
Odrejena je tudi racionalizacija živil in so bile v to svrho izdane živilske nakaznice, s katerimi se dobe vse življenske potrebščine v dovoljni količini. Namen tega ukrepa je predvsem nepotrebno kopičenje živil, kar bi moglo povzročiti povišanje cen. O kakem pomanjkanju živil seveda ni govora. Da bi se zagotovile dovoljne zaloge bencina in drugih pogonskih sredstev za vojaške potrebe, bo v ponedeljek ustavljen ves zasebni avtomobilski promet.
Japonska in Rusija
Tokio, 8. septembra. AA. (Štefani) List »Hoči« piše, da Japonska nima nobenega razloga, da bi odbila eventualni predlog Moskve za ureditev odnošajev med obema državama, v kolikor bi Moskva opustila sovražno stališče napram Japonski. Toda ta predlog mora priti s strani Moskve.
Japonska naročila v Ameriki
New York, 8. sept. j. Japonska vlada bo naročila v Zedinjenih državah večjo količino strojev. Gre za dobavo v skupnem znesku 22 milijonov funtov.
V washingtonskih političnih krogih pripisujejo tej trgovski transakciji znaten politični pomen.
Ruski poslanik
pri Ismetu Ineniju
Carigrad, 7. sept. AA. Predsednik republike Ismet Ineni je sprejel sovjetskega poslanika Tereni jeva.
Nevtralnost Afganistana
Simla, 8. sept. br. Afganistanska vlada je imela dopoldne sejo, na kateri je razpravljala o stališču, ki naj ga Afganistan zavzame glede na vojno v Evropi. Po seji je bil objavljen kratek komunike, \f pravi, da se je afganistanska vlada od krčila za najstrožjo nevtralnost. Poslaniki t Iranu, Turčiji in v vseh evropskih prestolnicah so dobili nalog, da o tem obvestil vlade, pri katerih so akreditirani.
Velika avtocesta iz Adis Abebe do Rdečega morja
Rim, 8. sept. br. Listi poročajo, da je bila sedaj dograjena velika avtomobilska cesta iz Adis Abebe na Asab ob Rdečem morju. Pri tem poudarjajo, da je to morda ena najdaljših in najmodernejših avtomobilskih cest na svetu.
Levantski velesejem v Bariju
Sofija, 8. septembra. AA. (Štefani) Bolgarija je potrdila svoje sodelovanje na levantskem sejmu v Bariju. Bolgarska delegacija se bo udeležila otvoritve sejma.
Odlikovanje notranjega ministra
Beograd, 8. septembra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja je z ukazom kr. namestnikov na predlog predsednika ministrskega sveta odlikovan z redom sv. Save 1. stopnje Stanoje Mihaldžič, minister za notranje zadeve.
Komite za pomoč
Rdečemu križu
Beograd, 8. sept. p. V Beogradu je bil danes ustanovljen poseben komite za pomoč Rdečemu križu. Odbor vodijo soproge francoskega poslanika Brugera, dosedanjega angleškega poslanika Campbella, poljskega poslanika Dembickega, vseučili-škega profesorja Nešiča, upokojenega pomočnika zunanjega ministra Pavloviča, generala Stevanoviča in podpredsednika Rdečega križa Svetozarja Tomiča.
Vremenska napoved
Dunajska: Nekoliko hladneje, porast oblačnosti v glavnem pa brez bistvene spremembe sedanjega vremena,

Lepši kot »»Beli forgovan" fe film	VELIKI VALČEK
To priznavajo danes vsi, kl so videli ta veliki glasbeni in pevski	v m* m* m
film iz življenja kralja valčkov — Job.S traussa! — Kljub lepemu	Luise Rainer — Fernand Gravet m Milica Korjus.
vremenu so vse predstave razprodane! — KINO UNION, tel. 22-21	Predstave ob 16., 19. in Z1- ""
I
KINO MATICA, tel. 21-24
Zelo lep film posnet v alpskih višinah z ganljivo vsebino po Ganghoferjevem romanu
KRALJ PLANIK
HANSI KNOT^CK, PAUL RICHTER. Ob 16., 19. In 21.
Gospodarstvo
Uvedba obče kontrole prt izvozu In uvozu
Bančni in valutni oddelek finančnega ministrstva je včeraj izdal naslednje obvestilo: Finančni minister je s svojo odredbo z dne 6. septembra odredil:
1) Od 12. septembra 1939. dalje se uvede obča kontrola nad uvozom blaga iz držav, ld nam blago plačujejo s svobodnimi devizami. Od tega dne dalje se blago iz teh držav ne sme uvažati ali ocariniti
brez predhodnega uvoznega dovoljenja, ki ga izda devizna direkcija Narodne banke.
2) Devizni odbor pri Narodni banki se pooblašča, da uvede preko devizne direkcije kontrolo tudi nad izvozom nekaterih predmetov v klirinške in neklirlnške države z izdajanjem izvoznih potrdil in dragimi takimi ukrepi.
Ustanovitev direkcije za organizacijo kmetijstva in prehrane prebivalstva
Beograd, 8. sept. p. Da se uredijo gospodarske razmere v državi po predpisih čL 7, 12 in 13. zakona o državni obrambi je včeraj ministrski svet na osnovi § 113 finančnega zakona za tekoče leto in na predlog kmetijskega ministra predpisal uredbo z zakonsko močjo o ustanovitvi direkcije za proučevanje in organizacijo kmet jstva zaradi prehrane prebivalstva.
Izjava kmetijskega ministra
dr. čubrilovica
Kmetijski minister dr. Branko črubrilovič je o tej novi uredbi dal daljšo izjavo, kjer pravi med drugim naslednje:
Na seji ministrskega sveta je bila sprejeta uredba z zakonsko močjo o ustanovitvi posebne direkcije za proučevanje in organizacijo kmetijstva zaradi prehrane prebivalstva in vojske.
Njena naloga bo, da v dobi miru proučuje vsa vprašanja, ki so v zvezi s prehrano prebivalstva, zlasti vprašanja, ki se tičejo organizacije kmetijstva in njegovih produkcijskih elementov. V vojnem času pa bo imela direkcija nalogo, da skrbi za prehrano vsega prebivalstva in vseh vojnih sil. Direkcija bo imela več oddelkov, tako oddelek za statistiko, oddelek za prehrano prebivalstva, oskrbo živine s krmo, oddelek za trgovino in industrijo, oddelek za delovne moči. oddelek za proučevanja in raziskovanja. Ta institucija, ki je gotovo potrebna našemu narodu, bo skrbela, da se zas'gura izdatna prehrana vsega prebivalstva, posebno v pasivnih krajih.
Mnister je nadalje izjavil novinarjem, da je včeraj nasedal gospodarsko-finančni odbor ministrov, ki je med drugim razpravljal o špekulacijah, ki se opažajo v trgovini s pšenico. Razni špekulanti skušajo ceno. ki je določena na 150 do 165 din za stot. znižati. O teh vprašanjih bo izdal odbor ministrov posebne ukrepe, ki bodo v prihodnjih dneh objavljeni. Vsaka špekulacija se bo pobijala z vso odločnostjo Gospodarsko finančni odbor ministrov je razpravljal tudi o ukreph, da se prepreči popolnoma nerentabilna kupčija s svilo. Nadalje je razpravljal o vprašanju kuhanja slivovke s preko 45<>/o alkohola. Končno je gospodarsko-finančni odbor ministrov določil novo notranjo poštno paketno tarfo. Za zavoje do 5 kg bo znašala po 1 din za kg.
Vsebina uredbe
Pri. kmetijskem ministrstvu se ustanovi direkcija' za proučevanje in organizacijo kmetijstva zaradi prehrane prebivalstva.
Direkcija bo vodila kmetijsko statistiko, izdelala bo načrt za prehrano prebivalstva ! ter predlagala ukrepe za izvajanje tega na-> črta in za mobilizacijsko službo. Imela bo i pet oddelkov in sicer: 1. oddelek za stati-' stiko, 2. oddelek za živila ln krmo, S. oddelek za kmetijsko industrijo, 4. oddeJe* za kmetijsko delovno moč, 5. oddelek za proučevanja in raziskovanja.
Oddelek za statistiko bo vodil vso kmetijsko statistiko in poročevalsko službo in bo zbiral podatke o gibanju cen živil in krme ter ostalih življenjskih potrebščin na domačih in tujih trgih ter bo o tem izdajal obvestila.
V	pristojnost oddelka za živila in krmo spada med drugim določitev potrebnih obrokov živil za prebivalstvo ln krme za živino v mirnem in vojnem času, zavarovanje kmetijskih podjetij in ustanov pred zračnimi napadi, izvrševanje uredbe o rezervah živil in nadzorstvo nad skladišči za živila in krmo.
V	pristojnost tretjega oddelka spada evidenca vseh organizacij in podjetij, ki se bavijo s proizvajanjem in predelavo živil in krme, nadzorstvo nad produkcijo in po. trošnjo živil in krme in sodelovanje o teh vprašanjih z zadružnimi organizacijami in evidenca podjetij, ki proizvajajo predmete, potrebne kmetijstvu. Končno spada v pristojnost tega oddelka sestava načrtov za prilagoditev vseh panog industrije za predelovanje kmetijskih pridelkov (tvornice konzerv, mesnih izdelkov, olja, sladkorja, mlini itd.) potrebam državne obrambe.
V	pristojnost oddelka za kmetijsko delavstvo spada zlasti skrb za zadostno število delavcev v kmetijski produkciji in v industriji za predelovanje kmetijskih pridelkov.
Peti oddelek bo Zlasti proučeval socialne in gospodarske pogoje dela in življenja na vasi glede na prilagoditev potrebam prehrane prebivalstva in vojske. V pristojnost tega oddelka spada preizkuševanje vseh kmetijskih proizvodov in določitev kakovosti ter proučevanje vprašanj, ki so v zvezi z vskladiščenjem živil, Zlasti razvrstitev na posamezne kraje.
Ko se začne izvajati člen 1. zakona o državni obrambi, preide na direkcijo naloga voditi preskrbo prebivalstva in vojske z živili in krmo. V direkciji se ustanovi posvetovalni odbor. O delokrogu in organizaciji tega posvetovalnega odbora bo Izdal kmetijski minister poseben pravilnik. Kmetijski minister lahko predpiše tudi druge pravilnike, ki so potrebni za izvajanje te uredbe jn za sodelovanje drugih ustanov z direkcijo.
Zastoj pri izvozu in cene živilom
že v torkovi številki smo na tem mestu opozorili, da pri nas ne more priti do pomanjkanja živil, zlasti sedaj, ko je nastopil zastoj pri izvozu naših agrarnih presežkov, kar sedaj potrjujejo najnovejše vesti iz Hrvatske in Vojvodine, kjer pričakujejo, da bodo zaradi popolnega zastoja pri izvozu paidle cene živine, svinj, masti kakor tudi cene jajc in perutnine.
Z nastopom vojnega stanja v Evropi se je takoj ustavil ves naš izvoz, številne države so začasno ustavile ves mednarodni promet V zadnjih dneh je prišlo deloma do vzpostavitve prometa na naših mejah, vendar še nadalje obstojajo ovire za izvoz.
Doslej je šlo okrog 40 odst. našega izvoza v Nemčijo in Ceškomoravsko. Zaradi vojnega stanja pa trenotno ni misliti na večji izvoz v Nemčijo, ker je treba prej urediti nekatera važna vprašanja. Tu gre predvsem za vprašanje, kdo trpi riziko, če se med vožnjo zaradi prometnega zastoja pokvari blago. Naše stremljenje gre za tem, da bi tak riziko prevzel nemški kupec od trenotka, ko blago prekorači našo mejo. Prav tako je treba rešiti vprašanje, kdo naj stavi na razpolago potrebne vagone, zlasti ker nimamo garancije, da nam bodo vagoni pravočasno vrnjeni. Obsto jajo pa tudi ovire finančnega značaja. Naši izvozniki, tudi oni, ki imajo stare poslovne zveze, se boje rizika, ki je v vojnih časih zvezan s plačilom terjatev. Enako obstoja tečajni riziko, kajti za klirinški tečaj marke obstoja le začasna in pogojna garancija. To so težkoče, ki se vedno pojavijo v začetku vojnega stanja, dokler se ta vprašanja ne urede.
Važna pa je zlasti okolnost, da imamo v klirinškem prometu z Nemčijo razmeroma znatne terjatve saj nam Nemčija po stanju ob koncu avgusta dolguje v klirin-gu 11.8 milijona mark (168 milijonov din), Češko-Moravska pa 21.5 milijona Kč (32 milijonov din). V normalnih razmerah stanje takih terjatev še ne bi moglo vzbujati skrbi, toda danes je vprašanje, v kakš nem obsegu bomo v bodoče lahko kuno-vali blago v Nemčiji odnosno, kaj nam bo Nemčija lahko Se dobavljala. Verjetno je, da bo Nemčija čim bolj forsirala izvoz, toda obseg nemških dobav bo najbrže znatno manjši, nego je bil prej. Ne glede na klirinške terjatve v Nemčiji bo naš bo doči izvoz v Nemčijo docela odvisen od obsega uvoza iz Nemčije.
' V prometu z Italijo je riziko manjši, ker mi v kliringu dolgujemo Italiji skoro 130 miljionov dinarjev in vsaj za enkrat glede transfera vplačil italijanskih uvoznikov ne bo težkoč. Zato je tudi razumljivo, da se je po nekaj dneh zastoja zopet pričel izvoz goveje živine v Italijo. Tudi izvoz v devizne države ni brez rizika. in sicer zaradi rizika in težkoč pri prevozu po kopnem in po morju.
Zaradi teh razlogov je računati s tem, da bo naš izvoz v glavne izvorne države zaenkrat še precej omejen. To pa ne bo ostalo brez posledic na razvoj naših cen. S tega vidika je razumljivo pričakovanje izvoznikov, da bo nastopila večja ponudba v onih izvoznih predmetih, ki jih sproti izvažamo v večjdh količinah in da bodo cene padle. Prav zaradi tega pa je neupravičena bojazen, da bi pri nas prišlo do pomanjkanja živil, ki je v zaidnjih dneh dajala ljudem povod, da so pričeli kupovati nekatera živila preko dnevne potrebe. Zlasti nesmiselna je bojazen, da bi se pri nas podražila moka. Naša pšenična letina je letos izredno obilna in Prizad je moral odkupiti po intervencijski ceni že 35.000 vagonov pšenice ter nima možnosti, da bi vse to blago vskladiščil. Ker je naša intervencijska cena za pšenico visoko nad svetovno ceno, tudi eventualna podražitev na svetovnem trgu ne more prav nič vplivati na naše cene. Tudi ni upravičena bojazen, da bi prišlo do podražitve mesa in masti, saj je po vesteh iz Vojvodine in Hrvaške zaradi zastoja pri izvozu na trgu vedno večja ponudba, če je ponekod prišlo do podražitve, je jasno, da bodo eventualno višje cene v kratkem zopet padle. Isto velja za jajca in ostale kmetijske pridelke. Kar pa se tiče kolonialnega blaga je treba pripomniti, da bomo kot nevtralna država vedno lahko dopolnili naše zaloge. Pravočasno pa bomo morali predvsem poskrbeti, da bo naša Industrija preskrbljena z onimi surovinami, ki jih moramo uvažati.
Finančna amnestija
V imenu Nj. VeL kralja Petra H. so kr. namestniki na predlog finančnega ministra in na osnovi čl. 130. ustave Oklenili, da se ustavi vsako nadaljnje postopanje in se oprostijo vse izrečene kazni, kolikor niso izvršene, ter njihove posledice, in končno, da se ukine izterjevanje taks za preiskavo in sodbo (zakon o tak-
sah tar. št. 229) glede naslednjih kaznivih dejanj, storjenih do vključno 26. avgusta t. L: 1) § 101, odst. 1, toč. 1, 2, 12 in 13,
po f 102, toč. 1, 2, 3, 4, 5 in 8 ter po 9 108 zakona o državnih monopolih; 2) po ČL 145, 149, 158, 159, in pripombe 1 k ČL 166 carinskega zakona ter po ČL 58. 60 in 61 carinsko-pomorskega pravilnika, v kolikor višina denarne kazni ne presega 10.000 din, s tem da ostane v veljavi zaplemba blaga po čl. 146 car. zakona ostane v veljavi; 3) po čl. 71 zakona o državni trošarini zaradi proizvodnje žganja iz škroba in moke ter podobnega materiala. Ako bi pomilovanec ponovil enako delovanje se bo nadaljevalo postopanje odnosno se bo izvršila izrečena kazen tudi za pomiloščena dejanja v primeru, da od 26. avgusta 1939 ne bodo potekla tri leta.
Uvedba telefonske naročnine po številu
pogovorov
Za vsak telefonski pogovor preko določenega števila bo treba plačati 50 por
Minister za pošto, telegraf in telefon Jo podpisal odlok, po katerem se vsakema telefonskemu abonenta omeji število razgovorov na določeno število mesečno tn se za vsak nadaljnji pogovor plača 50 par. V zvezi s tem odlokom je bilo izdano naslednje uradno obvestilo:
Lastniki telefonov v naših velikih mestih imajo dnevno mnogo večje število razgovorov, kakor lastniki telefonov v drugih evropskih mestih. Vzrok je v tem, da uporaba telefona rd omejena. Vse to ima za posledico podražitev instalacij telefonskih central. Dasi so naše centralo preračunane za sorazmerno večji promet, kakor je normalen v drugih evropskih centralah, je vendar lokalni promet telefonskih abonentov tako naraseL da ga naše avtomatične centrale ne morejo več obvladati ter je dobivanje zvez v krajevnem telefonskem prometu pogosto zelo težavno. Ugotovljeno je, da nastaja tako obilen promet po večini zaradi razgovorov, ki jih ni mogoče kvalificirati kot nujna sporočila, temveč se ti razgovori vršijo samo za zabavo ter trajajo zelo dolgo, in to ravno pri onih abonentih, ki plačajo najmanjšo telefonsko naročnino.
Zaradi tega je poštni minister sklenfl uvesti plačevanje telefonske naročnine po
števila izvršenih nagovorov. Kot prvi korak za definitivno določitev tarife v tej smeri je minister podpisal odlok, po katerem sicer ostane nadalje v veljavi sedanja telefonska tarifa, toda vsakemu abonenta se omejujejo razgovori na določeno število mesečno in bo za vsak pogovor preko določenega števila plačal po 50 par. Največje dovoljeno mesečno število pogovorov Je določeno za »bon en te I. skupine na 500, za abonente H skupine na 370, za abonente UL skupine na 270, za abonente IV. skupine na 170 in za abonente V. skupine na 120. Za voak nadaljnji pogovor oe plača pri dinarja.
Pri štetju pogovorov se vzamejo v po-štev samo oni govori, ki jih zahteva abo-nent sam in ki se vršijo po njegovem pozivu. Govori, ki jih ima abonent takrat kadar Je pozvan po drugi številki, se ne štejejo V telefonski centrali obstoja za vsakega abonenta avtomatičen števec, ki beleži vsak izvršeni pogovor, če se pri pozivu dobi znak, da je drugi telefon zaseden in če se druga številka ne odzove, se tako poziv ne šteje. O tem se obveščajo abonenti vseh avtomatičnih telefonskih central s pozivom, da to upoštevajo pri uporabi svojih telefonov.
Vinarska razstava na velesejmu
V okviru vzorno pripravljene kmetijske razstave na letošnjem jesenskem ljubljanskem velesejmu je za obiskovalce posebno privlačna točka lepa vinarska razstava. Razstavljena so samo pristna originalna ne rezana vina Iz vseh okolišev vinorodne Slovenije. Najboljši strokovnjaki sovina preizkusili ln ocenili ter so izjavili, da je na tej razstavi zastopana prava elita naših vin. Od izbornih cvičkov preko dobrih belih mešanih vin je na razpolago izredno 'epo število odličnih sortnih vin. Vsakemu ljubitelju je dana prilika, da spozna, kakšen je in kakšen mora biti n. pr. laški rizling, silvanec, renski rizling, šipon, beli burgundec, muškatni silvanec itd., kateri pojmi so v Širšem konzumu žal precej nejasni in zmedeni Za majhen denar se vsakdo lahko udeleži strokovne pokušnje. Zato toplo priporočamo obisk te lepe vinske razstave vsakomur, ki zna ceniti najlepšft dar prirode, pristno zdravo in odlično vinsko kapljico. Tudi s prikupno postrežbo bo vsak obiskovalec zadovoljen.
Posebna ocenjevalna komisija, ld so jo tvorili gg. kletarski nadzornik ing. Zu-panič, ravnatelj Kmetijske poskusno in kontrolne postaje inž. Pahor, kmetijski inšpektor v p. Trampuž, višja kmetijska svetnika Kuret in inž. Gorjup, upravitelj posestev Štajerske hranilnice v Podleh-niku Koncilija in vinski trgovec v Ljubljani Levanič, je ocenila razstavljena vina in je ugotovila, da so vsa razstavljena vina odlična ali pa vsaj prav dobra, kar priča o visoki kakovosti slovenskega vinogradništva. Diplome dobijo naslednji razstavljalci vina:
1. Cviček L 1938 — Vinarska zadruga v Kostanjevici; 2. Laški rizling L 1938 — Levanič, Ljubljana; 3. Laški rizling L 1938 in beli burgundec L 1938 — Zupanič Lojze, Vajgen; 4. Renski rizling L 1938 — Gajšek Florijan, Zusem pri Loki; 5. Tra-minec L 1938 — Kletarsko društvo v Ormožu; 6. Traminec L 1936 in muškatni silvanec L 1931 — Feliks de Perko — Monshoff; 7. Beli burgundec L 1938 in traminec L 1938 — Herberstein, Ptuj; 8. Silvanec L 1931 — Kostelac, Dol. Lendava; 9. Muškatni damascenc L 1938 — Mursa, Krapje; 10. Sipon L 1938, beli burgundec L 1938, renski rizling L 1938, muškatni silvanec 1. 1938 in laški rizling L 1938 --Vinarska šola v Mariboru; 11. Beli burgundec L 1938, dišeči traminec L 1938, muškat L 1938, traminec L 1938 — Štajerska hranilnica, Podlehnik; 12. Laški rizling L 1938, renski rizling L 1938 — Banovinsko posestvo Svečina; 13. Renski rizling L 1938 — dr. Ferdinand Attems, Slov. Bistrica; 14. Renski rizling L 1938 — Pfrimer, Maribor; 15. Rdeči burgundec 1. 1937, dišeči traminec L 1938, muškatni silvanec 1. 1938, Bouvierjeva ranina 1. 1931, Bouvierjeva ranina izbor 1. 1931, Bouvierjeva ranina izbor 1937, šampanjec demi
sec, sec in Cuveč Reservče — Clotar Bou-vier, Gor. Radgona; 16. Pelinkovec 1. 1938 -- Kmetijska šola na Grmu; 17. Rulandec 1. 1938 in rdeče vino 1. 1938 — Ulm, Kle-vevž; 18. Cviček L 1938 — Majcen Ciril, Ljubljana.
Razstava zdravilnih zelišč
Na 6amorodnih zdravilnih zeliščih je Slovenija zelo bogata. Mnogo tega blaga izvažamo, še več ga pa porabimo kot domača zdiavila proti najrazličnejšim boleznim. za prehrano in za pripravo zdravilnih likerjev. Razstava zdravilnih zelišč na velesejmu je urejena zelo pregledno in poučno ter ji obiskovalci velesejma posvečajo mnogo pozornosti. Dne 8. t m. je razstavljeno blago ocenila posebna strokovna komisija, ki je priznala odlično oceno naslednjim razstavljalcem:
Lekarna L Oblak, St Vid nad Ljubljano, za razstavljene izdelke iz zdravilnih zelišč (mazilo Oltarna, kreme Kamfla in olje Kamila).
Bratje Tuma, Moste-Lj ubij ana, za razstavljena eterična olja iz zdravilnih zelišč.
Drogerija Gregorič, Ljubljana, za razstavljena zdravilna zelišča za domačo uporabo.
Kmetijska družba v Ljubljani, za razstavljena zdravilna zelišča za izvoz.
Phatos r. z. z o. z. v Splitu, za razstavljena eterična olja iz zdravilnih zelišč.
Jurij Falter, Jurklošter, za gojenje rženih rožičkov.
Franc ZaleteL St. Vid nad Ljubljano, za razstavljene pijače iz zdravilnih zelišč.
Hamad družba z o. z., Trogir, za razstavljene izdelke iz zdravilnih zelišč.
Ivan ZaleteL St. Vid nad Ljubljano, za razstavljene pijače iz zdravilnih zelišč.
Navedeni razstavljalci prejmejo zlate kolajne.
•
Rženi rožlgKL Čeprav sega raziskovanje rženih rožičkov že v leto 1853 in so se dve desetletji trudile najboljše glave veeh narodnosti, kako bi se to pridobivanje Izvedlo na polju, se je to šele v zadnjih letih posrečilo znanemu strokovnjaku za zdravilna zelišča dr. Walterju Hechtu, ki je problem rešil po dolgoletnih poizkusih. Zaradi popolne novosti so postopek v vseh za produkcijo v poštev prihajajočih državah patentirali Jugoslaviji pritiče zasluga, da je takoj razumela pomen te stvari. Poljsko pridobljen rženi rožiček kaže docela nova svojstva in predstavlja zaželjen izvozni predmet. Prve uspešne poljske poizkuse so izvršili Henrik Falter ln njegovi sodelavci v okraju Laško. Na pobudo kmetijskega referenta g. Zupana 'z Laškega je na velesejmu dostopno kmečkemu prebivalstvu vse, kar je treba vedeti pri tem novem postopku, ki izključuje vsako nevarnost, kar je tudi uradno preiskano odnosno dognano.
Zahteve hrvatskih gospodarskih zbornic
Včeraj je bila v Zagrebu konferenca zastopnikov gospodarskih zbornic s področja banovine Hrvatske, ki jo je vodil predsednik zagrebške Trgovske zbornice dr. Krasnik. V svojem otvoritvenem govoru je dr. Krasnik poudarjal velik pomen rešitve hrvatskega vprašanja z ustanovitvijo banovine Hrvatske. Obširna je ila razprava o spomenici, ki jo bo de-putacija zastopnikov hrvatskega gospodarstva izročila banu dr. Subašiču. Spomenica obsega 56 točk ter navaja celo vrsto vprašanj, ki so važna za hrvatsko gospodarstvo. Med drugim zahteva nujno revizijo načina obdavčenja gospodarstva na Hrvatskem. V zvezi z devizno politiko Narodne banke naj se ustanovi centralni devizni odbor, v katerem bo zastopano tudi hrvatsko gospodarstvo. Ukiniti se mora Prizad, iz pristojnosti Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine pa se naj izloči ozemlje Hrvatske, ki naj dobi nov zavod. Narodna banka naj ustanovi samostojno glavno podružnico v Zagrebu za področje banovine Hrvatske. Spremeniti se morajo predpisi o kreditiranju gospodarstva preko Narodne banke in samostojnih podružnic državnih denarnih za-
Gosno«larske vesti
= Gospodarske ome#tve v Bolgariji. Iz
Sofije poročajo, da Je ministrski svet izdal celo vrsto ukrepov za omejitev kon-zuma nekaterih vrst blaga. Tako je odredil, da se ukine ves privatni avtomobilski promet razen v nujnih primerih. Državni avtomobili morajo zmanjšati potro-
vodov. Ukinejo naj se vse zakonske določbe, ki se nanašajo na centralne fonde, pupilni denar in sodne depozite, obenem naj se vzpostavi prejšnje stanje. V Zagrebu naj se ustanovi tudi carinski urad z vsemi pravicami, kakor ga ima direkcija v Beogradu. Dokler se ne ustanovi posebna samostojna monopolska uprava v Zagrebu, naj se ustanovi za Hrvatsko poseben inšpektorat.
Na popoldanski seji so bili sprejeti sklepi o razdelitvi hrvatskega ozemlja na obstoječe zbornice. Nadalje so bili sprejeti sklepi o delokrogu strokovnih združenj na ozemlju Hrvatske. Razpravljali so tudi o spremembi imen prisilnih, kolektivnih in strokovnih združenj na področju Hrvatske. Sklepali so tudi o sodelovanju gospodarskih zbornic na konferenci za no-velizacijo obrtnega zakona, ki je bila sklicana za 12. t m. v LjubljanL
ZA SIGURNO IN DOBRO HOJO,SAMO
PODPETNIKI
šnjo avtomobila za 50%. Pogonska sredstva morajo biti v bodoče sestavljena iz treh četrtin bencina In ene četrtine alkohola. Nadalje je ministrski svet odrediL da se ob sredah in petkih opusti prodaja in konzum slehernega mesa.
Borze
8. septembra
Ljubljanska borza danes zaradi praznika nI poslovala. Znova pa se je pričelo poslovanje na beograjski in zagrebški borzi, kjer pa niso notirali državni papirji.
Klirinški čeki na marke se trgujejo nespremenjeno po 14.30, grški boni pa so se v Zagrebu nudili po 31.25 in v Beogradu po 31.
Na curiški borzi je deviza London danes ponovno za malenkost popustila od 18.10 na 18, deviza Pariz pa je obdržala včerajšnji tečaj 10. _
DEVTZF
Beograd. Oficlelni tečaj®: Amsterdam 2341—2379 Bruselj 756.50—768.50, Curih 995—1005,' London 178.40—181.60, New Tork 4398—4458, Pariz 98.95—101.15. Te-čaji na Svobodnem trgu: Amsterdam 2916.84—2935.84, Bruselj 942.41—948.41, Curih 1230—1240.95, London 223-90—227.10 New Tork 5480—5520, Pariz 122.44 do 124.74.
Curth. Pariz 10, London 18, New Tork 445, Bruselj 75.75, Amsterdam 236.
EFEKTI
Zagreb. Državni papirji ne notirajo. Delnice: Trboveljska 175 bL, Gutman 51 bL, šečerana Osijek 80 den, Iafis 30 den.
Blagovna tržišča
SITO
-f. Chlcago, 8. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 87, za maj 88; koruza: za dec. 60, za maj 62.75.
4. Wiiuilpeg, 8. septembra: Začetni tečaji: pšenica: za okt 80, za dec. 81, za maj 85.
Lep telovadni nastop poljčanskega Sokola
Poljčane, 7. septembra
Sokol v Poljčanah se lepo razvija, kar je ponovno .dokazal telovadni nastop v nedeljo popoldne pri br. Mahoriču, prirejen v proslavo kraljevega rojstnega dne. Prireditev se je začela po prihodu mariborskega vlaka s svečanim sprevodom, ki je krenil ob vzklikanju kralju, kraljevskemu domu in sokolstvu s postaje skozi Pekel na letno telovadišče, mimo grade-čega se sokolskega doma in nazaj do Ma-horiča. Hiše, kjer je korakal sprevod, so bile okrašene z državnimi zastavami.
Sam nastop, ki je obsegal 13 točk. je bil lepo izveden. Spored se je vršil naglo točko za točko brez odmora. Dve točki je dodalo še konjiško društvo. Vsi oddelki so izvajali predpisane proste vaje, ženski oddelki pa še posebne točke. Ugajale so zlasti vaje z balončki, dalje vaje s pahljačami »Baruška« in vaje na gredi. Pohvalno je treba omeniti, da je tokrat društvo prvič nastopilo na orodju (drogu) povsem samostojno brez tuje pomoči. Načelniku br. Mesariču, načelnici s. Gašparičevi, kakor vaditeljicam ln vaditeljem, sestram in bratom Krajnčevi Tini, Požegovi Anici, Bogdanu in Fermolšku za njihov trud vse priznanje. Pred pričetkom nastopov je imel br. starosta na navzočne kratek nagovor in nato je član moške dece Kaie.tan zanosno deklamiral pesem »Starosti kralju Petru n.«, godba pa je zaigrala državno himno. Po končanih nastopih so zapeli »Hej Slovani«. Proste vaje je iz prijaznosti spremljala na klavirju s. Go-ričarjeva iz SI. Bistrice.
Obisk je bil lep. Prispeli so bratje iz Konjic, Loč, Slov. Bistrice. Pragerskega, Studenic, Makol in od drugod. V velikem številu so obiskali prireditev domačini in s tem podprli društvo, ki si je postavilo za smoter, da za sokolsko Petrovo petletko ob polnoletnosti mladega kralja dokončno dogradi sokolski dom, ki bo osnova vsega bodočega sokolskega dela in ki bo z drugimi domovi, prav teko zgrajenimi v proslavo kraljeve polnoletnosti, kot nacionalni in kulturni branik čuval in bedel naš našimi obmejnimi postojankami.
Iz prosvetne službe
Beograd, 8. sept. p. Prof. Vilko Rus je bil premeščen z realne gimnazije v Ptuju na realno gimnazijo v Kočevje.
Šolska tajnica Vida Fajdiga pri sre-skem načelstvu v Kamniku je bila imenovana za učiteliico na ljudski šoli v Kamni, ku, učitelj Leopold Kopač v Slovenjem Gradcu ipa za nadzornika v I. šolskem okraju sresa Maribor levi breg.
Postani in ostani član Vodnikove dr ni bel
Varšava
Varšava, pogled z Visle
Mestno poglavarstvo v Varšavi
Varšavski spomenik pesnika Mickietvicza iz leta 1898.
Za ugotovitev, kdaj se začenjajo pravi-{ce in dolžnosti nevtralnih držav, odnosno pravice in dolžnosti vojskujočih se držav j napram nevtralnim državam, sta velikega pomena dve objavi:
Objava vojne in objava	isti.
V tem pogledu se lahko p .jo razne težkoče, kajti niti prva niti druga objava nista strogo predpisani. O objavi rajnega stanja govori posebna haaška Konvencija (tretja konvencija haaške mednarodne konference iz leta 1907), ki prevzema splošno veljavni običaj, po katerem se vojna smatra »formalno pravična« ali pravična po obliki svojega začetka, ako je formalno napovedana od pristojnega državnega organa, vojno stanje pa posebej objavljeno.
Ta določba pa izgublja v praksi zadnjih let vedno bolj svojo veljavo ln danes tako rekoč nikogar več ne moti dejstvo vojne brez vojne napovedi ali brez objave vojnega stanja med dvema državama. Tako se je na primer začela leta 1932 vojna v Mandžuriji brez vojne napovedi, prav tako žtaiijansko-abesinska vojna leta 1936 in japonsko-kitajeko vojna leta 1937 itd.
Tudi iz razpleta najnovejše mednarodne krize Ob koncu avgusta in v začetku septembra letošnjega leta je znano, da med NemfljD ln Poljsko m btOo niti vojnih napovedi, alti niso bsSe kake posebne obja-je o nastali vojni. Tu se moramo le zadovoljiti z ugotovitvijo nemškega kancelarja Hitlerja v rajhstagn z dne 1. septembra tega leta, da so se istega dne zjutraj oto 5.45 začele sovražnosti na polj-sko-nemški meji, da so nemške čete zavzele Gdansk in bo Nemčija >toliko časa nadaljevala svojo borbo s Poljsko, dokler se ta, bodisi pod sedanjo ah kako drugo vlado, ne ukloni«. Nasprotno pa sta Anglija in Francija postopali po načelih, rekli bi, »klasične diplomacije« in sta ne le stavili Nemčiji ul tirna ti vni rok, temveč sta izdali tudi posebni uradni objavi o vojnem stanju z Nemčijo (Anglija je to storila 3. septembra ob 11.45, Francija pa istega dne ob 17. mi). Za začetek nem-ško-poljske vojne velja Hitlerjeva ugotovitev (L septembra ob 5.45), za začetek angleško-nemške in francosko-nemške voj ne pa obe zgoraj navedeni objavi o vojnem stanju z Nemčijo.
Tudi glede objave nevtralnosti lahko rečemo, da gre bolj za običaj kakor pa za strogo pravilo, ki ba se ga pod kakršnokoli pretnjo posledic morale države, ki hočejo biti nevtralne, držati. Prav zaradi tega sem že v prvem sestavku opozoril, da je nevtralnost lahko prav tako dejanska kakor formalna Na splošno pa je vendar prevladal Običaj, ki je potrjen tudi v peti haaški koncenciji iz leta 1907, da se vse države, ki hočejo ostati v določeni vojni nevtralne, izdajo poseben proglas o nevtralnosti, ki ima dva namena: 1. svečano sporoča javnosti voljo države, da hoče ostati nevtralna v določenem konfliktu, 2. izključuje sleherni dvom glede časovnega začetka te nevtralnosti. Ako imamo na eni strani objavo vojne, na drugi pa proglas nevtralne države, lahko rečemo, da je nevtralnost te države tako časovno kakor v pogledu pravic in dolžnosti, ki so z njo zvezane, točno opredeljena in jasno določena.
Poleg dolge vrste drugih držav, ki so te dni objavile svojo nevtralnost, se je držala tega postopka tudi naša država s svojim javnim proglasom z dne 4. septembra tega leta. Od tega dne dalje ima tudi naša država formalno pravico do spoštovanja svoje nevtralnosti.
Scmtator
11 žrtev spovedne molčečnost!
po znanem J. Spiel-mannovem romanu.
Globoka in pretresljiva filmska drama o vzvišenosti in požrtvovalnosti duhovniškega poklica. — Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri — KINO SLOGA, teL 27-30
I
Domače vesti
Prestolnica poljske republike Varšava sodi med milijonska mesta Evrope. Število njenega prebivalstva je že pred desetimi leti preseglo milijon, v katerem je skoraj tretjina Zidov. Po starosti zaostaja Varšava za Poznanjem in Krakovom, saj jo zgodovina prvič omenja šele ob koncu trinajstega stoletja. Večji pomen je dobilo to mesto L 1569., ko se je v njem prvič sestal skupni državni zbor Poljske in Litve. Od L 1572 so se v Varšavi vršile volitve poljskih kraljev, ki so zbrale v ta namen med njena obzidja vse poljsko plemstvo. Ob koncu šestnajstega stoletja je kralj Sigis-mond IIL prenesel v Varšavo prestolnico Poljska Pod vlado Stanislava Avgusta (1764—95) je mesto močno naraslo in doseglo 80.000 prebivalcev, kar je za tedanje razmere toliko, da so šteli Varšavo med največja evropska mesta. V tem času so bile zgrajene številne lepe palače in v Varšavi se je razvilo važno ognjišče umetnosti, književnosti in znanosti. Po tretji delitvi Poljske L 1795 so vdrli vanjo Prusi in napravili iz nje glavno mesto »Južne Pruske«. L. 1806 jo je osvobodil Napoleon Bo-naparte in ustanovil Varšavsko vojvodino, ki je trajala do L 1815., nato je postala Varšava središče kongresnega kraljestva, ki je bilo priključeno Rusiji. Po ponesrečeni poljski vstaji L 1831 je bila degradirana v navadno gubernijsko rusko mesto.
Med svetovno vojno so Varšavo 5. avgusta 1915 zasedli Nemci in gospodovali v nji do 11. novembra 1918. V dneh od 14. do 16. avgusta 1920 je bila blizu nje vojska boljševiške Rusije; v teh dneh so se vršile bitke med Poljaki in Rusi z zmago Polj-ki jo imenujejo »čudež ob Visli«.
V Varšavi je od osvobojen j a in zedinie-nja sedež prezidenta poljske republike, parlamenta, vlade in osrednjih oblasti. Tu so tudi univerza, politehnika, poljedelska visoka šola, trgovska visoka šola in kon-servatorij.
Mesto je razdeljeno v več četrti, ki se bistveno razločujejo med seboj. Stara Var-čava zavzema severno stran in leži na nizkem hribu ob Visli; tu so mnoge stare palače in ozke ulice, ki imajo prav slikovit videz. Moderne četrti se raztezajo na jug od Grajskega trga, vzdolž po krakovskem predmestju, Ujazdovski Aleji in ulici Mar-šalkovski, ki je najdaljša ulica v Varšavi, saj meri več kilometrov. Židovska četrt obsega okrog petdeset ulic, zbranih okrog Nalewke.
Kraljevski dvor, v republiki sedež prezidenta, je vsak dan tudi javno dostopen in vzbuja pozornost obiskovalcev po svoji opremi izza časa zadnjega poljskega kralja Stanislava Avgusta, ki je imel za dvornega arhitekta Italijana Merlinija. za slikarja pa njegovega rojaka Bacciarellija. Med zgodovinskimi in umetnostnimi znamenitostmi slovi zbirka portretov vseh evropskih vladarjev za časa Stanislava Avgusta. Staromestni Rynek (Trg) je značilen po svoji arhitektonski zaključenosti. tu je tudi iz Sienkiewfrzevih romanov znana Fukierova vi""..... ' . •• 'rgoma
od leta 1590. Blizu je katedrala sv. Jana, v kateri je več slovečih umetnin. Tu je pokopan v sarkofagu pisatelj tudi pri nas priljubljenih zgodovinskih romanov, Hen-ryk Sienkiewicz.
Poleg že omenjene ulice Maršalkovska je ena glavnih žil dovodnic poljske prestolnice Krakovsko predmestje, ulica, ki slovi po mnogih krasnih stavbah, cerkvah in spomenikih. Na skrajnem koncu te dolge ulice je cerkev sv. Križa, ki v nji počiva srce velikega poljskega skladatelja Friderika Chopina (ostalo truplo leži v Parizu na pokopališču Pere Lachaise). V cerkvi kapucinskega samostana je pokopano srce kralja Jana Sobieskega, osvoboditelja Dunaja pred Turki. Najlepši varšavski trg je Plač Teatralny, na katerem stoje rotovž, monumentalno zgrajeni Teatr Wielki (Veliko gledališče) in Teatr Narodowy (za dramo). Izmed muzejev sta posebno na glasu Narodni muzej in Muzej lepih umetnosti. Na Saškem trgu je velika kolonada s spomenikom kneza Jožefa Poniatowskega; slo-večo plastiko je dovršil 1. 1831 znameniti Thorwaldsen, a so jo Rusi prenesli v Ho-mel, odkoder so jo 1. 1923 vrnili boljševiki. Tu je tudi grob Neznanega vojaka. Za njim se razprostira obsežni park. Izmed varšavskih avenij je vredna posebne omembe Aleje Ujazdowskie, ki je najlepša med vsemi in je podobno kakor Champs-Elisees v Parizu zbirališče naj-elegantnejše publike. Tu. so tudi poslani -ške palače mnogih tujih držav. Na koncu te avenije se razprostira najlepši varšavski park Lazienki s krasno rezidenčno palačo zadnjega poljskega kralja; v nji so pozneje bivali ruski carji, kadar jih je pot zanesla v zasužnjeno poljsko prestolnico. Med mnogimi umetnostnimi deli, ki kažejo velik umetniški čut kralja Stanislava Avgusta, je zbirka portretov največjih lepotic njegove dobe. V parku je med d"up'"m amfiteater za predstave pod milim neb"m nekoliko dalje stoji spomenik skladatelja Chopina, delo Szymanowskega.
Mnogo značilnega opazi obiskovalec v židovski četrti, kjer se mu zdi. da je zašel v svet stare zaveze. Onkraj Visle ie r>r°d-mestje Praga, ki ga naseljuje po večini delavstvo.
V splošnem napravi Varšava na tujca močan vtis, čeprav po legi, tioičnosti in lepoti zaostaja za češko Prago. Mnoge kulturne naprave, spomeniki in arhitektonske mojstrovine pričajo o prizadevanju Poljakov, da bi dali svoji prestolnici značnj zapadnjaškega mesta in izrazitega kulturnega središča. Zgodovina Varšave v zadnjih sto petdesetih letih, kakor smo io navedli samo mimogrede, pa očitno označuje vso težko usodo Poljakov in vse posledice geografske lege njihove domovine.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Skopi]e se ie tužiao poslovilo od pokojnega bana
Skoplje, 8. septembra Mimo mrtvaškega odra bana Vladimira Hajdukveljkoviča v Skopiiu je defilirala ogromna množica predstavnikov vojaških in civilnih oblastev, raznih ustanov in organizacij ter trume meščanov Kot vitezu dveh Karadjordjevih zvezd z meči se je i pokojniku poklonil armijski komandant general Peter Nedeljkovič.
V četrtek ob 11. dopoldne so načelniki banske uprave ponesli krsto s pokojnikom pred bansko palačo, kjer je že bila zbrana velika množica pogrebcev Mirno so stale vojaška častna četa z godbo sokolska častna četa in četa četnikov z zastavami. S krasnim govorom se je od pokojnika poslovil podban Aleksander Cvetkovič. ki ie poveličeval pokojnikovo junaštvo m do-brotljivost ter je poudaril: »Tragična smrt našega bana je tem bolj žalostna in vredna obsodbe, ker se je zgodila na dan naše?a velikega narodnega praznika, ko je ves naš narod slavil rojstni dan naše največje na-de.« V imenu Skonlja se je poslovil podžupan Vojislav Djukič.
Nato se je razvil ogromen žalr' spre vod, kakr?nega Skoplje še ni videlo V sa-borni cerkvi je opravil zadu<nico enisko pov namestnik Mihaljo Pešič z 20 sveče niki. Pokojnikovi šolski tovariši pa so ponesli krsto pred cerkev in jo noložili na lafeto. V imenu rezervnih oficirjev se ie poslovil pokojnikov voini tovari« ane'aciiski sodnik Dimitrije Stankovič. Nato se je sprevod pomikal proti kolodvoru. V posebni vagon so položi'; tudi okrog 40 kra$ nih vencev. S pok lirikom so odpotovali v Beograd načelniki banske uprave v Skor 'ju in nekateri višji banovinrki urr.dn;ki. Med številnimi drugimi odličn-"' i. ki so se nrišli za slovo poklonit banu Hp Hnkvelj-koviču. je bi' tudi ban mn'«.v<kf banovine z več svojimi uradniki. Položil je krasen venec.
Nesrečna
Kamwk. 8. septembra V Nevliah nri Kamniku je snoči priče-'o goreti gospodarsko poslopje posestnika Milana Kima. Kako je ogenj nastal, še ni znano, a kljub prizadevanju domačih in gasilcev je noslopje pogorelo do tal. Poleg velike škode, ki jo je požar prizadejal gospodarju, na je družino zadela še hujša nesreča. V gorečem noslopju je ostal tudi domači sin, 14-letni Milan, ki so ga vsesa opečenega komaj rešili iz plamenov. Nesrečnega fanta so nemudno z avtomobilom prepeljali v Ljubljano, v nadi, da ga bodo zdravniki še lahko rešili najhujšega. Ko so ga pripeljali v bolnišnico, je bil nezavesten in vsa skrbna pozornost zdravnikov je ostala brez uspeha. Kmalu po prevodu je opeklinam podlegel.
*	Odlikovanja. Na predlog ministra za vojno in mornarico so odlikovani: z redom Jugoslovenske krone 4. stopnje rez. art poročnik Joško Zupančič, nastavnik Ivan Kovač in višji kontrolor Mihajlo Pe-trič, s 5. stopnjo pa rezervni kapetani 1. stopnje Nace Perko, Hinko Bezgovšek, Vilko Turk, Robert Rot, Matko šmid, Mihael Majcen, Vekoslav Voršič, Peter Horn, dr. Mirko Kambič, Ferdo Klopčar, Dušan Hinič, Dragotin Fugina, Hugo Beltram, Riko Kilar, Franc Vreček, nadalje vojni dobrovoljci Josip Jeras, Franjo Svetec in Anton Mik. Z redom sv. Save 3. stopnje je odlikovan kapetan bojnega broda Emil Domainko, s 5. stopnjo pa letalski major Ivan Pupis, veterinarski major dr. Ivo Ogorelec, intendantski major pri mornarici Anton Antolovič, inženjerski major pri mornarici Vincenc J al en in Milan Pulko ter višji vojno-tehniški uradnik pri mornarici Anton Arko. Nadalje so odlikovani z redom sv. Save 5. stopnje kapetan L stopnje: Karlo Dolinšek, Ljudovit Martin-čič, Franjo Remic, Franjo Rebernfk, Mihajlo Poček, Joško Sajovic, Milan Kope-cki, Josip Verne, Adalbert Smrekar, rezervni kapetan 2. stopnje Mirko Jan čl gaj ter rezervni poročniki Silvester Breskvar, Viljem Cuderman ln Rudolf Gašperin.
*	Smrt snbotiškega divizionarja. V Novem Sadu je umrl brigadnl general Alek-sandar Vučkovič, komandant potiske divizije v Subotici. Svojčas je bil poveljnik mesta v Varaždinu. Bil je zaslužen bojevnik ta ugleden vojaški pisatelj. Zapct-stil je vdovo ta tri otroke.
* Brezsrčen sin. Pri Sv. Križu na Hrvatskem je 64-letna Franja Pavli novičeva izročila posestvo sinu Vekoslavu. Izgovorila si je za preužitek, da jo mora vzdrževati do smrti. Sta je začel mater kmalu zatirati. Ko je mati zagrozila, da bo razveljavila pogodbo, se je sin tako razjezil, da je začel mater pretepati. Udaril jo je v trebuh, da se je onesvestila in že po dveh urah izdihnila. Sosedje so potrdili, da je sta zadnje čase naravnost brezdušno rav-i nal z materjo.
Prijetna toplina
Lutz
* Cerkven koncert v žireh priredi v nedeljo 10. t m. Sattnerjev cerkveni pevski zbor iz Ljubljane, priznano najboljši cerkveni zbor v Sloveniji. V ta namen napravi zbor v nedeljo zjutraj z avtobusom izlet v 2iri, kjer bo v tamošnji lepi cerkvi pel dopoldne pri sv. maši. Izvajal bo prekrasno Sattnerjevo skladbo »Missa Sera-phica«. Popoldne ob treh bo v žirovski cerkvi cerkven koncert na katerem bo zbor izvajal same izbrane pesmi p. Hugolina Sattnerja ta tamošnjega organlsta ta vodje cerkvenega zbora g. Jobsta, čigar dobro ime kot cerkveni skladatelj je splošno znano. Za žirovski kot pomeni ta cerkveni koncert velik glasbeni dogodek. Posebno poudarjamo, da so vesti, da je bil koncert preložen, netočne, ta da se bo koncert gotovo vršil.
TRGOVSKO UCILIŠCE
ROBIDA
s pravico javnosti, Ljubljana, Trnovska 15,
usposablja mlade ljudi po sodobnih metodah in individualnem pouku za samostojne trgovce ta prvovrstne pisarniške moči. Vpisovanje vsak dan, tudi v nedeljo, Trnovska ulica 15.
* Popravi! V včerajšnjem članku »Naše nove šolske čitanke« je zagrešil tiskarski škrat vrsto napak, izmed katerih popravljamo najbolj nerodne, da ne bi obremenile avtorja. Tako čitaj v drugem odstavku: »Kjer šola tega ni mogla dati. je le polovičarsko opravila svojo nalogo.« Takoj nato: »Pri nas je poleg slovenščine važen pouk srbohrvatskega jezika in literature (ne kulture). V odstavku o srednješolskih čitankah: Pisec teh vrstic lahko samo izrazi zadoščenje prijatelja (ne pisatelja) literature ob čitankah take kvalitete. ..«
Državno priznani P!nol#»fni frsrovski tečaj s pravico iavnosti
pri Trgovskem učnem zavodu v Ljublfani, Kongresni trg 2
vpisuje
vsak delavnik med običajnimi uradnimi urami — Tečaj je organiziran kot redna Enoletna trgovska šola ln nudi učencem vse ugodnosti, kot jih imajo učenci trgovskih šol šolnina je dostopna vsakomur. Pojasnila ln prospekti brezplačno na razpolago
♦ Stavka šoferjev v Splitu, šoferji avtobusnih podjetij v Splitu so se že nekaj me. secev pogajali s podjetniki, da bi se jim zboljšale plače in da bi se končno uredil delovni čas. Ker pa so bila prizadevanja za novo kolektivno pogodbo zaman, so šoferji v sredo stopili v stavko ta odtlej je v Splitu ta okolici ustavljen avtobusni promet. Med drugim tudi ne vozijo avtobusi v Trogir. Oblastva posredujejo in je upati, da bo stavka kmalu končana.
Lutz peč
meni!
* Nenavaden izrastek na smreki je našel na posestvu Petra Robiča v Gozdu Martuljku g. Marjan Jamšek. Na veji velike smreke je zrasel velik, sila gost šopek, poln samih svežih pogankov. Zanimivo igro priroie je g. Jamšek poslal uredništvu -Jutra« v pozdrav, za kar se mu lepo zahvaljujemo.
— Pri lenivostl črev in slabem želoden i nera/.položenjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita laravna »Franz-Josefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s sa-linskim sredstvom za odprtje.
• Vojna v malem. V Blažuju pri Sarajevu se je razvila strahovita bitka med domačimi fanti. V torek zvečer so na hribu žgali kres ta so fantje rajali v kolu. Nastal pa je prepir, fantje so se spopadli in že se je tudi zabliskal nož. Mrtev Je obležal 19-letni ključavničarski pomočnik Ljubo-mir K opri vi ca, težko ranjenega pa so pripeljali v bolnišnico l&etnega gozdarjeve-ga sina Lazarja Obučino, učenca državne obrtniške šole v Sarajevo.
Šolski razglas:
Državno priznano ENOLETNO TRGOVSKO UCDLISČE
"5HRISTOFOV UČNI ZAVOD
Ljubljana — Domobranska c. 15.
Vpisovanje
se vrši sedaj redno vsak dan dopoldne in popoldne ob običajnih uradnih urah tudi na praznik in v nedeljo. — šolsko leto se prične v torek, dne 12. septembra. Zavod je potrjen od ministrstva ta ima pravico javnosti (veljavnost izpričeval, rodbinske doklade, vozne olajšave) ter je organiziran kot redna enoletna trgovska šola. — šolnina Je zmerna.
Največji zavod te vrste v naši državi! —.
Lastno novo moderno šolsko poslopje, edinstvena strojepisnica s 50 pisalnimi, računskimi stroji, učilnice za praktične pisar-liške vaje, knjigovodske vaje, filmska predavanja itd. — Pojasnila in novi ilustrirani prospekti brezplačno na razpolag«.
•	Vso dobo po vojni s kroglo v telesu. V Kuli je umrl 451etni Peter TJmlaj ki je nosil polnih 22 let kroglo v životu. Ranjen je bil 1. 1917. in je bila rana take prirode da ni kazalo iskati kroglo. Obdržal jo je torej v telesu in je živel brez nadloge vse do zadnjega časa, ko je začel nenadno bolehati. Nastopile so komplikacije, ki jim je ranjenec podlegel.
*	Lastniki tovornih avtom ob iKH- & op^ zarjajo na oglas »Olt-generator*. Priporo čamo lastnikom, da si čim prej nabavlja »Olt-generator«, izdelek osješke železo livarne in strojne tovarne d. d. Osijek, — »Olt-generator« je znatno bolj ekonomičen, ker rabi lesno oglje. (—)
Velesejem	Lutz peč
Iz LtaMfane
u— Napravite ob Gradaščici mir! Pišejo nam: Radi verjamemo, da si v teh neznosnih, vročih dneh marsikdo želi zvečer malo oddiha, a take vrste oddiha, kakršen se je uveljavil zadnji čas na samotnih klopicah na bregovih Gradaščice pozno v noč, ne more odobravati živ krst. Tod se namreč najmanj dvakrat na teden zbira skupina še mladoletnih fantičev, med njimi tudi nekaj deklet, ter ob spremljavi kitare prepevajo havajske in druge tolkače, se spakujejo in derejo na vso moč. To je že precej podobno razgrajanju, zlasti ker traja tako vpitje do polnoči in' še čez. Za mirne ljudi, ki počivajo pri odprtih oknih je to prava muka. če človeka ta čez mero razigrana mladina zbudi iz sladkega spsu nja — pa gre k vragu vsa noč. Cestni policijski red naj velja za vse!
u— Vsak dan je več obiska na velesejmu in vsak dan večje zanimanje vzbujajo tudi karikature, ki jih je razstavil naš domači karikaturist iz Murske Sobota, Ladislav Kondor. Skoraj ves svet je že obredel, karikiral že najrazličnejše veličine politike, umetnosti in filma. Zadnji čas se je mudil na Bledu, zdaj pa ima kar svoj paviljon na velesejmu. Ljudje se zadovoljno nasmehljajo pri razstavnih karikaturah in marsikdo se da od Kondorja tudi sam karikirati, saj je treba plačati le majhen honorar: odrasli 20 din, dijaki in otroci pa 15 din.
u— Nesreča motociKlista. Včeraj so na kirurški oddelek pripeljali 371etnega Antona Zupana, lesnega manipulanta iz Mengša. Na motorju se je peljal proti Ljubljani, pa je zavozil na kamen kraj ceste ta padel, da je dobil precej hude poškodbe po glavi in po rokah.
u— Več pozornosti otrokom! Zadnji čas so zelo pogosti primeri, da morajo v sploš. ni bolnici nuditi oskrbo nesrečnim malčkom, ki v kuhinj prišarijo do štedilnika to zvrnejo nase lonec kropa ali kaj podobnega Podoba je, kakor da je napetost ki visi v zraku, že tako osvojila živce ljudi, da ne utegnejo več posvečati potrebne pozornosti vsakdanjim opravkom. Včeraj je moral v bolnišnico komaj leto dni stari sinček šoferja Anton Kern iz Tržiča. Zvrnil je nase lonec kropa ta ae hudo opekel po rokajh in nogah.
u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od danes od 20. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravnik dr. Marjan Ahčin, Korytkova ul 18? telefon 36-24.
Z Jesenic
s— Zvočni kino Radio bo predvajal v soboto in nedeljo ob pol 9. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. popoldne) velefilm »Marta Chapdelaine« (po najbolj čitanem francoskem romanu, ki je izšel v slovenščini pod imenom Marija Kožuhova). V glavni vlogi največji francoski igralec Jean Gabin. Med dodatki Paramountov zvočni tednik in kulturni film — Sledi »Njegov najhujši primer«. (—)
Iz Krškega
kr— Osebna vest Na izpraznjeno mesto vodnika krškega orožniškega voda je bil premeščen orožniški podporočnik Lojze Drenik iz Banjaluke, ki je te dni že nastopil službo. Novemu predstojniku orožniškega voda želimo prijetno bivanje med nami!
»
DOLENJI LOGATEC. Zvočni kino Sokol bo predvajal danes ob pol 9. in jutri v nedeljo 10. t m ob 5. in pol 9. zvečer sijajni zgodovinski velefilm »Lord Nel-sonc. Prihodnji spored v sredo m četrtek »Človek zver* po znamenitem romanu od slavnega pisatelja Emila Zolaja. Posetite!
»JUTRO« št. 210
Sobota, 9. BC1939.
M. BRANO
Sest zlatih angelo*
Roman
23
»Da se vrnem h gospodični Carton — ona te zavesti nima. Za svojo lepoto ve le takisto, kakor ji jo kaže zrcalo, ne pa tako, kakor se zrcali v glavah drugih ljudi. Na to mora pa lepo dekle zmerom misliti, drugače utegne spraviti sebe in svojo okolico v nevarnost.«
»Kako sebe?« je začudeno vprašal Ryder.
»To je jasno kakor beli dan: ker ne ve, kakšen vtis dela na druge, lahko ponevedoma zakrivi največje gorje. Samo smehljaj, prijazna besedica, nemara le gib — pa je že kak moški neozdravljivo ob pamet.«
Zasebni detektiv je obmolknil. Čez nekaj časa je spet izpregovoril, to pot pa stvarno in poslovno:
»Gospodična Leslie Carton je ta trenutek v majhni italijanski gostilni, zbirališču na pol zločinskih italijanskih življev v New Yorku — in to z nekim Italijanom iz nižjih slojev, ki je zmožen vsega.«
»Ali je šla radovoljno z njim?«
»Kakor kažejo okolnosti, je kaj drugega povsem izključeno; vprašanje je le. ali je šla s tem človekom — Elia Gonelli se piše — v kdo ve kakšnem neznanem namenu, morda ker kaj hoče od njega,
ali samo iz radovednosti ali iz kakega drugega razloga.«
Prišla sta bila v oni konec me&a, prav tja dO East-Riverja, in v zraku je bilo čutiti bližino morja, ko je avtomobil obstal pred gostilno, ki se je nekam premogočno imenovala »Dante«. Razsvetljena okna so bila kalna kakor bolne oči in so spuščala na ulico le motno svetlobo.
»Tu sva zdaj«, je rekel Woodly. »Da sem na vašem mestu, bi si gospoda Gonellija in gospodično Cartonovo natančno ogledal, seveda pa tako, da jima ne bi stopil pred oči.«
»In zakaj nočete tega sami storiti, kakor je va$a dolžnost?«
»Po pravici vam povem — zato, ker je gospod Gonelli že toliko časa v New Yorku, da mene in moje ljudi gotovo pozna, med tem ko ni vas še nikoli videl. — Zadaj sedita, v pregradku. Ali naj počakam tu — če bi se vam kaj zgodilo?«
»Kaj naj se mi zgodi?«
»Nu, Italijani so ljudje, ki se hitro razburijo, in tisti, ki zahajajo semkaj, držijo drug z drugim kakor žveplo in smola. Če plane gospodu Gonelliju kri v glavo, bi mu utegnilo priti lepo število nožev na pomoč.«
»Ako ni hujšega, se ob tem ne bom spotikal«, je Ryder odvrnil.
»Kakor vas je volja — morda je tako celo bolje, kajti drugače bi se gospodični Carton nemara za-svitalo, da ste najeli detektiva, ki jo zasleduje.«
Ryder je prikimal, krenil na ono stran cestišča in stopil v gostilno, kjer je bilo zelo živo. Med smehom gostov so se zdaj pa zdaj oglašali živahno
razburjeni kriki. Skozi odprta kuhinjska vrata je puhala sopara, ki se;je mokro usedala po zidovih; tla so bila več ko umazana.
Ryder si je pri tocalnici naročil pelinkovec in se s kozarcem v roki nezavzetno ozrl.v sosednjo: obednico. Ob njeni zadnji steni so se vlekli majhni, odprti pregradki in enem izmed njih je s hrbtom proti dvorani sedela' Leslie Carton. Spoznal jo je takoj — ne po zlatih laseh, kajti te je skrival črn šifonast klobuček, temveč po načinu, kako je držala glavo. Njen nasprotnik za mizo je bil'zal človek nekam surovega obraza, oblečen v srajco z rožnato progastimi rokavi.
Ryder je hitro izpil svoj pelinkoveč — potreben ga je bil!
Ne da bi ga dvojica, ki se je živahno razgovar-jala, opazila, se mu je nato posrečilo/ da je prišel do pregradka ob njuhi levici. Natakarju, ki ,je takoj postavil preden j zrele masline in z$jNao,v-$e- s prstom na slepo pokazal neko reč na jedilniku, kajti stene posamenzih pregradkovf so bile/ tako tenke, da bi bila Leslie Carton utegnila spoznati njegov glas, ko bi bil glasno naroČil.
Gonelli je pravkar pripovedoval nekako kockarsko zgodbo — Ryder je razumet vsako besedo.
»--in tedaj je bilo na mizi več ko sto dolarjev. Alfredo pravi: ,Sveta nebesa, če premislim, koliko je to v lirah!', vzame korec in vrže... Osem — kar spodobno. — Alfredo se namuzne, jaz potresem korec — na eni kocki je petica, druga se še malo zatrklja, nato pa: štiri!.. . Jaz pograbim denar, Alfredo zakriči, po očeh mu vidim, kaj prihaja, toda ko izdere nož, imam jaz svojega že v <
roki. — ,Ali naj se dam zaradi tebe obsoditi na smrt?' privi, mahoma ves iztreznjen. .Vrag te vzemi s tvojimi prekletimi kockami vred!' — Nato spravi svoj nož v žep in jo odkuri.«
Gonelli je udaril v glasen grohot, njegovemu rezgetanju se je pridružil jasni smeh Leslie Carton — kurja polt je polila Ryderja po hrbtu. »Me imaš rada — kaj?« je vprašal Gonelli. »Seveda, Elia«, je odgovt^la. _ * »Zakaj prav za prav?« je bbtef vedete
»Zato.-te imsfcfe ^brazgotino na bradi, brazgotino na licu, in brazgotino na čelu«, je odvrnila in se pri tem spet zšbmejala. — tako čudno je bilo slišati, da je Ryderja kar srce zabolelo. , »Torej ljubiš borbene značaje?« je Gonelli nadaljeval;	• • • '
»Kakopak.. .-Daj, povej mi, Elia, kako si prišel do svojih brazgotin.« |g	•
»Eno sem dobil- od nekegamoža, drugo od ženske, tretjo pa. od dečkjfc '— Mciit jebil Sicilijanec — saj. ve&. kadar ti molijo, proisijo Boga, da bi ba njihov ndž zmerom oster. — Žabpdel me je v desni komolec, nož mi je padel iz roke; tedaj me je sunil v> Čelo — kaj sem hotel? Brcnil sem ga, da je pade! po tleh. — Tu me je zadel tisti fante s kamnom — pa se je preteto kesal, ko sem ga dohitel. — .Ženska je bila drobna, sladka stvarca.« »Zakaj si obmolknil? Nadaljuj!« »Menda ne boš ljubosumna?« »Kdo ve — nekoliko že«, je rekla Leslie Carton. Elia Gonelli se je bučno zasmejal — a Ryderju je bilo, kakor da se mu jezijo lasje na glavi.
Mali
o^lasf
CONTINENTAl
Obiskovalcem
velesejma
se priporočam za obisk. -Nizke cene. ledači m P'ia či, prepričajte se Stražiščai Ela, pa\ ilion pri »Žlahtni trti«.
24814-1»
V gostilni Putrich
Danes in jutri zabava s plesom do 2. ure. Vljudno vabljeni.
25015-18
Vsakovrstno zlato
drage kamne, srebro, vsakovrstne antikvitete kupuie po naivišji ceni.
A. Božič
Liubliana, Frančiškanska 3.
294-36
Klavir
dobro ohranjen, poceni ta-kot naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24938-26
Prodtim
Ugodna irilika
Vsak obiskovalec llublian skega velesejma naj ae za mudi obiskati tudi velike razstavo otroških vozičkov vseh nainoveiših modelov po iziemnih cenah tet lan skoletnih modelov po znižanih cenah, kakor tudi dvo-koles, motorjev, šivalnih strojev, pneumatike itd. pri tvrdki »TRIBUNA«, L|ub ljana, Karlovška c. 4.
24665-6
Dva dijaka
sprejmem z vso oskrbo. Cesta 29. oktobra 9-II., vrata 15 (Rimska c.)
24988-22
Čisto sobico
in sončno išče študentka (po možnosti v Šiški). — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »150—200«.
25030-23a
Zdravstva
OKAMA
mazilo i2 zdravilnih zelišč. Čudovit uspeh pri ranah, opeklinah, ožuljenjih (volku), turih, vnetjih itd., za nego dojenčkov pri kožnem vnetju, izpuščajih in krastah na temenu, za raz-pokane prsne bradavice. Glavna zaloga lekarna Mr. J. Oblak, Št. Vid nad Ljub ljano.	187-40
Nesporazum v zakonu?
obrnite se na grafol op-
Karmaha,
ki se odlikuje posebno » analizo človeškega značaia, dela na strogo inanstveo' bazi grafologije, in daie vskemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, H Vam bodo koristili vse VaSe bodoče življenje. Obiske sprejema » Ljubljani hotel »SOČA« Sv. Petra cesta, vsak dan od 9.—12. in od 15.—19 Odgovarja tudi na došlo korespondenco. V Ljubljani ostane do 20. sep tembra.
INSERIRAJ
V JUTRU'
na ugodne mesečne obroke
Ivan Legat
LJUBLJANA
Prešernova ulica 44
MARIBOR
Vetrinjska ulica 30
SKRIRAJTE
V »JUTRO« !
-c priznane nlzKih enab st aabavtte laajboljše moške o-|t>ieke. perilo m vsa praktična oblačila pn
Preskerju
|1JLBLJAN -V
P*»tr» <v»«ta 14
K
PREMOG
KOKS — DRVA
nudi
I. Pogačnik
BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59. Postrežba brezhibna.
Zoper verižništvo in navijanje cen
Odločen nastop v Zagrebu, Splitu in drugod
uspehov
na
ea oglas v
»JUTRU«
ISERIRAJ V „ JUTRU"!
Lesno ogl/e
19 nagonskih množinah kupimo.
Ponudbe na Rudarsko U druženje talionica, Zagreb, Mihanovičeoa ul. 14	•
V nekaterih mestih, zlasti na Jadranu in v Bosni, se je kmalu po pričetku nove'evropske vojne pričelo navijanje cen, obenem pa je prebivalstvo v strahu pred pomanjkanjem začelo nakupovati živež. V pomirjanje prebivalstva so nekatere občinske uprave izdale proglase. Tako navaja občinska uprava v Splitu, da je treba najodločneje zatrditi naši javnosti, da je v Jugoslaviji v izobilju hrane. To zlasti velja za žito, mast, meso, sladkor in ostala važna živila.
Proglas navaja, da iznaša letos samo pre-višek pšenice, namenjene za izvoz, okrog
OBISKOVALCI LJUBLJANSKEGA VELESEJMA — OBIŠČITE PAVILJON
»GRAJSKA KLET"
na veseličnem prostoru, toči se priznano izborni dolenskl cviček, fina Štajerska vina, vedno sveže pivo, žganje, likerje Itd.
Posebna špecijaliteta na velesefmu
vsak dan sveže domače krvavice to peče-nlce, ob vsakem času vsakovrstna topla in mrzla jedila, sprejemajo se abonentL — Vsak dan koncert. — Točna to solidna postrežba, zato ne pozabite to oblfičite nas.
Se vljudno priporoča to vas vabi
TONE HUČ,
veselični prostor* "estavracifa ,.Grafska klet".
POZOR,
posestniki tovornih avtomobilov!
Preuredite pravočasno svoj tovorni avto na pogon z lesnim ogljem namesto z
bencinom
s p o m o c § o
OLT-generatorja
OSJEČKA UEVAONICA ZEUEZA IM TVORNICA STROJEV A D. D.. OSIJEK
45.000 vagonov, previsek turščice pa. 70.000	T
vagonov.'Takisto' je znanS, da j<f meso" z ffi^^/fe
mesnimi izdelki vred eden izmed glavnih izvoznih predmetov. Lahko prir meri, da - v tej ali oni trgovini zmanjka kakšno živilo,^ toda tega ni krivo pomanj: kanje, marveč prevelik naval onih konsu-mentov, ki se brez pravega vzroka hočejo za dalj časa preskrbeti. Splitska občinska uprava poziva meščane, naj vsako navijanje ali skrivanje živil prijavijo mestnemu poglavarstvu. — -Iz Šibenika poročajo, da je policija odločno nastopila pri nekaterih trgovcih,; ki so navijali cene. Štirje trgovci So biH takoj ovadeni sodišču.
V Zagrebu je gospodarska Sloga objavila v dnevnikih opozorilo, v katerem navaja, da so začeli zadnji čas nekateri brezvestni ljudje izkoriščati nejasni položaj, dvigati cene in skrivati robo. Da prepreči" takšno pogubno početje, je pozvala gospodarska? Sloga nft področju mesta Zagreba vse Bvojč člarte, da prijavijo vsak^ primer 'neupravičenega', povišanja čene', špekulacije ali skrivahja zalog V četrtek je bil sestanek gospodarske Sloge s predstavnicami ženskih organizacij .'HSS. . z zastopniki Hrvatske delavske zveze in Zveze hrvatskih zasebnih nameščencev. Na skupr neni sestanku so bili. storjeni sklepi za nadaljnje nastopanje zoper navijalce cen. *
spored se spremeni v toliko, da tokrat po-vorke ne bo. Skupna seia vseh nastopajočih ter članovi in članic v kroju ob 14.30 na telpvadjšču.; Bratski so vabljena, vsa
Iz Celja
slopja
smo poročali, ise je na di^^ealni girnnaziji s klasičnimi''vzpbrVdhickmi'' v Cčlju doslej vpisalo že 1314 učencev in učenk. 60 več nego lani. Ker pa naknadno vpisovanje Se ni zaključeno, še bo število učencev; ki je itak že rekordno, še povečalo. Zavod bo imel letos 32 oddelkov. Ker primanjkuje šolskih prostorov, bo imelo 17 oddelkov dopoldanski, 15 oddelkov pa popoldanski pouk. Kakor vidimo, postaja položaj na celjski gimnaziji zaradi prevelikega števila učencev že nevzdržen. Pouk je želo otež-kočen. Zaradi prenatrpanosti zavoda trpijo profesorji in učenci. Tudi na higieno ni mogoče paziti tako, kakor bi bilo treba. Stalna preobremenitev prostorov pa je tudi poslopju v kvar. Zato je nujno potrebno, da dobi Celje še eno gimnazijsko poslopje, da se čimprej odpravi sedanja neznosna mizerija. Apeliramo na pristojne činitelje, da posvetijo tej zadevi vso pozornost in ukrenejo vse, da bo vprašanje gradnje drugega gimnazijskega poslopja v Celju v najkrajšem času rešeno.
e— Na gostilničarski strokovni nadaljevalni šoli v Celju bo vpisovanje v petek 15. t. m. od 14. do 15. Vpisovanje bo v pisarni deške meščanske šole.
e— Zdravniško dežurno službo za Člane OUZD bo imel v nedeljo 10. t. m zdravnik dr. Premšak na Cankarjevi cesti.
e— Umrla sta v celjski bolnišnici: v torek 72-letni dninar Jože Macur iz Lastni-ča pri Podčetrtku, v četrtek pa 52-letni dninar Karel Pišek iz Medloga pri Celju.
e— Tri nesreče. Ko se je vračala 57-let-na Marija Pernovškova iz Velike Pirešice domov, je padla tako nesrečno, da si je. zlomila levo nogo nad gležnjem. Istega dne je padel 15-Ietnj praktikant Stanko Red-, nak iz Št. Pavla pri Preboldu s hruške in si zlomil desno roko v podlaktu. Pri delu na žagi je cirkularka zgrabila 33-letne-ga Žagarja Ivana Ošlaka iz Rakovca pri Vitanju za desno roko ter mu odrezala kar zalec in sredinec. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici.	.
sosgdnja dfuštv^, prav posebno pa članstvo s -kfroju ter Sokc občinstvo. Če bi tudi tokrat prireditve iz katerega' koli razloga ne bilo, potem bo Vje- odloženo 'za nedoločen čas.
la— Kavalir. V tukajšnjo bolnišnico so prepeljali viničarko Dragico Majhnovo iz Polan pri Framu. Na cesti pri Žgornjih Hočah jo je'napadel neki moški in/jo tako premikastil, da ji je razbil spodnjo čeljust. Orožhfkr so »kavalirju« že tta sledu.
a— Nevaren karambol se je pripetil na Tržaški cesti. Trčila sta skopaj ihotoci-klist Rudolf Šular iz Dravograda in kolesar Franc Vudler iz Jakobskega dola. Slednji ima' težke, poškodbe po vsem. telesu. .
a— Vse kradejo. Kolarskemu pomočniku Antonu Keglu iz Tržaške ceste št. 45 so ukradli razne predmete, vredne okoli 4000 din. Ključavničarju Karlu Valisu iz Mlinske 47 so odnesli nov plašč, mizarju Francu Klančniku iz Mejne 6 pa suknjič. Policija skuša izslediti drzne tatove.
a— Krvav incident v »Abesiniji«. K 41-letnemu Ignaciju Partenšlagerju v Dobravi, oziroma »Abesiniji«, kjer stanujejo sicer marljivi ljudje, je prišel A. Srajner, ki' se je vrnil iz zaporov, kjer je. prestal 5Ietno zaporno kazen. Zahteval je od svoje jžehe. -ki zivi že delj časa pri Partenšlagerju, naj pride, spet na njegov dom. Parten-šlager pa' je -Šrajnerja-napodiF 'iz hiše, kar je slednjega,, tako razburilo, da ie- navalil ž nožem na Parfenšlagerja iri mu s tremi vbodljaji prereza! trebuh- Partenšlagerja
T*-
' 'ko— Uspelo proslavo kraljevega ro pega dne je' priredil prosvetni oddek Sokola ' v Veliki dvorani Sokolskega doma/ Or« kester pod vodstvom br. Kodriča je za-igTal' »Le : naprej .'■..<■ in skladbo narodnih motivov. Pevci »Orjema« z dirigentko s. Cohovo so zapeli več pesmi, med katerimi je najbolj učinkovala slovesna »Na dan«. Lep slavnosten govor je imel prosvetar br. Figar, ki je organiziral vso proslavo. Od recitatorjev sta uspela br. ValentinČič z Zupančičevo »Naša beseda« in s. Figarje-va, dočim je govorni zbor malce zastajal. Je to prvi nastop govornega zbora in vse kaže,, da bo uspešno izvajal svojo nalogo. Sredi navedenih točk je br. Žagar prečital letošnjo poslanico SSKJ, ki obravnava problematiko sedanjih dni. Na koncu proslave so sodelujoči in občinstvo spontano zapeli »Hej Slovani«, številni udeleženci so odha--jali iz doma z notranjim zadovoljstvom.
GLAVNA KOLEKTUTSA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
Iz Maribora
a— Abrahamovo. Dimnikarski mojster g. Viktor Velker iz Maribora slavi te dni 501etnico rojstva. Slavljenec, ki je po rodu iz Maribora, je opravljal med vojno svoje poklicno delo v Braslovčah v Savinjski dolini, kjer se je spoznal s svojo življenjsko družico. Vrlemu slavljencu, ki je cA) svojem petem križu še ves mladostno zravnan in ki je že dolgo vrsto let zvest naročnik našega lista, iskreno čestitamo in mu kličemo: »Še na mnoga leta!«
a— Sreski" odbor Rdečega križa v Mariboru opozarja na prvi sestanek zaradi bolničarskega tečaja, ki bo li t. m. ob 19. v risalnici deške meščanske šole v Krekovi ulici 1, pritličje desno. Bolničarski tečaj bo ob torkih in četrtkih.
a— Zasluženo priznanje. Predsednik Ipavčeve pevske župe v Mariboru prof. V. Mirk je izročil diplome in odlikovanja zaslužnim pevcem »Nanosa«, ki se na jutrišnjem občnem zboru fuzionira z »Jadranom*. Zlato kolajno je dobil Ivan Mi-slej, srebrno Josip Prunk, E. Znideršič, Gvardijančič in Rosilovič, bronasto pa Alfonz Grmek.	, r
a— Sokolsko društvo Maribor L opozaria na svojo, prireditev v nedelj®; 10. p .m. ob; 15. na letnem t£1ovadišču Ze napovedani i
DIN DIN DIN
DIN
REIN IN DRUG Zagreb,
GA JE V A 7.	ILICA 15.
obvešča neobvezno; Pri današnjem žrebanju V. razreda 88. kola državne razredne loterije so bili izftre-i bani sledeči dobitki: DIN 200.000.— St. 76561 DIN 80.000.— St. 3678 28S44 pri nas kup. 60.000 — št. 44208 '	'
50.000.—št. 79552, pri nas kupljena 16.000.— št. 19332 33963 77210 83366 - ' • - 93610 12.000.— št. 12118 35778 PO DIN 10.000.— 6303 32815 40102 40847 46150 46532 53372 76559 17328 83328 94S88
PO DEN 8.000.— 1304 4335 4268 12013 67913 76537 70587 ' 84126 93118 97150
PO DIN 6.000.— 15816 18795 22122 26168 33946 43349 43913 72867 79456 94642 95768 98212 PO DIN 5.000.— 8749 14688 14755 20558 20586 27653 29684 47896 55209 61246 65482 65497 69040 80970 • 86106 »3195 97021 97380
PO DIN 4.000.— 3861 6566 8557 20588 22266 23275 37457 39541 41016 42738 44284 47911 53463 60588 : 61815 70085 74601 77994 78013 78023 78986 79428 83440 83526 87034 87969 89151 89615 90550 91562 95362 96815
Prihodnje žrebanje bo 9. t. m. Razen tega še 1300 številk po Din 1.000.. Popolno uradno listo dobitkov, izdano In Kontrolirano od sune državne razredne loterije, torej brez vsakih pogrefikov, pošljemo vsakomur na zahtevo.
Za pravilnost številk, zaradi telefonskega -prenosa tvrdka A. Reln in drag ae odgovornosti.
»JUTRO« št 210
Sobota, 9. IX. £938.
Protiletalski topovi v Angliji
Angleške protiletalske straže imajo službo na posebnih postojankah Iz armiranega
betona
Poljska vojska
Na ofenzivo ne nlore misliti, a mora se truditi, da doseže položajno vojno
Po podatkih angleških strokovnjakov je imela Poljska v mirnem času efektiv 270 tisoč mož, od tega 18.000 častnikov in 37 tisoč podčastnikov. Dežela je bila razdeljena v deset vojnih okrožij, ki bi dala 31 pehotnih divizij, med temi dve planinski, ter 1 divizijo in 12 brigad konjenice.
Te velike enote se delijo v 90 pehotnih polkov, od katerih ima vsak po 36 strojnic, 6 rovskih topov in tri majhne brze 37-milimetrske tope, dalje 6 odredov tankov in oklopnih avtomobilov. Razen tega ima poljska vojska 50 topniških polkov, 3 brigade in 13 inženjerskih bataljonov, 6 letalskih polkov s 1000 aparati prve linije in okrog 1000 rezervnih aparatov. Všteti so bombniki in lovci. Pilotov in pomoč-jjikjov je okrog 8000.
Poljska mornarica je imela pred izbruhom nemško-poljske vojne 370 aktivnih častnikov in 4000 mož, razdeljenih na 1 Imžarko, 9 torpedovk, 7 podmornic, 2 top-jiičarki in 125 hidroavionov. Baza je bila v Gdinji. Precejšnje rečno brodovje plove po reki Pripetu. čeprav je to brodovje majhno, bd moglo pod ugodnimi okoliščinami znatno nadlegovati pomorski pro>-jnet.
Poteg redne vcgske ima Poljsika še po-
možne vojaške zbore, kakor zbor grani-čarjev z 32.000 ljudi, garde in orožnikov s skupaj 30.000 ljudi, a vojaško popolnoma izvežbana rezerva vojske šteje 4 in pol milijona mož.
Vojaški strokovnjaki so si edini v tem, da je poljska vojska dobro opremljena in po morali odlična. O tem je podala nekoliko dokazov že v početkih sedanjega spopada s premočnim sovražnikom. Popolnoma izkazati pa se bo mogla šele sedaj, ko je po uspelih strateških umikih zasedla v redu glavne obrambne črte. Na ofenzivno vojno proti neprimerno močnejšim in bolje oboroženim Nemcem seveda ne more misliti, če se ji pa posreči spremeniti vojno v položajno vojno, tedaj bo usoda napada na Poljsko zapečatena.
Iz gornjih podatkov je videti, da zavzema v poljskem vojnem sistemu konjeni-za znatno mesto, čeprav je precejšen ctel vojske že motoriziran. Upoštevati pa je treba posebnosti poljske dežele, ki ima velike stepe, ki dajejo mnogo prilike za čet-niško bojevanje. Na ozemlju polnem močvirij, bar in, jezer in .gozdov utegne biti to zelo nevarno za neprtjatelja, M mu tadkt in težko topništvo v teh posebnih razmerah ne morejo dosti koristiti
Po 2oe letih izvršeno naročilo
Zaboj z dragocenim kitajskim porcelanom
Na Kitajskem ne igra sto, dvesto let nobene vlog«. Pred kratkim je bil neki «3an visokega angleškega plemstva zelo IDcesenečen, too je dobil iz Kitajske zaboj, ki je vseboval prekrasen čajni servis iz jtajfinejšega porcelana in pobarvan z najdražjimi izvirnimi tuši. Tega servisa sam ni bil naročil, prav tako tudi nihče iz njegove rodbine. S pismom je prosil tvrdlco, ki mu je poslala to blago, naj mu zadevo
čez dva meseca je dobil nepričakovan odgovor. Kitajska tvrdka mu je javljala, da je servis vsekako naročila plemenita« ševa rodbina, čeprav ne v naših dneh, temveč v začetku 18. stoletja... Naročilo je natančno omenjalo, kako naj bo servis izdelan, a za njegovo izdelavo je bilo treba tudi mnogo časa. šest pokolenj specialnih delavcev se je trudilo, da izvrši naročilo. Tvrdka je obžalovala, da dela ni bile prej mogoče dokonča/ti
Pariz v obrambi proti napadom iz zraka
Jarki in zaklonišča v neposredni bližini Champ-de-Marsa
Vila kralja potapljačev
stanovanjska oprema z dna morja
Giovanni Negri, po rodu Italijan, ki pa že dolga leta živi v Belgiji, se je s svojim potapljaškim poklicem proslavil tako, da ga imenujejo »kralja potapljačev«. Ob morskem bregu ima vilo, ki se na zunaj ne razlikuje dosti od sosednih vil, v svoji notranjosti pa je edinstvena. Vsa njena oprema namreč, pohištvo, 'Slike, iposoda, kuhinjsko orodje, perilo in nešteto dragih malenkosti, izvira z morskega dna, to je iz potopljenih ladij, ki se je Negri udej-stvoval pri njihovem dviganju.
Dve veliki sobi v pritličju je Negri spremenil v nekakšen muzej za najdbe iz morja. Tu lahko vidiš sidra, verige, krmilna kolesa, vrvi, kose jamborov, ladijske knjige, instrumente, stekleničje pošte in druge predmete ter dotkumente te vrste. Negri je danes bogataš, ki bi mu ne bilo več treba, da, bi se predajal nevarnostim svojega poklica, toda morje in njegova skriv-
nosti ga še vedno privlačujejo. Kadar gre za kakšno posebno težko potapljaško delo, si obleče svojo opravo in le redkokdaj se mu primeri, da bi svojega dela ne mogel z uspehom dovršiti.
»Gneisenau potopljena?
Neka radio vest iz Bruslja poroča, da je bila pri napadu angleških letal na Wil-helmshaven potopljena nemška »žepna križarka« Gneisenau.
Radioposta ja v Katovicah — nemška
Nemci so takoj, ko je njih vojska zavzela Katovice, uredili ondotno radio postajo za oddajo v nemškem jeziku. Kato-vice imajo isto valovno dolžino kakor Opa-va.
»Bela kuga«
med pticami
Z veliko skrbjo so ugotovili, da ptice na otokih lorda Howea v Tihem oceanu, ki spadajo k Novemu Južnemu Walesu, naravnost izumirajo. Med tem ko so bili ti otoki prej pravi raj krilatega sveta, so danes najbolj redke in najbolj dragocene vrste ptic so skoraj izginile.
Avstralski znanstveniki so resno prepričani, da je ta pojav le posledica dejstva, da je življenje pticam na Howeovih otokih izredno udobno in enostavno, tako da so se od samega »blagostanja« odpovedale svojim dolžnostim glede ohranitve vrst, ki se jih več ne zavedajo. Ptičje dvojice so zadovoljne danes z enim samim potomcem, a o skrbi za zarod ni govora. Znani avstralski ornitolog Ireland vidi v tem primeru najbolj čudne zoološke zablode in daje več nasvetov, kako naj bi otoke očuvali tega, da jim krilati prebivalci popolnoma ne izumrejo.
Ogenj v ameriškem nemškem klubu
V prostorih nemškega kluba v New Torku je izbruhnil ogenj. Napravil je za 4 tisoč dolarjev škode.
Razhod nemškega društva v Londonu
Sir Barrv Dombile, predsednik nemško-angleškega društva »The Link« je v sredo izjavil, da se je društvo zaradi nastopivših dogodkov prostovoljno razšla
Stavbarske omejitve v Italiji
Agencija Štefani poroča, da je rimska vlada prepovedala uporabo armiranega betona za privatne stavbe, ki niso vsaj pet nadstropij visoke.
Civilna gardistka proti letalskim napadom
ŠPORT
Sašk iz Sarajeva je močan nasprotnik
Droga ligaika tekma v Ljubljani — Tudi ostafi nogometni spored je zelo pester
Anglija je že pred meseci osnovala in organizirala civilno gardo proti napadom letaL Gardistke nosijo posebno obleko
Kako je zdaj v London«
Med angleško državo in evropsko celino je izza izbruha vojne z Nemčijo promet silno skrčen. Na londonskih ulicah, vidiš danes večinoma vojaške avtomobile. Kinematografi in gledališča so zaprti. Vlada Je prepovedala tudi vse športne in zabavne prireditve.
Japonci prevzemajo nemške dobave
Reuterjeva agencija poroča, da bo Japonska izvršila večje naročilo za dobavo strojev Zedinjenim državam. Gre za dobavo strojev v vrednosti 10 milijonov dolarjev.
ANEKDOTA
»Zapomnite si, Jean,« je dejal nekoč Balzac svojemu služabniku, ki ga je zalotil na laži, »laž je najgrše zlo, naših bližnjih ne smemo nikoli nalagati.«,
»Zakaj pa mi potem zapovedujete vsako krat, kadar prihaja sodni izvrševalec, naj mu rečem, da vas ni doma?« se je začudil služabnik.
»Sodni izvrševalci ne spadajo med naše bližnje,« se je odrezal pisatelj.
VSAK DAN ENA
»Pozor, prijatelj! V tem predelu mesta je pločnik zelo ozek. Lahko se nama primeri, da oba zdrsneva.. .<
(»Ric en Rac«)
Jutri bo gost naše Ljubljane v ligaški borbi sarajevski SAŠK. Značilno, da so šara je vrtci nogometaši prav dobri, mnogi celo odlični. Sarajevo se lahko ponaša, da je dalo že več Igralcev v državno reprezentanco. Značilna poteza sarajevskih igralcev je, da se vigro za grizejo, in so silno borbeni in vztrajni. Te čednosti so pripomogle Slaviji do uspeha in te čednosti so zdaj vrgle Saška na tretje mesto v naši tabeli.
Najnevarnejši igralec v moštvu Saška je vodja napada Muradori. če bodo znali domači njega onemogočiti, a ostale v napadalni vrsti primerno kriti, se nI bati, da bi Saškov napad zabijal gole. V krilski vrsti je steber obrambe naš rojak Korošec. Obramba ni nepremagljiva, toda z visoko igro proti njej ne bodo naši ničesar opravili. Oba branilca sta fizično močno razvita in jima leži visoka igra. Vratar, tudi naš rojak Kosem, je prav dober.
Upamo, da bodo naši fantje šli v borbo z vso voljo, da bodo vzdržali do konca in se tudi do konca borili. Kajti današnja tekma je druga na domačih tleh, potem pa bo treba na tekme na tuja igrišča, kjer ne cvetejo rožice gostujočim moštvom.
Tekma bo na igrišču ob Tyrševl cesti s pričetkom ob 16.30, ob 15.15 bosta juni-orski moštvi Ljubljane in Marsa odigrali svojo prvo prvenstveno tekmo letošnje sezone.
•
Razen ljubljanske tekme bodo jutri v tej ligi na sporedu še štiri srečanja. V Zagrebu bodo imeli domači »derby« med Haškom in Concordijo, Gradjanski bo potoval v Subotico, kjer bo na tamkajšnjih nevarnih tleh igral z Bačko, Hajduk bo na lastnih tleh sprejel drugo Slavijo, in sicer ono iz Osijeka, drugi splitski klub Split pa bo gostoval v Varaždinu.
Jutri bo torej oddanih spet nadaljnih 10 točk v hrvatsko-slovenski ligi in čas bi že Ml, da bi naša Ljubljana to pot dobila prvi dve ali pa v*aj cdo — za vzorec ...
V nacionalni ligi JNS bo z gotovostjo odigrana samo ena tekma, in sicer med Slavijo in Vojvodino v Sarajevu, medtem ko glede ostalih, ki jih je hotel JNS imeti izvedene jutrišnjo nedeljo, še ni bil dosežen sporazum med posameznimi klubi. Vse torej kaže, da bo v tej ligi tudi jutri ostalo pri eni sami tekmi...
V prvenstvu LNP
Jutrišnji prvenstveni spored je zelo obširen, in sicer zaradi tega, ker se to nedeljo začnejo tudi prvenstvene tekme v II. razredu in med juniorji. če bo šlo vse v redu in ne bo morda nepredvidenih zaprek, bo jutri odigranih v tej konkurenci nad 25 nogometnih tekem, razdeljenih na naša najmočnejša nogometna središča Ljubljano, Maribor in Celje, pa tudi na številne podeželske kraje. Spored obsega naslednja srečanja:
I. razred: v Ljubljani Mars—Svoboda in Jadran—Kranj, v Mariboru: Železničar— Maribor, v Celju: Olimp—Atletik, v Hrastniku Hrastnik—Amater, v Domžalah: Disk—Reka, na Jesenicah: Bratstvo— Hermes in v čakovcu: ČSK—Mura.
H. razred: v Ljubljani: Moste—Korotan in Mladika—Slavija, v Mariboru: Slavija— Ptuj, v Gotovijab: Borut—štore, v Ptuju: Drava—Lendava in v podeželskih skupinah še v Stražišču: Savica—Ljubelj, v Radovljici: Radovljica—Kovinar, v Duplici: Virtus—Kamnik, na Vrhniki: Vrhnika— Javornik, v Krškem: KSK—Radeča, v Sevnici: Sava—Brežice, v Trbovljah: Retje— Svoboda in v Litiji: Litija—Trbovlje.
Juniorji in rezerve: v Ljubljani: Moste— Slavija jun., Jadran—Hermes jun., Svoboda—Reka jun. Ljubljana—Mars jun., v Mariboru: Rapid—železničar jun., in železničar—Maribor rez^ v Celju: Olimp— Atletik jun.
Sporeda torej dovolj, da bodo prišli na račun prijatelji vseh naših nogometnih klubov in igralcev, velikih in malih, slavnih in še ne slavnih...
Kakšno je bilo vreme na Finskem
V	dragi polovici julija, ki je I. 1940
določena za olimpijske dneve
Kdor ne pozna Finske in tamkajšnjih vremenskih razmer, ga bo gotovo zanimalo, kakšno vreme je bilo letos v Helsinkih v času od 20. julija do 4. avgusta, torej v dnevih, za katere so prihodnje leto določene olimpijske tekme.
Predvsem je treba ugotoviti, da je bilo vreme v letošnjih »olimpijskih« dnevih tamkaj izredno ugodno. Bilo je mnogo sonca in precej toplote z osvežujočimi vetrovi od morja Prebivalci toplejših krajev so se letos na Finskem počutili kakor 4rwr»n Tako je posebno presenetilo letošnje poletje na Finskem italijanske športnike, ki ao biti tamkaj ha obisku in so seveda računali z vse hladnejšim vremenom kakor je bilo v resnici.
Med 20. julijem in 4. avgustom je samo en dan temeljito deževalo, in sicer 23. julija, ko je močna nevihta spet razčistila ozračje. V ostalih dnevih je po malem deževalo še v nekaterih nočeh, toda to so bile neznatne padavine, zaradi katerih na igriščih ni bilo nobenih sledov.
Naslednji pregled kaže najbolj nazorno, kakšne so bile temperature in padavine med letošnjimi »olimpijskimi« dnevi v Helsinkih:	. datum srednja najvišja najnižja padavine temperatura
20. VII. 1939. 21 stop. 25 stop. 15 stop. 0
21	19 24 15 0.3
22	20 24 16 0.1
23.	19	22	18	43.1
24.	19	22	16	0
25.	18	21	16	0 26.	18	21	16	9.0 27	20	24	15	0.2
28.	21	24	16	0
29.	20	24	15	0 30	19	21	15	0.8 31.	22	26	17	0 1. VHI. 1939. 20	23	18	3.2 2	18	22	16	8.3 3;	17	21	13	2.2 4.	18	22	15	0
Tako je bilo letos in če se ni vse zareklo, tudi drugo leto ne bo moglo biti mnogo drugače. Seveda pa se bodo morali razpršiti oblaki s političnega obzorja...
Nase gledališče
drama
Sobota, 9. sept.: zaprto. Nedelja 10. sept.: Utopljenca Znižane cene.
Prvič v letošnji predsezoni bodo ponovili v nedeljo Nestroyevo burko »Utopljenca«, ki jo smemo prištevati med klasične komade veselega značaja. Izvrstne kreacije Cesarja kot Buče in Kralja v vlogi Smole, Levarja kot bogataša ter Ra-karjeve in Vide Juvanove v ženskih vlogah, dajejo mnogo povoda za smeh. Režiser: prof. Šest. Cene od 20 din navzdol. ★
OPERA
Sobota, 9. sept.: Gostovanje Mire Baaiče-
ve. Izven. Znižane cene. Nedelja 10. sept.: Vse za šalo. Izven. Znižane cene.
Med mnogo obetajoče mlade pevke spada Mira Basičeva iz Zagreba Nastopila bo v soboto v partiji Leonore v Verdijevi operi »Trubadur«. Mlada pevka, ki je absolvirala svoj študij pri prvovrstnih pevskih pedagogih, kaže lepo odrsko da-rovitost. Azuceno bo pela španova, Man-rica—Franci, Luno—Janko. Dirigent: dr. švara. Cene od 30 din navzdol.
V	nedeljo bedo Izvajali v operi Jiranek— Gorinškovo opereto »Vse za šalo«. Melo-diozna, prikupna glasba in pisano dejanje, prepleteno s posrečenimi dovtipi, ustvarjajo prikupno celoto, pri kateri se občinstvo dobro zabava Sodelovali bodo: Ribičeva, Barbičeva Poličeva, Daneš, Pe-ček, Sancin, Drenovec, Bratina, Rakarje-va, J. Rus, Jelnlkar ta Simončič. Dirigent: D. Zebre.
Propagandni table-teniški turnir
SK Mladike za prvenstvo Most in Kodeljevega Agilna table-teniška sekcija Mladike priredi jutri v nedeljo propagandni table-teniški turnir, da se povzdigne in oživi ta športna panoga v Ljubljani in Sloveniji sploh. Namen kluba je, da bi našel nove talente, ki bi spet odvzeli primat v tem športu Hrvatom in ga ponovno prenesli v Ljubljano. Posebnost turnirja je, da ima tudi disciplino novincev, kjer bodo lahko nastopili samo oni, ki še niso tekmovali na javnem turnirju J. T. T. saveza. Pravico igranja na turnirju pa imajo sploh vsi, ki igrajo table-tenis doma, ali v društvih in klubih. Turnir obsega discipline: moštva gospodje posamezno in novinci. Zato pozivamo vse, da se turnirja udeleže, ki bo jutri od pol 9. dalje v prostorih Mladike na Kodeljevem, ob Ljubljanici 29.
SK Slavija. Drevi ob 20. članski sestanek I. in juniorskega moštva. Važno zaradi nedeljske tekme. Po sestanku redna odborova seja. Vabi se na sejo g. Hribar Svetozar, ki naj s seboj prinese vse klu-bove stvari. Tajnik H.
SK Ljubljana. V jutrišnji predtekmi igrajo juniorji prvenstveno tekmo z Marsom. Sestanek ligaškega moštva drevi ob 19. Postave in vse podrobnosti na običajnem mestu.
Iz Škofje Loke
šl— Svečanosti za kraljev rojstni dan.
Zunanjih proslav letos nismo imeli. Prav zato se je tem lepše odražala v vsem mestu slavnostna seja škofjeloškega Sokola, ki je na večer pred rojstnim dnem veliko dvorano do kraja napolnila. Vsi smo prišli: Sokoli, Sokolice, naraščaj, naša deca in ugledni gostje, ki jih je v uvodu starešina br. Rudolf Horvat prisrčno pozdravil, zlasti sreskega načelnika g. Mateja Kakla. Vojaška godba je zaigrala sokolsko koračnico, nato pa je imel br. starosta nagovor, v katerem je naglašal, da se bodo naše mišice sklenile v neprediren obroč sile, ki bo do zadnjega diha čuval našo sveto zemljo pod visokim vodstvom Nj. Vel. kralja Petra II., ki mu izrekamo svojo iskreno vdanost in neomajno ljubezen. Po državni himni in deklamaciji Sokoliča Je-senovca, ki je prednašal pesmico »Zastave plapolajo«, je bila prečitana poslanica SSKJ, ki so jo poslušali navzočni z vso pozornostjo. Himna »Hej Slovani«, ki jo je pela vsa dvorana, je zaključila sejo. Na sam kraljev rojstni dan pa se je vršilo slovesno cerkveno opravilo v župni cerkvi. Prispeli so predstavniki oblastev, oficirji s poveljnikom polkovnikom gosp. Ivanom Markuljem, rezervni oficirji, šolska mladina z učiteljstvom, mlekarska šola Sokoli v krojih in z zastavo, gasilci, delavstvo JSZ z zastavo, mnogo ženstva. predstavniki društev in organizacij, zastopniki trgovine in industrije, meščanstvo, kar je najlepše izpričalo, kako nas usodni dogodki povezujejo v eni sami želji: Ohranitev močne Jugoslavije pod žezlom Nj. Vel. kralja Petra II., ki naj mu bodo usojeni srečni dnevi. Mesto je bilo v zastavah in delo je povsod počivalo.
kr— Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra n. Na prejšnji večer je namesto sprevoda meščanstvo razsvetlilo svoje hiše. Mnogi so postavili v okna kraljeve slike. Vse hiše so bile razsvetljene razen ene. Na sam praznik je daroval mestni župnik g. Kurent zahvalno mašo v prisotnosti vseh predstavnikov oblastev s sreskim načelnikom g. dr. Tomšičem in županom g. Lazarinijem na čelu in mnogoštevilnega meščanstva. Medtem ko je mladina lepo proslavila rojstni dan svojega mladega kralja v šoK. je Sokol priredil zvečer svojemu članstvu in prijateljem prisrčno proslavo rojstnega dne visokega starešine. Po prireditvi se je članstvo razšlo z vročo željo, da nam Vsemogočni ohrani mladega kralja v teh hudih časih.
INSERIRAJTE V ..JUTRU" !
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskamo d. d. kot ttakarnarja Pran Jeran — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.