St.«4.
V Gorici, v torek dne 4. junija 19.12.
Tečaj XLI1
Izhaja trikrat m teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4.
uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljaha :•
vse leto   .   .   15 K
Va        »j    ">*V  "**>»'•¦•»
Za Nemčijo K 10*60. — Za Ameriko in inozemstvo K 20,— Posamične številke stanejo 10 vin.
„SOCA'' ima. naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot  I po Goriškem in Gradiščanskcm" f-in dvakrat v letu „ Vozni red že-   ' Kznic, parnikoV in poštnih zve z"
Na naročilu brez doposlane naročamo se ne oziramo.
»Vse za nareu, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič.
Uredništvo     -
se nahaja v uosposki ulici št. T
v Gorici v I. nadstr. na desno.
Upravništvo
se nahaja v Gosposki ulici Ši 7 v L nadsir. na levo v tiskar.ni.
Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 viri., 2-krat 14,vin., S:krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Vččje črke po prostoru. Reklamo 3n spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici,
Telefon »t. 83. —
»Gor. Tiskarna« A. Gabrščelc (odgov. T. Pabčič) tiska in zal.
V nedeljo so se vršile voiitve v to {ilagajno, ki razteza svoj de,okrog pole« Gorice še po sodnib okrajih: goriška okolica, Kanal, Tolmin, Cerkno, Kobarid in Bovec. Delokrog je jako obširen in zato je ta korporacija jako važna za stranko, ki vlada v njej.
Do nedavna so gospodarili v njej 1a- " ški liberalci; vladali so tam z vso svojo znano brezobzirnostjo in brezobraznostjo. Čitateljem, »Soče« je znano, koliko boja smo imeli z ljudmi, ki so v tej blagajni stiskali naše ljudstvo. L. 1894. je .prišlo celo do tiskovne pravde, ki je končaila ,pred laško poroto s hudo obsodbo. Porotniki sj potrdili razžaljenje celo v slučaju, ki je ibil uradno dokazan, da je »Soča« govorila resnico. Obsojen sem bil in vseh troškov sem imel čez 100O goldinarjev.
Pred 4 leti so zmagali v delavski kurili socialisti, ali v kuriji gospodarjev so še vedno bili izvoljeni laški liberalci. Socialisti so uvedli vsaj Ideioma dvojezično poslovanje s strankami. Nadzorovalna oblast pa je še vedno goriški magistrat, ki trdovratno.uraiduje le laški. In škandal je, da n. pr. še danes dobivajo Slovenci gori -,do koroške meje izključno- laške rešitve na svoje slovenske pritožbe. — Še včeraj je podal g. Boiltar v'Solkanu pritožbo proti laški rešitvi na c. kr. namestništvo!
S taki/m-lahonskim.gosipodstvom je treba enkrat za vselej korenito olbraču-niti! Pričetek obračuna za vse dosedanje krivice so bile volitve preteklo nedefjo.
Da zmagajo v kuriji [delavcev socialisti, to je bilo- v naprej gotovo. Slovenci pač nimajo nikakega vzroka, da bi glasovali za Lahone. Mazizinijanska »Camera del lavoro« je napela vse sile, ida bi zmagala; lovili so tudi stlovenske delavce in veliko so jih rts vjeli. Delavci pri lahon-skih gospodarjih so morali oddati glasovnice in izkaznice svojim gospodarjem.
'   ,    Ker so na uvideli, da bi težko .dosegli z.nago, so 'hoteli volitev preprečiti. Imeli
j so shod, na katcain so govorili o kri% i-cah, ki se jim baje gode, in sklenili so re-
1 soluciji), ki pozivlje nadzorovalno oblast, naj poseže vmes. Na magistratu so bili se-\ eda takoj pripravljeni, vstreči taki »opra-viče;.!« zahtevi, — a<li pravočasno je bilo obveščeno o teh luik.cpili tudi namestništvo, ki je poskrbelo, da so se volitve tud! dovršile. In končni vsipeh je ta-le: 1 kurija (delavcev:
3  glasovnice neveljavne, 403 iglaso vnice »Camera de^ lavoro«, 965 glasovnic socialisti, ki so izvoljeni.
II. kurija gospodarjev:
4  glasovnice neveljavne, 200 glasovnic laški iliberalci, 307 glasovnic Slovenci,   ki so izvoljeni.
Med 50 zastopniki delavcev je kakih 20 Slovencev.
Izvoljeni so: Cargnel Ugo uradnik, Pallicih Josip elektrotehnik, Ongaro Itali-co tiskar, Callini Alfred tiskar, Marehe-sini Dominik pek. poni., Leon Viktor tiskar, Sokol'Franc krojač, Taučer Janez Krst. čevljar, Cumar Ivan čevljar, Louvier Anton natakar, Ceudecih Alojzij "tiskar, Medvešček Josip dninar, Stacul Antosi dninar, SborsH Josip tiskar, Povodnig Ivan tiskar. Ortali Viljem tlakar, Gorkič Anton mizar, JVlarkič iMIhael kurjač, Sus--sicih Angel vrvar, Fabris Viljem dninar, Deipin Franc zidar, Arčon Ivan zidar, Simšič Josip zidar, Gorkič Franc zidar, Tomšič Franc klesar, Ursič Franc klesar, Tabaj Anton klesar, Kovic Andrej zidar, i Drašček J6sip mizar, Komavii Emil knji-' govez, Kristjaneič Anton '-pek. pom., Lu-kezič Josip zidar, Causer Feliks pek. pom.,. j Weiinbeiiger Andrej opekarnar, Frančelli Dominik dninar, Cargiiiel Marij tiskar, Salia Anton tiskar, Budinia Edvard' tiskar, ! Cornel Mihael mizar, Cargnel Franc so-
dar, Velušček Kari dninar, Nadaia Franc • j sluga, Lukezič Franc opekarnar,   Namrt j Alojzij klesar, Russian Alojzij zidar, Puia ¦* Anton zidar, Famea Josip zidar, Bressan
Josip zfclar,   Bregant Peter pok. Antona zidar, Siabon Ivan zida,'.                          (
Izvoljeni Slovenci iz kurije gospodar- \ jev, ki voli 25.zastopnikov, so pa ti-le:     i
Klaučič Anton, župan Podgora, Lut-num Andrej, župan Št. Andrcž, Saunig ; Ivan, opekarnar Milje, Ter.pin Alojzij, mizar :Podgora, Vuga Jožef, župan Solkan, Ursič Peter, trgovec, Miren, Batjel Fran, ' trgovec, Drufovka Rudolf, trgovec, Gle-ščič Ivan, krčmar, Gorjup Ivan, pek. mojster, Hvai'ič Gašper, špediter, Jarc Anton, krojač, KauČič Franc, trgovec, Kravos Ivan, sedlar, Ličen Karo! mizar, Lukcžič Ludvik, faktor tiskarne, iMolar Josip, krčmar, Mozetič Alojzij, stavbenik, Nova* Fran, brivec, dr. Novak Ivo, odvetnik, Pa-tek Jos!ip, klepar, 'Pečenko Josip, kavar-nar, Perko Franc, čevljar, dr. Podgornik 'Karal odvetnik, Valič Vincenc, kovač, vsi v Gorici.
Tolnrnski okraj bo zastopan le po Slo-¦vencUu Upamo, da se je s temi volitvami laškim kričačem odgovorilo za vselej, — in prvi.korak, ki mora slediti, bodi ta, da namestništvo odvzame magistratu nadzorovalno oblast.
In tako gremo od koraka do koraka ' (naprej, brez kričanja in slavospevov. Združeni »Narodni odbor«, kateremu je bilo poverjeno vodstvo teh volitev, je dokazal, da je svoji lepi nalogi kos. Naprej ipo začrtani poti!
A. G—k.
Kako je pri Legi in kako pri Družbi sv. C, in M.
NadučiteJj g. iR. X)rel fe priobčil' v »Slov. Braniku« lep članek »O Legi Na-zionale.«
Na koncu tega Članka čitamo to-le: »Ne moremo trditi, da bi bilo zanimanje za našo šolsko družbo na Primorskem premajhno. Narobe — dandanašnji se je poznanje potrebe in namena naiše Družbe sv. C; in M. tako vživelo v -širne sloje med prosto ljudstvo,   da že naša vaška deca
pozna Cirila in Metoda. Pač pa moramo pribiti, da so občni zbori C. M. .podružnic vsekakor premalo obiskovani. .«Brez .mene že opravijo« — je vedem izgovor takih, ki bi moraili biti. poleg.
Pri Legi pa ni tako. Skoro vsi e-beni zbori podružnic so številno.obiskovani in se navadno vrše v občinskih posvetovalnicah. Pri nas smo večkrat primorani zborovati v tesnih gostilniških prostorih ob hrupu pivcev v .sprednjih sobaih, kar seveda ni prijetno. Poglejmo, kako zborujejo člani kake Legine podružnice! Poročilo, o nekem takem zborovanju se je 'glasilo tako-le: Ob lepem Številu članov se Je vršH občni zbor podružnice X. Y. v dvorani občinske 'hiše. Predsednik je otvoril z vznesenimi besedami zborovanje in se zahvalil županu, ki je prepustil drage volje dvorano. Tajnik je prečrtal obšinno ipo* ročilo o izvrstnem delovanju te podruž-nie. Dejail je, da je njegovo poročilo zato tako obsežno, ker je delovanje "seb podružničnih članov res hvale vredno. Omenil je vse podrobnosti podružničnega dela. Blagajnik je v svojem »poročilu ponosno kazal na dohodke, ki so znašali 3156 K 8 v, proti stroškom 498 K 94 v; prebitka je bilo torej 2657 K 14 v. iPač lepe številke . podružnice na ideželi! Nato so izvolili nov odbor obstoječi iz predsednika, njegovega namestnika, tajnika in blagajnika. Zastopnikov na glavni skupščini so izbrali 12. Novi predsednik je potem zborovailce navduševali za nadaljno delovanje in jim pri-' poročal, da naj zvesti ostanejo načelom šolske družbe Lege nazionale.
Taki so njihovi občni zbori. In kakšni so naši? Z malimi izijemami slabo obiskani, formalni, površni. To je tista naša rak-rana, ki jo ?e treba ozdraviti. 'Delovanje Legino naj nas spodbuja in nam bodi v zgled posebno v teh časih, ko se morajo novoustanovljene podružnice okrepiti, da ne zaostanejo. Ko nasprotniki uvidijo naša moč, utesne gotovo delovanje v tistih krajih, kjer zadeneljo ob naš odpor osredotočen v C. M. podružnicah — zlasti obmejnih — ki naj zgrade močen jez proti prediranju tujstva na našo zemljo.«
Maksim Gorki.                                               'je to kaj pravega? Saj sem itak :že ha po'l mrtev od ran...<v
w_       _                      ^ «-^-«^  »-----ti ¦*--»-. -«• t   I       In hipoma, razvnet od bolestne zlobe, se je stresel in
FOMA GOilDJEJEV. *
Roman.
(Dalje.)
Le o sebi samem je govoril z inekim posebnim1 gilasom in čim goreeneje je govoril o sebi, tem neusmiljeneje in zlob-neje je zasmehoval vse drugo. In njegovi ddnašaji k Fomi so bili dvojni. Enkrat ga je bodril in mu govoril ognjevito in tresoč se na vsem te,,esu:
»Le naprej! Podiraj in prevračaj vse. kar moreš! Zaganjaj se z vsemi prsi naprej. Vedi, da ni ničesar dragocenejšega, nego je človek! Kriči na vso moč: »Svobode, svobode! ...«
A kedar je zp.CeI Foma, vzplamtevaje od vročiih isker njegovega govora, sanjati o tem, ikako bode začel Podirati in prevračati ljudi, ki zaradi svoje ugodsnosti nočejo razširiti življenja, mu je segal Jezov pogostoma v besedo:
»Nehal! Ti ne moreš ničesar! Taki, kakoršen si ti, so nepotrebni ... Vaša doba, doba silnih, a ne ipametnih, je minula, brat! Zakasnil si se ... »NI ti mesta v živlljenju...."
»Ni? ... Lažeš!« je 'kričal Foma, razjarjen vsled njegovega ugovora.
»No, kaj moreš storiti?«
»Jaz?«
»Ti!«
»Ubijem te ... n. pr.!« je zlobno govoril Foma in stiskal pest.
»Eh, neumnež!« Jezov je izgovoril ti besedi s prepričanjem in pomilovanjem ter skomignil z ramami. »Ali
»Moja usoda mi je bila krivična! Zakaj sem se poniževal in sprejemal of? družbe milostinjo, zakaj sem delail dvanajst let zaporedoma, kakor stroj? Da bi se učil ... 'Zakaj sem požiral na gimnaziji in na univerzi dvanajst lei brez oddiha suho in. dolgočasno, zame popolnoma nepotrebno ignjusobo in protislovno neumnost? Da bi postal felitonist igrai- dan za dnevom' komedijo, zabaval občinstvo in prepričeval samega sebe, da je to potrebno in koristno ... Kje je smodnik moje mladosti? Ves naboj duše sem razstreijal, strel pc tri kepejke'... Kakšno vero sem si pridobil? Bdinrf-e vero v to, da je treba vse uničivi in razdejati ... Kaj ljubim? Sebe ... in čutim, da predmet moje ljubezni ni vreden moje ljubezni ... Kaj mi je storiti?«
Jokal je skoro in si t/paliprsi in vrat s svojimi tenkimi, slabotnimi rokami.                                       '
Jaz? No in vendar moja pesem še ni izpeta! Mnogo so vsesale moje prsi in zažvižgal bom, kakor bič! Le po-iakaj, pustil bom časopis, lotil se bom resnega dela in napisal bom majhno knjižico ... Naaval jo bodem: »Popotnica«; saj veš, daje takšna melitva, ki je čitajo nad umirajočimi. l,n ta družba, prekleta od kletve nortanje onemoglosti bo vsprejela, predno izdahne, mojo knjigo, kakor kadilo.«
Foma je željno poslušal vsako ibf,sedo, opazoval ga, primerjaj njegove govore in razvidel, da je Jezov ravno takšen slab in zabloden človek, kakor on sam. A razpoloženje Jezova se je začelo lotevati Fome, njegove besede so mu bogatile jezik in včasih je zapa?U z radostnim 'pre-
senečenjem, kako spretno in silno je pravkar izrekel to ali ono misel.,
Večkrat je srečaval pri Ježovu nekake posebne ljudi, o katerih se mn je dozdevalo, da vse vedo, vse umejo in nasprotujejo vsemu, ker vidijo v vsem prevaro in goljufijo. Molče jih je opazoval in poslušal njihove besede; njihova drznost mu je ugajala, a tesnilo in odbijalo od njih ga je nekaj gosposkega in ponosnega v njihovem obnašanju proti njemu. In razven tega je vzbujalo njegovo pozornost, da so .v sobi Jezova vsi umnejši in boljisi, nego na ulici in v gostilnah. Imeli so posebne pogovore in kretnje za v sebi in vse to se je nadomeščalo zunaj sobe z najna-vadnejšim in najbolj človeškim. Včasih so se v sobi vsi razgorevali, kakor velika grmada in Jezov je bil med njimi najsvetlejši plamen, toda :Iuč tega plamena je lle • slabotno razsvetljevala temo v duši Gordjejeva.
Nekoč mu je rekel Jezov:
»Danes ...bomo lumpali! Naši stavci so napravili družbo in dobijo od'založnika "celo delo na akord. Zato se pije in jaz sem .povabljen ... jaz sem jim to nasvetoval... Ali pojdeš? Dobro jih pogostiš in ...«
»DobroJ« je rekel Foma, kateremu je bilo vseeno, s kom prebije čas, ki mu je bil nadlležno breme.
Na večer tega dneva sta sedela Foma in Jezov v družbi ljudi z navadnimi obrazi, kraj loga za mestom. Stav/cev je bilo dvanajst: spodobno oblečeni, so. občevali z Ježovim prosto, kakor tovariši in ta se ?e zdelo Fomi nekoliko čudno m sitno, zakaj Jezov je bil v njegovih očeh nekaj kakor gospodar ali'načelnik proti njim, oni pa vsi le njegovi služabniki. Zdelo se je, kakor da ne vidijo Gordjejeva, dasiravno so mu.stiskali roko. ko ga je Jezov seznanjal ž njimi in .mu pravili, da jih veseli, da ga vidijo ...
Ža   regulacijo   Soče   V   nižini. ^
'-WU;tiča cMh zDOrov^družnki, ; Andriahichu iz ^^^^^^jfVo- . ^^24 lerve^tno^Si svoje stanovske j Obljubljeni" tehnični   urad   v   Gradišču
ieie »in za tisočletnega nepr.ijatelja La-
K
(Dalje.) »Pri deželnozborskih voiiitvaih leta li>08. so stopili klerikalci s svojimi načrti na dan; dogodik) se je prvikrat, da niso (hoteli priznati avktoritete političnega društva in miso hoteli imeti ž njim niKakih stikov. K*r so pa bili prešibKi za,samosta-len nastop, so raje prisilili neke svoje kandidate, da so se kandidaturi sploh odpovedan; drugim ipa se je kandidiranje v okvirju političnega društva dovolilo šele na izrecne prošnje in posredovanje tpo .ordi-aanjarin IZidaric, Siane Cervar).«
(Torej upor že leta 1908. Torej že pred 4 leti. .Takrat se je pa-č očito pokazalo, kaki so novostrujarji, kake namene imajo. .Poskusil so že na svojo roko — ali ni še š*o. Kaj so storili? Eni so se odrekli kandidature, druge pa so spravili v okvir .političnega društva, in sicer potom ordi-
itariiatov.----------škofovske  paJice so
tolkle po političnem društvu. — Poklicno druš*vo je s* veda imelo dobre namene: prenočiti preteče zlo. Ali to je bito preprečeno le radi tega, ker so bili klerikalci še prešibki. Če bi bili idovolj močni, bi jih ne odvrnila od samostojnega nastopa nobena še tako lepa slogaška pesem. — Ker so si možje v političnem društvu predstavljali, da so dosegli vendar nekak uspeh, so ostali pri starem, brez odpora pro- j ti klerikalizmu, ki je raslel dalje in je dandanašnji tako močan, da .daje že »Edinost« prostora člankom, kakoršen je pričujoči!) »Njihovo časopisje, podpirano od države pod krinko gospodarskih listov, ro-vari proti poštenim narodnjakom, ker ne trobijo v njihov rog ter hujska proti njim nevedno ljudstvo.«
(Stara pesem! Klerikalci začnejo povsodi z rovarenjem proti poštenim Iju-«km; na piko vzamejo v ospredju stoječe mtfže in lop po njih. Fantaarjo imajo klerikalni časnikarski pisci hudo razvito in rovarijo in lažejo, zavijajo in podtikajo, da mora sam satan imeti veliko dopada-jenje nad njimi. V Istri so se zagnali v poštene narodnjake in ljudstvo hujskajo proti njim. Ugled duhovnikov v Istri pri (ljudstvu je velik, velika moč v blagoslovljeni roki. In med tem ljudstvom živi spomin na one dobre duhovnike, ki so budili ljudstvo iz sna, <ki so se borili skupno s po svetnimi rodoljubi proti krutemu sovražniku in- izmozgovalcu istrskega seljaka. Ni bik) v njih nikakih separatističnih teženj; ti pa, novodobni s takimi težnjami, zlorabljajo oni dobri spomin v svoje posebne na-, mene. Ljristvo pa naj vidi v svojih dose- I daujih voditeljih in prvoboriteljm svoji velike sovražnike! Čudna, nevarna so pota istrskih klerikalcev. Pa se morajo Lahi smejati v pest, ko vidijo na slovanski strani gonjo proti onim možem, v katerih so giledali vzbuditelje 'm preroditelje slovanske Istre! — In kdo pomaga? Država pomaga. Klerikalci pravijo, ila so njihovi razkoiniški listi gospodarski^ m država daje podporo, da klerikalci toliko lažje vršijo svoje razdvajamo, delo. No, kjer treba cepiti in deliti v Slovanih, tam cepil-cem vedno stoji vlada na strani z »dobro •roko«. Tako tudi v Istri.)
»Nikoli pa se ne spominja svoje naloge, da bi moralo braniti naše ogrožene meje in predočat; ljudstvu tisočletnega ne-prijatelja Italijana. Vse kaže, 'da se pripravlja pot bodočemu konjpromrsu MED NJIMI EV ITALIJANI PO GORIŠKEM RECEPTU, iti eden izmed njihovih voditeljev (župnik Grašič) je proti interesom narodnim agitiral in glasoval na občinski se# v Pazfet-gradu, da se zasigura vspre-jem v občinsko Zvezo renegatu Italijanu
ne meje »i« —--------   -         .,,.,*»*
ha. Ko so ustanovili sfcvcnski ktenkaUei »Stražo«, so jasno pov Jiali, da jim nj prav nič *a meje, da bi se ne potujčiie, zalo tudi ne marajo .za šole — ampak njiro.iefc za to, da se ljudstvo ob meji pri potujče-vanfe-iie odtuji sveti katoliški cerkvi. Celovški Podlgorec je svoj čas rekel; Kaj, Se «¦«• traH vsi koroški Slovenci potujčijo, samo* da ostanejo katoličan!; (boKje: slepo ^ c rod je v rokah posvečencev, svetnega «o- j spodstva željnih). Proti Lahu v Istri se ne f borijo in nič ne opozarjajo sel-jaka nanj. O, seveda ne. Pri nas' pravijo: Kaj, Lah; Lah nam (klerikaleom) n! nevaien; nevarni so naprednjaki. Te treba strmoglaviti in ubiti V Istri so pa narodnjaki klettkacem na poti. Lahi njihovo pečetje z vesei'jem gle-dajo in odobrujejo, so že tihi zavezniki njihovi — zato ni čuda, če pravi člankar. da se pripravlja kompromis med klerikalci in Lahi po goriškem receptu. — Ime. r.iten je ta .goriški recept — zato obširneje c njem na koncu članka!)
»Tudi v Istri je kranjska klerikalna gospodarska organizacija pokazala, da njen smoter je podpiranje strankarskih in ne gcspjdarsko-narodroh interesov! — Istrskemu klerikalizmu je prišel na pomoč kranjski kapital' in Gospodarska Zveza v Pulu« je le filailka njene kranjske mačehe. Pod krinke revizije je ta poslednja poslala v Istro svoje uradnike, ki jih mora drago plačevati istrski kmet-trpin. Kredit posameznih gospodarskih društev zato variš ra po poi/.tičn,! boji njihovih predsedstev. Taki odnošaji morajo dovesti do gospodarskega poloma preje ali sleje. V svoj' moči gre »Zadružna Zveza« v Ljubljani celo tako daleč, da one denarne produktivne istrske hranilnice .morajo, vfagati svojo gotovino pri »Zvesi« v Ljubljani in ne direktno v Istri; samo da bi se Istra ne mogla gospodarsko osamosvojiti, Oslobo-diti cd Kranjske. — lii klerikalci govore, da so prijatelji istrskega; kmeta. .*«.' i
(Dalje prih.)
Na Brjah ie umrl 2. t. m. starček v starosti blizu 90 let. V hiši so umrli pred njim lastni otroci in celo umiki, preživel ga ie"'6 letni pravnuk. Pokojni Franc Ličen je bil priden ter dober delavec in gospodar. Znal je posebno trto obdelovati in je nad vse ljubil kozarec dobrega vina, ki mu je v resnici teknilo. Pred dvema dnevoma zadela ga je kap v vinogradu in potem se ni več zavedel. Bil je vedno zdrav, vese1 :n živahen. Blag mu spomin!
Iz goriške okolice.
Iz Podsaboihra. — Na Binkoštiv pcndeljek so prired:!i domač: fantje ples. To je našega g. mmca tako jezilo, da je oznanil v cerkvi, da ne bo ime' na Bin-k/jštni pondeljek pete maše iti tudi Šmaruic ne. Pr ;•¦ rnjarno, da je gostilničar kjer se je vršil ples, bojevit somišljenik stranke g. minca. Pa bodo še trdili, da so klerikalci .proti plesu I Stavljajo pltss celo nad peto mašo in šmaruice.
Narodni odbor izreka najtoplejšo zahvalo vsem gospodom vdlilcem, ki so zagotovili s svojimi glasovi tako sijajen vspeh pri volitvah v okralno bolniško blagajno.
Posebno hvalo dolguje pa onim rodoljubom, v prvi vrsti gospodom županom v goriški okolici, za .neumorno nabiranje glasov,
V Gorici, dne 3, rožnika 1912,
Narodni odbor.
Domače vesti.
i
Družba sv. Cirila in Metoda.
G. dr. Emest Dereaitf, zdravnik in predsednik moške G. M. podružnice v Gorici je poslal 350 K, narodni davek goriškega srednješolskega dijaštva m l 1910 in 1911. Denarje nabran za družbeni otrp^ ki vrtec na Blanči v Gorici. Za ustanovitev istega .otroškega vrtca so poslali gori-ši dijaki 20.12.1909 K 1000, slovenske narodne abiturijenfcke so vplačale i; 1910 en »kamen« 200 K, dijaški pevski'klub je vplačal za »kamen« 95 K, a 12. 7. 1910 so posta' i goriški dijaki brambovski 'pokrovitelji s poslano vsoto 200 K. Mnogo rodoljubnih idealov se je med našo -mladino nas-iiio zatrlo, mnogo narodne vneme uničilo v veliko kvar naši družbi. : našemu narodu m sami slovenski mladini. Zavedno sfovensko dijaštvo v Gorici pa se une~ ma za kulturno delo narodno in je sovrstnikom v posnemovalen vzgled. Ko postanejo iz teh mladih rodoljubov priletni možje, sponmijal; se bodo s ponosom na plemenito deftovanje v svoji mladosti, česar jih bode vedno spominjala;,v Gorici »Narodna Šola« in otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metoda. 'Iskrena hvala!
Županstvo na Žagi poleg Bovca je poklonilo Družbi sv. C. in M.20 K. Srčna hvala! Nemške občine skoro vse od kraja podpirajo SChulverein. Dolžnost slovenskih občin (je, da podpirajo 'Družbo sv. 'C in M.
N. D. O. v Gorici daruje za Ciril-Metedovo šo!o na Blanči K 7.
DOPISI. Iz ajdovskega okraja.
BrK 2./6. 1912. "adnji »Prim. List« hudobno napada tuk. učitelja, češ, da simulira bolezen.   Nizikotno očita katoliiški
Slovensko akad. društvo »Ilirija« v Pragi je praznovalo te dni desetletnico svojega obstoja na sijajen način, Društvo ima mnogo zaslug za zbHžanje Slovencev in Cehov, predvsem pa za to, da Je privabljalo slovenske dijake v Prago, kjer sp našli vedno dobrih prijateljev in učiteljev, in kjer so se navzeli mnogo onega duha, ki vlada i-: dames v narodu Husuov, in ki ga je povzdignil tako visoko. Na drugih visokih šolah Avstrije sovražen! tujci, tukaj bratje in prijatelji, iz drugih odganjani, si postavljamo tu s 'pomočjo O^hov temelj lastni visoki šoli. In dobro je, da rasto temelji ravno v Pragi! Jubilanrki iskreno častitamo!
Častni člani »Ilirije«. — Za častne Člane so bili izvoljeni: profesor dr, T. Ma-sarvk radi zaslug za Jugoslovane, dr, K. Kiamar kot prvcboriteLj za vseslovansko idejo, dr. L Tavčar, ker je prvi zanesel svobodomiselno gibanje v domovino, dr. O. Rtfbar radi zaslug za Trst m ustanov-nik r Ilirije« dr. Egon Stare.
Kongres slovanskih časnikarjev v Pr&gi bo dnč 27. m 28. t. m. Kongresisti se udeležijo tudi sakolskih slavnosti v dneh 29. in 30. t. m. ter l. julija in odkritja spomenika Fr. Pai'ack<;mu.
Osebne v«sti. — Dosedanji orožnišk: ritmojster za okr. glavarstvi Gorica in Tolmin g. Bregenzer je presiavljen v Za-dar kot štabni, oficir. G. R. Bregenzer je služboval v naših krajih več let inse je izkazal vestnega in nepristranskega predstojnika. 'Na njegovo mesto pride ritmojster Crevato. •               i
Na Črno prst '(1845 m) izleti goriška podružnica S. P, D. v nedeljo dne 16. junija 1912. Odhod s polnočnim vlakom ob 12.40 do Podbrda rn od tod peš na vrti. Odhod z vrha po dogovoru. Hrano je treba imeti s sabo. Oprava planinska. Gostje dobrodošli!
Smrtna kosa. — Danes ob 8. uri zjutraj je umrla v Gorici Josipina Plesničar, soproga knjigoveza Mirka P.Iesničarja, stara 21 let. Pobrala jo je neizprosna su-šica. Pogreb bo jutri ob 6. pop. Žalujočemu M. Plesničarju naše iskreno sožalje!
zastopnik vlade stavbeni svetnik K. OrUn-hut, ki je vodil svoj čas hidravlični urad v Gradišču. Z inženirjem Hassnerijem sta si ogledaila bregove Soče.
»Corriere« se tolaži radi volitev v ok. rajno bolniško blagajno, trdeč-, da kar se je zgodbo, se jq zigodilo le vsled indolence laških gospodarjev, da rezultat ne porne. ni nepopravljive nesreče. Jemlje pa os. tro v roke laške gospodarje, katerim pri-vošči to trdo lekcijo. — Lekcijo so dobili lekcijo, takoršno, xss.lu.zijo. 'Ce pa misli »Corriere«, da lahko kaj,.popravi, pa naj popravi! Kar poskusi naj! '
Volitve v belgijsko zbornico bodo zo-pet klerikalcem povod, da bodo kričuli \n se priduša'Iii, kako so močni. Proti klerikal-cem v Belgiji .je bil"odpor velikansk, ven. dar so zmagali še lepše kot zadnjic. Se, poveča pa tudi odporna sila. Delali so na vse kriplje, trosili državni denar, terorfej, rali in grozili, hudič ip pekel in nebesa so pomaga!:'.. ')-000 dphovnJkov je agitiralo. .Ni vrag:., ";e so zmagali, — Zma^o klcri-kalcev je pripisati needinosti med naprej njakj, Zmernejši naprednjaki so bili za glasovanje za klerikalce, naprednjaki le. viee za socialiste. Tuintam so bili nemir in krvavi spopadi. — Opozicija napne svo-ije moči za uvedbo splošne in j^dnake yo, lilne pravde,
Kako brljejo norce s katoliškim ime« nom? — V »Prim, listu« smo čitali dopis I z Bovškega, v katerem se hvalijo, da ima- J jo ipoflno katoliških društev.   Katoliško je delavsko društvo,   katoliška je knjižnica, katoliško je politično društvo, katoliška ie mlekarna, katoliška je vzajemna zavarovalnica za govedo, katoliška, je, hranilnica; in posojilnliea, K#a|iške so pri mlekarni in zavarovalnici seveda tudi krave in teleta in junci in biki, vse je katoliško! — Potem' pa pravijo ti ljudje, da se naprednjaki nor-čujejo iz katoliškega imena!
Državna podpora za Goriško okolico, I Iz okoiice; »Dovoljeni je bwa neka podpora in obljubljeno je bilo ob jednem, tla pride še košček podpore. Tistega košček pa še sedaj ni. Ali bo kaj? Kaj dela naš gospod poslanec? — V prihodnje se morajo poslanci iPrimorja dogovoriti, da bo vlada dala podporo o pravem času, ne tako kot letos, ko ni bilo pomoči o pravem času.. Qjrilme4od®rjj{| na Goriškem. — Na Goriškem sta dosedaj mirno in vzorno delovali Dru-lba C. in M. in društvo »Šolsk. j dom drmgo polog drugega. .Naprednjaki so radi darovali za »Šolski dara« in nekoliko se je storilo tudi nasprotno. Največ? veselje pa nam je bilo, da smo Slovenci složni v narodni obrambi. Sedaj pa je jcla dr. Gregorčičema '»Gorica« po zgledu »Slovenčevem« očitati C. M. Družbi, češ, da služijo nljene podružnice naprednjakoin za politično strankarsko organizacijo in roti svoje pristaše, -naj se ne dajo zaplesti pod krinko narodnosti v njihovo organizacijo. Tako je vrgla »Gorica« bakljo med rodoljubne Slov&nce-. Bomo videli, kdo se bo opekel.                            "    ' s- s-
Voznino na goriškem tramvaju hočejo zvišati Sedaj je voznine 20 v od jed-nega kolcdvoia do drugega; s Travnika do obeh kolodvorov po 10 v. Je že dosti. Povišanje bi vzbudilo nevoljo pri občinstvu, ki se poslužuje tramvaja, in bi utegnilo znižati dohodke.
Blagoslovljenje zastave? Meščanske straže v Sv. Križu se je vršilo v nedeljo., Vreme je bilo jaiko neugodno. Kuniica je; bila grofica Attemsova. Navzoči «o bil' nam. podpredsednik .grof Attems, deputa-cija častnikov iz Gorice in Vipave, zastopniki veteranskega društva iz Gorice: Simčič, Trost, PaMich; brigadirja je zastopan poveljnik na štražiišču v Gorici f-Mazzorana; navzoč je bil okr. glavar Re-bek, baronica Locatelli. Svirala je godba 47. pešpolka. Bila je slovesna maša, P° maši blaigoslovljanje zastave, na kar so pr'.bijali žeblje. Župnik Kodre je P[!b!l prve tri v imenu Svete Trojice. Meščanski straži je navdušeno 'govoril povc1^ nik vipavski notar Pushnik. Govoril v-tudi g. P. Medvešček v imen« občine, i °"
Dober teh!
svetujemo, da
III   Zdrav želodec imamo In nimamo več bolečin ne tlS&mja v želodcu, odkar rabimo Pellerjove odvajalne rabarbara-krogHce z znamko , jfb pofikuaite; one odpravijo zapečenost in i^ocipeiujejo prebavo...6 Skatel frenko 4 krone, Izdelovatetj samo lekarnar F. V. Feller, v Stubioi,
BBlza-krogHee«. Po ixknSnJJ/•* Elea-trglt. 264 (Hrvatsko;.
^ Kbr ise ^ oMi zborov^družnic, ic r«s trfko; kot v.eiaraku povedana, ;s« ma*sfcje, toda na/sfcrtofcse ieohmiložena bolie m nipamo, da se dbxne sena pajbotfel »Brez jmaie že opravijo* -pravi marsikdo, feebnb rad tak, katerega .prav za gotovo pričakujejo na občnem zboru. — Redoljubne besede g. Onla jmporočamo v ¦polno upoštevanje, kajti časi so tu, ko treba s podvojeno silo braniti meje!
AiKtfanfehu *¦ tof vašega, Primork, s. čemer se pomnoži števila italijanskih^vo- . ILlcevv 1. <fl*C razred«, kjer so zaKinjiu | Italijani zmagali samo za 2 glasa v.ečitte. j In vse to je bilo inscenirano proti vd:ji j slogaševUT«                                           I
(Klerikalcem je malo mair za ugroze- i na rr,»u> sn sa tisočletnega nepr.ijatelja La-
list ieriitštvo in.tirtige slalhe lastnosti uči- , i tej«, ki 24 let vestna vrši svoje stanovske J
dolžnosti, rte da bi za kako nadomeščanje J i trpel dozdaj nikdo niti vinarja! Lažnjive- , • mu in raadivjanemu listu kakor tudi njč-I govi dcpisuioči surovini je pa škoda vsake ( : rvke v rukrovori
tem je bil slavnosten obeti. Olavar Rebck se jedotakni zgodovine Sv. Križa in grp^ m Attemsov Svetokrižkih.. Zadcmel. -je! trikratni *Živio« na cesarja. (Po peti uri.so udtležniki razšli. -- Mesto Sv. Križ je bilo v zastavah, pri slavnosti se je streljalo.                                                      ' " Največji črnogled mora vendarle pri-joznatv da Slovenci vendarle napredujemo. Ne sicer tako,.Jl^^\bi.J^:ti>€b^y bj si vsak od nas gotovo želel — ali"ven*n darie. "i"o pa zato, ker smo slednjič,vendar prišli do tega 'pravega prepričanja, da ...,;u je potrebno gospodarsko delo in. gospodarska podlaga, če. se nočemo vadjržajj J na svojem mestu. Tetini prepričanju- imai- *' mo zahvaliti med dr! mnogo novih indu-strijalnih podjetij, o katerih se nam »pred leti niti.sanjalo še ni, In kar je .treba prav posebno /poudariti, je to, oa so ta podjetja -- aii vsaj veidca večina od njrn '— sekana aia vseskozi solidni podlagi, taKO, au / 'lailiKoto "in uspešno 'Zamorejo lckiiij-vaci s tujimi: poletji, te le o katerem ao-tiiačeni inUMStnjalnem podjetju, veija vo v najpopolnejši meri o iKolinski tovarni za Kavne primesi v d^uDijuni, ki je poujetje združenega našega trgovstya. ijaihko urez ?rttiravanja receino, da je .Koiiiiska tp-| varna eno iiajK/asiiejšili ¦podjeuj na celem ^ovanskem Jugu.- biago, ki ga ta tovarna izdeluje — splošno znana Kolinska kavna ipnmes — si je zaradi svoje nedosezne kaKuvo&ti priborila pot že »v vsako .našo uiazino in pridobila častno ime .najboljšega kavnega pridatka sploh. ,S tem je1 rečeno dovol}. Omenimo se to, da se.Kolin-i;ka tovarna tudi sama dobro zaveda, da je domače podjetje, in izpričuje to na, ta način, da z izdatnimi letnimi zneski podpira vsa naša važnejša narodna in kulturna stTorrtlljenja. kavno v zadnjem času je dobila spet naša Družba sv. Cirila in Metoda prav znaten prispevek od Kolinskc tovarne. Kot pristno domače in db^iem najizvrstnejše blago Kolinsko kavno primes kar najtopleje priporočamo'.
Na c, kr. moškem učiteljišču v Gorici bo- vpisovanje za sprejem v prvi tečaj v četrtek, dne 4. julija,1.1, od 8.—U, tire dop. Vse drugo na črni deski v zavodu.
Pripominja se,,, da se meseca sep-. tembra ,ne bodo več sprejemali'gojenci za prvi tečaj, ako -bo.že ,po sprejemnih iapjtili meseca julija doseženo najvišje možn" &   "'•  gojencev-prvoletnikov (štiridese,:.
''¦ !<ušen samomor ljubljanskega: dV ! ¦> G« ici. — V soboto okoli 6l/2 proti v-ociu 'o odnesli iz mestnega vrta nezavestnega 18 (letnega Maksimiljana Dolenca, dijaka ljubljanske realke. Vžil je neke praške in se onesvestil Sodilo se1 je, da umre zdajpazdaj. V bolnišnici, pa so mu hitro pomagali, da je prišel k sebi; zdravstveno stanje (njegovo je zadovoljivo. Baje mu je šlo slabo v šoli-pa je ušel iz Ljubljane ter prispel v Gorico.
Vojaška godba v Gorici bo svirala jutri zvečer na Travniku od 8.-9.    '
»Društvo goriških slovenskih foto-amaterjev« v Gorici priredi prvi društveni toto-poučni zlet v četrtek, na praznik, dne 6. t„ m. k razvalinam Sv. Valentina. Zbirališče na »Soškem mostu« proti Pev-mi ob 1 m pol uri popoldne.
Vodnik izleta in predavatelj društveni predsednik. ~ Gosti dobrodošli!
Dostavek: .Redne odborove seje se vrše vsako sredo ob 9. uri zveč?r v ulici Mattioli št. 13. pritličje. .
Ženo je nabil in potem pobegnil. — Pod Turnom /stanuje neki Josip Keber, baje iz Trsta; ni znano, zakaj je v nedeljo začel s kamenjem biti i-o ;glavi svojo ženo. 'Poškodoval jo je tako, da so jo morali Prenesti v. moško bolnišnico. Keber je potem pobegnil.
Iz Dornberga. — Taborski fantje priredijo dne 16. t. m. javni ples, pri kate-rfcm bo sviral oddelek godbe iz Prvačine.
Strup je pil v nedeljo v neki gostilni v Gradišču ob Soči mizar Oril. Spravili so ga v goriško bolnišnico; menda je izven nevarnosti.
Ker bo v četrtek praznik, izide prihodnja številka našega lista v soboto 8. t. m.
¦.t v «^3JB^n^a^'čin!rtjva iz.Oor f&f;.iin ^asi je, da ta danlmdejo v
Sokjli brez izjeme morajo nastopiti pri župnem zletu v Mirnu. Ta dan ;bo za Goriško Sokolštvo največji praanik in 'kakor vse kaže, se bode ta narodni praznik" lepo proslavil, ker vse priprave ima v roka« Sokol v Mirim, ki se je temeljita pripravil za sprejem bratskih društev in drugega občinstva iz Goriške. Tudi Tržačani so obljubili,, da prihitč'na to -sdavdosl. .iDol-VanoSk
koiikor mogoče velikem številu v Miren dri tako najlepše izrazijo simpatije sokod-skemu delu, sokolski misli na Goriškem, /letine -bo samo nastop goriških Sokolov s telovadbo,'ta'zlet bo največja manifestacija pravega narodnega1 d©]a, bo znak propujeiiiia K resnemu, in vztrajnemu delu vsacega posameznika, Ki mu je na srcu lepša narodna oodocnost. Mirenski zi»et bo ojačenje Sokoistva, ojačanje stoupnosEi in skupuega dela vsem narodnih društev na Goriškem, zato je dolžnost,.. ki veže vsacega, du pohiti v nedeljo v Miren, te prijetna in prepričani smo,' da bode vsak udeleženec pripomogel po svojih močeh do najlepšega moralnega uspeha največji letošnji manifestaciji Goriškega Sokoistva.
.Prijatelji.Sokoistva, pridite in povabite tudi svoje soiodnike, prijatelje in znance.— 'Na zdar!
Prvi dan Vsesokolskega zleta \ Pragi se je sijajno spouesel. iNad 60UU telovadcev sokoJskcga   naraščaja je   telovadilo |-pre,u več ko 5O.0U0 gledalci.   Žal, je nevihta prekanila prireditev.
Posebni viafci na zlet v Prago. — Češko Sokolstvo iz Zupe Nižeavstrijske se pripelje v Prago s 5 posebnimi vijaki. Veselica telovadnega odseka »Sokol« v Rihembergu dne 2. t. je vspela, kljub skrajno neugodnemu vremenu nad vse pričakovanje dobro:
Od članov telovadcev bi se smelo zahtevati več preciznosti pri izvajanju prostih vaj, medtem, ko je nastop naraščaja kar osupnil navzoče občinstvo "in lastni starrsi so bili razočarani, videti svoje male sinove tako uzorno telovaditi. Ti mali si-novi Tyrša.so želi občno polivalo. Mladina zahaja pridno k vajam na vežbališce in porabi ves prosti čas ob nedcijah in praznikih v telovadnici. Tudi'petje, kakor mo-: \ga, tako tudi mešanega zbora je bilo .^ovoljno. Igra: »dVLutast muzikarit« je vspela prav dobro. iPtujec, ki bi bil nav-oč, ne bi veroval, da so ti igralke in igralci naša kmečka dekleta in kmečki mladeniči, ki so se naučili čisto sami brez vsake podpore itn poduka to burko. Oddelek godbe N. D. O.« iz Trsta je igral tako lepo, da se niso mogle niti stare »klerikalne« mamice vzdržati, me da bi parkrat poskočile.
Pri plesu,-ki je trajal do 11 zvečer, je vladal vzoren mir in red. Rihemberškiin »Sokolom« in vzornemu naraščaju kličem: Le tako naprej po začrtani, ne plašite se truda, vstrajajte, ker vspeh Vaš bo velikanski.                            Opazovalec.
pri davčnem oddelku c. kr. okrajnega igUa- \ varstva v Gorici (Via Oappučci/ni št. 16, J. nadstropje, soba št. 3.) med uradnimi urami. Od c. kr. okrajnega glavarstva.
Soriška kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Danica« naznanja, da še udeleži prihodnjo nedeljo sokol-ske veselice v Minnu in na 16. ^-m^a tr-„ žaške šbkoteke slavnosti na Opčinah.
Kolesarso društvo »Danica« naznanja, da se bo vršila d»rka in veselica na 23. t. m. Dirkači se še lahko vpišejo k dirkam.
2let G§, S. Ž. v Miren dne 9. junija.
Vsako leto enkrat nastopi Oš. S. Ž. Javno kot organizacija, v kateri je včlanjenih 22 društev in odsekov. Vsi goriški
Politični pregled
Poslanska zbornica je včeraj končala špeciai?io, debato o službeni*.pragmatiki v prvj skupini.""Dr.' Korošec je rekel, da so predlogi odseka oziroma predloga sploh nuvadeji m švindl. Vlada se protivi vedno jednufco službeni pragmatiki, kakor jo je izdeiiidodsek,) zato so, parlamentarni kro-:gi mnenja, naj se izvede službena pragma-tika le v-on-iii točkah, ki se tičejo gmotnega vprašanja in' ta del naj se uizakoni s 1. jul. . -
Ogrska zbornica je včeraj nadaljevala debato o brauibnih predlogah. Združena opozicija je zborovala ter z obžalovanjem vzela v vednost, da je predsednik odklonil nadaljnje* »pogajanje glede" volilne in brambne reforme.
Konferenca hrvaške straike prava v \ Sarajevu. — Iz Sarajeva: Predsednik hrvaške stranke prava v banovini dr. Mile Starčevič je sklical konferenco bivših sa-borskih poslancev, pripadajočih stranki prava, na dan 7. t. m. v Sarajevo. Te kon-ierenec se bodo udeležili vsi oni politiki, ki so podpisali spomenico o hrvaškem državnem pravu na cesarja. Ta sestanek se bo vršJi v saboru v prostorih ihrvaškega in muslimanskega kluba. Z neke vladi blizu stoječe strani pa se zatrjuje, da bo bosanska vlada prepovedala, da bi se nameravani kongres vršil v saboru v prostorih hrvaško-muslimanskega kluba. Sa-borsko poslopje bo baje 7. t. m. za vse poslance zaprto.
_ Učiteljska službena pragmatika. — Pododsek odseka za državne uslužbence, ki ima razpravljati glede službene prag-matike ljudsko-šolskega učiteljstva, Je končal debato o vladni predlogi in je sklenil; da se mora šolsko nadzorstvo Okrajno in. skrajno) poveriti le osebam, ki imajo pedageško-didaktično predizobrazbo ter se morajo sklicevati na večletno delovanje v tem pogledu.
Bolgarska vladarska rodbina je bila ,v gosteh pri cesarju na Dunaju. Sprejem slovesen, običajne napitnice. Zatrjujejo se do.bri od-nošaji med Bulgarijo in Avstrijo, — Sedaj pr"de na Dunaj črnogorski kralj. •potem srbski kralj, ki pojde tudi v Berolin !n London.
Iveza narodnih društev.
Dobravlje na Vipavskem: Tukajšnje »Bralno in pevsko društvo« priredi na tukajšnjo »šagro« dne 29. junija (prazmik sv. Petra in Pavila), na kateri dan se merijo štruklji s komolcem in je v delu »ta velika žlica«, bogato veselico z imenitnim nadvse zabavnim vsporedom, ki bo svoječas-no.priobčen.
Kdor se hoče zabavati in kdor se ihoče svojeročno udeležiti merjenja štrukljev, naj pride v.Dobra vije! Jamčimo mu, da bo povsem zadovoljen.
Trgovsko-obrtne in
Gostifničarskega izteia   v   Postojno
pretekli četrtek se je udeležilo okoli 1500 oseb, kar spričuje,-da se gostilničarska organizacija lepo razvija.
' Razglas. — Z ozirom na določbo § 58 zakona o osebnem davku z dne 25. oktob-. ra 1896. 1. drž. z. št. 220. se naznanja, da bodo postavljeni v upogled davčnim zavezancem izkazi odmerjenih davčnih postav-kov za priredbeno dobo 1912—1913 onim, ¦ki so podvrženi občni pridobnini vprired-bcnili okrajih: »okraj trgovinske zbornice Oorica-tOradiSka« (II. razred). .»Oorica-mesto« in »Gorica-dcžela« (III. in IV. razred) skozi 14 dni, začenši s 8. junijem 1.1.
j Vojna med TnrOilo in Italijo.
Italijani bombardirajo turške tnošeje ter streljajo žene in otroke.
Iz Carigrada: »Vojno ministerstvo naznanja, da so Italijani dne 28. maja bombardirali Haifzo in Ebuzehro v Rdečem morju. Pri tem so bile v Hafzi poškodovane tri male mošeje in dVe hiše, dočim so bili v Ebuzohri ena mošeja in dve hiši po-
1 pokiortia porušeni, ter ena žena in dva ot-
i rcfca1 ubita.-      •
'{'I''.                Razne vesti.
. ~ -¦ .Izgon.ItaliJanov iz Turčije se vrši dan za dnem. Turška vlada pravi, da jih iz-¦ganja, ker so Italijani masakrirali na tisoče Arabcev ter -borribar&irali neutrjene kraje. »Agenzia Stefami« pobija vse te trditve. — Od tuiniško-tripolitanske meje se poroča, da so doživeli Italijani pri Bute-mezu občuten poraz. — Turki se bojijo italijanskega napada pri Smirni. — Iz Frankobroda poročajo, da pripravlja Rusija, energično akcijo proti Turčiji, da bi skohčala vojna.
Razne vesti,
V Pulju bodo baje v kratkem razpisane občinske volitve na podlagi dosedanjega volilnega reda in.ne glede na izid uvedene preiskave. — »Edinost« prinaša v dopisu iz Pulja o zadnje najetem posojilu
to-le vest: »Zadnje od občine najeto posojilo je znašalo (K 1^17.180 in je bilo najeto    ; v s vrbo gradnje artilerijske in domobranske vojašnice, za'kanalizacijo mesta in še   ¦ nekatere manjše gradbe; V resnici pa 'do danes artilerijske* in domobranske 'vojaš- . niče niti začeli niso graditi in za kanalizacijo nišo potrošili še- niti vinarja. Edino, kar so porabili iz tega zneska, je za stavbo nekega maigazina za domobranstvb ^\;    ¦ znesku K 85^000, za popravila na poslopjti italijanske gimnazije K 55.000.'Vladni komisar Gorizzuttl pa je ugotovil, da je od gornjega posojila na razpolago še s^ota K 19&843'?1. Skupno je torej izikazanrih le K 338.843!!               "    "                  ,'
Ako torej porabljeno, jn ono $yoto, ki je še na razpolago, odštejemo od skupnega zneska posojila, dobimo rezultat, da je . znesek K 1,378.836*91.— izginil!! %aim\ V svrhe, ki jih označujejo izvršene aretacije in ki jih ugotovi sodna preiskava. A še ta le deloma. Ce. pomislimo, da se je; Borri okoristil za 300.000-350.000 kron, Oalan-te ponevcril 60.000 K, potem si laiiKo rm> slimo, da je pri tolikih, ki so kradli, oni svota izginila, kakor sladkor v vodi. P«. „¦ tem pa ne smemo pozabiti, da so tudi vo-i.itve stale velike svote. Pa tudi njihov zvesti organ »Oiornaletto« je hrustal do •80.000 K letne subvencije.
Klika je pač jaakošno živela in rabila
denarja-------denarja.    'Kdor pa ni živel
razkošno, si je pa zidal hiše od — svoie plače! Tako so spravili občino do roba popolnega propada, da se brez pomoči države ne bo mogla vzdržati ob tolikih dolgovih in tolikem bremenu obresti. In tu ne smemo pozabiti na kričeče dejstvo, .da je baron Gorizzutti, ko je prevzel občine, našel v blagajni gotovino celili 143 kron in 41 stotink!!
Tu bi bila vlada dobra, da !bi Jih reška bankrota in jim napolnila blagajne. Toda vladi bodi povedano že sedaj, naj dobro pazi, komu izroči občino. Zato naj ne nagli i; eveč z volitvami!
Porotna razprava proti Antonu Čehu vTrstu je končala v soboto. Kakor je znano, je bil obtožen, da je onesvestil v Go-. renjaih žel. delavca Iv. Grželja ter ga potem položil na železniški tir, da ga je povozil vlak. Zdravniški izvedenci so izjavah, da je Čeh človek duševno manj vreden, zato so porotniki zanikali vprašanje glede zavesti zločina, na kar je bil Čeh oproščen obtožbe.
Truplo soc. demokratičnega drž. po-' slanca Silbererja so našli na Hundsteinu, kakor poročajo iz Solnograda. Svoj čas se je ponesrečil — pcdli klerikalci pa so v svojih listih trdili, da je pobegnil z denarji, v Ameriko.
O dridnavtu »Viribus Unitic« smo culi že v parlamentu, da ima konstrukcijske napake. Dunajski listi poročajo obširne podrobnosti o napakah, .posebno pri nastavljanju topov. Vlada skuša dementirati, vendar priznava računske pogreške. Prvo poskusno vožnjo napravi driduavt v avgustu.
Pred poroto v Trstu je sedel Gio-vanni Sagre iz Benetek, obtožen ponafe--janja denarja: da jt skoval več petkron-sklih komadov ter jih razpečaval. JVlnen'je c. kr. kovalnice denarja razlikuje 3 vrste ponaredeb: iz zlitine kositarja, svinca in antimona; iz zlitine kositarja, in svinca in tretje, v kateri je -tudi srebro. Obtoženec je obsojen na 10 mesecev težke ječe, poostrene s posti, ko prestane kazen, ga iz-ženejo.                                              ,
Ček za 91.000 lir izginil. — 72 letni, borzni senzal G. Hirsch v Trstu je šel s čekom za 91.000 lir h »Creditu«, da dvigne to svoto. Med vrati sta se pehala okoli njega dva mladeniča in ko je stopil Hirsch v urad, 3e videl da mu manjka ček in" razni drugi dokumenti. Najbrže -sta mu Umaknila vse to ona dva mladeniča.   :
Dalje na 4. strani:
Velika tramvajska nesreča se ie pripetila v Budimpešti. Voz električne železnice je padel z nasipa, 6 m visokega; 12 osebje težko ranjenih* 5 lahko.
Župnik se je ustrdB. — 50 letni župnik,. Šlu-p iz dmundaia se le ustrelil Pravijo, da zategaldel, ker ga je nekdo hudo razžalil.Mak) verjetno.
Zgorel samostan. — V Švici je pogorel star samostan Isenhagen. Sezidan je bil teta 1243. Samostan je služil tudi bolnikom, bil je tudi zavetišče 'starih gospa. Botoike so rešiti. Sedem gasilnih društev je igasilo.
Nemški Schulverein ima v Ljubljani 433 članic, družba sv. C. in M. ima v Ljubljani v treh podružnicah samo 409 članic!
Slovenska umetnost v Belemgradu. — Jugoslovanske umetniške razstave v Belemgradu se je udeležilo tudi 20 slov. slikarjev in kiparjev s 120 deli. Slovenski oddelek so uredili Jakopič, Vesel in Ster-
vsaki voljtvi sestavi urafchu zapisnik kak-. sen član sodniškega stanu.
10. iReformni predlogi je dodati predlogo o razidelitvi volilnih okrajev. Glede na volitve župani jskfh municipijcv ostane dosedanji zakon V veljavi.
Če prekorači število votilcev po tem načrtu 2.4 miljona, je v'ida opravičena premakniti starost za v -.! I. o pravico od štiriindvajsetega let::, :u petindvajseto.
Če bi obveljala taka reforma, bi bila pravi manstrum refomie. Opozarjamo zlasti na točki 3., 4. in 5. Peta točka ima očitno ost proti nemadjarskim narodom. Jcij, to bi našli »'h-ujskačev«, katerim H "Odtegnili varilno pravico!
se vrli ob
v hotelu »pri pošti"
KONCERT
vojaške godbe.
Čisti dobiček se porabi v vojaške dobrodelne namene.
Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 50 vin.
Mali oglasi.
¦ajnaajl* vtatttfbuu stwe 68 tla. iko ]• aflu otu«t»<JII se ratan ia ntko besedo i Tla. Kajpriarmelie luerlraijo sa trgovca la obrtnike
1 KoHktfjaiaatijiai trgovcav in obrtnikov v^flartal* kttntt« m <foM)i (In celo v mMtn) ninfe n* potu, kn, nikJfcrwttMrift|o. Škod* M aajhaa.
VnAjta   (panje) in. prsna vprega za dva leonja IVUulJO   se zelo  ceno proda. — Naslov pove
' upravništvo. •
" Opozicionaine stranke ogrskega državnega zbora so se dogovorile o volilni, reformi, ki jo predlagajo proti Lukacse-vemu načrtu.
»Magvar Hirlap« javlja o tem načrtu, o katerem se zdaj opozicija pogaja z vlado, sledeče:
Dokler ne bodo zakoni o ljudskem šolstvu izvedeni v polnem obsegu in dokler niso šole ustanovljene v zadostnem, številu, imajo glede na volilno opravičenost veljati sledeče določbe:
1. Volilno pravico ima vsak ogrski državljan, ki uživa državljanstvo vsaj deset let, ki zna citati in pisati, ki je štiriindvajset let star in ki laihko dokaže, da prebiva leto dni v kraju, kjer ima voliti.
2.  Tisti, ki so vpisani v sedanjem volilnem imeniku, imajo volilno pravico, dokler imajo tiste iastnoti, vsled katerih so bili doslej volilci.
3. Volilno pravico imajo tisti, ki imajo stanovanje obstoječe najmanje iz sobe in kuhinje na petnajstdnevno odpoved po krajnem statutu.
4.  Od dokaza, da znajo citati in pisati, so oproščeni tisti, ki so v teku dveh let dvanajst mesecev člani dellavske bolniške blagajne, nadalje oni, ki imajo izpričevalo za šest šolskih razredov; tudi trgovci in obrtniki, ki imajo obrtni list so oproščeni dolžnosti, da dokažejo znanje čitanja in pisanja;
5.  Volilno pravico izgubi vsak, kdor se pregreši s bušjskanjem zoper ogrsko narodno državo. Pri prvi obsodbi se izreče izguba aktivne in pasivne volilne pravice na deset let, v slučaju ponovitve pa do smrti.
6.  Voli se po občinah; kandidature se morajo naznaniti najmanje osem dni pred volitvijo.
7. Povračilo stroškov za volitve, stroškov za zastave, doprava volilcev na volišče in pogostitev volilrev se odpravi.
8.    Glasovanje je •' jno; izjema je v onih okrajih, v katerih znaša število ajial-fabetov sedemdeset odstotkov vseh vo-lilcev. V občinah, ki štejejo več kakor 15.000 prebivalcev, je glasovanje tajno.
9.  Prestopki proti čistosti volitev in sestavi voiilsfcib imenikov se kaznujejo z zaporom. Ta kazen se ne more izpreme-niti v denarno globo. Za sodbe o volitvah je pristojno posebno volilno   sodišče.   O
za tri navadne hiše z malini vrti-- čem so na prodaj pod Kostanjevico pred tunelom, Cena prav zmerna. Poizvedbe v Goriški Tiskarni.
Vnntnri^tcnio   z šestletno prakso išče pisar-MJ WU MM HI J d   niSkega mesta. --  Ponudbe je
nasloviti pod kontoristinja na upr. »Soče .-
Anten Fstafzky v Čeri®
[oflslednlh Jos. Tfirpln.
'    Na are« Baitel)* 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Naleti«]« kapavaliia alrabarikeia I« draaaaga
¦lat« ter tkaala, preje I« altu..
potrbbSOink.
ii pisarile!, Miki it popotiiki
Najboljfie Sivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
ta krojaU in ievtjatie.
STetlnJIee. — lolni venci. — Ma&if knjIHte.
lišna obuvala ii vsi letna Saša.
Posebno«t:
mmnii\to\i%\tmh
pokanja la tla.fiiftarfli
Karol Drašeik
- v SitlGi n Rmi v (laitii Hil)
zvrSuje naroČila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fin« vina In llkas|e na drobno ali v originalnih butelkeb Priporoča se slavnemu občinstva za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
¦**» po Jako zmernih cenah. ""*" *
za    j
prodajalno
(2 sobi in klet)
z inventarom na Bledu
v bližini  kolodvora,  v  katerih je  bila že več let dobro vpeljana trgovina,
se dajo za 20 K mesečno v najem,
J. Peternel, „,llotcl Triglav",
Fina istrska naravna m
Rizling bel liter po 52 vin. Teran črn     „     ,,   56    „
— Prodaja se od 56 litrov naprej. ^ Pokušuje. se  iu  prodaja v  bivši kleli
Sicberle & Comp. - Gorica
Via Teatro 20.
jJ»Jbol/e   oskrbljena zaloga za kramarj "osnjarje, prodajalce po sej mlh ut trgi
ter na dež«
Velika zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orkestrijonov itd. Mehanična delavnica. Poliranje z električno gonilno silo ter emajliranje dvokoles na plin. | Kolesarjem v korist! Kdor hoče staro dvokolo obnoviti, naj ga takoj pošlje emaj-llrat stane K 6 •-, v različnih barvah K 8 — Pri
Zobozdravniški in zobotehniški atelje
Dr. I. Eržen,
GORICH
Jos. lferdl tehaliSCe Sten. 31,1
i Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, l zlate mostove, zobe na kaucukove plošče, i uravnavanje krivo stoječih zob. Plombi. vsake vrste.
Ordlnira o sooSetn ateljeju
od 9. are dop. do 5. are pop.
Batjel-u
Gorica Stolna ulica 2-4,
Prodaja tudi na obroke
Ceniki poštnine prosti.
Velika izbera že rabljenih dvokoles in vsakovrstnih strojev.
„CROATIA«
zavarovalna zadruga v Zafrrcbul
-  edini domači zavarovalni zavod.
Ustanovljena Icla Itt84.
PoiltrSlIS) v ZaS,,(!l>u v 'rt^tni '''Si, vojjnl UClIllald Marovnk« in Proi-iidovičev« ulioe.
Podružnica v TRSTU,
Via del Lavatoio štev. 1. II. nadstropje.
Telefon St. 2594. Glavna  zastopstva:  Ljubljana,  Novisad,
Osjek, Reka in Sarajevo.
Zadruga sprejema pod ugodnimi pogoji
zavarovanja sledeče vrste:
i. Na življenje;
t. Zavarovanje glavnic za slučaj dozivljenjaj
in Smrti; -». zavarovanje dote; 3. zavarovanju življcnske rente.              ,
II. Proti škodi po požaru:       '
1.  Zavarovanje zgradb (UI.3, gospodarskih poslopij, tovarn).
2.  Zavarovanje premičnin (pohištva, proda-jalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd.
3.  Zavarovanje poljskih pridelkov (žila Bena itd.
HI. Zavarovanjo steklenih šip.
Zadružno imetje vseh oddelkov znaža K 2,713.67W31 Od tega temeljna glavnica . . . .„ 8'i()()u00ti Dohodek letne premije s pristojbinami ,, 1,8(5 .0 lirSS) Izplaeane odškodnine.......   . „ 4,970 -'StMS
Sposohni posredovalci in akviziterji so spivji pod ugodnimi pogoji.
Natančneje informacije daje
Podružnica „Croatiae" Trst, Via del Lavatoio št. 1, H. nadstr.
Zastopnik za Gorico in okolico:
FRANCPERKO
Gorica, Stolna ulica.
.ptirsffni vrelec magnezij i glaufaerske "soli.-
•Zaloga: A Seppenhof«r - Gorica. J
—m
LTJI    Varstvena znamka: „Sldro"
|gi| liRinMt. Capsici conp.
Aiiker "ain-Expeller
je povsod prlpoznano kot nsjbolji« ireifho proti prehlafenja iti Za ceno 80 vin., K 1*40 in 2'— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic t fikatljan z naSo varstveno znamko ,M' drom", ker le tako je zagotovljeno, d* je izdelek pravi. Dr. RICETERJEVA LEKARNA pri ..tlAtem Um" t Pragi     ifafi
m
m
tnabethgaHBO 8tev. 5 nova. jDapvao. rnipolU]>nJt.