Knjiga S ŽIVLJENJE IH SVET štev. 14. Ljubljana, dne 5. aprila 1929 Leto Ш. Milica Mironova Iz sarajevske stare mahale Današnje življenje naših muslimanov, še za časa turškega gospodstva, ko so ki je še v svojem propadanju silno za- si Srbkinje in Latinke, kakor turške bu-nimivo. je moralo biti daleko zammivej- le. zakrivale .obraze in celo Židovke ui- Sarajevo: Alifakovac so smele hoditi odkrite. Zlasti slednje so motale nositi neka posebna pokrivala in obutev, da so se na prvi pogled ločile od žensk drugih ver. Baš čaršija, središče vse trgovine, je tedaj kipela življenja, številne džamije so bile polne pravovernih; razkošje se je razlivalo po domovih begov in ag. Od vseh strani so se kretali sprevodi konj, natovorjenih z različnim blagom; od Romanije so se vile dolge vrste tovorne živine z »belim mrsom«, t. j. sirom, maslom in osoljeno smetano, pridelek mno-gobroinih čred ovac, koz in goveda; od igum'anskih strani pa se 'je dovažalo žito, sadje in zelenjava. Kdor je takrat gospodoval, je gospodoval baš v polnem smislu te besede. Lahko je bilo tedaj silnim agatn in begom sedeti na mehkih blazinah in samo sprejemati tretjino vse letine od svojih tlačatrov. lahko jim jc bilo tedaj kupovati svojim hanumam in kadunam drag nakit, briljantnc ogrlice z velikimi rubini, smaragdi in drugim dragim kamenjem, nize dukatov in biserov ter jih oblačiti v syilo in žamet. Takrat je bila v polnem razmahu tudi irgovina tako zvanih pazarbul. Odlična muslimanka ni smela stopiti s svojo nošo v čaršijo, da opravi svoje nakupe. Vse so ji znesli »na noge« domov, kjer je izbirala po mili volji. Pazarbule so nosile po gosposkih hišah ogromne svežnje, polne najraznovrstnejšega blaga: svile, brokata. žameta, veziv, biserov, zlata in drugega nakita. Bile pa so obenem silno spretne posredovalke v ljubezenskih stvareh in često jim ie kdo 7.a tako uslugo bogato »pozlatil dlan«. Ali vse to je minulo. Raznizali so se nizi dukatov in biserov, ogrlice, prstani in drugi nakit je odšel v zastavljalnice in menjalnice za bori košček vsakdanjega kruha. Pravo muslimansko življenje v domačem krogu bi lahko točno opisal samo tisti, kdor se je rodil in odrasel v tem ambijentu. Na tisoče podrobnosti, na videz brezpomembnih, aH vendar neobhodno potrebnih, je treba poznati do dna za označbo tipov in za okvir dogodkov. Verska vzgoja, stari običaji, dotik z zapadom in povoino življenje so bistvene komponente današnjega muslimanskega življenja. Oglejmo si nekoliko to zanimivo dejanie in neharrie naših sodržavljanov in sonarodnjakov. V gornjem starem mestu nad Baš čaršijo ih Kovači pa vse do strmih, z grobovi posejanih bregov Zmajevca živi pravi nepotvorjeni muslimanski živeli-Ako vas je slučaj zanesel semkaj, se vam zdi, kakor da ste zašli v tuje mesto, ki vas spominja bajke iz tisoč in ene noči. Vse vas na prvi mah osvaja. Čudno samotne ulice, male zagate med nakrenienimi in napol podrtimi zidovi. Na vse strani vam visoki dvori, hiše in hišice nudijo prijetna iznenadenja, bodisi zavoljo svojega načina gradnje in barve ali zavoljo položaja do svoje okolice. Izza zapuščenih džamij, izza pre-vrnjenih nagrobnih spomenikov, preko kojih je prešel čas in zbrisal mučno težo smrti, obstanete naenkrat vzradoščeni pred malo hišico, kakor pred staro znanko iz zgodnje mladosti. Živo rdeča barva njenih zidov drhti na solncu in daje vsej ulici topel odsev. Na odprtem oknu se vije rdečeprogasti zastor. izza njega pa gleda dekliška glava, ozarjena v napetem pričakovanju. Kakor v snu greste dalje. Hiše so se prilagodile vsem neravnostim tal, lepo so razvrščene po bregovih, tonejo v zelenilo brajd in prostranih vrtov ter se bleste v solncu s svojimi živopisinimi rastlinskimi haljami, kakor ogromno cvetje. Nehote obstanete pred mračno, visoko hišo, obkoljeno z golim zidom, kakor zatopljeno samo vase. To je begov dvorec. Sled gospodstva in moči je ostal na trdnih zidovih. Velika težka vrata z nadstrešjem vam še danes vlivajo strah in spoštovanje. Misel vam poieti v preteklost, da si predstavljate, kako se je nekdaj silni beg gospodar vračal domov na besnem konju v pestri noši. Na vratih ga .ie sprejela čreda slug in suženj, izza rešetk pa so mu govorile dobrodošlico lianume z žarkimi pogledi. Greste naprej, ustavljate se tu in tam. da bi si bolje ogledali kako novo zanimivost. Krenete skozi nekdanja mestna vrata, ki so danes samo še kratek obokan hodnik. Ko ste na drugi strani vrat. se hipoma izpremeni svet. Razgled je prostran in svoboden, cesta široka, ka-menita in kljubujoča. Bister notok šumi v tesni strugi, v nižavi pa valovi mesto, preko katerega se vije Miljacka. brza mani trs k a reka, kakor ozek srebrn trak. Širina vas zanaša vse dalje. Od Vinogradov sem prihaja vonj borovcev in se meša z vontiem sveže pečenega kruha iz bližnje pekarne. Tu dremljeta stari hadžija pek in nie-go-v maček v miru in blaženstvu. Na veliki široki polici pred pečjo čakajo hlebci in štruce v ci n kov i posodi, lonci in kožice г raznimi pitami in mesnimi jedrni, da jih lagodni liadžija postavi v peč. Sredi vsega sedi. kakor negibna sfinga maček. To je njegovo mesto iti nikomur ne pride na misel, da bi ga zapodil, najmanj njegovemu gospodarju. Го vam je človek »od soja«, lep v svoji starosti, z belo brado in s pokojnimi potezami lica. Naslednji trenutek zaklepečejo dekliške manule (lesena obutev). Mlada niu-slimanka, ki si še ne zakriva lica, hiti v. okroglim vrčem po vodo. Preko glave je odela ogromen šal, ki ji pada globoko preko pasu po pisanih dimijah. Pri studencu nastane vrišč in smeh, kajti tam je že cel zbor enakih devojk. Nekatere so prinesle perilo in ga tolčejo s težko leseno lopatico ter izpirajo v koritu. Druge pa imajo cele kupe kovi-naste posode in jo drgnejo s peskom, pobranim kar s tal. Golobradi fantiči postavajo ne daleč od dekliškega zbora, šalijo se glasno in važno, in kakor pe-telinčki nosijo svoje turove hlač starega turškega kroja. Ako krenete v stransko ulico, je življenje kakor zamrlo. Vse je tiho, niti otrok ni, da bi razgrajali. Pred vami se nenadoma odpro vrata. Iz njih plane paglavec, ki je ušel materi in pusti vrata na stežaj odprta. Radovedno pogledate noter in pokaže se vam intimna in prijetna slika: Čisto dvorišče, tlakovano z okroglim kamenjem, v sredi nekoliko krogov zemlje za cvetje in zelenjavo. Brajde skrivajo iti odkrivajo malo odprto verando in plezajo po hiši do strme, lesene, od dima počrnele strehe. Na verandi v prijetnem hladu na pogrnjenih tleh sedi po turško bosonoga ve-zilja. globoko sklonjena nad .vezivom. Pred njo je krasen razgled — vse mesto .ii je pod nogami, kakor pašinici davnih dni. Na drugi strani vidite vrt z gostimi slCvami, pred hišnimi vrati pa razno posodo za vodo. lepo zvrščeno na nizki klopi ter mnoštvo papuč in nainil. Se bi gledali, ker vas ie obdalo nekaj, kakor odmev lepe stare pesmi, neki mir in pokoj tihega in mirnega življenja iz dobrih starih časov. AH že/prihaja zastaven liadžija s polno torbo mesa in zelenjave, na kazalcu pa mu visi kos govejih črev za hišnega ljubljenca belo črnega mačka. Ravnodušno vas pogleda in zapre vrata. Od nekod z brda se začuje pesem v spremstvu harmonike. Bo-lna je in ža- lostna, kakor krik razboljenega srca. Na koncu ulice se pogovarjajo tri žene. Dve sta v turobnih in pošastnih uličnih oblekah, tretja pa stoji v okviru vrat v tankih širokih dimfah z robcem na glavi. Robec je obšit z nežnimi čipkami in kadar se žena zasmeje, se zatresejo tudi čipke, kakor živi pisani metuljčki, ki bi hoteli zleteti v solnce. Tri vesele sosede se glasno smejejo, afi brž ko se prikaže kak moški, v hipu umolknejo in se stisnejo k zidu. Ona na vratih se skrije, ostali dve pa vržeta z vajeno kretnjo gosto zagrinjak) čez obraz m mimoidoči vidi samo dve zašetnljent prikazni in priprta vrata. Vse je izginilo, kakor bi trenil. Zagrinjalo je pogoltnilo mlada vedra lica. vesele oči, šegavi smeh in živahne kretnje. Kdo bi mogel spoznati v njih one prejšnje brbljive sosede ? Muslimanskega dela mesta si ni mogoče misliti brez pekarn, neštevimh malih kavarnic in trgovinic z razno mogočo in nemogočo robo ter brez potujočih slaščičarnic na okroglih arnavtskih glavah. Ti Arnavti so pravi odraz vzhodnega primitivca in blažene brez-skrbnosti za jutrišnji dan. S košaro pečene koruze ali s funtom halve in kupčkom neverjetno pisanih sladkorčkov, hodijo okoli in kriče po cele dneve — »Taze kitiri, halve, halve!« Za teh par dinarjev zaslužka se drugemu ne izplača trositi svojih pljuč in še manj svojih opank. Skoraj v vsaki mahali se je udomačil po kak Arnavt. Tu stoji in zeva, otroci so ga obkolili in Arnavt trguje ž njimi in se prepira. Ako hočete, slišite lahko važna pogajanja malih sladko-snedcev. Kmalu boste zvedeli, da Arnavt daje tudi » na veresiju« in da mu je mali Ma.io dolžan že 6 dinarjev, pa mu trgovec zato več ne da sladke halve. Debeli Ahmed s fesom na temenu, z okroglimi očmi, hrepeneče strmi v svežo tanan-halvo in roti Arnavta, naj mu je da vsaj za pol dinarja. Razločno vidiš, kako cedi sline in prepričuje neizprosnega veletržca, da bo jutri, v petek, dobil od očeta banko.' Poleti je bog dal razen številnih drugih še eno veliko skušnjavo za deco: voziček s sladoledom. Kdo se more premagati in preslišali ono čudno zamolklo in hrapavo pesem starega »dede z ahmedijoni«. ki se razlega popoldne v največji vročimi po zaspanih ulicah? Slaven je ta prodajalec sladoleda. Pozna ga dobro vse mesto. Oblečen v Na kavarnice naletite, kamorko® se ganete. Sele pod večer jih začno polniti ljubitelji »muškog eglena. uz kafu i cigani«. Često zlasti v ramazanskih nočeh odmeva iz teh »narodnih kafan« petje guslarja. Muslimanski gusiarji imajo poseben način guslanja in dopolnju-jeijo mnoge stavke z živo mimiko. Med naštevanjem junaštev guslar steguje vrat in se zvija, sedeč s prekrižani -mi nogami na vzvišenem mestu. Zdaj kroži s pogledi po slušalčih, zdaj nad njimi, zaverovan v svojo epsko vizijo, Poveličuje junaštvo 'in hrabrost muslimanskih junakov. Ako je guslar dober, vlada v kavarni tišina, kakor v cerkvi. Vse je prevzela pesem; ta si je podprl z roko glavo, oni sluša z odprtimi usti, trettji bulji predse, četrti sedi /. zaprtimi očmi, kakor da dremlje, samo od časa do časa kdo potegne cigareto in izpusti dim. Dim se vije in valovi, obmotava vse z neko legendar-nostjo, pa se ti za hip zazdi, da vsega tega ni in da skupina teh negibnih v preteklost zasanjanih ljudi ni stvarnost. To bi bilo nekoliko obrisov zunanjega življenja, kakor se kaže slučajnemu gledalcu« Posebno tutjec ostaja zadivljen samo nad to tipično, orijentalsko romantiko in ne vidi globlje. Sarajevo: Siromašni muslimanski del mesta belo in opasan s progastim predpasnikom rine svoj voziček z rdečo streho in poje: »Doldrma si doldrma. tabaki si doklrma, kajmak doldrma«. Otroci gr- Hadžija — rokodelec neio za njiim, vlečejo na ušesa to čudno pesem, peto skozi nos na neki orijen-talski napev in zijajo dedu v usta. Baš zaradi te tuje pesmi, se jim zdi ded neko taiinstveno bitje iz baiko. Ali pravo življenje za rešetkami in zaprtimi vrati je polno grenkosti in teži-ne. V istih hišicah, ki izgledajo s svojimi številnimi okenci tako prijazne in ljubke, se skriva strahovita beda, neza-ustavljivo propadanje in umiranje. Za temi rešetkami hitijo ženski prsti, vba-dajo iglo noč in dan in oči se mučijo nad drobnim vezotn. ki bi se lahko blestel od nevidnih, skrivaj izplakanih solza, kakor se blesti od zlatih in srebrnih niti. Stari domovi omagujejo pod bremenom časa, oljtrli so se pisani čilimi in izrabile so se blazine; na ognjišču brK ogenjček siromaštva, ob katerem ie pri-stavljena v bakreni ponvici voda za črno kavo, često edina opoldanska jed. Gospodar ne dobi več raznovrstnih jedi v trgovino, kakor nekoč, sam si kupuje preskromno kosilo: sornum (mehki kruh brez skorje), košček čebule, malo travniškega sira ali slane smetane. Ali tako je Alah naredil! Vsa beda in siromaštvo se trpi in skriva, dokler je mogoče, ker »pusti« ponos, edina dedščina iz boljših časov, ne da, da se toži iu jadikuje. Hamal nese jarca za Kmban-bajtam Prof. J. Huxley Vera bodočnosti Tolikrat si simo trditev, da je sprava med vero in znanostjo nemogoča. Toda to je popolnoma zmotno naziran.ie. Res je, da se med nekaterimi panogami znanosti in med verskimi resnicami čutijo protislovja, toda to je dobro, ker se človek vsaj zave, da gre za stvari, ki pritičejo dvema različnima svetovoma. Kadar gre za kak posebno hud spor med vero in znanostjo, se časopisi polnijo s članki teologov, ki razpravljajo o znanstvenih stvareh. Zaradi tega se bo gotovo dovolilo tudi možu iz kroga znanstvenikov, da izpregovori nekaj besed o verskih problemih. Znanstveniku se vidi. kakor da pri teh na&protstvih ne gre toliko za spor med vero in znanostjo, kolikor za dve različni svetovni naziranji. Eno naziranje — tisto, ki temelji na pravoverni; teologiji■— .ie nastalo v prvih stoletjih krščanstva in se je najbolj razvilo ob koncu srednjega veka. Drugemu pa je podlaga znanstveni duh. kakršen se je jel porajati nekako v XVII. stoletju, in ki gospoduje tudi v naši dobi Razodetje in resničnost Prvo naziranje je predznanstvenega značaja in se opira na avtoriteto in razodetje. Drugo, znanstveno naziranje pa se sklicuje' na vedno globlje spoznavanje dejstev. ^No, bistveno je baš pravo oipazova-lišče, ki ga pa pri sporu često prezreta oba tabora. Vedeti je namreč treba, da eno in drùgo naziranje sestoja tako iz verskega, kakor iz intelektualnega gradiva. Za znanost je položaj tale: Odkrila .ie dejstva in našla mnoga pojasnila o razmerju človeka do sveta, ki pravoverni teologiji popolnoma oporekajo. Posledica je bila, da mnogi niso mogli več verovati v dogme, ki jih posamezne cerkve proglašajo za resnico. Vsi ti morajo za svoja verska doživetja šele najti neki izraz. Problem intelektualcev Ti ljudje, ki jemljejo za podlago znanstvena spoznanja, najdejo, da je vera tudi na tej podlagi mogoča. Gotovo bo nekoč v bodočnosti nastala vera — religija bodočnosti —- ki se bo razlikovala ocl krščanstva ali vsaj od tega, čemur danes pravimo krščanstvo in ki bo niena teologija: znanost. V pojasnilo, kaj naj pod temi besedami prav za prav razumemo, si moramo poprej raztolmačiti še nekaj vprašanj. Mnogi ljudje zamenjavajo čisto znanost s praktično znanostjo, čije edini namen je le spoznanje resnice in v bortbi zanjo dela znanstvenik opazovanja in eksperimente. Vselej gre za samo resnico, pa naj že koristi temu ali onemu. Pri religiji pa ta reč ni tako preprosta. Nekateri nadpovprečni moftie, kakor Mathew Arnold in Salomon Rei-naoh vidijo v veri s čustvom prepojeno moralo, zvezano z verovanjem v poosebljenega boga. Samo po sebi se razume, da mnogi ljudje še nikoli niso razmišljali o verah, ki so jim tuje. V knjigi »Tom Jones« karikira Fiedling v osebi Parsona Thwackumsa takega človeka 5 tem. da mu podtakne te-le besede: »Če rečem vera, tedaj imam v mislih krščansko vero, in ne samo krščansko vero, marveč protestantovsko, in ne samo pro-testaritovsko vero, marveč anglikansko cerkev.« Odkar se je znanost lotila naloge, da na znanstveni podlagi primerja posamezna verstva, srno se že precej približali njih skupnemu bistvu: Definirati religijo kot verovanje v nekega poosebljenega boga. se ne posreči vselej, zakaj med verami so tudi take. ki ta-keea verovania ne poznajo. Ne drži na tudi ne definicija, da je vera bistvo duhovnega življenja, ker je mnogo — zlasti primitivnih religij — ki ne razlikujejo točno duhovnega od stvarnega življenja. Priiinenjevalna verstvena zgodovina je dognala, da je podlaga vsem religijam problem svetosti; pri vseh gre za občutenje, da ie neki predmet, neki dogodek. ali neka ideja sveta. Razloček med primitivno in visoko razvito vero je samo v tem, da so reči, ki jih smatrata za svete, pri obeh različne. Primitivne in visoke vere Primitivna verstva imajo po navadi malo opravka z moralo. Mesto znanstveno dognanih resnic imajo bajeslov-je. Ali čimbolj se v človeku razvija verski čut, tem manj mu to zadošča. Potem pa začne na eni strani dobroto in krepost smatrati za svete reči in mešati tako moralo z vero, na drugi strani pa spoznava svetost resnice tako, da mu bajeslovje več ne ustreza. Na ta način se razvije tisto, kar sodobna eVika in teologija smatrata za vero. Pozneje pa se pojavijo težave, ko skuša človeški duh s prirojeno mu težnostjo spraviti v sklad posamezne ideje. Brž, ko se sipoznanja, nabrana -v življenju, več ne ujemajo z naziranji teologije, mora priti do sporov. Tako ie n. pr. naziranje sodobne druižbe o ločitvi braka v nasprotju z zahtevami cerkve. Konservativna naziranja in verovanja Dokler se vernik konservativno oklepa svojega veronauka, ni pomoči, da ne bi zaostal za spoznanji znanosti. Na drugi strani pa je treba samo zasledovati, kako se je verstvo razvijalo n. pr. od paganskih Kanaitov, do čistega enoboštva, da se prepričamo, kako je tudi tukai možno večno obnavljanje. Kaj lahko tedaj znanost doprinese k religiji bodočnosti? Astronomska in biološka odkritja^ so naša naziranja o vlogi, ki jo igra človek v vesoljstvu, bistveno izpremeni-la. Človeška zgodovina ne začenja več 4000 let pred Kristom, ker vemo, da je človeški rod star že najmanj četrt milijona let in da ima pred seboj najbrže še nekaj sto milijonov let bodočnosti. Tudi vsem ir je se nam je široko razmaknilo na vse strani. Človek ve, da je njegova zemlja samo planet enega izmed solne, ki jih je toliko, da jih štejemo na milijarde. Na jasnem si je, da je potomec daleč, daleč nazaj segajo-čega življenja, ki se je začelo z eno-staničnlmi bitji, da se vse polagoma razvija od nižjega do višjega in popolnejšega, in da je neka zveza in zavisnost med vsemi stvarmi na svetu. Ne more s,i več predstavljati duše živega človeka ločene ocl telesa. Duša in telo ■tvorita neločljivo celoto. Zaradi tega je telesno ozdravljenje neločljivo od nravnega in duševnega. Za telo in duha .ie treba skrbeti v enaki meri. Moderna teorija o podedljivosti mora vero odvrniti od tega, da bi se še ukvarjala z reševanjem duš posameznikov. kakor je bilo v preteklosti; njeno prizadevanje se bo moralo usmeriti na človeški rod kot celoto. Če ji bo kaj ležeče na svetosti resnice, tedaj bo morala vera bodočnosti temeljiti na znanstvenih spoznanjih. Pomesti bo morala z verovanjem na božjo previdnost, ki ovira svobodni raamah človeške volje. Skrbeti bo morala za občo povzdigo človeškega življenja, ne samo kar se tiče njegove telesne in gmotne plati, marveč tudi kar se tiče njegove duševne poglobitve s tem, da bo širila resnico in ljubezen do lepote. Eden izmed njenih smotrov bo tudi nesebično delo za premagovanje trpljenja. Uvidevala bo, da se je treba zavzeti za svojega bližnjega iz čisto humanitarnih nagibov, ne pa zaradi plačila, ki se obeta za dobro delo onkraj smrti. Vera bodočnosti nas bo približala tajnam življenja, jie da bi ji bilo treba iskati čudežev. Življenje bo preveval duh resničnosti. Vera, ki se boji resnice, je nevredna človeka, (A«eto American N. S.; Copyright) Janko Kač Naš vsakdanji kruh Kako živijo rudnine, rastline, ljudje in živali? Rudnine ne potrebujejo nikakih snovi za hrano. »Saj vendar ne živijo; to je mrtvo carstvo!« boš ugovarjal Resnično, prav imaš! Tako smo se učili, tako pišejo še danes mnoge knjige. In vendar živijo! V ljubezni spajanja, v sovraštvu razkrajanja in v navideznem brezbrižju dovršenih oblik kristalov. Le v navideznem brezbrižju. Zakaj v njih se Vrtijo in šume kakor čebele v panju najmanjši delci: atomi združeni v družine: molekule. In tudi hranijo se rudnine. Njihova hrana je čista energija (sila). Najpopolnejša bitja so, ki živijo od same energije — kakor večni bogovi od samega solnca. Rastline živijo od solnca, zraka in rudnin, ki so raztopljene v vlažni zem-. l.ii. Najbolj umetni stroji, tovarne iti plavži so le nerodne, neokretne igrače otroka-človeka. Kakor slike jamskega človeka z ogljem na skalo v prvem jutru človeštva proti čudoviti harmoniji Leonardove Mone Lise. Kako enostavno mogočna je celica rastline, ki nam da kruha, masti in sladkorja. Malo zeleno zrnce (klorofil) v tekočini plavajoče ter obdano od prosojnih sten. kakor nai-nežnejša tenčica. Prvi svit solnca io probudi in neutrudno dela od zore do mraka. Iz zraka srka plinasti ogljikov dvokis. iz zemlje vleče v vodi raztopljene rudnine. V solncu gradi iz tega sladkor, škrob in les. Ko leže mrak na zemljo, poneha dotok energije od solnca ter počivata žival in človek v spanju. Rastlina pa ne pozna počitka, ne osemurnega delavnika. Ponoči se samo spremeni obrat te čudovite tovarne, ker klonotilno zrno miruje. Rastlina spravlja iz listov, ki so polni sladkorja in škroba, kakor bogate egiptske žitnice v sedmih dofcri'h letih, in jih veže s hrano iz zemlje. Vso noč potujejo te spojine vsaka na svoje mesto, kjer so nam vidne kot olja. beljakovine in moka, kot barva, ki krasi pester cvet, kot opojni duh nektarja, ki vabi tisoče gostov. Kakor neutrudljiva mati je celica, ki slabi iz dneva v dan. da ima vsak otrok suknjico in kos pogače. Se celo v sanjali je vsa pri svojih Ijuibih otrocih. Le v smrti se spočije. Živi pa večno v milijardah potomcev... Ljudje in živali žive od solnca, zraka, rastlin in živali. Rudnine živijo od solnca. rastline od rudnin in od solnca. živali od rudnin, rastlin in od solnca. Le malo živali živi od živali. Opasne zverine so to in človek jih vedno preganja. Sam pa, kot krona stvarjenja. se dviga v duhu k božanstvom, vendar je krvo-ločnejši od tigra v džungli. Pa vendar nam meso ni neobhodno potrebno. Pač pa smo nujno navezani na rastline. Prav tako potrebne so nam kot solnce in zrak, brez njih smo izročeni poginu. Dokler je zemlja še deviška, spočita, nam rodi v obilici rastlin. Čimdalj in čim siihieje obdelujemo zemljo, tembolj jo osiromašimo z bogatimi žetvami na rudninskih snoveh. Rastline še sicer uspevajo, a njihov donos .ie od leta do leta pičlejši. Zaradi pomanjkanja apna. kalija, železa in joda ter fosforja postanejo slabe, hirave. Človeško telo, ki mu služijo produkti takih rastlin v hrano, slabi in hiti v bolezen. Res da dodajamo z gnojenjem rastlinam hraniva. Zadnja desetletja trosimo tudi že apno, kalijeve soli in fosfor na gnojila na polja in travnike. Na jod smo pa pozabili! Znanost pa ni odvrnila od joda svojega budnega očesa, saj vemo: Jod je silno važno hranivo! Znani češki strokovnjak prof. J u 1. S t o k 1 a s a je imel v Pragi pred izbranimi zastopniki poljedelstva, zdravstva in gospodarstva zanimivo predavanje o vlogi joda v naši prehrani. Cela vrsta kulturnih držav ima na programu povečanje proizvodnje živalskih produktov potom joda. Na podlagi raiziskavan-j prof. "St okla se so pri dihanja jodove spojine (oksidati) slilne ž v-Ijenske važnosti. To izgorevanje je najvažnejši- pogoj za dosego pravilnega stanja v živalskem in človeškem telesu. Za zdravje je namreč neobhodno potrebno, da se razcepijo velike molekule moke, masti in beljakovin v organske kisline in da se pri tem preostale snovi spravijo v neškodljivo obliko, da jih telo lahko izloči. Za vse to pa je treba zadostne količine apna, kalija, železa, joda in fosforja, če hočemo ohraniti ravnotežje v telesu, kar znači zdravje. Poleg tega pridejo le-te snovi v poštev še pri tvorit vi gotovih snovi, ki regulirajo takt v telesu (notranja sekrecija). Zelo zanimivo je dejstvo, da so izvedli že v mnogih kulturnih državah poskuse s krmitvijo joda, ki so pokazali točno, da je mogoče dvigniti proizvodnjo živalskega telesa, taiko glede mesa. kot tudi glede masti in mleka tem potom za celih 20 odstotkov. Samo na mleku bi znašalo to za Češkoslovaško vsako leto ogromno vsoto ene milijarde češk. kron (1700 milj. Din), ki je v narodnem gospodarstvu vsega upoštevanja vredna. Kako spraviti jod v živalsko telo? Živalsko telo more sicer vsrkati to snov enako kakor rastline tudi v rudninskem stanju, veliko izdatnejše pa so za živali te snovi v organskem stanju, to se pravi, da so jih rastline že nekako prebavile in tako usposobile za živalsko hrano. Silno enostavne rastline, glive kvasnice (ki povzročajo vrenje vina in piva ter vzhajanje kruha) morejo vsrkati na vsak kilogram svoje suhe snovi do 2 g joda in ga predelati v organsko Spojino. Ta jodirani kvas krmilo s pridom že leta napredni kmetovalci tujih dežel in dosežejo tako glede mesa kot tudi glede masti in mleka sijajne uspehe. Pa še dalje gledajo oči strokovnjaka. Tudi človeku pride v prid ta jod! Posebne važnosti pa je. da pride ta jod prav lahko iz teh živalskih produktov v naše telo, kar je za zdravje člo- veštva posebno pomembno. Zaradi silne suše, ki je vladala lani nad Srednjo Evropo, niso mogle namreč rastline vsrkati dovolj rudninskih snovi iz zemlje. Zato vidimo, da so letošnja krmtia in hranila malovredna in da nastopa zaradi tega vedno hujše pomanjkanje mleka in drugih živalskih proizvodov. Ne smemo pri prehrani ljudi in živali gledati le na danes, temveč moramc paziti z budnim očesom na bodočnost. Tedaj pa uvidimo, da je v splošnem naša prehrana napačna, ker ne gledamo nič na notranjost iste. to je na kakovost hrane. Določanje manjkajočih snovi v hrani in dodajanje istih potom organič-nili spojin apna, kalija, fosforja, joda in železa ljudem in živalim je nujna potreba za človeštvo, če hočemo ohraniti zdrav rod za bodočnost. Tako skrbe drugi kulturni narodi za zdravje svojega zaroda, SADNI PRAŠEK Na zborovanju danskih sadjarjev v Koda-riju je inženjer Nyro'p poročal o svojem izumu, ki se mu obeta še lepa bodočnost, fnženjerju N.vropu je namreč uspelo iz sadja. ki prezgodaj popada z drevja sestaviti nekakšno sadno moko ali prašek. Ki se neomejeno dolgo drži in ki vsebuje vse hranilne snovi in vitamine svežega sadja. Zlasti okusna je sadna moka iz jabolk in sliv. Iz nje se lahko skuha prav redilen sadni • močnik uporabljati pa jo je moči tudi kot primes različnemu pecivu, ki mu sadna moka daje zelo prijeten okus. EGIPTSKE MUMIJE POD RENTGENSKIMI ŽARKI Med zdravniki je dolgo časa prevladovalo naziranje, da so mnoge ohče človeške bolezni šele najnovejšega datuma: produkti pretirane civilizacije naše dobe. Domnevali so, da so se mnogi bacili razvili šele polagoma iz spočetka povsem nenevarnih enostaričnih organizmov. Šele mnogoštevilne izkopine novejše dobe, so pokazale, da so že predzgodovinska ljudstva mučile nekatere bolezni, ki so še danes razširjene po vsem svetu. Tako so n. pr. na nekem otročjem okostnjaku iz magdaleuijske dobe odkrili vse značilne znake rahitisa. Na egiptskih mumijah, ki so jih preSvetili z Rôntgenovimi žarki so tudi opazili mnoge kostne bolezni ki se v nespremenjeni obliki pojavljajo tudi med modernimi narodi. Zelo zanimivi so iszledki na dveh otročjih mumijah, ki jih branijo v Fieldovem muzeju v Chicagu. Obe mumiji imata na stran upognjene hrbtenice, tako imenovano sko'i-jozo. ki ie dokaj pogosta tudi med našo mladino in ki izvira od nerodne drže pri sedenju. Ivo Zo<- Gimnast ali športnik? Prava pravcata gimnastika je pri nas šc silno malo znana. Vsakdo si pod tem izrazom predstavlja telovadbo, t. j. krepitev telesa s prostimi ali po* ljubnimi drugimi vajami. Res je, da se rabi za telovadbo vobče ta izraz, toda to le v prenesenem, prav za prav de» loma prenesenem pomenu. "^s^v шшшш ~ smisla za lepoto svojega telesa, lo ime» le bolj ali manj značaj današnje rit» mične gimnastike ali plastike. Vežbali so dalje v tako zvanih korih orkestri» ko, ki jim je služila ob verskih in dru» gih praznikih, zakaj vsa tedanja teles» na kultura je bila pod pokroviteljstvom bogov, katerim je bila tudi posvečena. Pomlad v gorah: Smučarji na cvetni livadi Gimnastika izvira, kakor znano, iz helenske dobe. Grški otrok je moral okrog sedmega leta v »gimnazion«, kjer je pod strogim vodstvom vzgajal poleg svojega duha tudi svoje telo. Slednje s pomočjo gimnastike, ki je obsegala krepitev telesa z raznimi va= jami in panogami atletike (ki je imela tedaj praktičen pomen), razen tega pa še negovanje zdravja (higijena) in ne» govanje lepote (kozmetika). Vaje, s katerimi so si grški mladci in mladenke pridobili gracijoznosti in Atletske panoge so gojili zato, da so mladino izvežbali v dobre vojake. Glavne discipline, ki so jim posvečali mnogo treninga, so bile: hitrostni tek, skok v daljavo, meti diska, kopja, po» nekod tudi kladiva in borenje. V pen» tatlonih, sestavljenih iz navedenih disciplin, so se grški mladci skušali med seboj. Ti peteroboji niso imeli značaja današnjih sportskih tekmo» vanj, marveč so služili zgolj lažji pre» soji telesnih in duševnih snosobnosti posameznikov. Glede na rezultate teh, rekel bi izbirnih' tekmovanj, so ločili potem gimnaste v posamezne skupine enako zmožnih in sposobnih. Znano je po izročilu, da je imelo vsako mesto tudi cdinico poklicnih gimnastov» atletov, ki so zastopali svoj kraj na olimpijskih igrah in tekmovanjih. Atleti niso imeli vojaške obveznosti in jih je država vzdrževala in ščitila. Urili so se vsak dan v hipodromu in palestri, da so tem častneje zastopali svoje rojake pred »vsem svetom«. Tu= di za to edinico so izbirali na gimna» stičnih pentatlonih potreben materijah Torzo grškega gimnasta Negovanje zdravja so podpirali ta» ko, da so učili gimnaste anatomijo in fiziologijo. Kdor pozna delovanje in potrebe svojega telesa, ta bo znal že sam od sebe čuvati svoje zdravje. Se» veda so v girnnazijonih skrbeli tudi za pravilno prehrano in red v življenju gimnastov. V najzgodnejši mladosti so jim vcepili smisel za čistoto telesa, kakor za njegovo lepoto in so tudi v poznejših letih znali to podpirati tako, da so obdarili najlepšega mladca in mladenko. S tem, da so pospeševali ne» govanje telesne le ote, so skrbeli po» sredno tudi za zdravje, z..kaj bolan človek ne more biti lep, vsaj dalje ča» sa ne! Z izrazom »gimnastika» je označiti vso telesno kulturo, ki temelji na pri= rodni podlagi. Torej spada sem vse, kar nam krepi in lepša telo in to je: telovadba, masiranje mišic, frotiranjc, kopanje in čiščenje telesa in njegovih delov, gojitev rok, nog, zob. las, kože, korektna dijeta, dihalna gimnastika itd. Pri nas pa se označuje z gimnastiko vsako vežbanje telesa, ki ni tako kot je sokolska telovadba. Švedska telo» vadba bazira na drugem principu kot Tyrsev sistem, pa že ni več telovadba, ampak — gimnastika ... Prav tako ime» nujejo posamezne vaje za izboljševa» nje sposobnosti v raznih športnih disciplinah — gimnastika itd. Takih primerov je nešteto, pač zato, ker ljudje ne vedo pravega pojma za izraz »gimnastika«. V naslednjem bodi s primerami to kratko in temeljito obrazloženo: Smoter današnjega gimnasta je pri' bližati se kar najbolj prirodnemu idealnemu stanju našega telesa v zdrav» stvenem in tudi v lepotnem oziru. Mens sana in corpore sano! Takoj lahko opazimo bistveno raz» liko med gimnastom in športnikom, či* gar cilj je strenirati se tako, da dose» že na tekmi kar najboljši rezultat, da potolče svojega rivala. Medtem, ko trenira gimnast strogo z ozirom na svoje telo, se marsikateri športnik ni» malo ne ozira na svoj organizem ter se poja tja v en dan slep in gluh. Ko» likokrat se je že pripetilo, da je atlet omedlel, ko je prispel na cilj. Da to ni ostalo nekaznovano in brez posledic, je povsem umljivo! S smiselno gimnastiko si pridobimo jekleno moč, ki nam je potrebna, da imamo zadostne pogoje za zahteve, ki jih stavi današnje življenje. Gimnasr je absoluten gospodar nad kretnjami svojega telesa. Vsak gib, vsak prijem, njegova hoja, skratka sleherna njego« va kretnja je sigurna in popolna. To vpliva nedvomno jako ugodno na nje* gov značaj, zakaj korekcija med dušo in organizmom je nepopisno velika! Kakšen pa more biti značaj sportaša, ki je tako brezobziren do svojega tele» sa. da se na cilju zgrudi? To najbolje vidimo na zagrizeni fanatiki današnje» ga športa vsepovsod! — Ne odrekam lepot, užitkov in plemenitosti pravega športa, ki mu je geslo: krmi konia z najboljšo pšenico, ki jo imaš, ali jasi ga ko vrag! Nc, tak sport je pravi, tak Telovadec sport je velepomemben za človekov značaj, ker ga vzgaja v smislu pleme» nite borbenosti. Strogo pa se orotivim fanatičnemu pretiravanju, ki ne osme» ši samo človeka, temveč mu tudi zelo škoduje! ★ Drugo razliko med gimnastiko in športom opazimo v kretnjah samih tu ali tam udejstvujočih se ljudi. Med» tem ko je v vsakem gibu sportaša iz» ražena surova sila in tendenca za čast» jo in slavo, je v kretnjah gimnpsta po» udarjena gracija, razumevanje bistva lastnega organizma in ritem. (Razume» vanje prirodnih zakonov gibanja.) Gracija in stremljenje po estetskih užitkih je ono čustvo, ki dviga gim» nasta visoko nad robate občutke spor» taša (zmaga, rekord, aplavz, itd.) ter mu veleva gibati se popolnoma nepri» siljcno po zakonih in ritmu prirode. Gimnast ima polno srce vedre rado» sti, ki jo polaga v vsako gesto, v vsak pogled, v vse svoje dejanje in nehanje, zato zre na življenje s čisto drugimi očmi kot njegovi klavrni soljudje! In kaj je gimnastika za duševne de» lavce? Neprecenljiva škoda je, da jih jc še vedno toliko, ki tega ne vedo. Človek, ki si ubija živce ob suhoparnih aktih, pri enoličnih računih ali pri dol» gočasnem pisalnem stroju, mora brez» pogojno imeti razvedrilo, ki mu poživi duševno energijo in mu vrne dobro voljo! Nešteto jih išče sredstva, ki bi z njim to dosegli, pa ne morejo in ne marajo verjeti, da je gimnastika in sport edina pot, ki vodi do novega, pravega življenja. Koliko jih je še vedno, ki hodijo po razvedrilo v zakajene gostilne in ka» varne, kjer se trapijo z brezpomemb» nimi šalami, dokler se pijani ne od» gugljejo domov, kjer ozlovoljijo še mirno družino, potrebno njihove po» moči, ne pa nadloge!? In v svoji du* ševni bedi si domišljujejo, da so se res razvedrili ob kupici »žlahtne kapliice« in v oblačkih smrdeče cigare. Drugi dan pa, ko jih dolžnost pokliče na de» Io, spoznajo žalostni in pobiti, da se niso prav nič razvedrili, pač pa, da so še bolj slabe volje in da še z manjšim veseljem delajo, že zato, ker jih tako — glava boli. Cemu tako? Če človek že vse poiz» kusi, da bi si izboljšal svoj življenski položaj, zakaj bi ne poizkusil še en» krat stopiti na zeleno trato, kjer bi se slekel in malo poskakal, prav tako kot poskače razposajen otrok, kadar ga ne vidijo strogi starši? Kako bi dopove» da' ljudem, da samo en dvig ročke ali samo en skok čez vrvico nadomesti marsikatero skodelico črne kave, ki tako škoduje našemu organizmu?! Jaz sam si absolutno ne morem predstavljati dneva polnega duševnega dela brez telesnega treninga! In vsak drugi, ki bo okusil samo enkra* llago» dejnost takega življenja, si tudi tega ne bo mogel predstavljati. Greš na veselo športno igrišče, med vesela, mla* de ljudi, ki že ob sami rnisli na trening v prostih urah pozabijo na sence vsak« danjosti — in tudi ti pozabiš nanje! Greš drugič, tretjič, petič, 'esetič in že ne moreš več opustiti navade, da vsaj pol urice prostega časa r. svetiš svojemu telesu. Sicer pravijo, da je na* vada železna srajca, ki zasužnji člo» veka, da ne more več poslušati proste volje, toda vsak posameznik ima svo» je navade, katerim je podvržea; vse» kakor je bolj ^pametno, če se b stiš zasužnjiti lastnega telesa t8..o, da mu moraš brezpogojno izplačati c1 v» no davek, ki ga terja od nas * obliki treninga, kot pa v obliki »Jerv. alem» ca« in viržinke. Nekaj serij vaj, ki predelajo mišice tvojega telesa, se kaj lahko naučiš, da potem treniraš doma, kadar ti vreme ne dopušča, da bi zarajal po veselem igrišču med veselimi ljudmi. Kadar greš pa lahko na prosto, pa vežbaj ta» ko, kakor tvoji mili volji najbolj pri» ja. Skači čez jarke, dirjaj po samotnih stezicah, izpostavi se gol toplem-i soin» eu in opazuj veselo prirodo okoli . .be. Človek, ki venomer napenja in tr» pinči svoj duh, svojo prvo polovico, mora brezpogojno nuditi možganom počitka, zrahljanja, razmehčanja. kar doseže najbolje s tem, da napenja in obremenjuje drugo polovico svojega bitja in to je — telo. Vsak telesen na» por poživi naš duh in nam nudi nove» ga zaupanja v nas same, kar jako dvi» ga našo delazmožnost in veselje do življenja. Z malo četico hvaležnih gimnastov sekam pot v nov način življenja in od dne do dne so bolj zadovoljni moji dečki sami s seboj in jaz z njimi! Vsi smo trdno prepričani, da si bomo s časom pridobili mnogo novih tovarišev in prijateljev, ki bodo podpirali naš pokret in se bodo tudi sami uddeže» vali naših treningov. Tako i bodo pri» dobili mnogo telesnih in duševnih vrlin, ki jim bodo krepka ope j. na poti skozi življenje. Kaj ie lepšega na svetu, nege biti zadovoljen sam s seboj? In ak ie sam s seboj zadovoljen, vsak, ki da telesu kar to od njega zahteva in da duhu kar mu pripada! Vse to pa se nudi vsakemu prav poceni v ' lovad» niči ali na igrišču — pri smotrenem gimnastičnem treningu. Dolžnost nas, današnjih cin.nastov je. da pridobimo čim več ljudi, ki, jim je cilj plemenit, veder značaj ter živ» ljenje polno radostnih doživetij, i,a na» šo krasno idejo in da jim nokažemo, kje so viri življenske energije, lepote, zdravja in — zadovoljstva! Med razvalinami prastare civilizacije Bolj nego vsaka dtuga dežela stare Helade se sme Kreta ponašati z imenom dežele legend. Njeno divje skalovje, nje visoko gorovje, niene plodo-vite ravnine, njeni šumeči toki, vsa njena priroda tvori sijajno okolico najlepšim biserom antične mitologije. Bajka in resnica Na teh tleh je preživel nesmrtni Zen svoo mladost. Ko mu je pretila nevarnost, da ga požre Kromos, njegov oče, božansko utelešenje Časa, ki uničuje lastne tvorbe, ga je mati, kakor pripo-vedmie legenda, skrila v neko jamo v pobočju gore Ide. Divje cebe'e so ga hran le s svojim medom, koza Amalteja s svojem mlekom. Kot mladenič se je zaliabM v Evropo, hčer smrtnega zem-liana. Prikazal se ji je v podobi bika in jo ugrabil. Iz njune ljubezni se je rodil sin Minos. najiegendarnejši junak kretske mitologije. Minos je bil silen kralj. Njegova oblast se je razteza'a preko vsega otočja v EgejiSkem in Libijskem morju ter nad delom kopne Grške. Imenovali so ga »kralja morja«. Nešteto legend se plete okoli njegove osebnosti, orjaške razvaline njegovih palač dokazujejo, da je v resnici živel in da je bil v resnici poklican biti ustvaritelj Po njem imenovane civilizacije, ki ie postala predhodnica najsijajnejše civilizacije starega sveta. Minova rezidenca Približno na istem mestu, kjer je danes pristanišče največjega kretskega mesti Kard;ie. se ie dvigala 2000 let pr. Kr. Minova glavna luka. Kakšnih 5 km od tu ob bregovih rečice Karatne, je bila njegova prestolnica Knosos. Reka je napajala vrtove, ki so se dvigali v tera^h prot' eriču, na katerem ie stala Minova palača. Vse naokoli so samevale skoraj do danes ogromne razvaline, same razvaline, ostanki tako mogočnih stavb, da se človek začudeno vpraša, kako so mogli ljudje pred štirimi tisočletji stati na tako visoki civilizacijski stopnj;., da so premagali teža- ve; pri.postavljanju teh stavb. Razvaline tvor jo ta'ko zamotan kompleks zidovi j. dvorišč, hodnikov, dvoran in podzemelj, da je premotil prve arheologe, ki so zastavili rovmico in lopato v ta po zgodovini posvečena tla. Menili so, da so-odkrili skrivnostmi labirint, v katerega je bil Mini os, po pripovedki, zaprl polčloveško-polžiivalsko bitje. Mi-nofavra, ki je bl.iuval ogenj iz gobca in se hranil s človeškim mesom. Toda okoli velikanskega glavnega dvorišča — vrta. Nadstropja so nosili debeli stebri — iz debel starih cipres. Rekonstrukcije Angleški arheolog sir Evans se trudi, da bi dal tem ostankom kolikor toliko prvotno oblilko. Po tratil je v ta namen že celo m'tîjorosko Imetje. Razvaline kraljeve rezidence so postale v zadnjih letih velikanska delavnica, s cementom poznejša raziskavama so pokazala, da so zadeli ob stranske kraljeve palače ž njenimi sobanami, spalnicami, stopnišči, kopalnicami:, ventilacijskimi nredori, zakladnicami,, temnicami, skladišči in dru-g mi prosjO'1". -[Va-s'i-. so .cetô worarto, v kateri so iz tiska vaii olje iz oljčnega sadu. Ves j ta kcnvleks se je dvigal za tri nadstropja nad zemeljsko površino, in betonom obnavljajo stare zidiine. Stebrovje iz betona barvajo z barvami lesa, da bi bilo vse skupaj čim bol: podobno nekàart.ii sliki. Moderna teh-, ràkà eksperimentira z vsetnii svojimi pripomočki, da bi obnovila videz nekda-njosti. So pa seveda ljudje, ki pravijo da pomeni to eksperimentiranje surovo, neokusno' in otročje poseganje v fok Zgoraj: Čuvar razvalin Minove palače v Knosu — Spodaj: Velike žare ki so jih našli v skladiščih palače in ki so služile za shrambo olja, vina in drugih tekočin časa. v zgodovinsko resničnost, v etiko in estetiko resničnosti. Drugi ostanki Palača v Knosu je bila zvezana s široko cesto preko gričaste pokrajine z dri»<*o palačo, v čije bližini je stalo pristanišče, ki je vezalo otok z Egiptom. Bila je to tako imenovana Festova palača. V svoji celoti je morala biti zelo podobna palači v Knosu, njene razvaline kažejo isto sliko. Samo da vlada okoli njih groben mir, ki ga ne motijo nobena rekonstrukcijska dela, le včasi koraki samotnega obiskovalca, ki se vdaja lahko"V^moteno spojim mislim o minljivosti vsega in t-mdi najmogočnejšega, kar so ustvarile človeške roke. Sovjetska Rusija v boju zoper vero Bilanca dvanajstletnega kulturnega boja v komunistični državi Ob praznikih, božiču in veliki noči, se v sovjetski Rusiji razvija že nekaj let živahna proti venska propaganda. Organizacija brezvercev, ki šteje kakih 130.000 članov, prireja zlasti na veliko noč razne zasmehovalne procesije, ma-škerade in demonstracije okoli svetišč, vdira v molilnice in cerkve ter moti službe božje, zasmehujoč, kjer le more, vsak izraz religijoznosti. Sovjetska vlada ne simpatizira samo s to organizacijo, ampak jo tudi vidno podipira: njen kurz je namreč odločno protireligijozen. Pri tem ji ne gre kdo ve kaj za osebno vero ali nevero, saj visi pred vhodom v Kretnlj napis »Vera je opij naroda«; bori se predvsem zoper organizirano verstvo, ker ne mara nobene druge organizacije in orrjentacije razen komunistične. Sovjeti vdijo v komunizmu popolno nadomestilo za religiozne vrednote: ta »nova vera« iira razlago za vse prirodne in socijalne pojave, svojo filozofijo, svojo etiko, celo svojo poezijo — čemu je torej še treba religije? Naslednje vrstice naj nam pokažejo, ali in koliko .ie njeno prizadevanje usnéJo. Poznavalec ruskih razmer J. E. Šroin je podati v reški reviji »Pritomnost« nekako bilanco sovjetskega revoiucijo-narnega boja proti verstvu, ki vsebuje za vsakogar zanimive in podučite podatke. Priredllli smo kratek izvleček. Pravoslavna cerkev in komunizem ^ 'Udari pastirja in razkropila se bo čreda — to geslo ie bila prva modrost, katere se je oprijela sovjetska vlada v boju zoper cerkev. Revolucija je morala porušiti vse stebre starega režima. Tudi pravoslavna cerkev je bila ena teh opor. Njo prizadeti je žftačilo udariti po duhovščini. In res so se začele velike persekucije duhovftjštva. Vzlic vsemu ti udu pa uspeh ni bil kdo ve kako znaten. Cerkev se je zamajala, a je ostala. Iz vrst duhovniške hijerarhije so zleteli vsi nravno šibkejši elementi, toda boljši, zanesljivejši so vztrajali in z njimi je cerkev samo pridobila. Sovjeti so spoznali, da velja ubrati drugo pot. Začeli so cepiti cerkvene vrste. Povod je dala brzojavka patri-jariia Tihona, ki je poslal blagoslov zboru emigracijske ruske duhovščine v Strem. Karlovcih 1. 1921. Sovjeti so poiskali med duhovščino bolj bojazljive .ljudi in jih nahujskali proti Tihonu. Tako se je začelo protestno gibanje, ki .ie doseglo višek na verskem saboru 1. 1У23.. ko je bil odstavljen patrijarh Ti-hon. Osnovala se je tako zvana »živa cerkev«, ki pa ni imela posebnega stvarnega uspeha in se je pozneje združila z matico. Škof Vev îdenskij je začel z novim pokretom, »obnovlenčeskim«, ki je takisto užival podporo sovjetskih oblasti. Ti boji se še nadaljujejo in vse kaže. da so močno oslabili pozicijo pravoslavne cerkve. Dasi se zdi, da imajo med vero ki večino pristaši pokojnega patrijarh a Tihona, so si v obstoječih razmerah prilastili glavno besedo re-formisti, ki se delajo kar najbolj lojalne nasproti sovjetom. Pristaši obeh cerkvenih strni se včas! spoprimejo zaradi cerkva. Dogaja se tudii, da se pri postelji umirajočega snideta duhovnika iz -obeh taborov in si očitata krivoverstvo .Vendar pa je v splošnem že mnogo mirnejše nego je bilo poprej. Razkol v cerkvenih vrstah bo trajal še precej časa. Poleg močno organizirane državne sile stQji razmajana slabotna rusko-pravoelavna cerkev. Ostale cerkve so v Rusiji manj pomembne. Vloga katoliške cerkve, ki ni bila nikdar velika, se je po revoluciji silno skrčila. Konflikti sovjetske vlade z nadškofom Cie-pJakom, katerih žrtev ie bil pre'at Bud-kiewiez. so še bolj oslabili pozicijo katolicizma v Rusiji, ki ga drže Poljaki v Ukrajini ter francoski in češki kolonisti. Poizkusi, da bi se sveta stolica sporazumela s Cičerinom. so se izjalovili. Misija jezuitskega prelata, znamenitega poznavalca vzhodnih problemov d'Herbigua, ki je prepotoval vso Ru-. sijo in proučil možnosti, kako bi se katoliška cerkev okorist la s sedanjim položajem, ni imela pozitivnih uspehov. V novejšem času je vzbudila pozornost afera poljskega župnika Skalskega,. ki so ga obdolžili in obsodili zaradi špijo-naže: šele na poljsko intervencijo se je kazen omilila. „ Protesta litje so takisto brez vsakršnega vpliva; odlikuje jih popolna lojalnost nasproti sovjetom. s:cer pa so razcepljeni v sekte. Židovska cerkev ie v enakem položaju kot vse ostale. Mnoge sinagoge so bile izpremenjene v klube, rabini prav kakor duhovniki drugih konfesij ne uživajo volilne pravice; židovske nepmane pošiljajo enako kot vse druge na Solovecke otoke, četudi se deklarirajo za ateiste. V nobeni novi židovski poljedelski koloniji nimajo sinagoge, dasi bi imeli sredtstev za njo, ker dobivajo denar iz Amerike. Tudi cionizem nima tal. mladina je po večini v komunističnih mladinskih organizacijah. Mnogo boljše se imajo mohamedan-ski verniki. Le-teh je v Rusiji kakih 30 milijonov in naseljujejo ogromna ozemlja. Žive zelo patriarhalno, zato je pri njih vera veliko boli zavozljana z vsakdanjim življemjem. Vzlic temu se komti-n stična vlada ni ustrašila boja zoper mohamedanizem. Zgrabila ga je zelo na občutljivem mestu: pri ženskem vprašanju. Jela se je z vsemi sredstvi bojevati zoper »oarandžo«, zagrinjalo rno-liamedanske žene. To ie zaneslo v vrste Mohamedovih vernikov hude notranje razprtije. Res .ie, da je bilo odpravljenih jako malo mošej, vendar se mohamedaiiizem na znotraj že precet lomi. Tu. kakor pri vseh ostalih konfesijah . gre sovjetski vladi predvsem za to, da razbije cerkveno organizacijo. Zato širi radikalne ide.ie in zanaša med ver- nike ateizem. Uspehi pa vzlic vseimi naporu niso taki kot so se jih sovjetski reformatorji nadejali. Sekte naraščajo! Težak poraz, najtežji, kar jih je doživela sovjetska Rusija v svojem boju zoper vero, znači razvoj in razmah sektarstva v sovjetskih republikah. Sektarstvo ima v novi državi neprimerno- boljši položaj. Že to, da je cari-zem manjše sekte preganjal prav tako kakor revolucijske politične skupine, ie dalo sektorjem neko posebno stališče. Vrhu tega so se sektorji takoj proglasili za lojalne sovjetske državljane, da, za »krščanske komuniste«. Skušali so kar najbolj izkoristiti slabosti oficijelne cerkve. Borili so se zoper verski fanatizem. Pravoslavna cerkev je izgubila mnogo ugleda, ko so ateisti odpirati po vaških cerkvah razne svete relikvije in kazali ljudem sleparstvo, ki se je z njimi uganjalo. Sektorji so jim pri tem pr.trjevali, češ, da pravo religijozno življenje nima nič skupnega s čaščenjem relikvij in kipov. Ta naprednejši duh jim je privabil mnogo pristašev, ki so hrepeneli po čistejšem verstvu. Drugi vzrok, da se je razširilo sektarstvo, je socijahlo delo sekt. Sekte so razumele duha časa boljše nego okostenele stare cerkve. Njihovi sestanki niso zgolj versko - molitveni, marveč tudi zabavni. Vzgajajo svojç ljudi za soci-ШПО koristnost. Organizirajo društva brezposelnih, čijih člani se preživljajp s skupnim delom, skušajo si pridobiti vpliv na mladino, ki, je organizirana v komunistični mladinski zvezi. Skratka: sekte so pokazale nenavadno prožnost in akomodacijske sposobnosti. Stanje današnjega sektarstva Sodi se, da je v vsej sovjetski Rusiji približno 15 milijonov organiziranih se-ktarjev. Najštevilnejši so »staroobrjad-ci«, ki so sicer precej blizu pravoslavni cerkvi, vendar pa so samostojno organizirani. Računajo, da jih je 9 milijonov. Vendar imajo »staroobrjadci« manjši vpwiv na rusko življenje nego baptisti ki jih je petkrat manj. Nadaljnje delavske sekte so: evangelisti, duhoborci. molokani, menoniti, adventisti sedmega dne, hlisti in trezneži ali Curikovci. Obstoji še nekaj sekt, ki pa so krajevno omejene in se zadovoljujejo z neorganiziranim in pasivnim delovanjem. Baptistov je okrog 2 milijona. Njihova organizacija je vzorna; izdajajo več listov in osrednjo revijo »Baptista«, ki je. izhajala na 100 straneh zvezek, dokler je ni sovjetska vlada iz bojazni so baptisti navezali stike z Ameriko, odkoder dobivajo sedaj izdatno denarno pomoč. Taka organizacija je boljše-vikoim kaj neprijetna, ker milijone ljudi podučuje o nauku, da razen razrednega » >i 6. 5' 5" •o o. № e. 3 ? VS 3 0 ^ tfe C t Ul X 7T- o .2 C. JZ. t fc a. -i •o c C , -I ; re 5' C» «s 3 1—, »e. a: pred njenim vipHvcm zmanjšala na eno tiskovno polo. Njih vodja je Odincov, človek redkih duševnih in državljanskih kvalitet, izboren organizator in neumoren delavec. Po njegovih zaslugah boja obstoji' še: občečloveška ljubezen do bližnjega. Baptistom očitajo zlasti to, da navajajo revne ljudi na vasi k znosnemu razmerju .s »kulaki«, z bogatejšimi krneti. To je . izrazito protisov- - »gozdnega človeka«, je najopasnejša ? pragozda nisem bil oborožen? Imel sem zaupa» nje v sebe in sem pokojno pričako. val napada. Napad je bil prav tako nagel kakor nenadejan in zdaj šele sem spoznal, koliki nevarnosti sem bil ubežal. Kakor sem rekel, se je bila žival ustavila in se oprla na veliko vejo, ki jo je bila pobrala na tleh. Z eno roko je jela trgati skorjo z veje in jo me» tala na tla. Že sem si mislil, da jo je strah, v čemer me je še podkrepilo, ko sem videl, da se je obrnila k mladiču. Meneč, da se odpravlja, sem za trenu» tek pobesil puško — tedajci pa se je opica obrnila in se divje rjoveč vrgla proti meni. Stemnilo se mi jc pred očmi in za drobec sekunde me je obšla gotovost, da sem izgubljen. Takoj nato sem se zavedel: mišice so se mi napele, postal sem miren kakor sem bil prej. Pome» ril sem na srce in pritisnil na petelina. Na deset korakov nisem mogel zgre» šiti; za trdno sem torej pričakoval, da se bo gozdni človek zrušil na tla. Pa ne! Še vedno je stopal proti me» ni, res da počasneje, zato pa z ne» zmanjšano odločnostjo, ki mu j