S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE
Razgrnjeno delo skupščine in njenih organov
Čeprav poročilo o delu skupščine občine, objavljeno v delegatskem gradivu ni bilo celovito (preveč naštevanja in opisovanja pristojnosti ter številk in premaio o vsebin-skih vprašanjih, s katerimi sc je skupščina spopadla) in po mnenju delegatke DPZ Nastje Škopac tadi prešibka osnova za ocenjevanje opravljenega dela nosilcev indivi-dualnih funkcij v skupščini, pa je bilo v uvodu predsedni-ka občinske skupščine Petra Vrfaunca slišati tudi tisto, kar so delegati morda pogrešali.
Poudaril in izpostavil je predvsem uresničevanje raz-vojnih nalog, za katere nosi odgovornost tudi skupščina. Zanje velja, da so se prepočasi uveljavljale, na kar vpliva-jo tako zaostrene gospodarske razmere kot tudi počas-nejše reševanje skupno dogovoijenih nalog v okviru tne-sta, ki zadevajo hitrejši razvoj južnega dela mesta tned
Soglasna podpora vodstvu
Z oceno občtnske SZDL, da je vodstvo občinske skupščine delalo v izredno ležkih gospodarskih in družbenih razmerah, pri čemer pa so vodilni funkci-onarji s svojim osebnim prizadevanjem in največkrat volimtersldin delom dosegli, ob upoštevanju danih možnosti, da so cilji nadaljnjega razvoja občine sme-leje postavljeni. Doslej so potrdili, da so sposobni demokratično usmerjati in sodelovati pri izmenjavi stališč in moenj delegatov v občinskib zborih, da imajo ustvarjalni odnos do pobud delegatov in so sposobni demokraiično, učinkovito pristopiti k us-klajevanju posameznih, posebnib in splošnih družbe-nih interesov, so delegati vseh treh zborov ob izpo-stavljenih pripombah sprejeli vsa tri predložena po-ročila.
slabostmi v občini pa izstopajo še vedno premalo odnos-no preslabo izkorišLanje znanstvenih potencialov, sicer pa so bili v občini, ki po slovenski lestvici razvitosti drsi navzdol in izstopa po razpršenosti poselitve v izjemno velikem prostoru, ima slabo razvito komunalno infra-strukturo in prometno mrežo, bile v teh dveh letih zgraje-ne pomembne investicije. Novi objekti Semenarne, Inte-grala TOZD Viator tovorni promet, obrat Alpine v Šent-joštu, ISKRA — Sem so že izgrajeni tako kot tudi del Centra drobnega gospodarstva, pred zaključkom so mo-deren Zastavin prodajno servisni objekt, pa Vinocetova naložba, povečujejo se zmogljivosti Tovarne grelnih na-
Reševanje   zadev   občinskih upravnih organov
Občinski upravni organi so lani od skupno 23.780 zadev (od tega je bilo 5.378 prenešenih iz leta 1986) razrešili 18.867 zadev ali 79 odstotkov. Nerešenih ostaja še 4.913 zadev ali 21 odstotkov.
Največ nerešenih zadev beleži komite za urejanje prostora in varstvo okolja (1910), sledi uprava za družbene prihodke (1.790) in komite za gospodar-stvo in planiranje (852). V primerjavi z letom 1986 se je število nerešenih zadev zmanjSalo za dva odstotka.
Skupščinsko delo v številkah
V dveh letih so skupštinski zbori zasedali na 11 ločenih in 9 skupnih zasedanjih. Na skupnih zaseda-njih je bilo na dnevnem redu 83 vsebinskih točk (izvzeta: ugotavljanje sklepčnosti, odobritev zapisni-ka, delegatska vprašanja, obravnava gradiva za mestno skupščino), na sejah zbora združenega dela 110, na zboru krajevnih skupnosti 105 in na družbe-nopolitičnem zboru 83 točk. Zbori so obravnavali in sprejeli 43 poročil, 10 predlogov družbenih dogovo-rov in samoupravnih sporazumov, 50 predlogov od-lokov, 88 sklepov in 9 predlogov drugih aktov. V dveh primerih so skupščine SIS zasedale kot četrti zbor. Povprečna udeležba na skupnih zasedanjih je bila 81 odstotna, na ločenih sejah v zboru krajevnih skupnosti 83,3 odstotna, v zboru zdmženega dela 73 odstotna in v družbenopolitiLnem zboru 69 odstotna. Glede na število razprav na skupnih zasedanjih je najbolj aktiven zbor krajevnih skupnosti, ki beleži 105 razprav, sledijo ZZD z 22 razpravami in DPZ z desetimi. Delegati vseh treh zborov so posredovali skupno 116 delegatskih vpraSanj, najvei jih je zade-valo urejanje cest, komunalna dejavnost in varstvo okolja.
prav, Elektromontaže, kmalu bo v lzgradnji drobno go-spodarski center Galeb ob Tržaški, pri širjenju obrtnih in industrijskih con je stoijen pomemben korak, v gradnji je zadnji objekt iz programa tretjega samoprispevka, zaradi izpada četrtega pa so sicer zmanjšana sredstva namenje-na predvsem sanacijam številnih vodovodov, končno je zgrajena Tržaška cesta, rekonstruiranih je bilo vrsto cest (Ig—Golo, Črna vas—Preserje), pri oskrbi s PTT prik-ljučki smo sicer šibki, a napredek je viden (Lavrica, Skofljica), več zmogljivosti bo instaliranih na Rakovnik, Brezovico do Preserja .... pripravlja se gradnja doma Malči Belič, prizidka k vetikolaški šoli, v gradnji je centralna knjižnica . . .
Skupščinsiu in izvršni ter upravni organi so tem nalo-gam posvečali mnogo prizadevanj, kot jih namenjajo tudi tistim nalogam, ki zahtevajo še odgovornejši pristop — problem problematike prostora, črne gradnje, spor-nost investicij na Rudniku, kanalizacija v Rakovi Jelši in še marsikaj. Po mnenju predsedstva OK SZDL je ekolo-škim vprašanjem potrebno nameniti več pozornosti, tudi skozi dvofaznost sprejemanja odlokov, pa tudi v variant-oih rešitvah. Z ozirom na dejstvo, da je bila vrsta nalog poverjena mestni skupščini, pa 5e vedno ugotavljamo, da se le-te prepočasi uresničujejo, odgovornost za to pa ostaja ie vedno v občini, kar pomeni, da bo potrebno spregovoriti o tem in sprožiti konkretne pobude za even-tualno spremembo Ie-teh. V oceni predsedstva je tudi pobuda, da se prav ob ustavni razpravi povede temeljitej-
Občinski izvrSni svet je v letu 1987 imel 45 sej s 519 točkami dnevnega reda, na katerih je poleg članov sodelovalo še 265 prisotnih iz gospodarstva, družbe-nopolitičnih organizacij, družbenih dejavnosti in predstavnikov javnega obveščanja. Za svoje boljše delo je imenoval 9 stalnih in občasnih delovnih teles s 37 člani. V obravnavo in sprejem je skupšiinskim zborom predložil 74 gradiv, od tega 59 po programu. 15 izven programa in 11 neposredno po programu.
ša razprava o vlogi zbora združenega dela, ki ostaja ob izjemno aktualnih situacijah še vedno premalo »agresi-ven«, več pozornosti pa bo potrebno nameniti ludi vlogi družbenopolitičnega zbora, preslabo se uveljavlja sodelo-vanje s skupščinami SIS kot četrtlm zborom . . . Dele-gatka KS Murgle Eva Naglič je predlagala, da se uvodni komentar Petra Vrhunca in ocena predsedstva posredu-jeta delegatom za boljše informiranje, pri opredeljevanju razvojnih nalog se je zavzela za izdvojitev najpomemb-nejših, ki jih bomo lahko izvedii, v poročilu pa bi morali več pozornosti nameniti tudi pregledu izvrševanja skle-pov. Dr. Miran Mihelčič se je sicer strinjal, da združeno delo premalo uveljavlja v samem zboru zahteve za boljše gospodarjenje in iskanje rešitev v smislu opiranja na lastne sile. podčrtal pa je tako kot podpredsednik skup+ščine Jože Zakonjšek aktivno delovanje delegatov za zbore republiške skupščine, ki so z nekaterimi predlo-gi (strategija tehnološkega razvoja) bili precej prodorni.