T^oi^J 11.
U I '
.1

1,1»
11
»;,*.»•/ i• ;i' n /
T -	,	|*Klt |
_______ - . 1 - - I_-----1 J-v-C
V GORICI, v petek, šfe. avgusta 1873.
Usi :» J.

* ♦-* •
f • -
*< /
« i.
v1
Ul
HM H;
/i 1 i :
f Jr
' List izhaja vsak petek
in Velja s postnih» vred fii v Clorici donili poslan:'ati veld letni d gnid., /a pol
oimmI ,-»c
/o»;
pol Jtty 1 gold. ,f>0 s., za četrt leta so sold. Kdor sani po-tij pošilja, plača

rt !i
2 j?.' 60 s. Zn ude iuiE - pol. druitva ..Gorica ’, je cepa, določena, kakor za druge1"narocitikè. Posamezni Wsfi se prodajajo po 6 sold. pri knjigagn Soli» r ju ua,([Travniku.
. f
KLAS
Naročnina in dopisi
naj so blagovoljno pošiljajo opravniku in •»»v redniku Antonu laknar-ju. na Starem trgu (Piazza del Ihiojno) h. n. .‘kil. Vse pošiljat ve naj se frankujeja. 1 lok opisi g ne « racajo. Oznanila h» sprejemajo. Plača -c za navadno vrstico, re se naznanilo -amoenkrat natisne, S sold.,čeilvakTar, 12 s. če trikrat, 1 f» s.; r.a kole k r<akrat .40 s!
-X.i—j A*--* *-	-
•______j ; 1
• r d *- ♦ *»*-^*-—	• r- * - ~s- ^ »r t -
«-
--

um
%
!:rx
; ■ :
»n
r)
Vabilo.
k j t /
. i « *
Odbor slov. politiškn-narodnega dru-štya »(ìdrica* v Gorici valli Vse p. n. gg.
>	.	.	1	(;, >1	! i: \
društvenike k, i^r^lnemu občnem,u zboru za ponedeljek t'd. lek. mes. avt/iista oh 1 /., nn
4
zjutraj,- Zbor bo v Gorici v hiši gosp. od* vefcnika dr. Tonkli-a v ulici sv. Ivana, h.
št. im.
. . » *	» [ •	.	\ \ .	1 «Z .	f ,
Nit dnevni red pride samo: posta vi jen je kandidata za državni zbor za volilno skupščino kmečkih občin glit-varstveuoga okraja sežanskega. goriškega in toni inskega.
Vabilni list je <*h enem vstopnica k zboru, za to raj naj ga vsak seboj prinese.
Iver gre za tako važno stvar, nadejamo se, da pridejo čč. gg. društveniki v o-bilnem številu k posvetu.
V Gorici. 11. avgusta IN7,'j.
d
ODBOR.
i
/t v
Za kaj gre, Lavrič ali Tonkli, kali?
Nikoli še si nijso bili slovenski listi tako v lasčh, kakor sedaj pri bližajočih se direktnih volitvah v državni zbor. Od vseh stranij mile, razkosane Slovenije nam donijo na ušesa neubrani glasovi bratovskega, razpora. Ena stranka hoče za poslanca Petra, druga Pavla ; in navidezno se zdi,
Valentina Staniča
mladost in študentovska leta.
{Dalje.)
Blizo .šestnajst lot je imel Valentin, ko je šel,- cep in koso popustivši, z očem na Trini **) v trivialne šole, da bi se tani nemškega jezika ložej naučil. S Trbiža je prišel v Gelnvec v tretjo ,, nemško* šolo. Koliko časa se je tukaj šolal, ne vemo prav. Katalogi, ki se hranijo v arhivu celovškega gimnazija, segajo le do leta
,	*) Še sedaj pripovedujejo, da mil je že takrat
kosa prav dolilo rezala, in da ga deklici niso marali k sebi v vrsto, ker ga nišo mogli dohajati.
**) E dopo ave frequenta,t lis scuelis bassis a (•uriza. — Talco piše /. fi. Filli-ev ..Alnianac di Guma pàr.T ivi 1858 st. 27‘k. To isto trdi tudi Slomšek v Urobt. IS is, str. «Sl, in, najbrže po lijem tudi 1'uulus v „'Soči“ ' 18714 št. 17, kar pa ni vegetilo. Še živa O lletna nevesta, Staničeva (roj. lOjll 1710 v zapotoški dubov-•nji tik beneške meje) trdi, da je šel z doma naravnost ea Trbiž v šolo.
kakor bi le osebi)a vprašanja gnala Slovence v dvojni tabor. Nočemo kristikovati til vodenja strank pri postavljanji kandidatov za državni zbor v sosednih deželah slovenskih -- ampak ostanemo doma.
Tudi na Goriškem si stojite od novega leta dve stranki nasproti, ki In »čete vsaka svojega kandidata spraviti za poslanca v državni zbor, kot zastopnika kmečkih občin. „Soča“ priporočajo dr. Lavriča, in ..Glas** je razglasil dr. Tonkli-ja** za svo-jega.
Potrebno je tedaj, da naše ljudstvo zvé, kateri vzroki so razkopali brezdno med obema strankama. Narodnost povdarjate obe kot svetinjo našo. in «»bramiti njeni si podaste lehko roki. Ko je pa prišlo mi dnevni red vprašanje, ali naj bode versko prepričanje podlaga narodnemu in političnemu delovanju ali ne, se je sčistilo obzorje tudi pri nas.
«Soča** si je prilepila pridevek .,lihem Imr in je rekla: ne, In da je slovenskemu občinstvu razodela to svoje prepričanje, j»* pahnila, pri- zadnjih volitvah v Sočiii odbor od sebe dahni šrino kot nuruv-no iaslopniro rnsketju, Lutai iškega principa^ duhovščino pravimo, med katero je največ in nujristejših rodoljubov.
Verskonarodna stranka j»* nastala tako — nasproti liberalni — sama ob sebi, in „Glas“ je prevzel nalogo, njena načela braniti.
Razloček med njima je bil tedaj oči-ten, čeravno se v vseh narodnih vprašanjih vjemate.
Liberalci nameravajo zidati narodni dom na brezverskem — pesku ; verskona-rodni pa hočejo napredek narodov na te-
1807. Tega leta so prevzeli gimnazij Bo-nediktini od Frančiškanov, in pri tej priložnosti so se menda dotični zapisniki po-zgubili, ali pa kje drngde pospravili.
0 njegovem življenji v Celovei ne vemo skoro nič; pa kako bi tudi kaj vedeli, saj učenec ljudskih šol in dijak prvih gimnazijskih razredov živi navadno tiho in mirno. Da ima le potrebno obleko in do-volje hrane, [pa je zadovoljen. K večenm ga še dom mika in rad pozveduje, ali je vse še tako, kakor je bilo tačas, ko je tiče lovil in polhom nastavljal. En sam dogodek iz njegovega takratnega življenja se je v knjigi, pa tudi med njegovimi domačimi ohranil, kterega tudi tù zabilježimo, sosebno zato, ker se je bil Staniču tako globoko v spomin vtisnil, da ga vse žive dni ni mogel pozabiti.
Vročega poletnega dne se je šel z drugimi kopat, toda pregloboko si jo upal. in ker ni znal plavati, zajela ga je voda in na dno potegnila. L tonil bi bil, da ni
rnelji neninabJjivein. Verskonarodni. želijo osrečiti svoj narod na tenndji onih načel, ki so premdiiu in «»blažila svet. načel, ki so zmagoviti svoj prapor razvila od severa do juga, od izlmda do zatona, načel, okrog katerih si* bije boj v/e 10 stoKtij — načel. ki imajo tolik«» vočo moč do človeškega srni, kolikor bolj jih spoznava njegov urn. In F« <o krščanska načela, katera čista in neoskrunjena hrani katoliška cerkev.
Liberalci hočejo omiko in svobodo narodov brez teb načel, kar smatramo ver-skonarodni za nemogoče. Brez vere ne more obstati družabni red, in brez nje drži pot v barbarstvo, ki je toliko hujše in silovitejše, kolikor več orožja ima na razpolaganje brezveren ljnd po orjaških pridobitvah človeškega duha —- ker zumo re le krščanstvo ublažiti srca in značaje!
Ker so tedaj verskonarodni prepričani, da ni j ne omike, ne svobode, ne napredka brez 'krščanstva — kor vedo, «la s«) politična vprašanja od verskih neločljiva, da morajo hiti vse postave preširjene krščanskega duha — zato so morali dati stranki slovó, ki ima take nazore za — mračnjaške, za natražnjaško.
Boj tedaj med nami tù je ravno tisti, ki se bije po celem svetu: « De r Kampf «les Glaubehs mit dem lTnglauhenu, kakor pravi Goetlm.
Banalna je tedaj fraza, da «vera nij v nevarnosti**; ž njo hočejo naši liberalci ljudi le begati. Gotovo Kajti ali Sempro-niju ne morete sleči tako verskega prepričanja, kakor suknjo, pa Vi pripravite cel bodoči rod ob vero, ako zahtevate, da ne bi bilo ni duha ni sluha o njej v zakono-dajstvu. Fraza je za bebce!
imel tovariša Potočnika, ki se je za njim spustil in ga iz globočine izvlekel. Spoznal je takrat, da voda nima veje, zato si ni pa nikdar več tako globoko upal. Tudi svojega rešitelja ni mogel pozabiti. Še v poznejših letih je po njem popraševal. in ker ni mogel ne njemu, ne njegovim sorodnikom dobrote povrniti, podelil je pa revežem v ta namen obilno.
Iz Celovca je šel v Solnmjrad, kjer je modroslovske in bogoslovske stadije vrlo dobro dovržil.
Od doma je imel le mal«'» pomoči, pa je tiuii ni potreba val. kajti takratni kanalski dekan Iran Sovir mu je preskrbel v Solnem gradu brano brezplačno % vrh tega si je pa še sam marsikak krajearček prislužil s podučevanjem otrok po boljših hišah.
Morebiti se bo komu čudno zdelo, da
*) l*o besedah neveste Staničeve gre soditi, da je bil takrat v Solnem gradu konvifit, v kterem je 24 studentnv zastonj jedlo.
tj
j ^ Vejskonaj-odiii pa si svesti, da ueza-morejb osamljeni niti svojih narodnih teženj. niti verskih nazorov vre s niči ti — da ue morejo tedaj Avstrije v federalno državo prcstrojiti, '/ato so se zvezali z državno-prartio stranko — pa ne zlili ž njo — da ona zmaga v bodočem volilnem boji — fcijti le bode delila pravice deželam, narodom in veri katoliški, ako pride do, Strnila.	j
Tedaj narodnega programa uijsrno zavrgli. kakor nam zlobno očitajo »Sočani* * —~ neotr-smo* ga za sabo k državnoprav-n im.
Zato ne more hiti naš kandidat dr. Lavrič, ki je sicer kot narodnjak neomade-ževan in vsega spoštovanja vreden, pa je otresel od se h c krščansko - katoliška načela. Osebe morajo služiti sveti stvari, lie pa stvar osebam, in Tonkli je, uže delal iu je obljubil še bolj delati za dosego Husih vaških in narodnih svetinj, zato ga «Glas* priporočajo za kandidata in ne dvomimo, da ga bo glede na to tudi narodno politično društvo «Gorica* za svojega sprejelo.
Rodoljubom pa nalagamo na srca, naj ljudstvu razjasnujejo stvar, kakor je, da bode znalo, da ne gre za osebe, ampak za načela : za naj dražje svetinje — za vem in narodovo omiko in svobod'» na versi; o n tirad ni strani — za brezverske sanjarije na liberalni! Pozor!
stil ri volilei. Njihov glas pa V toliko kolikor vsakemu dtnzega prvotuega volilen, — ker sedaj govore le za-se, za druge glasovati nijso od nikogar pooblaščeni. Zanašajo Se sicer ti možje, da bodo «V«»* o«' intestilo nalo^lpkinti dri poshmoa, l.a kedó vé^ ali jim-iUdSfvo na ftiVo zaupalo to vfmo opravi [edó »ve, ali ari lit bo liujjstto izbralo*
olilcev P lnjič
«lri«8i SWfeerjo ìfe-bo zav^^Pt^t, glasovali po njegovem prepričanji? To je veliko prašanjCr—-
In moje menenje je ravno to, da v nekaterih krajih moramo si poiskati novih vol ileo v, prejšnje pa pustiti naj sedè dòma za pečjč. Silno važno je namreč, koga da pošljemo volit poslanca.
Prva vit lit e v je inienilnejša kot dva ja : če enkrat vem, k e tip so mitici, vem tudi ludo bo poslanec. Zato, dragi deželani moji, vam dajem prav iz srca in po dobrem premisleku tu nasvet : Ne izberite za volilca nikogar. , ki je v verskih in cerkvenih rečeh mlačen in malomaren, ali pa cerkvi in véri celo sovražen človek.
•	' J	^ 1	* ’ 1 ; ■
Ne glejte nič na to ali je župan ali ne, ali je bogatin ali revež, — glejte pri
državni zbor volijo. Kakor so se zavedeni naši Slovenci žalibog! v dve 1 strktiki razcepili, kterili ena je na svojo zastavo zapisala častitljivo, keršansko geslo: »Vse za vero, cesarja in dom*, med tem ko dru-povdarja novošegnim pagunpui priljub-euo frazo: »Vse za narod, omiko in svo-* do“, tako sta tudi njupa organa : „G|as* »Soča* vsak svojega kandidata postavi-. Prva, stranka verskonarodna, pripofoča r. Tonklija ; druga, stranka liberalna, dr. Lavriča. Kakor vse kaže, sukal se bode vo-litveui boj okoli teh dveh kandidatov. Ge nam je toraj voliti enega gori omeujenih dveh, kterega se borno oklenili ? Pretresajmo to vprašanje objektivno, »sine ira et studio*, ne kot »Sočani*, in ne kot »Goričarji*, temuč kot poviški Slovenci.
Vprašam toraj, ali moremo mi dr. L. voliti ? Državni poslanec je pooblaščenec naroda, kateri mora torej vse njegove interese zastopati, njegove pravice braniti, njegove težnje podpirati, ^e-li pa dr. L. tisti mož, od kterega bi se smelo pričakovati, da bo naše interese vsestransko zastopal? Na to moram naravnost reči, da ne ! L. je narodnjak, to je istimi. Njemu se imamo zraven družili prav veliko zahvaliti, da je naš narod zavedel se svojih pravic kot na-
volitvi samo na /o, da izberete za volilca vod, in da tiste pogumno zahteva in brani.
____________________™	r	,	-i.?	______:
Koga pošljemo volit poslanca ?
Politična družtva sklicujejo volilne shode, da pozvedó menenje volilcev. No! To je vže prav, da tudi naš glas spoštujete. da nam kar ex offo poslanca ne narekujete, ne vsil ujete. Želeli bi, da bi nas takó pri vseh važnih rečeh prašali za misel po načelu: Nil de nobis sine nobis! Kar se pa tiče prašanja : ali taki volilni shodi res kaj izdajo, ali imajo kaj upljiva na prihodnjo volitev in zlasti: ali vse sme po glasovanji pri omenjenih shodih zanesljivo soditi na prihodnjega poslanca? — to, in sosebno poslednje, močno dvomim. Pri takih shodih se snidejo le nekateri, navadno
sl o no vil nega značaj nega možaka, vernega in. dobrega katoličana. Tako voliti, a ne po zunanjosti in bogastvu, — je vaša sveta dolžnost.
* •
Napačno, slabo ravna, kedor se da preslepiti od zunanjih ozirov, — kedor ne dela po prepričanji in po vesti. Vi pa, pošteni in razumni slovenski možaki, ki ta list v roke dobite, vi podučite svoje sosede natančno v tej zadevi, da bodo šli k vo-litvi s tem glasilom: »Naš VOlileC bodi pošten možak in veren katoličan*!

Dopisi.
;U
Iz tominske okolice io. avgustu. Nastopila je doba, ko se ima pretresati ve-levažno vprašanje, koga naj goriški Slovenci iz kmečke volilne skupščine kot poslanca v
Tega ne morejo tajiti tudi njegovi nasprotniki ne. Cast, komur čast! Zakaj bi ga pa ne imeli voliti za poslanca, če je že tako, bo kdo vprašal? Odgovor: zato ker ima naš poslanec zastopati interese ne samo Slovencev, ampak vernih, katoliških Slo vencev, in L. zato sposoben biti ne more, l;er ni katoličan. Ako bi šlo samo za na-oduost, bil bi L. morda na svojem mestu u pri po ločevanj a vreden. Kaj nam pa mo-;e koristiti poslanec, dasi narodnjak, ki se ne bo brigal za to, kav je nam katoliškim Slovencem prva reč, za naš verski zaklad ? ali ki vtegne cqIó v verskih vprašanjih, ka-ere bodo gotov ò v državnem zboru na vrsto prišle, z našimi liberalnimi nasprotniki potegniti? Naj mi ue ugovarja, da L. je značajen mož, in se bo držal mandata katoliških volilcev, kakor je ne davno v Komnu nek gošpod v svojem »plaidoyer-u* kmetom trdil. Značajnost poslanca zahte-
se je trd Kanalec tik bavarske meje šolal, toda; komur so razmere takratnih učilišč znane, bode mi pritrdil, da to ni nič kaj posebnega. Bogoslovnic niso imeli nikjer, tudi v Gorici je ni bilo. Na mesti njih je Vpeljal cesar Jožef II. tako imenovana »generalna semenišča* (Generalseminarien): za gorenjo in dolenjo Avstrijo na Dtmaji, za Češko v Pragi, za Moravsko in Sležko v Olumucu. za Galicijo in Vladimirijo v Lvovu, za Štajersko, Koroško, Kranjsko in Primorsko v Gradei. za Tiroljsko v Innsbrucku.
Ti po cesarji Jožefu II. vpeljani zavodi niso imeli druzega namenu, nego kandidate duhovništva na to pripravljati, da bi bili pozneje kot dušni pastirji v vsem, tudi v cerkvenih zadevah, prepokorni sluge državne vsemogočnosti. Groza me je skoraj povedati, kakim možem so izročali od-gojo mladih duhovnikov. Najzlobniših, nravno propalili profesorjev so. bili najbolj veseli. V dno srca te zazebe, lasje se t.i šče-
tinijo beročemu, kaj so z mladino počenjali. Ni jih bilo sram, odgòjencé o belem dnevu po razvpitih krčmah voziti, ž njimi j pojedati in popivati, vrh tega pa še govoriti, da to in uno po božji zapovedi pre-po vedami, ni greh. *)	. (Dalje)
>——----------------*
*) Unter den Profesboren gab ca Mitnner, wel-che offentliche Verfiihrer der Jugend wareri und nicht allei u ihre Religion, sonderà aucli die SitUictikeil unter-gruben. Das Seminar zu Freiburg im Breisgau zeich-nete sicli namentlich durch die Immoràlitàt und Ver-worfeuheit seiner Professoren aus. — Glej : «Gescliicbte der geistlichen Bildungsanstalten“. Von Fr. Anglist. Theiner. Mainz 1835, str. 302.
Še celo laiki (svetni ljudje) so taoernu početji ugovarjali, pa zastonj. Sonuenfels, Van Swieten in drugi so imeli cesarja Jožefa II. popolnoma v svoji oblasti. -Dunajčan Ivan Kolb, profesor pastirstva v Rottenburgu na Tiro!jakem, je bil v pravem pomenu besede poži-vinjcn čiovek, ali Vam Swieten mu je bil prijatelj, zato ga ui mogel nihče z mesta spraviti. O njem beremo : »Er sprach offentlich im Angesichte der Seminari-sten und der Laien der Religion und Sittlichkeit Hohn. Er flibrte seine Z5glinge am Freitage in die gernein-steu Schenken und Kneipen, frass und sofiF mit ihnen und forderle ste aufzura Trotz der kirchlichon Fasteu-gebote Fleisch und andere untersagte Speisen zu essen. Gl. «die theologische Dienerschaft arn Hofe Joseph II. v. Sebastian Brunner “ VVien 1S08 str. 373.
Forint ali goldinar?
{Dalje in konec).
■ rii	' *•*	'
Tedaj ko so goldinarje v 17.tem sto-
letji tudi iz srebra kovati začenjali, ni imel goldinar povsod iste veljave.
Tako imenovani fVieinldndische Gulden liheinische Gulden, ki je bil na južnem Nemškem sploh v navadi, tedaj tudi pri nas Slovencih, dal nam je priložnost, da smo sreborni goldinar sploh rajnš ali rajnz klicati začeli, ktero ime pa se utegne med nami sceloma pozgubiti, ker se uže malo kje . več sliši ali piše goldinar kovencijskega denara, kakor se mu pravi, imel je 60 kr. kakor še vsi vemo, ker je le še malo let od tega, kar so je denar avstrijanske veljave (Osterr. Wiihr.) vpeljal. Bil je pet soldov več vreden, kakor sedanji, tako da je šlo na en goldinar sto in pet sedanjih soldov. Od leta 1826 naprej so tudi na Toškanskom kovali sreberne forinte, ki so jim djali fiorino ; veljal je 1 a/a toškanskih
-toU&k Slovenec x dobro.
va.ravua, da.gavoii iu ghgujtu. po ovajam prepričanji. Značajen poslanec torej, ki katoliško vero certi iu se ji je mtOijlovfMo odpovedal, se iie .more za-igo, potegovati, sicer hi se ..od jnjegove značaj nosti več govoriti ne moglo, pokazal bi tudi, da jo popolnoma indifferejdist, to je, brez vsakoršue vere, kar bi mu gotovo pri katoliških Slovencih ne moglo zaupanja pridobili..
Pa saj dabdanes hi treba več veliko dokazovati, ' i da ? liberalcem ne smemo zaupati, da bi se za naše verske svetinje poganjali, in > da tisti, ki dr. L. kmetom nasvetujejo češ, da bo tudi njih verske pravice branil, hočejo le slepili take, ki itale] ve vidijo Po sadu se drevo spozna. Vzemite le v roko eden aH drugi nftših liberalnih listov, in prepričali ! se bote lahko, kam merijo prizadevanja tistih, ki so * vero* iz svojega programa izbacnili. Ko bi naši verni očetje iz groba vstali, bi strmeli, videči, kako zaničljivo njih otroci v rečeh govore in pišejo, ki so jim bile čez vse častitljive in svete ; bi nesrečen šteli zarod, ki vso slavo in srečo v to stavi, da se edino le za narodnost poteguje, kar ima biti katoličanu le sredstvo, nikakor pa zadnji cilj, med tem pa prave rodoljube zasmehuje, kateri zraven narodnosti povdarjajo iiepreklj icljive besede večne resnice : kdor ne veruje, bo pogubljen!
Ko bi, postavim, v državnem zboru na dnevni red prišlo vprašanje glede odprave samostanov, posebno jezuitskih, ali se bo-, mo mogli nadejati, da bo dr. L. proti takemu predlogu glasoval, potem ko smo brali v „Soči", kr je vendar kost od njegove kosti, kako si je svoje liberalne roke od veselja mancala, da so * pobožnim očetom" .jezuitom v Repnjah slovó dali, med tem ko verni Slovenci, kteri ima L. zastopati, nad tako krivico žalujejo? In ko bi prišlo do tega, da bi se posvetovali, kako bi bilo pomagati sv. Očetu, ali bo dr. L. za-nj, za njegove pravice se potegoval, med tem, ko njegov orgnn tako očividno z politiko Kavurja, Kaste! 1 tira, Gambette itd. koketuje? —
Katoliški volilei ! prevdarite te besede, ko pride čas, poslanča voliti. Ali more ka-
liber, t. j. 147* sreberpih grošev, ali okoli 60 sedanjih . avstrijanskih soldov. Florin^ na Angleškem kovan sreborn demg;, velja dva šilinka ali 18Va srebernih grošev, tedaj malo manj, kakor naš sedanji goldinar*. Poljski zloti/ pa kot sreberii denar veljal je lo siiti & reberne groše. Toda òd leta 1841 je tam vpeljan ruski rubelj. :i ■
. Prulevek.
Rekel sem tu, zgoraj : „ Nas	jodovi-
nar, rajnki Jožef Dominik Della Rona", in to po vsi pravici. On je bil v novejših časih skorej edini Goričan, ki se je z našo domačo zgodovino pečal, kar tudi njegovi spisi pričujejo ki so po tisku beli svet zagledali. Komu ni znano njegovo čedno delo: Sunto storico delle principale Contee di Gorizia c Gradisca. Gorizia, tip. Paternali 1853. Po tem delu je bila spisana Goriška zgodovina do 1. 1500, priobčena v ^akrajšekovem „Goriskem letniltuu. Ravno kako, če ne bolj, znano je Dellabonovo delo ki je v četrti knjigi pridjano More/Rjevi
še za to, kar je, za najdražo svetinjo, v Sedanjih okolnostih, kjer gre boj tudi za vero, svoj glas dati možu, sicer uarpdnja-ku, ki je pa veri volilcev načeloma sovražen. Ali bi to ne bilo toliko, kakor sovražniku orožje v roko podati? —
Imamo pa druzega, boljšega moža, ki Sicer ni govorih za Slovenijo ne po krčmah, ni v »nčonjaških" shodih, ki je pa kot poslanec očitno pokazal, da zna. in da hoče delati za Slovence na Goriškem. Ta mož je dr. Tonkli.
Iz Brd, -0. avgusta. Kakega poslanca boste volili v državni zbor? se poprašujejo ljudje po nekterih krajih Slovenije. Ali se boste držali one stranke, kterej imamo zahvaliti svoj narodni obstanek; ali one, klora je v narnovejšem času tako krepko jela nadomestovati nemškutarje in druge Slovanstvu nasprotne »Uberaluhe", da mislijo ti z bojnega polja proti nam popolnoma zginiti, ter vse ono orožje, ktero so proti nam obračali, dati zdaj svojim nasprotnikom Mladoslovencem ? Pri nas pa prašanja, ktere stranke se pri volitvi držati, hvala Bogu nimamo, kajti nobeden naj ne misli, da se bode Bric družil z ljudmi ru-dečkarskezazstave „Soče", »Naroda", »Ted-nika. Naj le bodo obljube dr. Lavriča še tako polne zlate svobode, mi njemu kot verskemu odpadniku zaupati ne moremo. Naše mišljenje je katoliško in odpadnik ne bode nikdar naš zagovornik, če tudi trdi da pozna naše misli in želje. Koliko imamo ljudem modernega liberalizma zaupati, so nam pokazali Dežman, Kljun in med drugimi tudi Vošnjak. knji je glavni stvoritelj stranke odpadle od starega slov. programa. Mi Brici, dobro poznavši vse te zadeve, bomo kakor upam, enoglasno volili vrlega dr. Tonklija koji nam je dal možko besedo, da se bo držal starega gesla: „Za vero, doiii in cesarja." Vse njegovo dosedanje korektno delovanje na narodnem polji in njegovo možko vedenje nam je porok, da ostane vedno zvest staremu geslu. Vse njegove neprijatelje pa tudi toliko poznamo, da ne bomo njihovim lažnjivim in ob-
ìstoria della contea di Gorizia. Gorizia tip. Patemolii 1850. Četrta knjiga tega dela namreč vsa je delo našega Della Bone, ki ima tudi svoj poseben naslov tako-le : Osservazioni. ed aggiunte sopra alcuni passi dell'istoria della Contea di Gorizia di C. Morelli di Sclionfetd. Gorizia tip. PalernoBi 1856. Manj znano pa, kakor te dve njegovi deli je sledeče njegovo vel e važno delo: Strenna cronologica per C antica storia del Friuli e principalmente per quella di Gorizia sino all'anno 1500. Goriziq tip. Paternolli 1856. Da ne govorim od drugih večih in manjih spisov, nekaj natisnjenih, večidel pa še v rokopisu ležečih, ki vsi zadevajo našo domačo zgodovino. Da bi se človek našel, da bi te rokopise (jaz, ki sem te vrstice napisal, sem je sam s svojimi očmi videl, ko je še rajnki živel; marsikaj bi se dalo iz njih natisniti !) iz teme, v kteri zanemarjeni ležijo, spravil, in svetu priobčil !
reko val ji im besedam nikdar varovali, posebno pa še zarad (ega m\ ker nam nišo do zdaj ni enega dokaza naveli, zarad kte-rega bi imeli nad pravim domoljubjem Ton-kli-ja dvomiti.
Neki gospodek, še mišje dlake, se kratkočasi z dopisom iz Brd v Narodu št. 184 ter mladoslovenskemu svetu javlja radost, kojo neki tukaj sna liberalna inteligenčna občuti nad Lavričevo kandidaturo. Smešno! Le pojte iskat po Brdih inteligenčne vaših kužnih načel, spravite jo pred se v front, ogledajte si posamezne njene ude na tanko ter si njih obrazne podobe dobro v spominu ohranite, in gotovo boste dan volitve v Gorici prepričani, da ni nobenega onih mož dosegla čast volilnega moža : kar vam lahko oni gospodje že zdaj potrdijo, vsled večkratne enake skušnje; tora j tudi letos naj v tej zaderi brez skrbi spančkajo. Bodite tedaj zagotovljeni vsi slov. rudečkarji da pri nas čisto nič ne o-pravite. Upam, da vam tudi po ostalih okrajih naše grofije bobnanje ne bo veliko koristilo ter da doživite lepe blamaže, kterih ste pa sicer kaj dobro vajeni.
Mladi dopisnik se je zaletel tudi t tukajšno duhovščino, kterej prav po mla-doslo'vensko odrekava vsako domoljubje. Kdor dobro pozna naše rudečkarje, kako radi bi vso duhovščino s petroljem svoje jeze duševno uničili, se ne bode čudil takim brezobzirnim obrekovalcem. Upam pa da ga duhovni sami že dobro zavrnejo, če jim bode za ljubo mazati se z ljudmi dopisnikove mlade kože. Še celo nedolžnega g. kaplana v B. ne more pri miru pustiti očitavši mu zanemarjanje dolžnosti do šole. Pa glej revček kako si se ravno tukaj o-pekel! Ali ne veš, da je kaplanova dolžnost (?) učiti le poldnevno (Saj drugod po Brdih je tako in upam da tudi v B.) in če tedaj podučtrje* dvakrat na dan. da to stori le iz ljubezni do mladine? Oe ni temu tako *), rad vmaknein svojo napisano besedo ; v nasprotnem slučaji pa upam, da ti bodo tvoji bližnji sosedje Biljanci že dobro posvetili z lučjo, pa ne s tako kakor jo ti pod svojo omiko razumevaš. ’
Neki drugi dopis je v goriškem „bla-tovskem listu" grajal našega č. g. faj-moštra v Kojskem, da se predrzne svariti starše, koji svojim hčerkam tukajšno tako zvano čitalnico obiskovati branijo. Ali je to, če je res, kaj čudnega? Povejte mi, jeli res vaše društvo čitalnica v pravem pomenu besede, ali je morda vse nekaj druzega? Saj kolikor je meni znano, se tam vse kaj več dela nego cita i za narod izobražuje. Mislim da mi ne boste tajili, kar v svojih dopisih sami spoznavate ! Naj bodo čitalnice to, kar jim ime kaže in kar bi morale biti posebno po vaseh, namreč: kraji moralne narodne omike; pa bomo z veseljem vsi v nje dohajali in tudi naša narodna duhovščina jih bode gotovo rada podpirala.
Iz Gorice, ?/. avgusta. Kje da je lievstrašeuost, pogum in razum, ali na strani »Soče" ali »Gorice", pojasnuje nam prav drastično ta le dogodbica.
*) Iz gotovega vira vemo, da se je g. kaplan zavezal le 2 uri na dan podučevati; odločili so mu za to 100 gl. letne nagrade. — Ur.
I i
• 1 I1 lil
Il•> I
Tri državnem zboru je Slo za zasilno volilno postavo, ki je bila obrnjena proti ^ekom, Slovencem in drugim našim zaveznikom. In glejte ! za to pròti nam obmje-jk* postavo sta glasovala na našo sramoto tudi naša dva poslanca Cerilo in grof Ko-ronini ! Ali dežela naša jima je za tč zaklicala nasprot gla^ui: .ob6*! .Tako nij prav f, Vidva iiijsta govorila po naših mislih4 !
Zlasti'jih je ubogi Cerne tedaj dobil: nezaupnica na nezaupnico je ko toča padala nanj. Yže takrat sem jaz to mirno opazoval ter se trezno prašal: Pa zakaj .Soča* toliko biča ubozega Crneta , žlahtnega grofovskega hrbta se boji dotakniti, ali pa ga k večernu le mimo grede prav rahlo poljubi?	1
Vže to mi je nekako čudno dišalo, se bolj pa sem bil osupnjen pozneje. Grof Korenini je namreč sklical volilce ter jim razložil, da in zakaj da bo glasoval za volilno reformo. Njegovi laški volilci so Lili deloma za grofovo menenje deloma pa ne, Slovenci pa so bili gotovo vsi proti grofu. Vsak je bil gotovo prepričan, da treba v tej zadevi grofu ugovarjati, nasprotno misel povdarjati. In komu je pripadala ta naloga ? Jaz sodim, da dr. Lavriču in drugim prvačičem in junačičeni, ki so menda tudi volilci. To bi jim morala biti kot načelnikom političnega družtva in kot novi-narjem sveta dolžnost. Ali je kedo izmed teh se vzdignil, da bi g. grofove razloge pobijal ter naše stališče branil? Nobeden! Zakaj ne: ali jim jo manjkalo zato poguma ali razuma, jaz ne veifi, — to pa vem da tedaj svoje dolžnosti spolnili nijso!
Kedo pa je nastopil kot govornik proti gospodu grofu? Naš junak (naj g. dohtar 4*1 moje straui sprejme kot časten naslov) ! On je. g. poslancu mužko krepko ugovarjal,, in ko je on možato za nas govoril, so f ju-načiči in prvačiči za barrikadami gledali, poslušali, in konečno, ko je g. dohtarju vse ploskalo* so se tudi oni ostelli ter vdarili dlan ob dlan, in v petek po tej dogodbici je ploskanje celò iz »Soče" odmevalo.	.V	'
Tedaj so celo Lahi dr. Tonkliju čestitali zavoljo njegovo nevstrašenosti inuje-govegv možatega govora, — tei; tudi »Soča"-takrat nij hotela reči,, da je govoril kot bi koso klepal, ampak je „do komolca Boga hvalila" (da govorim a la Levstik), da jo je rešil »blamaže". Kedo je tedaj rešit našo čast? Ali naš ali vaš predsednik? Ali junak a]i junačiči. Kje je bil pogum iu razum ? Ako je bil tedaj Bdin Tonkli 4P-ber zagovornik naš, — akoravno, nij bila v prvi vrsti njegova dolžnost zakaj bi si zdaj druzega iskali?
tmd
‘nul
{* ♦ irj»X .'j. '"‘I
Obleci.
Avstrija. Vseh dobrih reči je po troje. Kakor ni davno v Bergreiclisteinu in Oseku, tako je vlada 18. t. m. tudi v Haid-u (na Bernskem) katoliško - politišk volilen shod žabranila. Vzrok se je navajal ta, da ne sinejo društveni ki več ko po enega gosta sò sabo pripeljati, odbor pa da je bil povabil več gostov. Zbrani konservativci so
še razšli zaklicavši gromovit »živio" cesarju. Iz vsega se kaže, da nar neljubša sedanjim vladnim možem je katoliško-konser-vativiia opposicija, saino »nemškim nàrod* njakom" in »demokratom" nasproti hoče biti vlada konservativna, in v tern zrnislu je tudi nova' »Presse*" -a konservativna, vendar pa ni slišati, da bi se proti radikalnim ^mladim" tako postopalo, kakor proti katoličanom. To je vsakako dobro znamu-r nje, ker, kogar se kdo boji, mora biti res strašen. — Sploh je, stan reči glede volitev tak kakor prejšnji teden. Cesarjev, rojstni dan iii prinesel ustavQvercem zaželenega ces: patenta razpuščajočega dosedanji državni zbor in volitve za novi zbov raz-pišočega. Časniki, ki so z vlado v dotiki, zmerom trdijo, da se snide novi «1. zbor prve dni novembra; v oktobru da bodo volitve, ter da ni res, da se imajo sklicati dež. zbori še pred državnim. — Kar še sicer veliki časniki vsak po svoji barvi Castrali volitev, zastran misel, ki v naj višlh krogih' goje, itd. ugibajo in prerokujejo, tega ne moremo in nočemo spraviti v tèsile naše predalčke; koda v bo kaj gotovega, že vse povemo.
Pri nas na Slovenskem nič posebnega novega, razen, da je bil tu pa tam kak mladosl. volilen shod n. piv v Škofji Loki, in na Blanci pri Sevnici (na Stajarskem.), Posrečilo se je Narodoveem vriniti za —* kandidata g. dr. Valentina Zarnik-a. Saj se. nam je res že smilil uboga reva. l)r. Z. je zbrane gorenjske (?) liberalce z, jako lepimi liberalnimi frazami ra z veselo vaj, ali jih bodo pa veseli tudi volilci gorenjski, bo videl, kdor bo živ. Tako daleč smo ., mračnjaki" že vendar prignali »svobodnjake", da so začeli trditi, da nimajo zoper »vero" ‘ nič, da »vera" je »narodu" potrebna (lam samim ne ?). V tem pa, ko to trdijo, jemljejo v svoje programe iu v predale svojih časnikov reči, ki so prav veri sami nasprotno (naši vsaj). Velevažen dogodek na polji sloveusk. . časništva je ta, da se je »prvi slov. dnevnik" ponižal in blagovolil spregovoriti (omissis emittendis) 33, tehtnih (!) bosedi z — »Glas"-om. Kaka čast! Da je »Gl." Narodovce razjezil, toliko smo že posneli iz onih 7 vrst njihovega glasila, dokler nam pa, gospoda slavna, svoje latinščine v zadnji vrsti ne pojasnite, ostane. »Gl." »jezuitovsk, lopov in trdovraten obrekovalec" (To se nanaša namreč na znano zadevo »Sl. Tednika".). Tudi »malega commis-a“ »véliki" list je bil pretekli čet-vrtek jako milostljiv z nami. Mislimo, da ga je ukrotila, zrahljala in milega storila — kolera. Kajti prav vse symptome te azijske bolezni kažejo njegova izpraznila (v št. 33. t. 1. v »polit: pfegledu"). »Rakov-rijači", »nepošteni ljudje", »lažnjivci", »rokovnjaški list" itd. — to ko ostudni ek-skrementi, s kterimi nas je mir novejši slov. knlturtrager okidal »Soča se togoti, ker sino jej očitali zvezo z uradniki! Je li to »laž", da'so uradniki (po kavarnah m drugod) oni, ki Vas in Vašega kandidata z neko posebno gorečostjo zagovarjajo in hvalijo ? Je li to laž, da so se v privatnem volilnem shodu za Vas potegovali 7 To in še marsikaj druzega Vas »pred svetom mi suni stavi" še bolj, ko mi, ktere Vi javno in tajno črnite. Sicer si pa tudi mi pri-
hranujemo" pravico, še z Vami govoriti. Le pošteno, gospodje; če ne. > i tv ij Dne 18. t. m. je na Diinajt mednarodna komisija slovesno razglasila oneraz-1 stavnike* kterim je prisojen diplom"1] ali se imajo podeliti medalje.’—1 Razstava je še znidrom nesrečna1! Obiskovalcev iiHo-liko, kolikor so Jih pričakovali iu 'tedaj tudi;xdohodkov ne, daibi se pokrili ogromni stroški, ki jih je/ prizadela razstava. Bo-, sedaj so potegnili /še i komaj! en milijon
gold.	izdali	pa
nov ! !	v . • ■
(j vaj sel	milijo*
, H i!
i mvfraq
i	>>‘1	' W- '• \\ \S'
Vnanje državo* NVobde-
lavajo časniki in občno menjanje spiavo med Bourbonskima rodovinama.. Bonapartisti '&) jako nasprotni temu, kar se je 5. avg. v FrohsdoiTu zgodilo. Njihov cesarjevič Napol. IV., kteremu se je šlo 15. L m. mnogo njegovih privržencev poklonit, je zatrdil, da on ostane pri načelu očetovem: Vse z ljudstvom za ljudstvo. Bonapartisti pravijo, da na Francoskem ; ni mogoča drur ga vlada nego: cesarstvo, ali republika. Bomo videli. Med tem se Beurbouska zadeva naprej plete in Mac Mahonova vlada krepko postopa proti radikalcem (Gambetta-vcem).	: ; ilj.i.i '.J. » j 01» ‘ K,
SfMujs/ìQ. .Kartisti,.,se čedalje bolj utrju-jejp na sev. Spanjškem ; napredovanje jim zavira naj bolj to, da nimajo dovolj topov. Vendar pa so črto reke libro še prestopili,. Sicer pa čakajo zn,abiti tudi, da se razglasi na Francoskem monarhija. Vlade (ruska, franc., angležka) bi bile gotovo že Karli ste za redno vojskujočo se vlast priznale, ko ne bi se bale, da se vname mod njimi in Nemčijo prepir, t- Madridski kprtes-i so sklicali 80 tišuč. vojakov..,
Pruska Nemčija dosledno postopa proti katoličanstvu. Nadškof Ledohovski noče iti pred (drž.) sodnijo, (ker nima v njegovi zadevi nikake oblasti), zatorej ga obsodijo nenazočega (in contumačiam).
• 'M i:.l- m	. a• ■ ’1 ' • • •
l>omaop uovioe, f
**■»*» /■■■'-
(V. c. g. Alojzi Zacnejerle,) professor sv. pisma nov. zak. gre v pokoj. Tisti gg:, ki želijo to stolico zasesti, haj se oglasijo dp 10. novembra t. 1. pri vodstvu centralnega semenišča ter naj narediš izpit iz dotičnili (ribi. ved 11. in 12. o. m.
! , 'i	•	* * J I	; f !
(G. gi Anton Velišček,) prvostolni vikar, je postal fajmoster v Oghyi., ... -,	!
(Prcvzvišeni knez-naelškof so imeli 18. t. m., na rojstni dan presvetlega našega cesarja, v prvostolni cerkvi slovesno sv. mašo. Vojaki so imeli svojo sfužbo božjo, kakčr druge leta, na Rojah. Zveeèr tega dne je godla po mestu mestila banda.
N . .	:	■ r	o
~rr
i

Tlazno vo*»ti.
V »)■
M:
Janez Lapanje, čitalnični'čuvaj, je postal zastopnik banke »Slovenije" za mesto
‘Gorico.
. i.:
Današnjemu listu je dodana priloga.
«n
Odgovorni izdava tel j in urednik: ANTON LAKNER recto LUŽO VEG Tiskar: SL M/ v follici.
-

S ìàA

* H» «W ***%*» .•■Mfc**
, *
■■ A: ' .-?■/■■-■

Priloga k 34. štev. „Glas“-a, 22. avgusta 1873.
— Polit, društvo Gorica je razposlalo te dni vsem droštvenikora vabilne liste, da se v-deležijo 25, t. m. izrednega občnega zbora v dr. Tonkli-jevi hiši. Kdor ga ni prejel, naj se oglasi na dotični pošti.
— Nova knjiga. — Pri VV. Bramiiuller-ji na Dunaji je prišla na svetlo za našo goričko stran prav imenitna knjiga: Das Lanci Gora und Gradisca (mit Einschluss von Aqui-leja). Geographisch-statistisch -historisch dar-gestellt von Karl Freiherrn von (Jz o e rili g k. k. wirkliekem geheimen Rathe. (Jena knjigi je 12
— Farno oskrbništvo v Volčah nam piše: Pri popravljanji podružne cerkve sv. Marije Magdalene na Selih se je Peter Valentinčič (po domače Plave) iz Kanala «kazal vrlega zidarskega mojstra. Velika pohvala grej tudi Tomažu Seljaku, stanujočemu v Melcih, ker nam je presv. Trojico prav dobro naslikal. Bodita priporočena slov. občinstvu!
f
— S Tominskega nam piše mnogo zaslužen rodoljub: ..Naši ljudje, med njimi ne-kteri župani in pod ž n papi, mi pravijo, zakaj se dr. Tonkli proti napadom ,,Sočanovu tako malo brani V zakaj vse v žep vtakne ? Tedaj more vendarle res biti, kar mu „Sočau očita. V tem smislu se je izrazil, tudi en uradnik v Tornimi, in da resnico govorim, to je tudi moja misel, da je bilo uredništvo „Glasa" prebojece in preponiamo, zato me veseli, da ste v novejših listih „Sočanomt£ nekoliko gorkih zasolili.“ — (Da so kmetje marsikaj, kar je ,,Sočau o dr. Tonkli-ju čenčala, za gotov denar vzeli, lahko verujemo, čudom se pa čudimo, da Vi in omenjeni uradnik 's kmeti v en rog trobite. Povejte nam, za Boga, kaj pa so „Sočaniu dr. Tonkli-ju očitali ? Preglejte še enkrat „Sočineu liste, in našli boste, da mu ni v enem nijso prišli do kože. Da bi pa dr. Tonkli na take poulične in pobalinske duševne proizvode, kakor je „romanu „junak“ odgovarjal, da bi se nad pretrivialno, vse meje časnikarske dostojnosti presegajočo frazo : Aber schau, Pepi !... v kakem „poslanemu jezil, ne morete tirjati ne vi, ne kdo drugi, ki ima količkaj soli v glavi. Pri tej priliki Vam pa še to povemo, da grč večina dr. Tonkli-ja grdečih fraz iz peresa onega človečeta, ki se je pred leti v zeleni, zakrpani suknjiči v Gorico pritepel, da bi tù košček kruha dobil, kterega je domò, krvavo pogrešal, iz peresa onega nehvaležnega, ktere-mu je tudi dr. Tonkli do dobre, da ne rečem mastne, službe pripomogel. Prevelika sila se sama uje, upamo, da pride tudi za tega človeka dan povračila. Brž ko ne bode tudi on kodaj spoznal, da se na svetu ,,o smehuu ne živi. Da pa dr. Tonkli k temu, kar se mu res očita ne molči, Vas uči današnje, njegovo ,, poslano. “ — Ur.)
v
— Črnogorski senat je sklenil, naj se napravi gimnazij za črnogorsko mladino. Profesorji bodo imeli 800 sreb. gokl. letne plače.
Znamenje, da tudi tlačena Črnagora napreduje.
— Perzijski šali (kralj), ki je bil 8 dni na Dunaji, kjer je našega svetlega cesarja in svetovno razstavo obiskal, vrnil se je sè svojim spremstvom (s 150 osebami) v svoje stolno mesto Teheran. Obiskal bo domov grede turškega sultana (cesarja) v Carigradu, pri kterem je sedaj tudi egiptovski podkralj. Ti trije mohamedanski vladarji se bodo pri tej priliki posvetovali, kako Imj treba za naprej postopati, da se na Turskem iu v sosednjih deželah blagostanje zvekša. Nam se dozdčva, da j iz te moke ne bo kruha. Turek ostane Turek, j delaj ž njim, karkoli hočeš.
Najpametneje bi Turki ravnali, da bi kristijane pri miru pustiti. Dan na dan beremo, da se pri nas desetkrat boljši godi živini, kakor pa na Turškem nekterim kristijanom.
*
— Stiri klase na enem pšeničnem steblu i je našlo nedavno neko češko dekle na polji.
— Mirov ine [penzijn v Čislajta n iji za I I. 1875 iznašajo 12 miljouov. 135.7U2 gl., t. Ij. 3°/o skupnih državnih dohodkov. Razdeli ta znesek 5702* osebam.
i
S
Dober želodce. — Aleksander Lainez.
!	i
j (roj. l();)0, um. 1710 v Parizu), kije mnogo j , prav šaljivih pesmic* izdal, je bil izvrsten jedec.
I Nekega dač je sedel celih O ur pri kosilu, pa j | je šel vendar malo potem še večerjat. Prašali1 iso ga: gospod, ali niste ravno kar odkosili ? - j | „Xe zamerite**, jim on odgovori ..moj želodec , j nima spomina/*
— Za zvonove na sv. Gori so darovali : j furmani in provizor v Soči 10 gl.: Janez Ve- 1 lišček iz Janinega 1 gl.: Jan. Rakovšček v Dre- j ženoi 1 gl.; Anton Grašič v Šmartnem 1 gl.: Fil. Jak. Prešern v Kronbergu 1 gl.: Marija Makuc v Biljani l gl.; Katarina Žbogar v Gov-njači 1 gl.; Uršula Hren 1 gl.: Janez Bavčer v Batuji 50 kr.; Anton Lončarič iz Selc pri Vinodolu 5 gl.
Listnloa uredništva : G. Kovač v Kanin j. — Vaše „poslano“ smo prejeli. Ne zamerite, da ga nismo priobčili. Kedor ima količkaj razuma, vé, na kateri strani je resnica, na Vaši ali pa na Reb.. Poleraizovanja z neke vrste ljudmi smo že siti do grla. G. P Prihodnjič.
O koleri nekaj.
Strahovita kolera se vedno bliže j pomika. V vesi Viljevo na Slavonskem je izmed 800 ljudi umrlo 90. Ostali so strahu pobegnili v gozde. Mislimo tedaj bralcem ,, Glasa* vstreči, ako dnes nekaj o koleri povemo. O njej piše „Slov. Gosp.** tako-le :
1.	Od kod je kolera? Ta kuži ji va bolezen je doma iz izhodne Indije. Ondi se je pred 100 leti prvič v veči straliovito-sti začela širiti. Leta 1817. je že silila črez meje indijske. Nastopila je svojo prvo
strašno pot po celi zemlji. V 21 letih je obiskala vseh pet delov sveta in pomorila više 20 iniljonov ljudi. Leta 1831. se je prvič prikazala k nam na Avstrijsko. Tudi našim slovenskim deželam ni prizanesla. Pobrala je tedaj v celem cesarstvu 323.160 ljudi. Drugo pot po svetu je nastopila 1. 1846. in jo končala v 13. letih. Zdaj je od 1. 1860. na svoji tretji poti okoli zemlje ter še nje ni popolnem dokončala. Pri tem njenem tretjem potovanji smo jo leta 1866. od Prusov dobili. Skoro vsako leto se nam glasi zdaj tu zdaj tam. Prvo leto, t. j. 1. 1866. je pomorila več, kakor 40.000 ljudi. Zdaj pobira ljudi posebno na Ogrskem. Slavonskem, na Gališkem, in n» Dunaji.
2.	Kakošna pa je ta bolezen? Kolera je naj bolj podobna griži. Za to jej tudi pravijo : bljuvna griža. Večidel se loti človeka po noči. Iz prva lekka hitrica se spremeni v silno «tristo. Grozno žene iz človeka naprej in na nazaj. Očedki so izpira žolčasti, naposled pa sivkasti kaši podobni. V kratkih urah je bolenik hudo iz-praznen. Zelo začne medleti; pri srci mu prihaja hudo tesno. Zunaj ga silno mrazi, znotraj ga peče neugasljiva žgalina. Po rokah in nogah ga močno trga in naposled popolnem oslabi.
Ako v tem trenutku bolezni revni človek toliko moči več ne zmore, da bi se ga vračitve poprijele — tedaj je v treh urah mrtev. Malokateri živi dalje, kakor 48 ur.
k	i
Vendar, ako si bolnik pri prvem napadu prihrani toliko moči, da se ga vračila poprimejo, tedaj pa skoro vsak okreva. Nekateri so že v 48 urah zopet zdravi.
Kolera se prestavlja od kraja do kraja, od mesta do mesta. Ona je prav kužljiviali nalezljiva bolezen. Ali v čem njeni kuži ji vi strup obstoji, tega še ne vemo. Le to nam je znano, da se natura v tem, kar je na koleri zboleli človek od sebe dal. Naj bolj nevaren postane ta kužljivi strup, ako do vode pride in jo okuži. To štori, da uaglo cele vasi iu mesta na koleri u-mreti morajo.
3.	Kolero je bolj lehko odpraviti ali prej zavrniti, kakor od nje že ugrabljenega človeka smrti rešiti. Prvo se doseže tako. Vsi očedki in spl oli kar iz človeka pride, ki je na koleri zbolel, se mora z-hudičevem oljem (žvepleno kislino, VitriolOl) kateremu se nekaj vode primeša varno politi. Takisto se ima zgoditi zastran stranišč Tako se kolerini strup zamori — in pot do nadalejšnega razširjenja zapre. Oblačila in postelje bolnih se morajo z žveplom pokaditi. Nadalejšni pomočki zoper kolero so: snaga, večkratno izhlapljenje hiš in spavnic, zdrav živež in zmernost. Posebno varovati se je vsakega razliladjenja. Zoper to se nasvetujejo flanelasti prepasi.
Bolenik se spravi hitre j ko mogoče v toplo posteljo. Piti se mu ne smeje veliko dati. Ako mogoče, se naj pokliče
zdravnik. 'Če'sé t*nm w pareri hitrity' in tMSanje, ^aterj, pj)liti<&ie stranke sg tjav strašil eg$ ( bi ji f»l ju (pi-f kmeta» *jàf nstaviti dom|4^rijeU m isa 'katero d#i; À& potici je večidel vse zastonj. Bolnik se jat slišati : „katera mi bo' Dalje udraha, ’ trna j kot veren kristijan z Bogom spravi in godna, in mi bode več nesla, da toraj mona pot v večnost pripravlja.	; ja rodoljubnost obstoji v tem : ubi bene ibi
—	‘ ! pàtria. '	-	------
Evo vam odgovora na navedena očita-
F* osla ii o.
V Gorici, 3 7. avgusta. V 33. št.
nja :
ad /. Ako bi se bil koda j zoper 3.
„SotV je citati pod dopisom »<></ levega j cerkveno zapoved pogrešil, pozAal-sem tudi brega Sove. /. ,mg.u »En duhoven.44 Jaz 4. cerkveno zapoved, in vedel sem, ( kaj mi b(i ne verjel, da je to pisal v resnici kak je bilo storiti, da sem se s cerkvijo spra-duhoven, ako bi me ne bil pismeno in ust- ! vil. Vendar pa sami pravite v 18. št. »Soda bi se bilo to storilo v Tornimi,
če“
meno zagotovil že znani drugi duhoven
Soče* in mi povedal, da poslano v , So-1 tora j na potovanju, kar že samo na sebi moj
greh zlajšuje, ker na poti si človek ne more jedi zbirati, marveč mora za dobro vzeti,
štev. 18. je pisal duhoven ne »od levega brega Soče44, ampak od desnega brega Bače blizo Hudejužne. Ako bi bil pa1 kar mu se na mizo polaga. Tudi morate
to tudi tisti duhoven pisal, poznam ga za preslaboumnega, kakor da bi mogel on sam
ta dopis .sestaviti, in najbrže so bila nje- ust prihaja, omadežuje človeka.
v ozir jemati besede evangelija, ktere pravijo: ne kar v usta gre, ampak kar iz
gova sporočila v znani kovačiji »Soče44 vsestransko predelana. Gotovo ni možko obna-
nju, diy ZarnikjV Ljubljani,*Jr. IJoklukar in (Kiigi.
*K»f sein .fttz za nakfd in njegov materiaini in duševni napredek storil, to je zabilježeno v zapisnikih goriške čitalnice, v- »Novicah,44 v »Domovini*4 v »Slov. Narodu44 in celo v »Soči44 do konec leta 1872, po tem v zapisnikih deželnega odbora, v sporočilih deželnega zbora Goriškega in v zapisnikih dež. šolskega sveta od leta 1867 do meseca avgusta 1870; prebirajte vse te vire in prepričali se bodete sami, da ste infameu obrekovalec moje osebe, ktera se ne spominja, da bi Vam bila kedaj 'kako krivico učiuila.
Naštejte pa Vi vire, v katerih bodem čital in zabilježene našel Vaše slavne čine za vero in narod, in obljubim Vam, da jih bodem dal priobčiti na svoje stroške z debelimi čerkami.
ud f. Tukaj ste vse Vaše laže prekosili! Jaz sem študiral jus od jeseni 1857 do konec julija 1861. Celi svet ve, da v
Vidite tedaj, da je Vaša pregreha veča od moje, ker ne jaz, ampak Vi pohujšanje to, da se kedo po tolovajsko pri poti	šanje delate.	Tudi	ste se Vi	pregrešili	sco-	tisti	dobi	na	Goriškem	ni	bilo	nikakih	po-
v grm skrije in izza kota na mirno memo- j	por 'zapoved	o ljubezni do	bližnjega,	ker	lit,iških	strank,	u«	med	Lahi	ne	med	Slo-
gredoče kamenje luca; zatoraj pozivam te-j	že opetovano	tisto	pečenko	po »Soči44	po-
ga »duhovna44, naj sname krinko z obraza !	grevate in snčete,	tako da	se to že „So-
iu objavi svoje ime. da bode vedél celi I činim" bralcem gnjusi; le Vi najdete nad svet za njegove neprecenljive zasluge za j tem Svoje dopadenjo, kakor da bi me še vero iu narod, kterili dosedaj nikdo ne j sedaj za tisto pečenko zavidali. Na Vas pozna.	itoraj gre prislovica: „Errare liumamun ; in
Ta »duhoven4*, kteri ni vreden, da | errare perseverare, diaboli at m.u
nosi duhovsko obleko, napada po tolovajsko društvo » Gorico * in mene. Prvemu očita:
Da bi jaz kedaj služabnike sv. cerkve zaničaval, ni res, marveč grda lai] vendar
»da kaže svoj program teoretično ljudstvu pa bi se znalo prigoditi, da bi bili vi prvi v čistem zlatu, praktično pa ne le samo v služabnik sv. cerkve, katerega bi znalo zu-škodo, ampak tudi v pogubo vere in na- ■ deti moje zaničevanje (Veractitnng). roda izvršuje. Teorija iu delovanje društva ! ad 2. Zagotovim Vas, gosp. »dnho-na verski podlagi sta si diametralno na- j ven44 z možko besedo, katere nisem še ni-sproti.4,	I kadar prelomil, da mi se po Beču sline nič
Kot predsednik črno in brezsramno ! ne cedijo, in da se zamorein, če hočem, v obrekovanega društva .Gorice44 Vas pozi- j Beč kot odvetnik' preseliti, kedar mi je vam, gosp. »duhoven od levega brega So- ! drago. Vaše sumničenje pa, da bi se meni če44, kakor se sami zovete, da dokažete po Beču zarad tega sline cedile, ker je v
vaše trjenje ter navedete le en sam čin, s katerim bi bilo društvo »Gorica44 izvrševalo svoj program praktično ne te samo v škodo, ampak tudi v pogubo vere in na-
Beču kapital ali habrus doma, izrekam za černo, nesramno in infamilo obrekovauje, in Vas samega za infamnega obrekovalca. ad 3. Gola laž je, da je v 22. št.
roda. in iz katerega bi sledilo, da sta si ; »Soče44 dokazano, da ne ljubim naroda, am-
teoriju in delovanje društva na verski podlagi diametralno nasproti. Dokler pa tega ne
pak le to, kar je njegovega, in da se bliža moja ljubezen tistemu narodu, od kte-
dokažete z dejanji vaš izrekan gospod »du- j rega največ pričakujem, ker ni »Soča44 ni e -hoven44, kteri ste pisali in priobčiti dali v j nega čina navedla, iz katerega bi to sle-33*. št. »Soče44 dopis »od levega brega dilo; zatoraj vas moram tudi zarad tega Soče44 4. avg. za nesramnega in perfidnega imenovati brezsramnega lažnjika in infamne-
lažnjivca in černega obrekovalca.
V tistem dopisu očitate meni. gosp. „ duhoven44 med drugim to-le :
1.	) da mi je »vse eno v petek, saboto ali kvaterni dan očitno v gostilnici v pohujšanje občinstva pečenko na krožniku sukati in se ž njo pitati in služabnike sv. cerkve zaničevati,, da imam slabo vero iu da sem slab katoliča;44
2.	) da, ker je v Beču kapital ali.ha-
ga obrekovalca.
Pa jez svoj narod ljubim, sledi iz tega, da sem se spoznaval od svojih mladih let za Slovenca, in da sem bil za takega že kot dijak r Gorici čez Goriško mejo poznan, posebno pa za to, da sem bil prvi v Gorici, kateri je odprl slovenskemu jeziku duri gospojske dvorane v Gorici in sicer bilšega kazina Goriških plemenitašev, da sem namreč deklamoval v tej dvorani pri
litiških strank, ne med Lahi, ne med Slovenci; celi svet ve, da v tisti dobi so bili na Goriškem samo posamezni rodoljubi, in da v tisti dobi ni bilo od današnjih »Sočanov44 ne duha ne sluha. Celi svet ve na dalje, da so se jeli Slovenci na Goriškem še le konec leta 1870 cepiti v dve stranki, kateri ste se še le konec preteklega in v začetku tek. leta popolnoma razvili. Ali ne vidite gosp. »duhoven,44 da ste se predebelo in pregrdo zlagali, ako trdite, da bi bil jaz kot studiosus jusa odgovarjal, »da se bodem doma poprijel tiste stranke, katera mi bo bolje udana, ugodna in mi bode več nesla. 44 ? !
Izrečem tedaj, da nisem nobenemu svojih tovarušev, še ko sem jus študiral, dajal slišati, da se bodem poprijel doma tiste stranke, katera mi bo bolj vdana, u-godna in mi bode več nesla, in da je vsak, ki to trdi in med svet trosi, nesramen la-žiijik in infameu obrekovalec.
Josip dr. Tonkli /./>*. odvetnik.
brus doma, se lahko spozna, zakaj se me- dijaški besedi, ki je bila napravljena, da
ni po Beču sline cedijo;
3.	) da je v 22. št. »Soče44 dokazano, da ne ljubim naroda, ampak le to, kar je njegovega, in da se bliža moja ljubezen tistemu narodu, od katerega največ pričakujem ;
4.	) da bi se bil v Beču, ko sem še jus študiral, v krogih svojih tovarušev na
se je slavila rešitev presv. našega cesarja od morileca v, Beču, Tomanovo: »Avstrije zvezda44, pri kteri pliliki sem si bil pridobil v dvorani goriški občno ploskanje in v »Novicah44 javno pohvalo. Da sem se spoznal kot dijak v Beču vselej za Slovenca, vam bodo pričali moji sošolci odvetnik dr. Schellander v Teistu, dr. Mencinger v Kra-
Borsiti kurzi na Dunaji 7.	avgusta*
	gl. kr.
Enotni drž. dolg. v papirju .	.	09.70
„	„	„	„ srebru .	.	73.40
Drž. posojilo leta 1860	. .	. 102.10
Akcije narodne banke .	.	.	. 970.—
Kreditne akcije		. 298.50
London 		. 111.55
Napoleon d’or		8.91
Cekini		
Adžjo srebra		. 105.70
Tržna cena.	gl. kr.
Pšenica			. .	3.45
	. . 2.-
Ječmen		
Oves			. .	1.25
Koruza			. . 1.80
Fižol 		. . 2.35
Krompir		. . 2.00
Seno			.	.	0.90
Slama		. . L —
Odgovornik izdavatelj in urednik: ANTON LAKNER reete LUKOVEC — Tiskar: SElTZ v Gorici.