45077

t

EVANGELIJ
PO SV. MATEVŽU.






EVANGELIJ

PO SV. MATEVŽU.

PO GRŠKEM IZVIRNIKU.

V LJUBLJANI.

NATISNILA IG. PL. KLEINMAYR & FED. BAMBERG.

1911 .

J

Založila Britanska in inozemska svetopisemska družba.

Evangelij po sv. Matevžu.

Poglavje 1.

Knjiga rodu Jezusa Kristusa, sina Davidovega,
sina Abrahamovega.

2  Abraham je rodil Izaka. Izak pa je rodil Jakoba.
Jakob pa je rodil Juda in brate njegove. 3  Juda pa
je rodil Faresa in Žara s Tamaro. Fares pa je rodil
Ezroma. Ezrom pa je rodil Arama. 4  Aram pa je
rodil Abinadaba. Abinadab pa je rodil Nahsona.
Nahson pa je rodil Salmona. 5  Salmon pa je rodil
Boaza z Rahaho. Boaz pa je rodil Obeda z Ruto.
Obed pa je rodil Jeseja. 6  A Jesej je rodil Davida
kralja.

David kralj pa je rodil Salomona z bivšo ženo  Uri-
jevo. 7  Salomon pa je rodil Roboama. Roboam pa
je rodil Abija. Abija pa je rodil Aza. 8  Aza pa je
rodil Jozafata. Jozafat pa je rodil Jorama. Joram pa
je rodil Ozija. 9  Ozija pa je rodil Joatama. Joatam pa
je rodil Ahaza. Ahaz pa je rodil Ezehija. 10  Ezehija
pa je rodil Manaseja. Manasej pa je rodil Amona.
Amon pa je rodil Jozija. 11  A Jozija je rodil Jeho-
nija in brate njegove ob selitvi v Babilon.

12  Po preselitvi v Babilon pa : Jehonija je rodil
Salatijela. Salatijel pa je rodil Zorobabela. 13  Zoro-
babel pa je rodil Abijuda. Abijud pa je rodil Elija-
hima. Elijahim pa je rodil Azorja. 14  Azor pa je
rodil Sadoka. Sadok pa je rodil Abima. Ahimpaje

4

Sv. Matevž, pogl. 1. 2.

rodil Elij uda. 15  Elij ud pa je rodil Eleazarja. Ele-
azar pa je rodil Matana. Matan pa je rodil Jakoba.
16  A Jakob je rodil Jožefa, moža Marije, iz katere
se je rodil Jezus, ki se imenuje Kristus.

17  Vseh rodov torej od Abrahama do Davida je
štirinajst rodov, in od Davida do preselitve v Babilon
štirinajst rodov, in od preselitve v Babilon do Kri¬
stusa štirinajst rodov.

18  Jezusa Kristusa rojstvo je bilo pa tako: Ko
je bila mati njegova Marija zaročena z Jožefom, se
pokaže, preden sta se sešla, da je noseča od svetega
Duha. 19  Jožef pa, njen mož, ker je bil pravičen
in je ni hotel očitno osramotiti, jo je sklenil skri¬
vaj zapustiti. 20  In ko je to premišljeval, glej, pri¬
kaže se mu v spanju angel Gospodov, rekoč: Jožef,
sin Davidov, ne boj se vzeti k sebi Marije, žene svoje;
kajti kar se je v njej zarodilo, je od svetega Duha.
21  Rodila pa bo sina, in imenuj ime njegovo Jezus,
zakaj on odreši ljudstvo svoje njih grehov. 22  Vse
to pa se je zgodilo, da se izpolni, kar je rekel Gospod
po proroku, ki pravi: 23  »Glej, devica bode noseča
in bo rodila sina, in imenovali bodo ime njegovo
Emanuel», kar se tolmači: Bog z nami. 24  Ko se
pa prebudi Jožef iz spanja, stori, kakor mu je angel
Gospodov ukazal, in vzame k sebi ženo svojo. 25  In
ni je spoznal, dokler ni rodila sina, in dal mu je
ime Jezus.

Poglavje 2.

Ko se je pa Jezus rodil v Betlehemu Judejskem,
v dneh Heroda kralja, glej, pridejo modrijani z Ju-
trovega v Jeruzalem, 2  govoreč: Kje je kralj Judov,

5

Sv. Matevž, pogl. 2.

ki se je narodil? Kajti videli smo zvezdo njegovo
na Jutrovem, pa smo prišli, da se mu poklonimo.
3  Ko pa to zasliši kralj Herod, se prestraši in ves
Jeruzalem ž njim. 4  In zbere vse višje duhovnike in
pismarje ljudstva ter jih izprašuje, kje se ima Kri¬
stus roditi. 5  Oni mu pa reko : V Betlehemu na Ju¬
dejskem, kajti tako je pisano po proroku : 6  In ti
Betlehem, zemlja Judova, nikakor nisi najmanjši
med knezi Judovimi, kajti iz tebe pride vojvoda, ki
bo pasel ljudstvo moje. Izraela*.

7  Tedaj poklice Herod skrivaj modrijane in po¬
izve od njih natanko, kdaj se je zvezda prikazala.
8  In pošlje jih v Betlehem, rekoč: Pojdite in skrbno
vprašujte po detetu, a ko ga najdete, sporočite mi,
da tudi jaz pridem in se mu poklonim. 9  Oni pa, ko
so slišali kralja, odidejo. In glej, zvezda, ki so jo bili
videli na Jutrovem, gre pred njimi, dokler ne pride
in se ne ustavi nad mestom,  kjer je bilo dete. 10  Ko
pa ugledajo zvezdo, se razvesele s silno velikim ve¬
seljem. 11  In pridejo v hišo in vidijo dete z Marijo,
materjo njegovo, in padejo na tla ter se mu poklo¬
nijo, in odpro zaklade svoje ter mu darujejo darove:
zlato in kadilo in miro. 12  In ker jih Bog  v spanju
opomni, naj se ne vračajo k Herodu, odidejo po
drugi poti v svoj kraj.

13  Ko so pa oni odpotovali, glej, prikaže se angel
Gospodov Jožefu v spanju, rekoč: Vstani in vzemi
dete in mater njegovo, pa beži v Egipet in ostani
tam, dokler ti ne povem, kajti Herod bo iskal deteta,
da bi ga pogubil. 14  On pa vstane in vzame dete in
mater njegovo po noči in pobegne v Egipet, 15  in

6

Sv. Matevž, pogl. 2. 3.

ostane tam do Herodove smrti, da se izpolni, kar je
rekel Gospod po proroku, ki pravi: «Iz Egipta sem
poklical sina svojega*.

16  Tedaj se Herod, videč, da so ga modrijani pre¬
kanili, zelo raztogoti ter pošlje in pomori po Betle¬
hemu in po vsej okolici njegovi vse dečke, stare  po
dve leti in manj, po času, ki ga je natanko poizve¬
del od modrijanov. 17  Tedaj se je izpolnilo, kar je
rekel prorok Jeremija, govoreč: 18  * Glas se je sli¬
šal v Rami, jok in velik krik, Rahel je plakala za
svojimi otroki in ni se dala ntolažiti, ker jih ni».

19  Ko je pa Herod umrl, glej, prikaže se v spanju
angel Gospodov Jožefu v Egiptu, rekoč: 20  Vstani
in vzemi dete in mater njegovo in pojdi v zemljo
Izraelsko, kajti pomrli so, ki so detetu stregli po živ¬
ljenju. 21  On pa vstane in vzame dete in mater nje¬
govo in pride v zemljo Izraelsko. 22  Ko pa sliši, da
kraljuje v Judeji Arhelaj namesto Heroda, očeta svo¬
jega, se zboji tja iti; ko ga pa Bog  v spanju opomni,
krene v kraj e Galilej ske; 23  in prišedši tj a, se nastani
v mestu, ki se imenuje Nazaret, da se izpolni, kar je
rečeno po prorokih: <Nazarečan se bo imenoval*.

Poglavje 3.

V tistih dneh pa pride Janez Krstnik in v puščavi
Judejski prepoveduj e, 2  govoreč :Izpokorite se! kajti
približalo se je nebeško kraljestvo. 3  On je namreč
tisti, o katerem je povedal prorok Izaija, ki pravi:
»Glas vpijočega v puščavi: Pripravite pot Gospodu,
poravnajte steze njegove!* 4  On pa, Janez, je imel

7

Sv. Matevž, pogl. 3.

obleko svojo iz velblodje dlake in usnjen pas okoli
ledja svojega, a živež njegov je bil: kobilice in divji
med. 5  Tedaj je prihajal k njemu ves Jeruzalem in
vsa Judeja in vsa okolica Jordanska, 6  in on jih je
krščeval v Jordanu, izpovedujoče grehe svoje. 7  Ko
pa vidi mnogo farizejev in saducejev, da gredo h
krstu njegovemu, jim reče: Gadja zalega! kdo vas
je poučil, da ubežite prihodnji jezi? 8  Rodite torej
sad, vreden izpokorjenja, 9  in ne domišljajte si, da
bi govorili v sebi: Abrahama imamo za očeta; zakaj
pravim vam, da more Bog iz tega kamenja obuditi
Abrahamu sinove . 10  Nastavljena je pa že tudi sekira
drevju pri korenini: vsako drevo torej, ki ne rodi
dobrega sadu, se poseka in vrže v ogenj . 1  1  Jaz vas
krščujem z vodo za izpokorjenje, a ta, ki gre za
menoj, je močnejši od mene, kateremu nisem vreden
obuvala nositi: on vas bo krstil s svetim Duhom in
ognjem. 12  On ima velnico v roki svoji in očedi
gumno svoje in pospravi pšenico svojo v žitnico, a
pleve sežge z neugasljivim ognjem.

13  Tedaj pride Jezus iz Galileje k Janezu na
Jordan, da ga on krsti. 14-  Janez pa mu je branil,
rekoč: Meni je treba, da me ti krstiš, pa hodiš ti k
meni? 15  Jezus pa odgovori in mu reče: Pusti sedaj,
kajti tako se nama spodobi, izpolniti vso pravičnost.
Tedaj mu pusti. 16  In Jezus, ko je bil krščen, stopi
precej iz vode, in glej, nebesa se mu odpro in Duha
Božjega vidi, da gre navzdol kakor golob in prihaja
nanj. 17  In glej, glas iz nebes govori: Ta je Sin moj
ljubljeni, ki je po moji volji.

8

Sv. Matevž, pogl. 4.

Poglavje 4.

Tedaj odpelje Duh Jezusa v puščavo, da ga iz¬
kuša hudič. 2  In ko se je postil štirideset dni in
štirideset noči, postane potem lačen. 3  Pa pristopi
k njemu izkušnjavec in reče: Ce si Sin Božji, reci,
naj postane to kamenje kruh. 4  On pa odgovori in
reče: Pisano je: «Ne bo živel človek ob samem
kruhu, temuč od vsake besede, ki izhaja iz ust
Božjih*. 5  Tedaj ga vzame hudič v sveto mesto in
ga postavi na vrh templja 6  in mu reče: Oe si Sin
Božji, spusti se doli, kajti pisano je: »Angelom
svojim bo zapovedal zate, in na rokah te bodo nosili,
da se kje z nogo ne udariš ob kamen*. 7  Reče mu
Jezus: Zopet je pisano: «Ne izkušaj Gospoda Boga
svojega*. 8  Zopet ga vzame hudič na zelo visoko
goro in mu pokaže vsa kraljestva sveta in njih slavo
9  in mu reče: Vse to ti dam, če padeš predme in
me moliš. 50  Tedaj mu reče Jezus: Poberi se, satan!
kajti pisano je: «Moli Gospoda Boga svojega in
njemu samemu služi*. 11  Tedaj ga hudič pusti; in
glej, angeli pristopijo ter mu strežejo.

12  Ko pa zasliši Jezus, da je Janez ujet, se umakne
v Galilejo. 13  In zapustivši Nazaret, pride in se na¬
stani v Kafarnavmu pri morju, v pokrajinah Zabu-
lona in Neftalima, 14  da se izpolni, kar je rečeno
po proroku Izaiju, ki pravi : 15  «Zemlja Zabulonova
in zemlja Neftalimova, na poti k morju, za Jorda¬
nom, poganska Galileja, 16  narod, ki je sedel v temi,
je videl veliko svetlobo, in ki so sedeli v deželi in
senci smrti, jim je zasvetila luč*.

9

Sv. Matevž, pogl. 4. 5.

17  Odslej je jel Jezus propovedovati in praviti: Iz-
pokorite se! kajti približalo se je nebeško kraljestvo.

18  Hodeč pa ob morju Galilejskem, ugleda Jezus
dva brata: Simona, ki se imenuje Peter, in Andreja,
brata njegovega, da mečeta mreže v morje; bila sta
namreč ribiča. 19  In jima reče: Pojdita za menoj, in
naredil bom, da bosta lovca ljudi. 20  Ona pa precej
popustita mreže in gresta za njim. 21  In gredoč od¬
tod dalje, ugleda druga dva brata: Jakoba sina  Ze-
bedejevega in Janeza brata njegovega v ladji z Ze-
bedejem, nju očetom, da krpata mreže svoje, in ju
pokliče. 22  Ona pa precej popustita ladjo in očeta
svojega in gresta za njim.

23  m Jezus je hodil okoli po vsej Galileji, učeč
po njih shodnicah in oznanjujoč evangelij kraljestva
in ozdravljajoč vsako bolezen in vsako slabost med
ljudstvom. 24  In glas o njem se razširi po vsej Siriji,
in prineso mu vse bolnike z različnimi boleznimi in
mukami, in obsedence in mesečne in mrtvoudne, in
ozdravi jih. 25  In spremljale so ga velike množice
iz Galileje in iz Deseteromestja in iz Jeruzalema in
iz Judeje in z one strani Jordana.

Poglavje 5.

Ko pa vidi množice, stopi na goro, in ko sede,
pristopijo k njemu učenci njegovi. 2  In odpre usta
svoja ter jih uči, govoreč :

3  Blagor ubogim v duhu, ker njih je nebeško kra¬
ljestvo. 4  Blagor jim, ki žalujejo, ker oni bodo poto¬
laženi. 5  Blagor krotkim, ker oni bodo podedovali

10

Sv. Matevž, potrl. 5.

zemljo. 6  Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, ker
oni bodo nasičeni . 7  Blagor usmiljenim, ker oni bodo
usmiljenje dosegli. 8  Blagor jim, ki so čistega srca,
ker oni bodo Boga videli. 9  Blagor miroljubnim, ker
oni se bodo sinovi Božji imenovali. 10  Blagor pre¬
ganjanim zaradi pravičnosti, ker njih je nebeško kra¬
ljestvo. 11  Blagor vam, kadar vas zaradi mene sra¬
mote in preganjajo in vse hudo zoper vas govorč,
pa lažejo. 12  Radujte se in veselite, ker veliko je
plačilo vaše v nebesih. Kajti tako so preganjali pro-
roke, ki so bili pred vami.

13  Vi ste sol zemlje, če se pa sol izpridi, s čim
se bo osolila? Za nič več ni, nego da se vrže ven in
jo ljudje poteptajo. 14  Vi ste luč svetu. Mesto, ki
stoji vrhu gore, se ne more skriti. 15  Tudi ne pri¬
žigajo sveče in je ne devljejo pod mernik, ampak na
svečnik: in sveti vsem, ki so v hiši . 16  Tako naj sveti
vaša luč pred ljudmi, da vidijo vaša dobra dela in
slavč Očeta vašega, ki je v nebesih.

17  Ne mislite, da sem prišel razveljavljat postavo
ali proroke; nisem prišel, da razveljavim, ampak da
izpolnim. 18  Kajti resnično vam pravim: Dokler ne
prejdeta nebo in zemlja, ne izgine ni najmanjša črka
ali pičica iz postave, dokler se vse ne zgodi . 19  Kdor¬
koli torej popači eno najmanjših teh zapovedi in ljudi
tako nauči, se bo imenoval najmanjši v nebeškem
kraljestvu; kdorkoli jih pa izpolnjuje in uči, ta se
bo velik imenoval v nebeškem kraljestvu. 20  Kajti
pravim vam, da nikakor ne pridete v nebeško kra¬
ljestvo, če ne bo pravičnost vaša večja nego pismar-
jev in farizejev.

11

Sv. Matevž, pogl. 5.

21  Slišali ste, da je rečeno starim: «Ne ubijaj;
kdor pa ubije, zapade sodbi». 22  A jaz vam pravim,
da vsak, kdor se brez razloga jezi na brata svojega,
zapade sodbi; kdorkoli pa reče bratu svojemu:Raka!
pride pred veliki zbor; a kdorkoli reče: Bedak! za¬
pade peklenskemu ognju. 23  Če torej prineseš dar
svoj k oltarju in se tam spomniš, da ima brat tvoj
kaj zoper tebe: 24  pusti dar svoj tam pred oltarjem,
pa pojdi, spravi se poprej z bratom svojim in potem
pridi in daruj dar svoj. 25  Sprijazni se z nasprot¬
nikom svojim hitro, dokler si ž njim na potu, da te
nasprotnik ne izroči sodniku, in te sodnik ne izroči
hlapcu, in da ne boš vržen v ječo. 26  Resnično ti
pravim: Ne prideš iz nje, dokler ne plačaš zadnjega
vinarja.

27  Slišali ste, daje rečeno starim: «Ne prešestvuj».

28  A jaz vam pravim, da vsak, kdor pogleda ženo,
da si je poželi, je že prešestvoval ž njo v srcu svojem.

29  če te pa desno tvoje oko pohujšuje, izderi ga in
vrzi od sebe; kajti bolje ti je, da pogine eden udov
tvojih, nego da bo vse telo tvoje vrženo v pekel. 30  In
če te desna tvoja roka pohujšuje, odsekaj jo in vrzi
od sebe; kajti bolje ti je, da pogine eden udov tvojih,
nego da bi vse telo tvoje prišlo v pekel. 31  Rečeno
je tudi: «KdorkoIi se loči od žene svoje, naj ji da
ločilni list». 32  A jaz vam pravim: kdorkoli pusti
ženo svojo, razen če jo  zaradi prešestvovanja, jo za¬
peljuj e v prešestvo vanj e; in kdorkoli puščeno vzame,
prešestvuj e.

33  Zopet ste slišali, da je rečeno starim: «Ne
prisegaj po krivem; izpolni pa Gospodu prisege

12

Sv. Matevž, pogl. 5. 6.

svoje*. 34  A jaz vam pravim, da ne prisegajte ni¬
kakor, ne pri nebu, ker je prestol Božji, 35  ne pri
zemlji, ker je podnožje nogam njegovim, ne pri Jeru¬
zalemu, ker je mesto velikega Kralja: 36  tudi pri
glavi svoji ne prisegaj, ker ne moreš ne enega lasu
narediti belega ali črnega. 37  Govorjenje vaše pa
bodi: Da, da; ne, ne; kar je pa več od tega, to je
od hudega. 38  Slišali ste, da je rečeno starim:«Oko
za oko, zob za zob *. 39  A jaz vam pravim, da se ne
upirajte hudemu, temuč če te kdo udari po desnem
licu, nastavi mu tudi drugo; 40  in kdor se hoče s
tehoj pravdati in ti suknjo vzeti, pusti mu tudi plašč;
41  in če te kdo prisili iti eno miljo, pojdi ž njim
dve. 42  Kdor te prosi, daj mu; in kdor hoče od tehe
naposodo, ne odreci mu.

43  Slišali ste, da je rečeno: »Ljubi bližnjega svo¬
jega* in sovraži sovražnika svojega. 44  A jaz vam
pravim: Ljubite sovražnike svoje in molite za tiste,
ki vas preganjajo: 45  da boste sinovi Očeta svojega,
ki je v nebesih, kajti on veleva solncu svojemu, da
vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, in daje dež pra¬
vičnim in nepravičnim. 46  Kajti če ljubite tiste, ki
ljubijo vas, kakšno plačilo vam bode? Ne delajo li
tega tudi cestninarji? 47  In če pozdravljate samo
brate svoje, kaj delate posebnega? Ne delajo li tudi
pogani tako? 48  Vi torej bodite popolni, kakor je
popoln Oče vaš nebeški.

Poglavje 6.

Pazite, da ne boste izkazovali pravičnosti svoje
pred ljudmi, da bi vas oni videli, sicer nimate plačila
pri Očetu svojem, ki je v nebesih. 2  Kadar torej daješ

13

Sv. Matevž, pogl. 6.

miloščino, ne trobi pred seboj, kakor delajo hinavci
po shodnicah in po ulicah, da jih hvalijo ljudje.
Resnično vam pravim: Prejeli so plačilo svoje. 3  Ti
pa kadar daješ miloščino, naj ne ve levica tvoja,
kaj dela desnica tvoja: 4  da bode miloščina tvoja na
skrivnem,in Oče tvoj, ki vidi na skrivnem,ti povrne.

5  In kadar molite, ne bodite kakor hinavci, kajti
oni radi po shodnicah in po uličnih oglih stoječ molijo,
da se kažejo ljudem. Resnično vam pravim: Prejeli
so plačilo svoje. 6  Ti pa, kadar moliš, pojdi v izbo
svojo in zapri duri svoje ter moli k Očetu svojemu,
ki je na skrivnem, in Oče tvoj, ki vidi na skrivnem,
ti povrne. 7  Kadar pa molite, ne govorite mnogo ka¬
kor pogani, kajti oni mislijo, da bodo uslišani zaradi
obilnih besed svojih. 8  Ne delajte se torej njim ena¬
kih : kajti Oče vaš ve, česa vam je treba, preden ga
vi prosite. 9  Zatorej vi molite takole: Oče naš, ki si
v nebesih, posvečeno bodi ime tvoje. '° Pridi kra¬
ljestvo tvoje. Zgodi se volja tvoja, kakor v nebesih,
tako na zemlji. 11  Kruh naš vsakdanji daj nam danes.
12  In odpusti nam dolge naše, kakor tudi mi odpu¬
ščamo dolžnikom svojim. 13  In ne vpelji nas v izku-
šnjavo, temuč reši nas zlega. Ker tvoje je kraljestvo
iD moč in slava na vekomaj. Amen. 14  Kajti če od¬
pustite ljudem njih pregreške, odpusti tudi vam Oče
vaš nebeški. 15  Če pa ne odpustite ljudem njih pre-
greškov, tudi Oče vaš ne odpusti vaših pregreh.

] 6  Kadar se pa postite, ne delajte se žalostnih ka¬
kor hinavci; grdč namreč obraze svoje, da se kažejo
ljudem, da se postijo. Resnično vam pravim: Prejeli
so plačilo svoje. 17  Ti pa, kadar se postiš, pomazili

14

Sv. Matevž, pogl. 6.

si glavo in umij si obraz: 18  da te ne bodo videli
ljudje, da se postiš, temuč Oče tvoj, ki je na skriv¬
nem; in Oče tvoj, ki vidi na skrivnem, ti povrne.

19  Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer molj
in rja razjedata in kjer tatovi podkopavajo in kra¬
dejo, 20  temuč nabirajte si zakladov v nebesih, kjer
ne molj ne rja ne razjedata in kjer tatovi ne pod¬
kopavajo in ne kradejo. 21  Kajti kjer je zaklad tvoj,
tam bo tudi srce tvoje. 22  Svetilo telesu je oko. če
je torej oko tvoje zdravo, bo svetlo vse telo tvoje.
23  če je pa oko tvoje pokvarjeno, bo temno vse telo
tvoje. Če je torej luč, ki je v tebi, tema, kolika bo
ta tema! 24  Nihče ne more dvema gospodoma slu¬
žiti : ker ali bo enega mrzil in drugega ljubil, ali bo
enemu vdan in bo drugega zaničeval. Ne morete Bogu
služiti in mamonu. 25  Zato vam pravim: Ne skrbite
za življenje svoje, kaj boste jedli in kaj boste pili,
tudi ne za telo svoje, kaj boste oblekli. Marni živ¬
ljenje več nego hrana in telo več nego obleka?
26 Poglejte ptice pod nebom: ne sejejo in ne žanjejo
in tudi ne spravljajo v žitnice, in Oče vaš nebeški jih
živi. Mar niste vi veliko več od njih? 27  Kdo izmed
vas pa more s svojo skrbjo postavi svoji primakniti
en komolec ? 28  In za obleko čemu skrbite ? Poglejte
lilije na polju, kako rastejo : ne trudijo se in ne pre¬
dejo ; 29  pravim vam pa, da se tudi Salomon v vsej
slavi svoji ni oblekel kakor teh ena. 30  če pa travo
na polju, ki danes stoji in jo jutri vržejo v peč, Bog
tako oblači, mar ne bode mnogo bolj vas, maloverni ?
31  Ne skrbite torej in ne govorite: Kaj bomo jedli?
ali kaj bomo pili? ali kaj bomo oblekli? 32  Kajti

15

Sv. Matevž, pogl. 6. 7.

vsega tega iščejo pogani. Saj Oče vaš nebeški ve, da
vsega tega potrebujete. 33  Ampak iščite najprej kra¬
ljestva Božjega in njegove pravičnosti, in vse to vam
bo pridano. 34  Ne skrbite torej za jutri; kajti ju¬
trišnji dan bo skrbel sam zase. Dosti ima vsak dan
svojega zlega.

Poglavje 7.

Ne sodite, da ne boste sojeni. 2  Kajti s kakršno
sodbo sodite, s tako bodo sodili vas; in s kakršno
mero merite, s tako se bo merilo vam. 3  Kaj pa vidiš
pazder v očesu brata svojega, bruna v očesu svojem
pa ne čutiš? 4  Ali kako porečeš bratu svojemu: Daj,
da izderem pazder iz očesa tvojega, in glej, bruno
je v očesu tvojem? 5  Hinavec, izderi najprej bruno
iz očesa svojega in tedaj boš šele  videl izdreti pazder
iz očesa brata svojega.

6  Ne dajajte svetega psom in ne mečite biserov
svojih pred svinje, da jih ne poteptajo z nogami
svojimi in se ne obrnejo ter vas raztrgajo.

7  Prosite, in dalo se vam bo; iščite, in našli boste;
trkajte, in odprlo se vam bo. 8  Kajti vsak, kdor
prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se
mu odpre. 9  Ali kdo izmed vas je človek, ki bi dal
kamen sinu svojemu, če ga prosi kruha? 10  ali če
prosi ribe, bi mu dal kačo? 11  Če torej vi, ki ste
hudobni, znate dobre darove dajati otrokom svojim,
koliko več da Oče vaš, ki je v nebesih, dobrega tistim,
ki ga prosijo? 12  Vse torej, kar hočete, da ljudje
vam storč, tako storite tudi vi njim; zakaj to je
postava in proroki.

16

Sv. Matevž, pogl. 7.

13  Pojdite noter skozi tesna vrata: ker prostorna
so vrata in široka je pot, ki vodi v pogubljenje, in
mnogo j ih j e, ki po nj ej hodij o; 14  toda tesna so vrata
in ozka je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki
jo najdejo.

15  Varujte se lažnivih prorokov, ki prihajajo
k vam v ovčjih oblačilih, znotraj so pa grabljivi
volkovi. 16  Po njih sadovih jih spoznate. Se li
bere s trnja grozdje ali z osata smokve? 17  Tako
vsako dobro drevo rodi dober sad, slabo drevo pa
rodi slab sad. 18  Dobro drevo ne more roditi sla¬
bega sadu, in slabo drevo ne more roditi dobrega
sadu. 19  Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, se
poseka in vrže na ogenj. 20  Torej po njih sadovih
jih spoznate. 21  Ne pride vsak, kdor mi pravi:
Gospod, Gospod, v nebeško kraljestvo, ampak kdor
izpolnjuje voljo Očeta mojega, ki je v nebesih.
22  Veliko mi jih poreče tisti dan: Gospod, Gospod,
ali nismo prorokovali v tvojem imenu, in hudičev iz¬
ganjali s tvojim imenom, in mnogo čudežev delali
s tvojim imenom? 23  In tedaj jim povem očitno:
Nikoli vas nisem poznal; poberite se od mene, ki
delate krivico!

24  Vsak torej, kdor sliši te besede moje in jih
izpolnjuje, bo podoben modremu možu, ki je sezidal
hišo svojo na skalo; 25  in usula se je ploha in pridrle
so reke in zapihali so vetrovi in se zagnali v tisto
hišo, a ni padla, kajti postavljena je bila na skalo.
26  In vsak, kdor sliši te moje besede in ne dela po
njih, je podoben neumnemu možu, ki je sezidal hišo
svojo na pesek; 27  in ulila se je ploha in pridrle so

17

Sv. Matevž, pogl. 7. 8.

reke in zapihali so vetrovi in udarili ob tisto hišo,
in padla je, in njen pad je bil grozen.

28  In zgodi se, ko konča Jezus te besede, da se
množice silno čudijo nauku njegovemu; 29  zakaj
učil jih je kakor kdor ima oblast, a ne kakor njih
pismarji.

Poglavje 8.

In ko je stopil z gore, so šle za njim velike množice.
2  In glej, gobavec pride ter se mu poklanja in reče:
Gospod, če hočeš, me moreš očistiti . 3  In Jezus iztegne
roko ter se ga dotakne, rekoč: Hočem, bodi očiščen!
In takoj je bil očiščen svojih gob. 4 In reče mu Jezus:
Glej, da nikomur ne poveš, temuč pojdi, pokaži se
duhovniku in opravi daritev, ki jo je ukazal Mojzes,
njim v pričevanje.

5  Ko pa pride v Kafarnavm, pristopi k njemu
stotnik, ga zaprosi 6  in reče: Gospod, hlapec moj
leži doma mrtvouden in se grozno muči. 7  Jezus  mu
reče: Pridem in ga ozdravim. 8  In stotnik odgovori
in reče: Gospod, nisem vreden, da prideš pod streho
mojo, ampak reci le besedo, in hlapec moj ozdravi.
9  Kajti tudi jaz sem človek pod oblastjo in imam
vojake pod seboj, pa velim temu: Pojdi! in gre, in
drugemu: Pridi! in pride, in hlapcu svojemu: Stori
to! in stori. 1  ° Ko pa Jezus to sliši, se začudi in reče
tistim, ki so šli za njim: Resnično vam pravim, pri
nikomer v Izraelu nisem našel tolike vere. 11  Pravim
vam pa, da jih pride mnogo od vzhoda in zahoda in
sedeli bodo z Abrahamom in Izakom in Jakobom v
nebeškem kraljestvu, 12  a sinovi kraljestva bodo

2

18

Sv, Matevž, pogl. 8.

vrženi v zunanjo temo: tam bo jok in škripanje z
zobmi. 13  In Jezus veli stotniku: Pojdi, in kakor si
veroval, naj se ti zgodi. In hlapec njegov je ozdravel
tisto uro.

14  In ko pride Jezus v Petrov dom, vidi taščo
njegovo, da leži in jo trese mrzlica. 15  In dotakne
se njene roke, in mrzlica jo pusti: in je vstala ter
mu je stregla. 16  Ko se je pa zvečerilo, prineso mu
mnogo obsedencev; in izžene duhove z besedo in
ozdravi vse bolnike; 17  da se izpolni, kar je rečeno
po proroku Izaiju, ki pravi: «On je nase vzel sla¬
bosti naše in nesel bolezni naše*.

18  Ko pa vidi Jezus mnogo ljudstva okoli sebe,
ukaže iti na drugo stran. 19  Pa pristopi k njemu
neki pismar in mu reče: Učenik,hočem za tabo hoditi,
kamorkoli pojdeš. 20 In reče mu Jezus: Lisice imajo
brloge in ptice pod nebom gnezda; a Sin človekov
nima, kamor bi naslonil glavo svojo. 21  A nekdo
drugi učencev njegovih mu reče: Gospod, dovoli mi
naj prej, da grem in pokoplj em očeta svoj ega. 22  Jezus
mu pa reče: Pojdi za menoj in pusti,naj mrtvi poko¬
pavajo mrliče svoje.

23  In ko vstopi v ladjo, vstopijo za njim učenci
njegovi. 24  In glej, velik vihar nastane na morju,
tolik, da zagrinjajo valovi ladjo: on pa je spal. 25  In
pristopijo učenci ter ga zbudč, govoreč: Gospod, otmi
nas, pogibl j emo! 26  In j im reče: Kaj ste boj eči, malo¬
verni? Tedaj vstane, zapreti vetrovom in morju, in
velika tihota nastane. 27  Ljudje se pa začudijo in
reko: Kdo neki je ta, da so mu tudi vetrovi in morje
pokorni?

19

Sv. Matevž, pogl. 8. 9.

28  In ko pride na drugo stran, v pokrajino Gada-
renov, ga srečata dva obsedenca, ki sta prišla iz gro¬
bov in sta bila silno divja, da ni mogel nihče mimo
iti po tisti poti. 29  In glej, zakričita in rečeta: Kaj
imaš z nami, Jezus, Sin Božji? Si li sem prišel, da
bi nas pred časom mučil? 30  In daleč od njiju se
je pasla velika čreda svinj. 31  Zli duhovi pa ga pro-
sij o, govoreč: Ce nas izganj aš, pošlj i nas v čredo svinj.
32  In jim veli: Pojdite! In oni zapustč obsedenca  ter
odidejo v čredo svinj; in glej, vsa čreda se zakadi z
brega v morje in potonejo v vodi. 33  Pastirji pa
zbežč in prišedši v mesto, naznanijo vse, tudi to o
obsedencih. 34  In glej, vse mesto pride Jezusu na¬
proti, in ko ga ugledajo, zaprosijo, naj odide iz njih
krajev.

Poglavje 9.

In stopi v ladjo ter se prepelje in pride v svoje
mesto. 2  In glej, prineso mu mrtvoudnega, ki je ležal
na postelji. In ko vidi Jezus njih vero, reče mrtvo-
udnemu: Zaupaj, sin, odpuščeni so grehi tvoji. 3  In
glej, nekateri pismarji reko v sebi: Ta preklinja
Boga. 4  In ko vidi Jezus njih misli, reče: Zakaj
mislite hudobno v srcih svojih? 6  Kaj je namreč
laže, reči: Odpuščeni so ti grehi, ali reči: Vstani in
hodi? 6  Da boste pa vedeli, da ima Sin človekov ob¬
last, odpuščati na zemlji grehe (nato veli mrtvoud-
nemu): Vstani in vzemi svojo posteljo in pojdi na
svoj dom! 7  In vstane ter odide na svoj dom. 8  Ko
pa množice to vidijo, se prestrašijo in hvalijo Boga,
ki je dal ljudem tako oblast.

20

Sv. Matevž, pogl. 9.

9  In gredč dalje odtod, ugleda človeka, ki sedi
na mitnici, Matevža po imenu, in mu reče: Pojdi za
menoj! In vstane ter odide za njim. 1° In zgodi se,
ko sedi v hiši za mizo, in glej, mnogo cestninarjev
in grešnikov pride, in sede z Jezusom in učenci nje¬
govimi. 11  In ko farizeji to vidijo, reko njegovim
učencem: Zakaj je učenik vaš z mitarji in grešniki?
12  Jezus pa to sliši in reče: Zdravi ne potrebujejo
zdravnika, ampak bolni. 13  Pojdite pa in učite se,
kaj se pravi: «Usmiljenja hočem in ne daritve . Ni¬
sem namreč prišel klicat pravičnih, temuč grešnike.

14  Potem pristopijo k njemu Janezovi učenci,
govoreč: Zakaj se mi in farizeji tolikokrat postimo,
tvoji učenci pa se ne postijo? 15  In reče jim Jezus:
Se li morejo svatje žalostiti, dokler je ženin ž njimi?
Pridejo pa dnevi, ko se jim odvzame ženin, in tedaj
se bodo postili. 16  Nihče pa ne prišiva zaplate iz
novega sukna na staro obleko, kajti taka  zaplata od¬
trga od obleke se kaj,  in luknja bo večja. 17  Tudi
ne vlivajo novega vina v stare mehove, sicer mehovi
popokajo in vino se razlije in mehovi se pokončajo:
temuč novo vino vlivajo v nove mehove in oboje se
ohrani.

18  Ko jim je to še govoril, glej, pride neki na¬
čelnik ter se mu poklanja, govoreč: Hči moja je rav¬
nokar umrla; ali pridi in položi nanjo roko svojo,
in oživela bo. 19  In Jezus vstane in gre za njim in
učenci njegovi. 20  In glej, žena, ki je imela krvotok
dvanajst let, se pririne od zadaj in dotakne robu ob¬
leke njegove. 21  Kajti dejala je sama pri sebi: Ce
se obleke njegove le dotaknem, ozdravim. 22  Jezus

21

Sv. Matevž, pogl. 9.

se pa obrne in jo ugleda ter reče: Zaupaj, hči, tvoja
vera te je rešila. In žena je bila zdrava od te ure.
23  In ko pride Jezus v načelnikovo hišo, ugleda
piskače in hrumeče ljudstvo 2 i: in jim reče: Odsto¬
pite! kajti deklica ni umrla, temuč spi. A oni se mu
posmehujejo. 25  Ko pa izžene ljudstvo, gre noter in
jo prime za roko: in deklica vstane. 26  In glas o
tem se raznese po vsej tisti deželi.

27  In ko gre Jezus dalje odtod, prideta za njim
dva slepca in vpijeta, rekoč: Usmili se naju, sin Da¬
vidov! 28  Ko pa dospe v hišo, pristopita slepca k
njemu; in Jezus jima reče: Verujeta li, da morem to
storiti? Rečeta mu: Da,Gospod. 29 Tedaj se dotakne
njunih oči, rekoč: Po vajini veri se vama zgodi! 30  In
njune oči se odpro. In Jezus jima zapreti in veli:
Glejta, da nihče ne zve. 31  Ona pa izideta in ga raz¬
glasita po vsej tisti deželi.

32  Ko pa ta dva odideta, glej, pripeljejo mu
mutastega obsedenca. 33  In ko izžene zlega duha,
mutec izpregovori. In množica se začudi in reče:
Nikoli se ni videlo kaj takega v Izraelu. 34  Farizeji
pa reko: S poglavarjem hudičev izganja zle duhove.

35  In hodil je Jezus po vseh mestih in vaseh, učeč
po njih shodnicah in oznanjujoč evangelij kraljestva
in ozdravljajoč vsako bolezen in vsako slabost. 36 Ko
pa vidi množice, se mu zasmilijo; kajti bili so zmo¬
čeni in razkropljeni kakor ovce, ki nimajo pastirja.
37  Tedaj reče učencem svojim: Žetve je sicer mnogo,
ali delavcev malo. 38  Prosite torej Gospodarja žetve,
naj pošlje delavcev na žetev svojo.

22

Sv. Matevž, pogl. 10.

Poglavje 10.

In pokliče svojih dvanajst učencev in jim podeli
oblast nad nečistimi duhovi, da jih izganjajo, in da
ozdravljajo vsako bolezen in vsako slabost. 2  Dvanaj¬
sterih apostolov imena so pa ta: Prvi Simon, ki se
imenuje Peter, in Andrej, njegov brat; Jakob, sin
Zebedejev, in Janez, njegov brat; 3  Filip in Barto-
lomej ;Tomaž in Matevž cestninar; Jakob, sinAlfejev,
in Tadej; 4  Simon Kananejec in Juda Iškariot, ki
ga je tudi izdal. 5  Teh dvanajst pošlje Jezus in jim
naroči, govoreč:

Ne hodite na pot poganov in ne pojdite v mesto
Samarijanov, 6  marveč pojdite k izgubljenim ovcam
Izraelove hiše. 7  Hodeč pa oznanjujte in pravite:
Približalo se je nebeško kraljestvo. 8 Bolnike ozdrav¬
ljajte, mrtve obujajte, gobavce očiščajte, zle duhove
izganjajte; brezplačno ste prejeli, brezplačno da¬
jajte. 9  Ne jemljite zlata, ne srebra, ne denarja v
pasu svojem, 10  ne torbe na pot, ne dveh plaščev,
ne obuvala, ne palice: kajti delavec je vreden svoje
hrane. 1 1  V katerokoli mesto ali vas pa pridete,
poizvedite, kdo v njej je vreden; in pri tem ostanite,
dokler ne pojdete naprej. 12  Ko pa pridete v hišo,
pozdravite jo. 13  In če je hiša vredna, naj pride vaš
mir nanj o: če pa ni vredna, naj se vrne vaš mir k vam.
14  In če vas kdo ne sprejme in tudi ne posluša besed
vaših, odidite iz tiste hiše ali tistega mesta in otresite
prah z nog svojih. 15  Resnično vam pravim: Laže
bo Sodomski in Gomorski zemlji v dan sodbe nego
tistemu mestu.

23

Sv. Matevž, pogl. 10.

16  Glejte, jaz vas pošiljam kakor ovce med vol¬
kove : bodite torej razumni kakor kače in preprosti
kakor golobje . 17  Varujte se pa ljudi, zakaj izročali
vas bodo sodiščem in po shodnicah svojih vas bodo
bičali. 18  Popeljejo vas pa tudi pred vladarje in
kralje zaradi mene, njim in narodom v pričevanje.
19  Kadar vas pa izročč oblasti,  ne skrbite, kako in
kaj bi govorili, kajti dano vam bo tisto uro, kaj naj
govorite . 20  Niste namreč vi, ki govorite, ampak Duh
Očeta vašega je, ki govori v vas. 21  Izdajal bo pa
brat brata v smrt, in oče sina, in otroci bodo vstali
zoper roditelje, in morili jih bodo. 22  In sovražili
vas bodo vsi zaradi mojega imena; kdor pa pretrpi
do konca, ta bo zveličan . 23  Kadar vas pa preganjajo
v tem mestu, bežite v drugo. Kajti resnično vam
pravim: Ne boste prehodili mest Izraelovih dotlej,
ko pride Sin človekov.

24  Ni ga učenca nad učitelja, tudi ne hlapca nad
gospodarja svojega. 26  Dovolj je učencu, da postane
kakor njegov učitelj, in hlapec kakor njegov gospo¬
dar. Ce so pa hišnega gospodarja imenovali Belze-
bula, koliko bolj bodo domače njegove? 26  Ne bojte
se jih torej: ker nič ni prikritega, kar se ne bo od¬
krilo, in skrivnega, kar se ne bo izvedelo. 27  Kar
vam pravim v temi, povejte na svetlem, in kar sli¬
šite na uho, razglasite s streh. 28  In ne bojte se ti¬
stih, ki ubijajo telo, duše pa ne morejo ubiti; bojte
se marveč tistega, ki more i dušo i telo pogubiti v
pekel. 29  Mar ne prodajajo dveh vrabcev za vinar ?
pa ne eden od njiju ne pade na tla brez Očeta vašega.
30  Vam so pa tudi lasje na glavi vsi sešteti. 31  Ne

24

Sv. Matevž, pogl. 10. 11.

bojte se torej; vi ste boljši od mnogo vrabcev. 32  Vsak
torej, kdor pripozna mene pred ljudmi, pripoznam
tudi jaz njega pred Očetom svojim, ki je v nebesih.
33  Kdorkoli pa me zataji pred ljudmi, zatajim tudi
jaz njega pred Očetom svojim, ki je v nebesih.

34  Ne mislite, da sem prišel, da prinesem mir na
zemljo; nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč.
35  Prišel sem namreč, da ločim človeka od njego¬
vega očeta in hčer od matere njene in nevesto od
tašče njene, 36  in sovražniki človeku bodo domači
njegovi. 37  Kdor ljubi očeta ali mater bolj nego
mene, ni mene vreden, in kdor ljubi sina ali hčer
bolj nego mene, ni mene vreden; 38  in kdor ne vzame
nase križa svojega in ne gre za menoj, ni mene vre¬
den. 39  Kdor najde življenje svoje, ga izgubi, in
kdor izgubi življenje svoje zaradi mene, ga najde.

40  Kdor sprejema vas, sprejema mene, in kdor
sprejema mene, sprejema tistega, ki me je poslal.
41  Kdor sprejema proroka v ime proroka, prejme
plačilo proroka; in kdor sprejema pravičnega v ime
pravičnega, prejme plačilo pravičnega. 42  In če kdo
napoji enega od teh malih samo s kupico studenč¬
nice v ime učenca, resnično vam pravim, ne izgubi
plačila svojega.

Poglavje 11.

In zgodi se, ko neha Jezus naročati dvanajsterim
učencem svojim, odide odtod, da uči in propoveduje
v njih mestih.

2  Janez pa v ječi zasliši Kristusova dela in pošlje
dva  svojih učencev 3  ter mu sporoči: Si li ti tisti,
ki ima priti, ali naj čakamo drugega? 4  In Jezus od-

25

Sv. Matevž, pogl. 11.

govori in jima veli: Pojdita in sporočita Janezu, kar
slišita in vidita: 6  Slepci izpregledujejo in hromi
hodijo, gobavci se očiščajo in gluhi slišijo, mrtvi
vstajajo in ubogim se oznanja evangelij. 6  In blagor
mu, kdor se nad menoj ne pohujša.

7  In ko odideta, začne Jezus govoriti množici o
Janezu: Kaj ste šli v puščavo gledat? Trst, ki ga
veter maje? 8  Ali kaj ste šli, da vidite? človeka,
oblečenega v mehka oblačila? Glejte, kateri nosijo
mehka oblačila, so po kraljevih dvorih. 9  Ali zakaj
ste šli tja? Da vidite proroka? Da, pravim vam, in
več nego proroka. ’°Taje,  o katerem je pisano:
»Glej, jaz pošiljam angela svojega pred obličjem
tvojim, ki pripravi tvojo pot pred teboj«. 1  1  Re¬
snično vam pravim: Ni vstal izmed tistih, ki so rojeni
od žen, večji od Janeza Krstnika; kdor je pa naj¬
manjši v nebeškem kraljestvu, je večji od njega.

12  Od dni Janeza Krstnika doslej pa silo trpi ne¬
beško kraljestvo, in siloviteži si ga šiloma laste.

13  Kajti vsi proroki in zakon so prerokovali do
Janeza. 14  In če hočete sprejeti to: on je Elija, ki
ima priti. 15  Kdor ima ušesa, da sliši, naj sliši!

16  Komu naj pa primerjam ta rod? Podoben je
otrokom, ki posedajo po trgu in kličejo tovarišem
svojim 17  in pravijo: Piskali smo vam, in niste ple¬
sali; žalostinke smo peli, in niste jokali. 18  Kajti
prišel je Janez, in ne jč in ne pije, pa pravijo: Hu¬
diča ima! 19  Prišel je Sin človekov in je in pije, pa
pravijo: Glejte človeka požeruha in pijanca, mitar-
jev in grešnikov prijatelja! A modrost božjo  so
opravičili njeni otroci.

26

Sv. Matevž, pogl. 11. 12.

20  Tedaj začne oponašati mestom, v katerih se je
zgodilo največ njegovih čudežev, ker se niso izpoko-
rila. 21  Gorje ti, Korazin! gorje ti, Betsaida! zakaj
ko bi se bili v Tiru in Sidonu zgodili čudeži, ki so
se zgodili v vaju, bi se bila davno v raševniku in pe¬
pelu izpokorila. 22  Ali pravim vam, Tiru in Sidonu
bo v dan sodbe laže nego vama. 23  In ti, Kafarnavm,
nisi li bil povzdignjen do neba ? V pekel boš pahnjen;
zakaj ko bi se bili v Sodomi zgodili čudeži, ki so se
zgodili v tebi, bi stala še današnjega dne. 24  Ali
pravim vam, da bo Sodomski zemlji v dan sodbe
laže nego tebi.

25  V ta čas odgovori Jezus in reče: Hvalim te,
Oče, Gospodar neba in zemlje, da si to prikril mo¬
drim in razumnim,in si to razodel nedoraslim; 26 da,
Oče, ker tako je bila volja tvoja. 27  Vse mi je iz¬
ročil Oče moj: in nihče ne pozna Sina, nego samo
Oče, tudi Očeta ne pozna nihče, nego le Sin in komur¬
koli če Sin razodeti.

28  Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obre¬
menjeni, in jaz vas upokojim. 29  Vzemite jarem moj
nase in učite se od mene, ker sem krotek in iz srca
ponižen: in najdete pokoj dušam svojim. 30  Kajti
jarem moj jejjsladek in breme moje je lahko.

Poglavje 12.

V tem času je šel Jezus v soboto skozi setve,
učenci njegovi pa postanejo lačni in začno klasje
trgati in jesti. 2  Ko pa farizeji to vidijo, mu reko:
Glej, učenci tvoji delajo, kar se v soboto ne sme

27

Sv. Matevž, pogl. 1 2 .

delati. 3  On jim pa reče: Niste li brali, kaj je sto¬
ril David, ko je bil lačen on in kateri so bili ž njim:
4  kako je šel v hišo Božjo in so jedli predložene
kruhe, katerih ni smel jesti ne on, ne tisti, ki so
bili ž njim, razen samo duhovniki? 5  Ali niste brali
v postavi, da duhovniki ob sobotah v templju skru¬
nijo soboto, in so brez greha? 6  Pravim vam pa, da
je tu večji nego tempelj. 7  Ko bi pa vedeli, kaj se
pravi: «Usmiljenj a hočem in ne daritve«, ne bi ob¬
sojali nedolžnih. 8  Kajti sin človekov je sobote go¬
spodar.

9  In odide odondod, iD pride v njih shodnico.
IO  In glej, bil je tu človek, ki je imel suho roko.
In vprašajo ga, govoreč: Ali se sme v soboto zdra¬
viti? da bi ga zatožili. 11  On jim pa reče : Kateri
človek je med vami, ki ima eno ovco, in če mu  ta
pade v soboto v jamo, da je ne zgrabi in ne izvleče?
12  In koliko boljši je človek od ovce! Zatorej se
sme v soboto dobro delati. 13  Tedaj veli človeku:
Iztegni roko svojo! Pa jo iztegne, in bila je izlečena
in  zdrava kakor druga. 14  Farizeji pa izidejo in se
posvetujejo zoper njega, kako bi ga pogubili.

16  Ko pa Jezus to zazna, se umakne odtod; in
mnogo jih gre za njim, in ozdravi jih vse 16  in jim
zapreti, naj ga ne razglašajo; 17  da se izpolni, kar
je rečeno po proroku Izaiju, ki pravi: 18  »Glej,
hlapec moj, ki sem ga izvolil, ljubljenec moj, ki je
duši moji po volji: Duha svojega položim nanj, in
oznanjeval bo sodbo poganskim narodom. 19  Ne bo
se prepiral, ne vpil, in nihče ne bo slišal glasu nje¬
govega po ulicah. 20  Nalomljenega trsta ne pre-

28

Sv. Matevž, pogl. 12.

lomi in tlečega stenja ne ugasi, dokler ne privede
sodbe do zmage. 21  In v ime njegovo bodo upali
pogani».

22  Tedaj mu pripeljejo obsedenca, ki je bil slep
in mutast. In ozdravi ga, da je slepec in mutec videl
in govoril. 23  In vse množice so se zavzemale, go¬
voreč: Ali ni ta sin Davidov? 24  Ko pa to slišijo
farizeji, reko: Ta ne izganjazlih duhov,razen zBelze-
bulom, poglavarjem hudičev. 25  On je pa vedel njih
misli in jim reče:Vsako kraljestvo, ki se samo zoper
sebe razdvoji, propade, in vsako mesto ali dom, ki
se sam zoper sebe razdvoji, ne obstane. 26  In če
satan izganja satana, se je razdvojil sam zoper sebe:
kako bo torej obstalo kraljestvo njegovo? 27  In če
jaz z Belzebulom izganjam zle duhove, s čigavo po¬
močjo jih izganjajo sinovi vaši? zato vam bodo oni
sodniki. 28  če pa jaz v moči  Duha Božjega izganjam
zle duhove, torej je že prišlo k vam kraljestvo Božje.
29  Ali kako more kdo močnemu priti v hišo in mu
pohištvo pobrati, če močnega poprej ne zveže? In
potem šele oropa hišo njegovo. 30  Kdor ni z menoj,
je proti meni, in kdor ne zbira z menoj, razsiplje.
31  Zato vam pravim:Vsak greh in vsaka  kletvina
se odpusti ljudem, kletvina zoper Duha pa ne bo od¬
puščena. 32  In če kdo reče besedo zoper Sina človeko¬
vega, mu bo odpuščeno, kdor pa reče zoper svetega
Duha, ne bo mu odpuščeno ne v tem veku ne v pri¬
hodnjem. 33  Ali vsadite dobro drevo, in njegov sad
bo dober, ali vsadite slabo drevo, in sad njegov bo
slab: zakaj drevo se spozna po sadu. 34 Gadja zalega,
kako morete govoriti dobro, ko ste hudobni? kajti

29

Sv. Matevž, pogl. 12.

usta govore, česar je srceprepolno. 35  Dobri človek
prinaša iz dobrega zaklada dobro, in hudobni človek
prinaša iz hudega zaklada hudobno. 36  Pravim vam
pa, da bodo ljudje za vsako prazno besedo, katero¬
koli reko, dajali odgovor v dan sodbe. 37  Kajti po
svojih besedah boš opravičen in po svojih besedah
boš obsojen.

38  Tedaj mu odgovore nekateri pismarjev in fari¬
zejev in reko: Učenik, znamenje hočemo od tebe
videti. 39  On pa odgovori in jim reče: Hudobni in
prešestni rod išče znamenja, a ne bo mu dano
znamenje, razen znamenja proroka Jona. 40  Kakor
je bil namreč Jona v trebuhu morskega velikana tri
dni in tri noči, tako bo Sin človekov v krilu zemlje
tri dni in tri noči. 41  Možje Ninivljani bodo vstali
ob sodbi s tem rodom, in ga obsodijo, kajti oni so
se izpokorili po propovedi Jonovi, in glej, tu je večji
od Jona. 42  Južna kraljica bo vstala ob sodbi s tem
rodom, in ga obsodi, kajti je prišla od kraja sveta,
da sliši modrost Salomonovo, in glej, tu je večji od
Salomona. 43  Kadar pa zapusti nečisti duh človeka,
hodi po suhih krajih in išče pokoja, in ga ne najde.
44  Tedaj reče: Pojdem nazaj v dom svoj, odkoder
sem izšel. In ko pride nazaj,  ga najde praznega,
očejenega in olepšanega. 45  Tedaj odide in vzame s
seboj sedem drugih duhov, hujših od sebe, ter vnidejo
in tu prebivajo: in poslednje tega človeka postane
hujše od prvega.Tako bo tudi temu hudobnemu rodu.

46  Ko je pa še govoril množici, glej,mati njegova
in bratje njegovi so stali zunaj in radi bi bili ž njim
govorili. 47  In nekdo mu reče: Glej, mati tvoja in

30

Sv. Matevž, pogl. 12. 13.

bratje tvoji stoje zunaj in radi bi s teboj govorili.
48  On pa odgovori in reče tistemu, ki mu je povedal:
Kdo je mati moja? in kdo so bratje moji? 49  In
iztegnivši roko svojo na učence svoje, reče: Glej,
mati moja in bratje moji! 60  Kajti kdorkoli izpolni
voljo Očeta mojega, ki je v nebesih, on mi je brat
in sestra in mati.

Poglavje 13.

Tisti dan pa je Jezus šel iz hiše in sedel pri morju.
2  In zbere se pri njem veliko ljudstva, toliko, da
stopi v ladjo in sede, in vsa množica je stala na
bregu. 3  In govori jim v prilikah mnogo in pravi:
Glej, sejalec je šel sejat. 4  In ko seje, pade nekaj
zrnja  poleg ceste, in prilete ptice in ga pozobljejo.

5  Drugo pa pade na skalnata tla, kjer nima veliko
prsti, in precej požene, ker nima globoke zemlje.

6  Ko pa vzide solnce, uvene, in ker nima korenine,
usahne. 7  Drugo pa pade med trnje, in trnje zraste
ter ga uduši. 8  Drugo pa pade na dobro zemljo in
prinaša sad, nekatero po sto zrn,  nekatero po šest¬
deset, nekatero po trideset. 9  Kdor ima ušesa, da
sliši, naj sliši!

'° In učenci pristopijo in mu reko: Zakaj jim v
prilikah govoriš? 11  On pa odgovori in jim reče:
Ker vam je dano, da spoznate skrivnosti nebeškega
kraljestva, njim pa ni dano. 12  Kajti kdor ima, mu
bode dano in preobilno bo imel, kdor pa nima, se
mu odvzame tudi to, kar ima. 13  Zato jim govorim
v prilikah, ker gledajoč ne vidijo in poslušajoč ne
slišijo in ne umejo. 14  In na njih se izpolnjuje proro-

Sv. Matevž, pogl. 13. , 31

kovanje Izaija, katero pravi: «S sluhom boste slišali,
a ne boste umeli, in z očmi boste gledali, a ne boste
videli. 15  Kajti temu ljudstvo je srce okamenelo,
in z ušesi težko slišijo, in oči svoje so zatisnili: da
ne bi kdaj videli z očmi in slišali z ušesi in umeli
s srcem in se izpreobrnili, in bi jih jaz ozdravil ».
16  Blagor pa vašim očem, da vidijo, in vašim ušesom,
da slišijo . 17  Kajti resnično vam pravim, da so mnogi
proroki in pravični želeli videti, kar vi vidite, in niso
videli, in slišali, kar vi slišite, in niso slišali.

18  čujte torej vi priliko o sejalcu! 19  Vsakemu,
kdor sliši besedo o kraljestvu, pa je ne ume, pride
hudobni duh  in ukrade, kar je posejano v srcu nje¬
govem; ta je, ki je posejan poleg ceste . 20  Kdor pa
je posejan na skalnatih tleh, ta je, ki besedo po¬
sluša in jo precej z veseljem sprejme; 21  toda nima
korenine v sebi, tenmč je nestanoviten. Kadar pa
nastane stiska ali preganjanje zavoljo besede, se
precej pohujšuje. 22  Kdor je pa posejan v trnju, ta
je, ki besedo sliši, ali skrb tega sveta in slepilo bo¬
gastva uduši besedo in ostane brez sadu. 23  Kdor je
pa posejan na dobro zemljo, ta je, ki besedo sliši in
umeje; ta torej rodi sad in donaša nekateri sto¬
teren, nekateri pa šestdeseteren, a nekateri tri-
deseteren.

24 Drugo priliko jim predloži, govoreč:Nebeško
kraljestvo je podobno človeku, ki je posejal dobro
seme na njivi svoji. 25  Medtem pa, ko so ljudje
spali, pride njegov sovražnik in poseje ljuljke med
pšenico in odide. 26  Ko pa zraste setev in donese
sad, pokaže se tudi ljuljka. 27  Pridejo pa hišnega

32

Sv. Matevž, pogl. 13.

gospodarja hlapci in mu reko: Gospod, nisi li dotrega
semena posejal na svoji njivi? Odkod je pa prišla
vanj ljuljka? 28  On pa jim reče: Sovražnik je to
storil. Hlapci mu pa reko: Hočeš li torej, da gremo
in jo izplevemo? 29  On pa veli: Ne! da ne bi kdaj,
trgaje ljuljko,izrovali ž njo vred pšenice . 30  Pustite,
naj raste oboje skupaj do žetve, in v čas žetve po¬
rečem ženjcem: Poberite najprej ljuljko in zvežite
jo v snopke, da se sežge, pšenico pa spravite v žit¬
nico mojo.

31  Drugo priliko jim predloži, govoreč: Nebeško
kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu, ki ga človek
vzame in vseje na njivi svoji; 32  ki je res najdrob¬
nejše izmed vseh semen: kadar pa zraste, je večje
od zelišč in postane drevo, da priletč ptice nebeške
in si delajo gnezda po vejah njegovih.

33 Drugo priliko jim pove: Nebeško kraljestvo je
podobno kvasu, ki ga vzame žena in primesi trem me¬
ricam moke, dokler se vse ne skvasi. 34 Vse to je go¬
voril Jezus množicam v prilikah, in brez prilike jim
ni govoril, 35  da se izpolni, kar je rečeno po proro-
ku, ki pravi: «V prilikah odprem usta svoja, pripo¬
vedoval bodem, kar je skrito od ustanovitve sveta*.

36  Tedaj razpusti ljudstvo in pride domov. In
pristopijo k njemu učenci njegovi, rekoč: Razloži
nam priliko o ljuljki na njivi. 37  On pa odgovori
in reče: Sejalec dobrega semena je Sin človekov.
38  Njiva pa je svet, a dobro seme, to so sinovi kra¬
ljestva, ljuljka pa so sinovi hudobnosti ; 39  sovražnik,
ki jo poseva, je hudič; žetev je pa konec sveta, a
ženjci so angeli. 40  Kakor torej ljuljko pobirajo in

33

Sv. Matevž, pogl. 13.

v ognju sežigajo, tako bo na koncu tega sveta . 41  Sin
človekov pošlje angele svoje, in pobero iz kraljestva
njegovega vse, kar napravlja pohujšanje, in tiste, ki
delajo krivico, 42  in jih vržejo v ognjeno peč: tam
bo jok in škripanje z zobmi . 43  Tedaj se bodo svetili
pravični kakor solnce v svojega Očeta kraljestvu.
Kdor ima ušesa, da sliši, naj sliši!

44  Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skri¬
temu na polju, katerega človek najde in skrije, in od
veselja gre in proda vse, kar ima, in kupi tisto polje.

45  Zopet je podobno nebeško kraljestvo kupcu,
ki išče lepih biserov. 46  In ko najde eden dragocen
biser, gre in proda vse, kar ima, in ga kupi.

47  Zopet je nebeško kraljestvo podobno mreži,
ki se vrže v morje in za j me rib vsake vrste. 4S  Ko
se napolni, jo izvlečejo na breg in sedejo in pobero,
kar je dobro, v posode, a kar je slabo, mečejo proč.
49  Tako bo na koncu sveta. Angeli pridejo in ločijo
hudobne izmed pravičnih 50  in jih vržejo v ognjeno
peč; tam bo jok in škripanje z zobmi.

51  Beče jim:  Ste li vse to razumeli? Reko mu:
Da. 52  On jim pa reče: Zato je vsak pismouk, ki je
postal učenec za nebeško kraljestvo, podoben hiš¬
nemu gospodarju, ki prinaša iz zaklada svojega
staro in novo.

53  In zgodi se, ko konča Jezus te prilike, odide
odtod. 54  In prišedši v domovino svojo, jih uči v
njih shodnici, tako da se zavzemajo in govorč: Od¬
kod temu ta modrost in take moči? 56  Ali ni ta
tesarjev sin ? ali se ne imenuje mati njegova Marija,
in bratje njegovi Jakob in Jožef in Simon in Juda?

3

34

Sv. Matevž, pogl. 13. 14.

56  in niso li vse sestre njegove pri nas ? Odkod to¬
rej temu vse to? 57  In pohujševali so se nad njim.
Jezus pa jim reče: Prorok ni brez časti, razen v
domovini svoji in na domu svojem. 58  In ni storil
ondi mnogo čudežev zavoljo njih nevere.

Poglavje 14.

V tem času zasliši četrtnik Herod glas o Jezusu,
2  ter reče hlapcem svojim: Ta je Janez Krstnik; on
je vstal od mrtvih, in zato delujejo čudežne moči
v njem. 3  Herod je bil namreč Janeza ujel in ga
vklenil in posadil v ječo zaradi Herodijade, svojega
brata Filipa žene. 4  Zakaj Janez mu je dejal: Ni ti
je dovoljeno imeti. 5  In hotel ga je umoriti, ali zbal
se je ljudstva, ker so ga imeli za proroka. 6  Ko pa
je bil Herodov rojstni dan, je plesala Herodi j adina
hči pred družbo in ugodila Herodu; 7  zato ji s pri¬
sego obljubi dati, karkoli bi prosila. 8  Ona pa, po¬
učena od matere svoje, reče: Daj mi tu v skledi glavo
Janeza Krstnika, 9  In kralju se užali, toda zavoljo
prisege in gostov ji ukaže dati. IO  In pošlje odsekat
Janezu v ječi glavo. 11  In prineso glavo njegovo v
skledi in dado dekletu, in jo nese materi svoji. 12  In
pridejo učenci njegovi, vzamejo truplo in ga pokop¬
ljejo, ter pridejo in sporoče Jezusu.

13  Ko pa Jezus to zasliši, odrine odtod na ladji
na samoten kraj strani. In ko množice to slišijo, pri¬
dejo peš za njim iz mest. 14  In Jezus izide in ugleda
veliko množico, in zasmilijo se mu ter ozdravi njih
bolnike. 15  Ko se pa zvečeri, pristopijo k njemu

35

Sv. Matevž, pogl. 14.

učenci njegovi, govoreč: Kraj je samoten in ura že
pozna, razpusti množice, da odidejo v vasi in si
kupijo živeža. 16  Jezus pa jim reče: Ni jim treba
odhajati, dajte jim vi jesti. 17  Oni mu pa reko: Ni¬
mamo tu več nego pet hlebov in dve ribi. 18  On pa
veli: Prinesite mi jih sem! 19  Ter ukaže množici,
naj sedejo po travi, in vzame petero hlebov in tisti
dve ribi in pogledavši v nebo, blagoslovi ter prelomi
in da hlebe učencem, učenci pa ljudstvu. 20  In jedli
so vsi in se nasitili, in pobrali so ostale kosce, polnili
dvanajst košev. 21  Bilo jih je pa, ki so jedli, kakih
pet tisoč mož, brez žen in otrok.

22  In precej prisili učence svoje, naj stopijo v
ladjo in se sami prepeljejo na drugo stran, on pa
medtem razpusti množice. 23  In razpustivši množice,
odide sam posebej na goro molit. Ko pa nastane
noč, je bil tu sam. 24  Ladja pa je plula že sredi
morja, in valovi so jo premetavali, kajti veter je bil
nasproten. 25  Ob četrti straži po noči pa odide Jezus
k njim, hodč po morju. 26  In ko ga učenci ugledajo
hodečega po morju, se ustrašijo in reko: Prikazen
je! in od strahu zakriče. 27  Jezus pa jih takoj ogo¬
vori in reče: Bodite srčni! Jaz sem, ne bojte se!
28  Peter mu pa odgovori in reče: Gospod, če si ti,
ukaži mi, naj pridem k tebi po vodi. 29  On pa veli:
Pridi! In Peter stopi iz ladje in gre po morju, da
pride k Jezusu. 30  Ko pa vidi, da je veter močan,
se uplaši, in ko se začne potapljati, zavpije rekoč:
Gospod, otmi me! 31  Jezus pa precej iztegne roko
in ga prime ter mu reče: Malovernež.čemu si dvomil?
32  In ko stopita v ladjo, veter utihne. 33  Tisti pa,

36

Sv. Matevž, pogl. 14. 15.

ki so bili v ladji, pristopijo ter se mu poklonijo,
govoreč: Resnično si Sin Božji!

34  In prepeljavši se, pristanejo v Genezaretu.
35  In ko ga spoznajo možje tega kraja, pošljejo po
vsej tisti okolici, in mu prineso vse bolnike 36  in
ga prosijo, da bi se smeli dotekniti roba obleke nje¬
gove. In katerikoli so se doteknili, so ozdraveli.

Poglavje 15.

Tedaj pridejo k Jezusu iz Jeruzalema pismarji
in farizeji, govoreč: 2  Zakaj prestopajo učenci tvoji
izročilo starih? Ne umivajo namreč rok svojih, kadar
jedo kruh. 3  On pa odgovori in jim reče: Zakaj
prestopate tudi vi zapoved Božjo zaradi izročila svo¬
jega? 4  Bog je namreč rekel: «Spoštuj očeta svojega
in mater», in: «Kdor kolne očeta ali mater, naj
umr j e». 5  Vi pa pravite: Ce kdo reče očetu ali materi:
V daritev bodi,  s čimer bi ti jaz pomagal, 6  ni več
zavezan  spoštovati očeta svojega ali matere svoje.
In tako  ste ovrgli zapoved Božjo zaradi izročila svo¬
jega. 7  Hinavci, dobro je o vas prorokoval Izaija,
govoreč: 8  «To ljudstvo me časti z ustnicami svojimi,
njih srce pa je daleč od mene. 9  Ali zastonj me častč,
učeč nauke, zapovedi človeške». 10  In pokliče mno¬
žico k sebi in jim reče: Poslušajte in umejte! 11  Ne
skruni človeka to, kar prihaja v usta, temuč kar
izhaja iz ust, to skruni človeka. 12  Tedaj pristopijo
učenci njegovi in mu reko: Veš li, da so se farizeji,
ko so slišali to besedo, pohujšali? 13  On pa odgo¬
vori in reče: Vsaka rastlina, katere ni zasadil Oče

37

Sv. Matevž, pogl. 15.

moj nebeški, se bo izrovala. 14  Pustite jih! Oni so
slepcem slepi vodniki. Če pa slepec slepca vodi,
padeta oba v jamo. 16  Peter pa odgovori in mu
reče: Razloži nam to priliko! 16  Jezus pa reče: Ali
ste tudi vi še nerazumni? 17  Ne umete li, da gre
vse, kar prihaja v usta, v trebuh in se meče ven?
18  Kar pa prihaja iz ust, izhaja iz srca, in to
skruni človeka. 19  Zakaj iz srca izhajajo hudobne
misli, uboji, prešestva, nečistosti, tatvine, kriva
pričevanja, kletvine. 20  To je, kar oskrunja člo¬
veka ; jesti pa z neumitimi rokami ne oskrunja
človeka.

21  In Jezus odide odtod in se umakne v okraje
Tira in Sidona. 22  In glej, žena Kananičanka pride
iz teh krajev ter zavpije in reče: Usmili se me, Go¬
spod, sin Davidov; mojo hčer zli duh zelo muči.
23  On ji pa ne odgovori besede. In pristopijo učenci
njegovi in ga prosijo, rekoč: Odpravi jo, ker kriči
za nami. 24  On pa odgovori in reče: Nisem poslan,
razen le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše. 26  Ona
pa pristopi ter pade pred njim, rekoč: Gospod, po¬
magaj mi! 26  On pa odgovori in reče: Ni lepo, da
se vzame kruh otrokom in se vrže psičkom. 27  Ona
pa reče: Da, Gospod, toda tudi psički jedo od drob¬
tinic, ki padajo z mize njih gospodarjev. 28  Tedaj
odgovori Jezus in ji veli: O žena, velika je vera
tvoja. Zgodi naj se ti, kakor hočeš. In njena hči je
ozdravela tisto uro.

29  In Jezus odide odtod in pride k Galilejskemu
morju, in stopivši na goro, sede tam. 30  In pridejo
k njemu velike množice, ki so imeli s seboj hrome,

38

Sv. Matevž, pogl. 15. 16.

slepce, mutce, pohabljene in mnogo drugih, ter jih
polože k nogam Jezusovim; in on jih ozdravi , 31  tako
da se ljudstvo začudi, ko vidijo, da mutci govore,
in pohabljeni so zdravi, in hromi hodijo in slepci
vidijo; in so slavili Boga Izraelovega.

32  Pokliče pa Jezus učence svoje in reče: Ljud¬
stvo se mi smili, ker so že tri dni pri meni in nimajo
kaj jesti. A lačnih jih nočem odpraviti, da ne oma¬
gajo na poti. 33  In reko mu učenci njegovi: Odkod
bi mi vzeli v puščavi toliko kruha, da bi nasitili to¬
liko ljudstva? 34  In reče jim Jezus: Koliko hlebov
imate? Oni pa reko : Sedem, in malo ribic. 35  In
ukaže množici, naj sedejo po tleh. 36  In vzame sed¬
mero hlebov in ribe in zahvalivši se, prelomi in da
učencem, učenci pa ljudstvu. 37  In jedli so vsi in
se nasitili; in pobrali so ostale kosce, polnih sedem
košev. 38  Bilo jih je pa, ki so jedli, štiri tisoč, brez
žen in otrok. 30  Razpustivši pa ljudstvo, stopi v
ladjo in pride v pokrajino Magadansko.

Poglavje 16.

In pristopijo k njemu farizeji in saduceji in iz-
kušaje ga zaprosijo, naj jim pokaže znamenje z neba.
2  On pa odgovori in jim reče: Ko se zvečeri, pra¬
vite: Vedro bo, kajti žari se nebo; 3  in zjutraj pra¬
vite:  Danes bo nevihta, kajti nebo se žari in oblači.
Nebeško lice znate razločevati, znamenj časov pa ne
morete. 4  Hudobni in prešestni rod išče znamenja;
a ne bo mu dano znamenje razen znamenja proroka
Jona. Ter jih pusti in odide.

39

Sv. Matevž, pogl. 16.

5  In ko se prepeljejo učenci njegovi na drugo
stran, so pozabili vzeti kruha. 6  Jezus jim pa reče:
Pazite in varujte se kvasu farizejev in saducejev!
7  Oni so pa sami pri sebi mislili in govorili: To
pravi,  ker nismo vzeli kruha. 8  Ko pa Jezus to
opazi, jim reče: Kaj premišljujete v sebi, malover-
neži, da nimate kruha? 9  Ali še ne umete, tudi se
ne spominjate petih hlebov petim tisočim in koliko
košev ste nabrali? 10  tudi ne sedmih hlebov štirim
tisočim in koliko košev ste nabrali? 11  Kako ne
umete, da nisem vam rekel za kruh? Ali varujte se
kvasu farizejev in saducejev! 12  Tedaj so razumeli,
da ni rekel, naj se varujejo kruhovega kvasu, am¬
pak nauka farizejev in saducejev.

13  Ko pa pride Jezus v kraje Cesareje Filipove,
vpraša učence svoje, rekoč: Kdo pravijo ljudje, da
sem jaz, Sin človekov? 14  Oni pa reko: Nekateri,
da si  Janez Krstnik, drugi pa, da si  Elija, a drugi,
da si  Jeremija, ali eden prorokov. 15  Reče jim:
Kdo pa pravite vi, da sem jaz? 16  Simon Peter pa
odgovori in reče: Ti si Kristus, Sin živega Boga.
17  In Jezus odgovori in mu reče: Blagor ti, Simon,
Jonov sin, zakaj meso in kri ti nista tega razodela,
ampak Oče moj, ki je v nebesih. 18  Pravim pa tudi
jaz tebi: Ti si Peter (t.j. Skalnih),  in na tej skali
sezidam cerkev svojo, in vrata peklenska je ne bodo
premagala. 19  In dam ti ključe nebeškega kralje¬
stva: in karkoli zvežeš na zemlji, bo zvezano v ne¬
besih, in karkoli razvežeš na zemlji, bo razvezano v
nebesih. 20  Tedaj zapove učencem svojim, naj ni¬
komur ne pravijo, da je on Kristus.

40

Sv. Matevž, pogl. 16. 17.

21  Odslej je jel Jezus kazati učencem svojim, da
mora iti v Jeruzalem in mnogo trpeti od starejšin
in višjih duhovnikov in pismarjev in umorjen biti,
in tretji dan od smrti vstati. 22  In Peter ga potegne
na stran in ga začne odvračati, rekoč: Bog  te ob¬
varuj, Gospod! To se ti ne sme zgoditi! 23  On pa se
obrne in reče Petru: Poberi se od mene, satan! Za
pohujšanje si mi, ker ne umeš, kar je Božjega, nego
kar je človeško. 24  Nato reče Jezus učencem svo¬
jim: Ce kdo hoče za menoj iti, naj zataji samega
sebe in vzame križ svoj nase in gre za menoj. 25  Kajti
kdor hoče ohraniti življenje svoje, ga izgubi, kdor
pa izgubi življenje svoje zaradi mene, ga najde.
26  Kaj namreč pomore človeku, če ves svet pridobi,
svoji duši pa škoduje? Ali kaj bo dal človek v za¬
meno za dušo svojo? 27  Kajti Sin človekov ima priti
v slavi Očeta svojega z angeli svojimi, in tedaj povrne
vsakemu po delu njegovem. 28  Besnično vam pra¬
vim: Nekateri so med temi, ki stoje tu, ki ne bodo
okusili smrti, dokler ne vidijo Sina človekovega, da
prihaja v kraljestvu svojem.

Poglavje 17.

In čez šest dni vzame Jezus s seboj Petra in
Jakoba in Janeza, njegovega brata, ter jih pelje
same posebej na visoko goro, 2  in se izpremeni pred
njimi: njegov obraz se zasveti kakor solnce, a ob¬
lačila njegova postanejo bela kakor luč. 3  In glej,
prikažeta se jim Mojzes in Elija ter govorita ž njim.
4  Peter pa izpregovori in reče Jezusu: Gospod,

41

Sv. Matevž, pogl. 17.

dobro nam je tukaj biti! Ce hočeš, naredim tu tri
šatore, tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.
5  Ko je še govoril, glej, obsenči jih svetel oblak, in
glej, glas iz oblaka pravi: Ta je Sin moj ljubljeni,
ki je po moji volji, njega poslušajte! 6  Ko slišijo to
učenci, padejo na obraz svoj in se zelo prestrašijo.
7  In pristopi Jezus ter se jih dotakne in veli: Vsta¬
nite in ne bojte se! 8  Ko so pa oči svoje povzdig¬
nili, niso videli nikogar razen Jezusa samega.

9  In ko stopajo z gore, jim zapove Jezus, govo¬
reč: Ne povejte nikomur o tej prikazni, dokler Sin
človekov ne vstane od mrtvih. '° In učenci njegovi
ga vprašajo, rekoč: Kaj pravijo torej pismarji, da
mora Elija poprej priti ? 11  On pa odgovori in reče:
Elija res pride in vse vnovič uravna. 12  Ali pravim
vam: Elija je že prišel in ga niso spoznali, temuč so
storili ž njim, kar so hoteli. Tako bo tudi Sin člo¬
vekov trpel od njih. 13  Tedaj so razumeli učenci,
da jim je to  rekel o Janezu Krstniku.

14  In ko pridejo k ljudstvu, pristopi k njemu
človek in poklekne pred njim 15  in reče: Gospod,
usmili se sina mojega, ker je mesečen in grozno
trpi. Velikokrat namreč pade v ogenj in velikokrat
v vodo. 16  In pripeljal sem ga učencem tvojim, a
niso ga mogli ozdraviti. 17  Jezus pa odgovori in
reče: O neverni in popačeni rod, doklej bom še z
vami? doklej bom vas še trpel? Pripeljite mi ga
sem! 18  In zapreti mu Jezus, in zli duh izide iz
njega, in mladenič je bil zdrav od tiste ure. 19  Nato
pristopijo učenci na samem k Jezusu in reko: Zakaj
ga nismo mi mogli izgnati? 20  On jim pa reče: Za-

42

Sv. Matevž, pogl. 17. 18.

voljo malovernosti svoje. Kajti resnično vam pra¬
vim, če imate vere za gorčično zrno, porečete tej
gori: Premakni se odtod tja! in se premakne, in nič
vam ne bo nemogoče. 21  Ta rod pa ne izide, razen
z molitvijo in s postom.

22  Ko pa so bodili skupaj po Galileji, jim reče
Jezus: Sin človekov bo izdan ljudem v roke, 23  in
umorili ga bodo, a tretji dan bo obujen. In posta¬
nejo silno žalostni.

24  Ko pa pridejo v Kafarnavm, pristopijo k Petru
tisti, ki so pobirali tempeljski davek, in reko: Ali
vaš učenik|ne plačuje davka? 25  Reče: Pač. In ko
pride v hišo, ga prehiti Jezus, rekoč: Kaj se ti zdi,
Simon? Od koga pobirajo zemeljski kralji carino
ali davek, od sinov svojih ali od tujcev? 26  Ko pa
Peter  odvrne: Od tujcev, mu reče Jezus: Torej so
sinovi svobodni. 27  Da jih pa ne pohujšamo, pojdi
k morju in vrzi trnek, in vzemi prvo ribo, ki se
ujame, in ji odpri usta in najdeš notri srebrnik: tega
vzemi in jim daj zame in zase.

Poglavje 18.

Tisto uro pristopijo učenci k Jezusu, govoreč:
Kdo je vendar največji v nebeškem kraljestvu? 2  In
pokliče otroka in ga postavi sredi med nje, 3  in reče:
Resnično vam pravim, če se ne izpreobrnete in ne
postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško
kraljestvo. 4  Kdor se torej poniža kakor ta otrok,
ta je največji v nebeškem kraljestvu. 5  In kdorkoli
sprejme enega takšnega otroka v moje ime, sprejme

43

Sv. Matevž, pogl. 18.

mene. 6  Kdor pa pohujša enega teh malih, ki veru¬
jejo v mene, bi mu bilo bolje, da bi mu obesili
mlinski kamen na vrat in bi ga potopili v globočino
morja. 7  Gorje svetu zavoljo pohujšanja! Pohuj¬
šanja sicer morajo priti, toda gorje tistemu človeku,
po katerem pride pohujšanje!

8  Če te pa pohujšuje roka tvoja ali noga tvoja,
odsekaj jo in vrzi od sebe; bolje ti je hromemu
ali brez roke priti v življenje, nego dve roki
in dve nogi imeti in vrženemu biti v večni ogenj.
9  In če te pohujšuje oko tvoje, izderi ga in vrzi od
sebe; bolje ti je z enim očesom priti v življenje,
nego dve očesi imeti in vrženemu biti v peklenski
ogenj. IO  Glejte, da ne zaničujete enega teh malih!
Kajti pravim vam, da njih angeli v nebesih vedno
gledajo obličje Očeta mojega, ki je v nebesih.
11  Zakaj Sin človekov je prišel, da zveliča, kar
se je izgubilo. 12  Kaj se vam zdi? če ima kateri
človek sto ovac in ena od njih zajde, ne pusti li on
devetindevetdeseterih na gorah in ne pojde, da išče
tiste, ki je zašla! 13  In če se zgodi, da jo najde,
resnično vam pravim, da se je bolj veseli nego
devetindevetdeseterih, ki niso zašle. 14  Tako ni volja
Očeta vašega, ki je v nebesih, da se pogubi eden
teh malih.

15  če se pa pregreši brat tvoj zoper tebe, pojdi
in mu njegov pregrešek pokaži med seboj in njim
samim; če te posluša, si pridobil brata svojega. 16  če
pa ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da se
opira na usta dveh ali treh prič vsaka beseda. 17  če
jih pa ne posluša, povej cerkvi; če pa tudi cerkve ne

44

Sy.  Matevž, pogl. 18.

posluša, naj ti bo kakor pogan in cestninar. 18 Re¬
snično vam pravim: Karkoli zvežete na zemlji, bo
zvezano v nebesih, in karkoli razvežete na zemlji,
bo razvezano v nebesih. 19  Zopet vam pravim: če
se dva izmed vas zedinita na zemlji v čemerkoli,
da bosta za to prosila, se jima zgodi od Očeta
mojega, ki je v nebesih. 20  Kajti kjer sta dva ali
trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med
njimi.

21  Tedaj pristopi k njemu Peter in reče: Gospod,
kolikokrat, ko se pregreši brat moj zoper mene, naj
mu odpustim? Ali do sedemkrat? 22  Jezus mu reče:
Ne pravim ti do sedemkrat, marveč do sedemdeset-
krat sedemkrat. 23  Zato je nebeško kraljestvo po¬
dobno kralju, ki je hotel napraviti račun s hlapci
svojimi . 24  In ko začne računiti, mu pripeljejo enega,
ki je bil dolžen deset tisoč talentov. 25  Ker pa ni
imel s čim plačati, ukaže gospodar njegov prodati
njega in ženo njegovo in otroke in vse, kar ima, in
naj se mu plača. 26  Hlapec pa pade pred njega ter
se mu poklanja, govoreč: Gospod, potrpi z menoj,
in vse ti poplačam. 27  Gospodar tistega hlapca pa,
ganjen usmiljenja, ga oprosti in mu odpusti dolg.
28  Ko pa ta hlapec gre od njega, najde enega svojih
sohlapcev, ki mu je bil dolžen sto denarjev, ter ga
zgrabi in davi, govoreč: Plačaj,kar si dolžen! 29  Nje¬
gov sohlapec pa pade k nogam njegovim ter ga prosi,
rekoč: Potrpi z menoj, in vse ti poplačam. 30  On
pa noče, temuč ga odvede in vrže v ječo, dokler ne
plača dolga. 31  Ko pa vidijo sohlapci njegovi, kar
se je zgodilo, se jim zelo užali; ter pridejo in natanko

45

Sv. Matevž, pogl. 18. 19.

sporoče gospodarju svojemu ves dogodek. 32  Tedaj
ga pokliče gospodar njegov in mu veli: Hudobni
hlapec! ves tisti dolg sem ti odpustil, ker si me prosil,
33  ali bi ne bilo prav, da se tudi ti usmiliš sohlapca
svojega, kakor sem se tudi jaz tebe usmilil? 34  In
gospodar njegov se razjezi in ga izroči trinogom,
doklerne poplača vsega, kar mu je bil dolžen. 35 Tako
bo storil tudi Oče moj nebeški vam, ako ne odpustite
iz srca svojega vsakteri svojemu bratu.

Poglavje 19.

In zgodi se, ko konča Jezus te besede, da odrine
iz Galileje in pride v Judejske kraje onkraj Jordana;
2  in za njim gredo velike množice, in ozdravi jih
ondi. 3  In pristopijo k njemu farizeji ter ga izkušajo
in mu reko: Ali je dovoljeno človeku, ločiti se od
žene svoje iz kakršnegakoli vzroka? 4  On pa odgov ori
in jim reče: Ali niste brali, da ju je Stvarnik od
začetka ustvaril kot moža in ženo, 5  in je rekel:
«Zaradi tega zapusti človek očeta in mater in se
pridruži ženi svoji, in tadva bosta eno meso». 6  Tako
nista več dva, ampak eno meso. Kar je torej Bog
združil, naj človek ne razdružuje. 7  Reko mu: Zakaj
je torej Mojzes zapovedal dati ločilni list in jo pu¬
stiti? 8  Reče jim: Mojzes vam je zaradi trdosrčnosti
vaše dovolil ločiti se od svojih žen; od začetka pa ni
bilo tako. 9  Pravim vam pa, da kdorkoli se loči od
žene svoje (razen zavoljo nečistosti) in se oženi z
drugo, prešestvuje; in kdor ločeno vzame, prešest-
vuje. 10  Reko mu učenci: Ge je taka moževa reč z

46

Sv. Matevž, pogl. 19.

ženo, ni dobro ženiti se. 1  ČOn pa jim reče: Te be¬
sede ne razumejo vsi, nego samo ti, katerim je dano.
12  So namreč skopljenci, ki so se iz materinega te¬
lesa tako rodili; in so skopljenci, ki so jih ljudje
skopili; in so skopljenci, ki so se sami skopili za¬
voljo nebeškega kraljestva. Kdor more razumeti,
naj razume!

13  Tedaj prineso k njemu otročiče, naj položi
nanje roke in moli; učenci jih pa okarajo. 14  Jezus
pa reče: Pustite otročiče in ne branite jim priti k
meni; kajti takih je nebeško kraljestvo. 15  In polo-
živši nanje roke, odide odtod.

16  In glej, eden pristopi in mu reče: Dobri učenik,
kaj dobrega naj storim, da imam večno življenje?
17  On mu pa reče: Kaj mene vprašuješ po dobrem?
Eden je, ki je dober. Če pa hočeš priti v življenje,
izpolnjuj zapovedi. 18  Vpraša ga: Katere? Jezus pa
reče: «Ne ubijaj, ne prešestvuj, ne kradi, ne pričaj
po krivem , 19  spoštuj očeta svojega in mater svojo, in
ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe ». 20  Mla¬
denič mu reče: Vse to sem izpolnjeval od mladosti
svoje; česa mi je še treba? 21  Jezus mu veli: če
hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj
ubogim, in imel boš zaklad v nebesih, ter pridi in
hodi za menoj! 22  Ko pa sliši mladenič to besedo,
odide žalosten; kajti imel je mnogo premoženja.

23  Jezus pa reče učencem svojim: Kesnično vam
pravim, da težko bogatin pride v nebeško kraljestvo.
24  Zopet vam pravim: Laže je velblodu iti igli skozi
uho nego bogatinu priti v kraljestvo Božje. 25  In
ko slišijo to učenci njegovi, se silno zavzemo in reko:

47

Sv. Matevž, pogl. 19. 20.

Kdo se torej more zveličati? 26  Jezus pa jih pogleda
in jim reče: Pri ljudeh je to nemogoče, toda pri
Bogu je vse mogoče. 27  Tedaj odgovori Peter in mu
reče: Glej, mi smo zapustili vse in smo šli za teboj;
kaj bo torej nam? 28  Jezus jim pa reče: Resnično
vam pravim, da bodete vi, ki ste šli za menoj, ob
prerojenju sveta,  ko sede Sin človekov na prestol
svoje slave, da bodete  sedli tudi vi na dvanajst pre¬
stolov in sodili dvanajstere rodove Izraelove. 29  In
vsak, kdor je zapustil hiše, ali brate, ali sestre, ali
očeta, ali mater, ali otroke, ali njive zavoljo imena
mojega, prejme stokrat več in podeduje večno živ¬
ljenje. 30  A mnogi prvi bodo zadnji in zadnji prvi.

Poglavje 20.

Kajti nebeško kraljestvo je podobno hišnemu
gospodarju, ki je zgodaj zjutraj odšel najemat de¬
lavcev v vinograd svoj. 2  In pogodivši se z delavci
po denarju na dan, jih pošlje v vinograd svoj. 3  In
ko pride ven okoli tretje ure, ugleda druge, da stoje
na trgu brez dela, 4  in jim reče: Pojdite tudi vi v
moj vinograd, in dam vam, kar bo prav. 5  In oni
odidejo. Ko pride ven zopet ob šesti in deveti uri,
stori enako. 6  Ko pa pride ven okoli enajste ure,
najde druge, da postajajo, in jim reče: Kaj stojite
tu ves dan brez dela? 7  Reko mu: Ker nas ni nihče
najel. In veli jim: Pojdite tudi vi v moj vinograd.
8  Ko se je pa zvečerilo, veli gospodar vinograda
oskrbniku svojemu: Pokliči delavce in daj jim pla¬
čilo,počenši od zadnjih do prvih . 9  In prišedši prejmo

48

Sv. Matevž, pogl. 20.

tisti, ki so bili najeti  okoli enajste ure, po denarju.
10  Ko pa pridejo prvi, mislijo, da bodo prejeli več;
a tudi oni prejmo po denarju. 1  1  Prejemši pa so
godrnjali nad hišnim gospodarjem, 12  govoreč: Ti
poslednji so delali eno uro, in si jih naredil enake
nam, ki smo prenašali breme vsega  dne in vročino.
13  On pa odgovori in reče enemu izmed njih: Pri¬
jate ne delam ti krivice. Ali se nisi pogodil z menoj
po d aarju? 14 Vzemi svoje in pojdi! Hočem pa dati
temu poslednjemu, kakor tudi tebi. 15  Ali mar ne
smem jaz s svojim storiti, kar hočem? Je li oko tvoje
hudobno, ker sem jaz dober? 16  Tako bodo zadnji
prvi in prvi zadnji.

17  In ko gre Jezus gori v Jeruzalem, vzame
dvanajstere učence na stran in jim na potu reče:
18  Glejte, gori v Jeruzalem gremo, in Sin človekov
bo izdan višjim duhovnikom in pismarjem, in ga
obsodijo na smrt, 19  in ga izroče poganom, naj ga
zasmehujejo in bičajo in na križ razpno; a tretji
dan vstane od smrti.

20  Tedaj pristopi k njemu matiZebedejevih sinov
s svojima sinoma ter se mu poklanja in ga nekaj
prosi. 21  On ji pa reče: Kaj hočeš? Reče mu: Reci,
naj sedita tadva moja sina, eden na desnici in drugi
na levici tvoji, v tvojem kraljestvu. 22  Jezus pa od¬
govori in reče: Ne veste, kaj prosite. Ali moreta piti
kelih, ki mi ga hode skoraj piti ? Rečeta mu: Moreva.
23  Reče jima: Kelih moj bodeta sicer pila; ali da
bi sedela na desnici in na levici moji, ne morem jaz
dati, a dd se to tistim,  ki jim je pripravljeno od
Očeta mojega. 24  In ko to slišijo deseteri, se raz-

49

Sv. Matevž, pogl. 20. 21.

jeze nad tema dvema bratoma. 25  Jezus jih pa po-
kličeksebiin reče:Veste,daknezinarodovtem gospo¬
dujejo in da jih velikaši šiloma vladajo. 26  Ne bode
pa tako med vami: ampak kdorkoli hoče postati velik
med vami, bodi vam služabnik, 27  in kdorkoli hoče
biti prvi med vami, bodi vam hlapec. 28  Kakor tudi
Sin človekov ni prišel, da njemu služijo, ampak da
on služi in da življenje svoje v odkupnino za mnoge.

29  In ko gredo iz Jerihe, ga spremlja velika mno¬
žica. 30  In glej, dva slepca sedita kraj poti, in ko
slišita, da gre Jezus mimo, zakričita, rekoč: Gospod,
usmili se naju, ti sin Davidov! 31  Množica pa jima
preti, da naj umolkneta. Onadva paše bolj zavpijeta,
rekoč: Gospod, usmili se naju, ti sin Davidov! 32  In
Jezus se ustavi in ju pokliče ter reče: Kaj hočeta,
da vama storim ? 33  Rečeta mu: Gospod, da se nama
oči odpro. 34  Jezus pa, ganjen usmiljenja, se do¬
takne njunih oči. In precej izpregledata, in šla sta
za njim.

Poglavje 21.

In ko še približajo Jeruzalemu in pridejo v Bet-
fago k Oljski gori, tedaj pošlje Jezus dva učenca
2  in jima reče: Pojdita v vas, ki je vama nasproti,
in precej najdeta oslico privezano in žrebe ž njo:
odvežita ju in pripeljita k meni. 3  In če vama kdo
kaj reče, recita: Gospod ju potrebuje; in takoj ju
pošlje. 4  Vse to pa se je zgodilo, da se izpolni, kar
je rečeno po proroku, ki pravi: 5  »Povejte hčeri
Sionski: Glej, kralj tvoj prihaja k tebi krotak in sedi
na oslici in žrebetu oslice pod jarmom >. 6  In učenca

50

Sv. Matevž, pogl. 21.

gresta ter storita, kakor jima je Jezus ukazal: 7  pri¬
peljeta oslico in žrebe. In polože nanju oblačila svoja,
in on sede nanje. 8  Mnogo ljudstva pa pogrne obla¬
čila svoja po poti, a drugi sekajo veje z dreves ter
jih steljejo po poti. 9  In množice, ki ga spremljajo
spredaj in zadaj, kličejo glasno, govoreč: Hosana
sinu Davidovemu! Blagoslovljen, ki prihaja v imenu
Gospodovem! Hosana na višavah! 10  In ko pride
v Jeruzalem, vznemiri se vse mesto in govore: Kdo
je ta? 11  Ljudstvo pa pravi: Ta je prorok Jezus iz
Nazareta v Galileji.

12  In Jezus pride v tempelj Božji in izžene vse,
ki so v templju prodajali in kupovali, in prevrne
mize menjalcem in stole tistim, ki so prodajali go¬
lobe, 13  in jim reče: Pisano je: «Dom moj naj se
imenuje dom molitve», a vi delate iz njega razboj¬
niško jamo. 14  In pristopijo k njemu v templju
slepci in hromci, in ozdravi jih. 15  Ko pa vidijo višji
duhovniki in pismarji čudeže, ki jih dela, in otroke,
da kličejo v templju in govorč: Hosana sinu Davi¬
dovemu! se razjeze 16  in mu reko: Slišiš li, kaj ti
pravijo? Jezus pa jim reče: Seveda. Ali niste nikoli
brali: «Iz ust nedoraslih in dojencev si pripravil sebi
hvalo ?» 17  Ter jih pusti in gre ven iz mesta v Be¬
tam'j o, in tu prenoči.

' 8  Zjutraj pa, vračajoč se v mesto, postane lačen.
19  In ugledavši kraj poti edino smokvo, pristopi k
njej in ničesar ne najde na njej razen samo listje.
In ji reče: Nikoli več naj ne bo na tebi sadu na ve¬
komaj! In usahne smokva takoj. 20  In videč to, se
začudijo učenci in reko: Kako naglo je usahnila

51

Sv. Matevž, pogl. 21.

smokva! 21  Jezus pa odgovori in jim reče: Resnično
vam pravim: če imate vero in ne dvomite, ne boste
samo storili, kar se je zgodilo na tej smokvi, ampak
če tudi rečete tej gori: Vzdigni se in vrzi se v morje!
se zgodi. 22  In vse, česarkoli v molitvi prosite, če
verujete, boste prejeli.

23  In ko je prišel v tempelj in učil, pristopijo k
njemu višji duhovniki in starejšine ljudstva, govo¬
reč: S kakšno oblastjo delaš to? in kdo ti je dal to
oblast? 24  Jezus pa odgovori in jim reče: Vprašal
vas bom tudi jaz eno besedo, in če mi jo poveste,
povem tudi jaz vam, s kakšno oblastjo to delam.
25  Odkod je bil krst Janezov? iz nebes ali od ljudi?
Oni pa so sami pri sebi premišljevali in govorili: če
rečemo: Iz nebes, nam poreče: Zakaj mu torej niste
verovali? 26  če pa rečemo: Od ljudi, se bojimo
ljudstva; kajti vsi imajo Janeza za proroka. 27  Ter
odgovore Jezusu in reko: Ne vemo. Tudi on jim
reče: Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to
delam.

28  Kaj se vam pa zdi? Neki človek je imel dva
sina, in pristopivši k prvemu, reče: Sin, pojdi, delaj
danes v vinogradu! 29  On pa odgovori in reče: No¬
čem. Potem pa se skesa in odide. 30  In pristopivši
k drugemu, reče ravno tako. On pa odgovori in reče:
Pojdem, gospod! A ni šel. 31  Kateri teh dveh je iz¬
polnil voljo očetovo? Reko mu: Prvi. Jezus jim reče:
Resnično vam pravim, da se rinejo cestninarji in
nečistnice pred vami v kraljestvo Božje. 32  Kajti
prišel je k vam Janez po poti pravičnosti, in niste
mu verjeli; cestninarji in nečistnice pa so mu ver-

52

Sv. Matevž, pogl. 21.

jeli. Vi pa, dasi ste to videli, se še potem niste ske¬
sali, da bi mu bili verjeli.

33  Cujte drugo priliko! Bil je hišni gospodar, ki
je zasadil vinograd in ga ogradil s plotom in izkopal
v njem klet in sezidal stolp ter ga izročil vinograd¬
nikom in odpotoval. 34  Ko se pa približa čas sadu.
pošlje hlapce svoje k vinogradnikom, da prejmo
pridelke njegove. 35  A vinogradniki zgrabijo hlapce,
in enega pretepo, drugega ubijejo, a še drugega po¬
sujejo s kamenjem. 36  Zopet pošlje druge hlapce,
ki jih je bilo  več od prvih, in ž njimi store ravno
tako. 37  Potem pa pošlje k njim sina svojega, re¬
koč: Sina mojega se bodo hali. 38  Ko pa ugledajo
vinogradniki sina, reko med seboj: Ta je dedič. Pri¬
dite, ubijmo ga in prilastimo si dediščino njegovo!
39 Ter ga zgrabijo in vržejo ven iz vinograda in
ubijejo. 40  Kadar pride torej gospodar vinograda,
kaj bo storil tem vinogradnikom? 41  Reko mu:
Hudobneže te hudo pogubi in vinograd svoj izroči
drugim vinogradnikom, ki mu bodo dajali sad ob
svojem času. 42  Jezus jim reče: Ali niste nikoli
brali v pismu: »Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, ta
je postal glava oglu; od Gospoda se je to zgodilo,
in čudno je v očeh naših . 43  Zato vam pravim, da
se vam odvzame kraljestvo Božje in bo dano narodu,
ki prinaša njegove sadove. 44  In kdor na ta kamen
pade, se razbije, a na kogar on pade, ga razdrobi.
45  In ko slišijo višji duhovniki in farizeji prilike
njegove, spoznajo, da o njih govori. 46  In radi bi
ga bili ujeli, ali zboje se množic, ker so ga vsi  imeli
za proroka.

Sv. Matevž, pogl. 22.

53

Poglavje 22.

In odgovarjaje jim zopet govori Jezus v prilikah,
rekoč: 2  Nebeško kraljestvo je podobno človeku,
kralju, ki je napravil svatovščino sinu svojemu. 3  In
pošlje hlapce svoje, naj pokličejo tiste, ki so bili
povabljeni na svatovščino; a niso hoteli priti. 4  Zo¬
pet pošlje druge hlapce in veli: Recite povabljencem:
Glej, pojedino svojo sem pripravil, junci moji in pi¬
tanci so poklani in vse je pripravljeno; pridite na
svatovščino! 5  Oni pa niso marali in so odšli, eden
na polje svoje, drugi pa po kupčiji svoji. 6  Drugi
pa so zgrabili hlapce njegove in jih zasramotili in
ubili. 7  In kralj se razjezi ter pošlje vojske svoje
in pogubi tiste ubijalce in požge njih mesto. 8  Tedaj
veli hlapcem svojim: Svatovščina je sicer priprav¬
ljena, ali povabljenci niso bili vredni. 9  Pojdite torej
na razpotja, in kolikorkoli jih najdete, pokličite jih
na svatovščino! 10  In tisti hlapci odidejo na ceste
in zbero vse, katerekoli najdejo, hudobne in dobre;
in svatovska dvorana se napolni z gostmi. 11  Ko pa
pride kralj, da pogleda goste, ugleda tu človeka, ki
ni bil oblečen v svatovsko oblačilo, 12  in reče mu:
Prijatelj, kako si prišel sem, ko nimaš svatovskega
oblačila? On pa mu  umolkne. 13  Tedaj reče kralj
služabnikom svojim: Zvežite mu roke in noge ter
ga vrzite v zunanjo temo: tam bo jok in škripanje
z zobmi. 14  Kajti mnogo jih je poklicanih, a malo
izvoljenih.

16  Tedaj odidejo farizeji in se posvetujejo, kako
bi ga v besedi ujeli. 16  In pošljejo k njemu učence

54

Sv. Matevž, pogl. 22.

svoje s Herodovci, naj reko: Učenik, vemo, da si
resničen in pot Božjo v resnici učiš, in mar ti ni
nikogar, ker ne gledaš ljudem na lice. 17  Povej nam
torej, kaj se ti zdi? Ali je prav dati cesarju davek
ali ne? 18  Jezus pa, spoznavši njih hudobnost, reče:
Kaj me izkušate, hinavci? 19  Pokažite mi davčni
denar. In oni mu prineso denar. 20  In reče jim: Či¬
gava je ta podoba in napis? 21  Reko mu: Cesarjeva.
Tedaj jim reče: Dajte torej cesarju, kar je cesar¬
jevega, in Bogu, kar je Božjega. 22  In ko to slišijo,
se začudijo, ter ga pustč in odidejo.

23  Tisti dan pristopijo k njemu saduceji, ki pra¬
vi j o, da ni vstaj enj a, in ga vprašaj o, 24  rekoč: Učenik!
Mojzes je rekel: «Ako kdo umre brez otrok, naj
vzame njegov brat ženo njegovo in zbudi seme bratu
svoj emu». 25  Pri nas pa je bilo sedem bratov. Prvi
se oženi in umre, in ker ni imel zaroda, zapusti ženo
svojo bratu svojemu. 26  Ravno tako tudi drugi in
tretji prav do sedmega. 27  Nazadnje za vsemi pa
umre žena. 28  Ob vstajenju torej, čigava žena bo od
teh sedmerih? kajti vsi so jo imeli. 29  Jezus pa od¬
govori in jim reče: Motite se, ker ne poznate ne
pisma, ne moči Božje. 30  Ob vstajenju namreč se
ne ženijo in ne može, temuč so kakor angeli Božji
v nebesih. 31  Za vstajenje mrtvih pa, ali niste brali,
kar vam je rekel Bog, govoreč: 32  »Jaz sem Bog
Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov*? On ni
Bog mrtvih, ampak živih. 33  In ko to slišijo množice,
se silno čudijo nauku njegovemu.

34  Ko pa farizeji slišijo, da je saducejem zavezal
jezik, se zbero vkup. 35  In eden izmed njih, učenik

55

Sv. Matevž, pogl. 22. 23.

postave, vpraša, izkušaje ga: 36  Učenik, katera za¬
poved je v postavi naj večja? 37  Jezus  mu pa reče:
»Ljubi Gospoda Boga svojega iz vsega srca svojega
in iz vse duše svoje in iz vse pameti svoje». 38  Ta
je prva in največja zapoved. 39  Druga pa je tej
podobna: «Ljubi bližnjega svojega kakor samega
sebe». 40  Ob teh dveh zapovedih visi vsa postava
in proroki.

41  Ko se pa farizeji snidejo, jih vpraša Jezus,
42  rekoč: Kaj se vam zdi o Kristusu? Čigav sin je?
Reko mu: Davidov. 43  Vpraša jih: Kako ga torej
David v Duhu imenuje Gospoda, ko pravi: 44  «Rekel
je Gospod Gospodu mojemu: Sedi na desnico mojo,
dokler ne položim sovražnikov tvojih nogam tvojim
za podnožj e >. 45  če ga torej David imenuj e Gospoda,
kako je sin njegov? 46  In nihče mu ni mogel odgo¬
voriti besede, in od tega dne si ga ni upal nihče več
vprašati.

Poglavje 23.

Tedaj govori Jezus množici in učencem svojim
2  takole: Na Mojzesov stol so sedli pismarji in
farizeji. 3  Vse torej, karkoli vam reko, izpolnjujte
in delajte; po njih delih pa ne delajte, ker govorč,
pa ne delajo. 4  Vežejo namreč težka in neznosna
bremena in jih nakladajo ljudem na pleča: sami jih
pa še s svojim prstom nočejo geniti. 5  Vsa dela svoja
pa delajo, da jih vidijo ljudje. Razširjajo si namreč
molilue listke in delajo velike robove oblačilom svo¬
jim; 6  in ljubijo prve prostore pri gostijah in prve
stole v shodnicah 7  in pozdrave po ulicah ter da

56

Sv. Matevž, pogl. 23.

jih ljudje imenujejo: Rabi! 8 Vi pa se ne imenujte
Rabi; kajti eden je vaš učenik, Kristus,  vsi vi ste
pa bratje. 9  In ne imenujte nikogar na zemlji očeta
svojega; kajti eden je vaš Oče, ta, ki je v nebesih.
IO  Tudi se ne imenujte voditeljev; kajti eden je
vaš voditelj, Kristus. 11  A kdor je naj večji med
vami, bodi vam služabnik. 12  Kdor se pa povišuje,
bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.

13  Gorje pa vam, pismarji in farizeji, hinavci!
da zapirate nebeško kraljestvo pred ljudmi; sami
namreč ne greste vanje, in kateri hočejo vanje iti,
jim ne puščate, da bi šli.

14  Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! da
požirate vdovam hiše, ko na videz opravljate dolge
molitve; zategadelj prejmete ostrejšo sodbo.

15  Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! ker
prehodite morje in zemljo, da pridobite enega, ki se
pojudi, in ko se pojudi, naredite iz njega peklen¬
skega sinu, dvakrat hujšega od sebe.

16  Gorje vam, slepi vodniki, ki pravite: Ge kdo
priseže pri templju, ni nič; če pa priseže kdo pri
templjevem zlatu, je zavezan. 17  Bebci in slepci!
kaj pa je več, zlato ali tempelj, ki posvečuje zlato?

18  In: Če priseže kdo pri oltarju, ni nič; če pa pri¬
seže kdo pri daru, ki je na njem, je zavezan.

19  Slepci! kaj pa je več, dar ali oltar, ki posvečuje
dar? 20  Kdor torej prisega pri oltarju, prisega pri
njem in pri vsem, kar je na njem. 21  In kdor prisega
pri templju, prisega pri njem in pri tistem, ki prebiva
v njem. 22  In kdor prisega pri nebu, prisega pri
prestolu Božjem in pri tistem, ki sedi na njem.

57

Sv. Matevž, pogl. 23.

23  Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! da
dajete desetino od mete in kopra in kumina, opu¬
ščate pa, kar je važnejše v postavi: sodbo, usmiljenje
in vero. To pa je treba delati, a onega ne opuščati.
24  Slepi vodniki, ki precejate komarje, velbloda pa
požirate!

25  Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! da či¬
stite kozarec in skledo odzunaj, znotraj pa sta polna
ropa in nezmernosti. 26  Slepi farizej! očisti poprej
kozarec in skledo znotraj, da bosta čista tudi zunaj.

27  Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci, da ste
podobni pobeljenim grobom, ki se odzunaj zde lepi,
znotraj pa so polni mrtvaških kosti in vse nesnage.
28  Tako se kažete tudi vi ljudem zunaj pravične,
znotraj pa ste polni hinavstva in krivičnosti.

29  Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! da
zidate prorokom grobe in lepšate pravičnim nagrobne
spomenike, 30  in pravite: Da smo živeli v dnevih
očetov svojih, ne bi bili ž njimi deležni krvi pro-
rokov. 31  Tako pričate sami zoper sebe, da ste sinovi
teh, ki so morili proroke. 32  Napolnite le tudi vi
mero očetov svojih! 33  Kače, gadja zalega! kako
boste ubežali sodbi pekla? 34  Zato, glejte, pošiljam
jaz k vam proroke in modrce in pismouke; in ne¬
katere izmed njih pomorite in na križ razpnete, a
nekatere boste bičali v shodnicah svojih in prega¬
njali od mesta do mesta; 36  da pride na vas vsa pra¬
vična kri, ki se je prelila na zemlji, od krvi pravič¬
nega Abela do krvi Zaharija, sinu Bab arij evega, ki
ste ga umorili med svetiščem in oltarjem. 36  Re¬
snično vam pravim: Vse to pride na ta rod.

58

Sv. Matevž, pogl. 23. 24.

37  Jeruzalem, Jeruzalem, ki ubijaš proroke in
kamenaš tiste, ki so poslani k tebi! Kolikrat sem
hotel zbrati otroke tvoje, kakor zbira koklapiščeta
svoja pod peruti, pa niste hoteli! 38  Glej, hiša vaša
se vam ostavlja pusta. 39  Kajti pravim vam: Ne
boste me videli odslej, dokler ne rečete: Blagoslov¬
ljen, ki prihaja v imenu Gospodovem !

Poglavje 24.

In Jezus izide in krene proč od templja. In pristo¬
pijo učenci njegovi, da mu pokažejo stavbe templja.
2  On pa odgovori in jim reče: Ne vidite li vsega
tega? Kesnično vam pravim : Tu ne ostane kamen
na kamenu, ki se ne bi zrušil.

3  Ko je pa sedel na Oljski gori, pristopijo k njemu
učenci posebej, rekoč: Povej nam, kdaj bo to? In
kaj bo  znamenje prihodu tvojemu in koncu sveta?
4  In Jezus odgovori in jim reče: Varujte se, da vas
kdo ne zapelje! 5  Mnogo jih namreč pride z imenom
mojim, govoreč: Jaz sem Kristus, in mnogo jih zape¬
ljejo. 6  Slišali boste o bojih in glasove o bojih. Glejte,
da se ne ustrašite; kajti to  se mora zgoditi. Ali to
še ni konec. 7  Vstane namreč narod proti narodu in
kraljestvo zoper kraljestvo, in bodo lakote in potresi
po raznih krajih. 8  Vse to je pa začetek nadlogam.

9  Tedaj vas bodo izročali stiski in vas morili, in
sovražili vas bodo vsi narodi zaradi imena mojega.
'° In tedaj se bodo pohujševali mnogi in drug dru¬
gega bodo izdajali in drug drugega sovražili. 11  In
mnogi lažnivi proroki vstanejo ter jih veliko zape-

59

Sv. Matevž, pogl. 24.

ljejo. 12  In ker se krivičnost razmnoži, omrzne
mnogim ljubezen. 13  Kdor pa pretrpi do konca, ta
bo zveličan. 14  In ta evangelij kraljestva se bo ozna¬
njeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje;
in tedaj pride konec.

15  Kadar torej ugledate «gnusobo razdejanja*,
ki jo je napovedal prorok Danijel, da stoji na svetem
kraju (kdor bere, naj razumel), 16  tedaj naj zbeže
tisti, ki so v Judeji, na gore; 17  kdor je na strehi,
ne stopaj doli, da vzame kaj iz hiše svoje; 18  in
kdor je na polju, naj se ne vrača nazaj, da vzame
plašč svoj. 19  Gorje pa nosečim in doječim v tistih
dneh! 20  Molite pa, da ne bo vaš beg po zimi in ne
v soboto. 21  Zakaj tedaj bo velika stiska, kakršne
ni bilo od začetka sveta doslej in je tudi nikoli ne
bo. 22  In ko se ne bi tisti dnevi prikrajšali, ne bi se
rešil noben človek; ali zaradi izvoljencev bodo pri¬
krajšani tisti dnevi. 23  Ce vam tedaj kdo reče: Glej,
tu je Kristus, ali: tam je, ne verujte. 24  Zakaj
vstanejo lažnivi kristusi in lažnivi proroki in kazali
bodo velika znamenja in čudeže, da bi zapeljali, ko
bi bilo mogoče, tudi izvoljence. 25  Glejte, povedal
sem vam vnaprej. 26  Ako vam torej reko: Glej, v
puščavi je! ne hodite ven; glej, v hramih je! ne
verujte. 27  Kajti kakor izhaja blisk od vzhoda in se
sveti do zahoda, tako bode prihod Sinu človekovega.
28  Kjerkoli je mrhovina, tam se bodo zbirali orli.

29  Precej pa po stiski tistih dni otemni solnce,
in mesec ne da svetlobe svoje, in zvezde bodo padale
z neba, in sile nebeške se bodo gibale. 30  Tn tedaj
se prikaže na nebu znamenje Sinu človekovega; in

60

Sv. Matevž, pogl. 24.

tedaj zaplakajo vsi rodovi zemlje in bodo videli Sina
človekovega, da prihaja na nebeških oblakih z močjo
in slavo veliko. 31  In pošlje angele svoje z močnim
glasom trobente, in zbero izvoljence njegove od če¬
tverih vetrov, od konca nebes do njih kraja.

32  Od smokve pa se učite prilike: Kadar se
že njene veje omlade in poženo listje, veste, da je
blizu poletje: 33  tako tudi vi, ko vse to ugledate,
vedite, da je on  blizu, pri vratih. 34  Resnično vam
pravim: Ne preide ta rod, dokler se vse to ne zgodi.
35  Nebo in zemlja preideta, a besede moje nikoli ne
preidejo.

36  Za tisti dan in uro pa nihče ne ve, ne angeli
nebeški, ne Sin, edini Oče sam. 37  Kakor pa je bilo
v dnevih Noetovih, tako bo o prihodu Sina človeko¬
vega. 38  Kakor so namreč v onih dnevih, pred po¬
top. i, žrli in pili, ženili se in možile do tistega dne,
ko j stopil Noe v barko, 39  in niso spoznali, dokler
ni prišla povodenj in jih vse pobrala: tako bode
prihod Sinu človekovega. 40  Tedaj bodeta dva na
njivi: eden bo vzet in eden puščen. 41  Dve bosta
mleli na mlinu: ena bo vzeta in ena puščena. 42  Cujte
torej, ker ne veste, katerega dne pride Gospod vaš.
43  Vedite pa to: ko bi hišni gospodar vedel, ob kateri
straži pride tat, bi čul in ne bi dal podkopati hiše
svoje. 44  Zato bodite tudi vi pripravljeni: kajti Sin
človekov pride ob uri, ko se vam ne zdi.

45  Kdo neki je zvesti in modri hlapec, katerega
je postavil gospodar njegov nad svojimi posli, da
jim daje hrano o pravem času? 46  Blagor tistemu
hlapcu, ki ga najde gospodar njegov, kadar pride,

61

Sv. Matevž, pogl. 24. 25.

da tako dela! 47  Resnično vam pravim, da ga postavi
nad vsem premoženjem svojim. 48  Ako pa reče ta
hudobni hlapec v srcu svojem: Gospodar moj odlaša
prihod svoj,  49  ter začne pretepati sohlapce svoje,
s pijanci pa pojeda in popiva, 50  pride gospodar
tega hlapca v dan, kadar ne pričakuje, in ob uri,
katere ne ve, 51  in ga preseka in mu da delež s
hinavci: tam bo jok in škripanje z zobmi.

Poglavje 25.

Tedaj bo nebeško kraljestvo podobno desetim
devicam, ki so vzele svetilnice svoje in šle ženinu
naproti. 2  Pet od njih pa je bilo nespametnih, in pet
modrih. 3  Zakaj tiste nespametne so vzele svetilnice
svoje, olja pa niso vzele s seboj. 4  Modre pa so vzele
olje v posodah svojih s svetilnicami vred. 5  Ko se
je pa ženin mudil, so vse podremale in zaspale. 6  Opol¬
noči pa nastane hrup: Glej, ženin! Pojdite mu na¬
proti! 7  Tedaj vstanejo vse te device in olepšajo
svetilnice svoje. 8  Nespametne pa reko modrim:
Dajte nam olja svojega, ker naše svetilnice gasnejo.
9  Modre jim pa odgovore in reko: Ne, da morda
ne zmanjka nam in vam. Pa pojdite rajši k proda¬
jalcem in si ga kupite. 10 Ko pa gredo kupovat, pride
ženin, in tiste, ki so bile pripravljene, odidejo ž njim
na svatovščino; in vrata se zapro. 11  Poslej pa pridejo
tudi druge device, rekoč: Gospod, gospod, odpri nam!
12  On pa odgovori in reče: Resnično vam pravim,
ne poznam vas. 13  čujte torej, ker ne veste ne dneva
ne ure.

62

Sv. Matevž, pogl. 25.

14  Kajti bo kakor človek, odpravljajoč se na pot,
ki pokliče hlapce svoje in jim izroči premoženje
svoje, 15  in da enemu pet talentov, drugemu pa
dva, a drugemu enega, vsakemu po njegovi zmož¬
nosti; in odpotuje. 16  Zdajci gre tisti, ki je prejel
pet talentov, in kupčuje ž njimi, in pridobi drugih
pet talentov. 17  Tako tudi tisti, ki je prejel  dva,
pridobi druga dva. ]s  Tisti pa, ki je prejel enega,
odide in ga  zakoplje v zemljo in skrije srebro gospo¬
darja svojega. 19  čez mnogo časa pa pride gospodar
teh hlapcev in napravi ž njimi račun. 20  In pristopi
tisti, ki je prejel pet talentov, in prinese pet drugih
talentov, rekoč: Gospod, pet talentov si mi izročil;
glej,pridobil sem ž njimi pet drugih talentov 21  Reče
mu gospod njegov: Dobro, vrli in zvesti hlapec, v
malem si bil zvest, nad veliko te postavim; pojdi v
gospoda svojega veselje. 22  Tudi tisti, ki je prejel
dva talenta, pristopi in reče: Gospod, dva talenta si
mi izročil, glej, pridobil sem ž njima dva druga
talenta. 23  Reče mu gospod njegov: Dobro, vrli in
zvesti hlapec, v malem si bil zvest, nad veliko te
postavim; pojdi v gospoda svojega veselje. 24 Pristopi
pa tudi tisti, ki je prejel eden talent, in reče:Gospod,
vedel sem, da si trd človek; žanješ, kjer nisi posejal,
in pobiraš, kjer nisi raztresel; 25  in ker sem se bal,
šel sem in skril talent tvoj v zemljo; glej, tu imaš,
kar je tvojega. 26  Gospodar njegov mu pa odgovori
in reče: Hudobni in leni hlapec! vedel si, da žanjem,
kjer nisem posejal, in pobiram, kjer nisem raztresel;
27  zato bi bil moral ti dati moje srebro menjalcem,
in ko bi jaz prišel, bi prejel, kar je mojega, z

63

Sv. Matevž, pogl. 25.

obrestmi. 28  Vzemite mu torej talent in dajte tiste¬
mu, ki ima deset talentov. 29  Kajti vsakemu, kdor
ima, se bo dalo, in preobilo bo imel; onemu pa, ki
nima, se vzame tudi to, kar ima. 30  In nepridnega
hlapca vrzite v zunanjo temo: tam bo jok in škri¬
panje z zobmi.

31  Kadar pa pride Sin človekov v slavi svoji in
vsi angeli ž njim, tedaj bo sedel na prestol svoje
slave. 32  In pred njim se zbero vsi narodi, in ločil
jih bo enega od drugega, kakor loči pastir ovce od
kozlov, 33  in postavi ovce sebi na desno, a kozle na
levo. 34  Tedaj poreče Kralj tistim na desnici svoji:
Pridite, blagoslovljeni Očeta mojega, podedujte kra¬
ljestvo, ki vam je pripravljeno od ustanovitve sveta.
35  Kajti lačen sem bil, in dali ste mi jesti; žejen
sem bil, in dali ste mi piti; tujec sem bil, in vzeli
ste me pod streho; 36  nag, in oblekli ste me; bolan,
in obiskali ste me; v ječi sem bil, in prišli ste k
meni. 37  Tedaj mu odgovore pravični, rekoč: Go¬
spod, kdaj smo te videli lačnega, in smo te nasitili?
ali žejnega, in smo te napojili? 38  Kdaj smo te pa
videli tujca, in smo te vzeli pod streho? ali nagega,
in smo te oblekli? 39  Kdaj smo te pa videli bolnega
ali v ječi, in smo prišli k tebi? 40  In Kralj odgovori
in jim reče: Resnično vam pravim, karkoli ste sto¬
rili enemu teh najmanjših mojih bratov, ste storili
meni. 41  Tedaj poreče tudi tistim na levici: Pojdite
od mene, prokleti, v večni ogenj, ki je pripravljen
hudiču in angelom njegovim! 42  Kajti lačen sem
bil, in niste mi dali jesti, žejen, in niste mi dali
piti; tujec sem bil, in niste me vzeli pod streho;

64

Sv. Matevž, pogl. 25. 26.

43  nag, in niste me oblekli; bolan in v ječi, in
niste me obiskali. 44  Tedaj mu odgovore tudi oni,
rekoč: Gospod, kdaj smo te videli lačnega, ali
žejnega, ali tujca, ali nagega, ali bolnega, ali v
ječi, in ti nismo postregli? 45  Nato jim odgovori,
rekoč: Resnično vam pravim, česarkoli niste storili
enemu teh najmanjših, niste meni storili. 46  In ti
pojdejo v večno trpljenje, pravični pa v večno
življenje.

Poglavje 26.

In zgodi se, ko konča Jezus vse te govore, da
reče učencem svojim: 2  Veste, da bo čez dva dni
Velika noč, in Sin človekov bo izdan, da ga križajo.
3  Tedaj se zbero višji duhovniki in starejšine ljud¬
stva na dvoru velikega duhovnika, kateremu je bilo
ime Kajfa, 4  in se posvetujejo, da bi Jezusa z zvi¬
jačo ujeli in umorili. 5  Rekli so pa: Ne na praznik,
da se ljudstvo ne upre.

6  Ko pa je bil Jezus v Betaniji v hiši Simona
gobavca, 7  pristopi k njemu žena, ki je imela alaba-
strovo posodo dragocenega mazila, in mu ga izlije
na glavo, ko je sedel za mizo. 8  Ko pa učenci nje¬
govi to vidijo, se razhudč, govoreč: Čemu ta potrata ?
9  To bi se bilo namreč lahko za mnogo prodalo, in
izkupilo  se dalo ubogim. IO  Ko pa Jezus to opazi,
jim reče: Kaj nadlegujete to ženo? saj je dobro delo
storila na meni. 11  Uboge namreč imate vselej pri
sebi, mene pa nimate vselej. 12  Kajti s tem, da je
izlila to mazilo na moje telo, me je pripravila za

65

Sv. Matevž, pogl. 26.

pokop. 13  Resnično vam pravim: Kjerkoli po vsem
svetu se bo oznanjal ta evangelij, se bo povedalo tudi
to, kar je ona storila, njej v spomin.

14-  Tedaj odide eden od dvanajsterih, ki mu je
bilo ime Juda Iškarijot, k višjim duhovnikom 16  in
reče: Kaj mi hočete dati, in jaz vam ga izdam? Oni
mu pa določijo trideset srebrnikov. 16  In odslej je
iskal priložnosti, da ga izda.

17  Prvi dan presnih kruhov pa pristopijo učenci
k Jezusu in mu reko: Kje hočeš, da ti pripravimo,
da boš jedel velikonočno jagnje? 18  On pa reče:
Pojdite v mesto k temu in k temu in recite mu:
Učenik pravi: Cas moj je blizu; pri tebi bom jedel
velikonočno jagnje z učenci svojimi. 19  In učenci
store, kakor jim je Jezus ukazal, in pripravijo veliko¬
nočno jagnje.

20  Ko se pa zvečeri, sede za mizo z učenci svo¬
jimi. 21  In ko so jedli, reče: Resnično vam pravim,
da me eden izmed vas izda. 22  In zelo se užaloste,
in začno mu praviti, drug za drugim: Ali sem jaz,
Gospod? 23  On pa odgovori in reče: Tisti, ki omaka
z menoj roko v skledo, ta me bo izdal. 24  Sin člo¬
vekov sicer gre, kakor je pisano o njem, ali gorje
tistemu človeku, ki izdaja Sina človekovega! Bolje bi
mu bilo, ko ne bi bil rojen tisti človek. 25  Juda pa,
izdajalec njegov, odgovori in reče: Sem li mar jaz,
Rabi? Reče mu: Ti si rekel.

26  Ko so pa jedli, vzame Jezus kruh, in blago¬
slovi in ga prelomi ter da učencem, rekoč: Vzemite,
jejte: to je moje telo. 27  In vzame kelih, se zahvali
in jim da, rekoč: Pijte iz njega vsi; 28  kajti to je

66

Sv. Matevž, pogl. 26.

moja kri nove zaveze, ki se preliva za mnoge v od-
puščenje grehov. 29  Pravim vam pa, da odslej ne
bom pil tega trtnega sadu do tistega dne, ko ga bom
pil z vami novega v kraljestvu Očeta svojega.

30  In ko so odpeli zahvalnico, odidejo na Oljsko
goro.

31  Tedaj jim reče Jezus: Vsi vi se boste pohuj-
iali to noč nad menoj. Kajti pisano je: »Pastirja
udarim, in razkrope se ovce črede ». 32  Po vstajenju
svojem pa pojdem pred vami v Galilejo. 33  Peter
pa odgovori in mu reče: Če se tudi vsi pohujšajo
nad teboj, jaz se nikoli ne pohujšam. 34  Jezus mu
reče: Kesnično ti pravim, še  to noč, preden zapoje
petelin, me zatajiš trikrat. 35  Peter mu pravi: In ko
bi moral s teboj umreti, ne zatajim te nikdar. Tako
govorč tudi vsi učenci.

36  Tedaj pride ž njimi Jezus v ograd, ki se ime¬
nuje Getsemane, in reče učencem: Sedite tu dotlej,
da grem tja in pomolim. 37  In vzemši s seboj Petra
in Zebedejeva dva sina, se začne žalostiti in trepetati
groze. 38  Tedaj jim reče: Žalostna je duša moja do
smrti; ostanite tukaj in čujte z menoj. 39  In od-
šedši malo dalje, pade na obraz svoj in moli, govo¬
reč: Oče moj, ako je mogoče, naj gre ta kelih mimo
mene; toda ne kakor hočem jaz, ampak kakor ti.

40  In pride k učencem in jih najde speče, ter reče
Petru: Torej niste mogli ene ure z menoj prečuti?

41  čujte in molite, da ne zajdete v izkušnjavo; duh
je sicer voljan, ali meso je slabo. 42  Zopet odide
drugič in moli, govoreč: Oče moj, ako ne more ta
kelih  iti mimo mene, nego da ga pijem, zgodi se volja

67

Sv. Matevž, pogl. 26.

tvoja. 43  In ko se vrne, najde jih zopet speče, bile
so jim namreč oči utrujene. 44  In pustivši jih, odide
zopet in .moli v tretje, govoreč zopet iste besede.
45  Potem pride k učencem svojim in jim reče: Spite
dalje in počivajte! Glej, ura se je približala, in Sin
človekov se izdaja grešnikom v roke. 46  Vstanite,
pojdimo! Glejte, izdajalec moj je blizu.

47  In ko je še govoril, glej, pride Juda, eden
dvanajsterih, in ž njim velika truma z meči in koli
od višjih duhovnikov in starejšin ljudstva. 48  Izda¬
jalec njegov pa jim je dal znamenje, rekši: Kogar
poljubim, ta je: primite ga. 49  In precej pristopi k
Jezusu in reče: Zdrav bodi, učenik! in ga poljubi.

50  Jezus mu pa reče: Prijatelj,čemu si prišel! Tedaj
pristopijo in polože roke svoje na Jezusa in ga ujemo.

51  In glej, eden tistih, ki so bili z Jezusom, iztegne
roko svojo in izdere meč svoj ter udari hlapca veli¬
kega duhovnika in mu odseka uho. 52  Tedaj mu
veli Jezus: Vtakni meč svoj na mesto njegovo; kajti
vsi, ki primejo za meč, z mečem poginejo. 53  Ali
meniš li, da ne morem prositi Očeta svojega, in poslal
bi mi takoj več nego dvanajst legijonov angelov ?
54  Kako bi se pa izpolnila pisma, ki pričajo,  da
mora tako biti? 55  V tej uri reče Jezus ljudstvu:
Kakor na razbojnika ste prišli z meči in koli, da bi
me ujeli! Vsak dan sem sedel pri vas, učeč v templju,
in niste me prijeli. 56  Toda vse to se je zgodilo, da
se izpolnijo pisma prorokov. Tedaj ga vsi učenci
zapustč in pobegnejo.

57  Tisti pa, ki so Jezusa ujeli, ga odpeljejo k
velikemu duhovniku Kaj fu, kjer so se zbrali pismarji

68

Sv. Matevž, pogl. 26.

in starejšine. 58  A Peter gre oddaleč za njim, do
dvora velikega duhovnika, in stopi vši noter, sede k
služabnikom, da vidi konec.

59  Višji duhovniki in ves veliki zbor so pa iskali
krivega pričevanja zoper Jezusa, da bi ga izročili
smrti, 60  a ne najdejo ga, dasi pristopi mnogo laž¬
nivih prič. Naposled pa pristopita dva 61  in rečeta:
Ta je rekel: Jaz morem podreti svetišče Božje in ga
v treh dneh sezidati. 62  In veliki duhovnik vstane
in mu reče: Ne odgovarjaš li ničesar? Kaj pričajo
ti zoper tebe? 63  Jezus pa je molčal. In veliki du¬
hovnik mu reče: Zaklinjam te pri živem Bogu, povej
nam, ali si ti Kristus, Sin Božji? 64  Jezus mu reče:
Ti si rekel. Toda pravim vam: Odslej boste videli
Sina človekovega, da sedi na desnici moči Božje  in
da prihaja na nebeških oblakih. 65  Tedaj raztrga
veliki duhovnik oblačila svoja, rekoč: Boga je pre¬
klel; kaj nam je še treba prič? Glejte, ravnokar ste
slišali kletvino njegovo. 66  Kaj se vam zdi? Oni pa
odgovore in reko: Smrti je vreden. 67  Tedaj mu
pljujejo v obraz in ga bijejo s pestmi; a drugi ga
tolčejo po licu, 68  govoreč: Prorokuj nam, Kristus.
Kdo je, ki te je udaril?

69  Peter pa je sedel zunaj na dvorišču. Pa pristopi
k njemu neka dekla in reče: Tudi ti si bil z Jezusom
Galilejcem. 70  On pa zataji pred vsemi, rekoč: Ne
vem, kaj praviš. 71  Ko pa odide v preddvorišče, ga
ugleda druga in reče tistim, ki so bili tam: Tudi ta
je bil z Jezusom Nazarečanom. 72  In zopet zataji s
prisego: Ne poznam tega človeka. 73  Malo potem pa
pristopijo tisti, ki so tu stali, in reko Petru: Re-

69

Sv. Matevž, pogl. 26. 27.

snično, tudi ti si izmed njih, saj te že govorica tvoja
izdaja. 74 Tedaj se začne rotiti in prisegati: Ne po¬
znam tega človeka. In precej zapoje petelin. 75  In
Peter se spomni besede Jezusove, ki mu je bil rekel:
Preden petelin zapoje, me zatajiš trikrat. In gre ven
in se bridko razjoka.

Poglavje 27.

Ko pa napoči jutro, posvetujejo se vsi višji du¬
hovniki in starejšine ljudstva zoper Jezusa in skle¬
nejo , da ga izroče smrti. 2  In ga zvežejo in odpeljejo
ter izroče deželnemu poglavarju Pilatu.

3  Tedaj se Juda, izdajalec njegov, videč, da so
ga obsodili, skesa in vrne trideset srebrnikov višjim
duhovnikom in starejšinam, 4  rekoč: Grešil sem, da
sem izdal nedolžno kri. Oni pa reko: Kaj nam mar?
Ti glej! 5  In vrže srebrnike v svetišče in pobegne;
ter odide in se obesi. 6  Višji duhovniki pa vzemo
srebrnike in reko: Ne smemo jih dejati v tempeljski
zaklad, ker so krvav denar . 7  Posvetovali so se pa in
kupili zanje lončarjevo njivo za pokopališče tujcem.
8  Zato se imenuje tista njiva «Krvava njiva» do
današnjega dne. 9  Tedaj se je izpolnilo, kar je rečeno
po proroku Jeremiju, ki pravi: «In vzeli so trideset
srebrnikov, ceno cenjenega, ki so ga cenili nekateri
sinov Izraelovih, 1  ° in so jih dali za lončarjevo polje,
kakor mi je naročil Gospod».

' 1  A Jezus je stal pred poglavarjem. In vpraša
ga poglavar, rekoč: Si ti kralj Judov? Jezus pa mu
reče: Ti praviš . 12  In ko ga višji duhovniki in starej¬
šine tožijo, ne odgovori ničesar. 13  Tedaj mu reče

70

Sv. Matevž, pogl. 27.

Pilat: Ne slišiš li, kaj vse zoper tebe pričajo? 14  In
ni mu odgovoril ne na eno besedo, da se je poglavar
zelo čudil.

15  Na praznik pa je imel poglavar navado, da je
izpustil ljudstvu enega jetnika, katerega so hoteli,
16  Imeli so pa takrat glasovitega jetnika, ki mu je
bilo ime Baraba. 17  Ko se torej zbero, jim reče
Pilat: Katerega hočete, da vam izpustim? Baraba ali
Jezusa, ki se imenuje Kristus? 18  Kajti vedel je,
da so ga iz nevoščljivosti izdali. 19  Ko pa sedi na
sodnem stolu, pošlje k njemu žena njegova, rekoč:
Ničesar ne imej opraviti s tem pravičnim,kajti veliko
sem pretrpela danes v spanju zavoljo njega. 20  A
višji duhovniki in starejšine pregovore množice, naj
zahtevajo Baraba, Jezusa pa pogube. 21  Pilat pa
izpregovori in reče: Katerega teh dveh hočete, da
vam izpustim? Oni pa reko: Baraba! 22  Reče jim
Pilat: Kaj naj storim z Jezusom, ki se imenuje
Kristus? Vsi mu reko: Križaj ga! 23  Poglavar pa
reče: Kaj pa je hudega storil? Oni pa še bolj vpi¬
jejo: Križaj ga! 24  Ko torej Pilat vidi, da nič ne
opravi, ampak da nastaja še večji hrup, vzame vode
in si umije roke pred ljudstvom, rekoč: Nedolžen
sem pri krvi tega pravičnega. Vi glejte! 25  In vse
ljudstvo odgovori in reče: Kri njegova pridi  na nas
in na naše otroke! 26  Tedaj jim izpusti Baraba;
Jezusa pa biča in izroči, naj ga križajo.

27  Tedaj vzemo poglavarjevi vojščaki Jezusa v
sodno palačo in zbero nanj vso trumo; 28  ter ga
slečejo in mu oblečejo škrlaten plašč. 29  In spleto
krono iz trnja in mu jo denejo na glavo in trst v

71

Sv. Matevž, pogl. 27.

desnico njegovo, ter poklekujejo pred njim in ga za¬
sramujejo, govoreč: Zdrav bodi, kralj Judov! 30  In
pljujejo nanj in vzemo trst in ga bijejo po glavi.
31  In ko se mu nasmejajo, mu slečejo plašč in mu
oblečejo njegovo obleko; ter ga odpeljejo, da ga
križajo.

32  Gredoč pa iz mesta,  naletč na človeka iz Ci-
rene, po imenu Simona; tega prisilijo, naj mu ponese
križ. 33  In ko pridejo na mesto, ki se imenuje Gol¬
gota, kar se pravi: Mesto mrtvaške glave, 34  mu
dado piti vina mešanega z žolčem; in ko je okusil,
ni hotel piti. 35  Ko ga pa razpno na križ, razdele
obleko njegovo, metaje kocko. 36  Ter tam sedejo
in ga stražijo. 37  In denejo mu nad glavo krivdo
njegovo napisano: TA JE JEZUS, KRALJ JUDOV.
38  Tedaj križajo ž njim dva razbojnika, enega na
desno in enega na levo. 39  A mimohodeči so ga
preklinjali, majoč z glavami svojimi 40  in govoreč:
Ti, ki podiraš svetišče in ga v treh dneh postavljaš,
pomagaj sam sebi! Ge si Sin Božji, stopi s križa!
41  Enako so ga pa zasramovali tudi višji duhovniki
s pismarji in starejšinami in govorili: 42  Drugim
je pomagal, sam sebi ne more pomagati. Kralj Iz¬
raelov je, naj stopi sedaj s križa, in verovali mu
bomo. 43  Zaupal je v Boga, naj ga reši sedaj, če ga
ima rad; saj je rekel: Sin Božji sem. 44  Ravno tako
sta ga zasramovala tudi razbojnika, ki sta bila ž
njim križana.

45  Od šeste ure pa nastane tema po vsej zemlji
do devete ure. 46  A okoli devete ure zavpije Jezus
z močnim glasom, rekoč: Eli, Eli, lama sabahtani?

72

Sv. Matevž, pogl. 27.

to je: Bog moj, Bog moj, zakaj si me zapustil ? 47  In
ko slišijo to nekateri tistih, ki so tam stali, reko:
Ta kliče Elija. 48  In precej pohiti eden izmed njih
in vzame gobo in jo namoči z octom in natakne na
trst, ter ga napaja. 49  Drugi pa pravijo: Pusti, da
vidimo, če pride Elija in ga reši. 50  Jezus pa zopet
zavpije z močnim glasom in izdahne duha. 51  In
glej, pregrinjalo svetišča se pretrga na dvoje od
vrha do tal; in zemlja se potrese, in skale se raz¬
pokajo, 52  in grobi se odpro in mnoga trupla svet¬
nikov, ki so bili zaspali, se obude, 53  in izšedši iz
grobov po vstajenju njegovem, pridejo v sveto mesto
in se prikažejo mnogim. 54  Stotnik pa in kateri so
ž njim stražili Jezusa, videč potres in kar se je go¬
dilo, se zelo prestrašijo in reko: Resnično je bil ta
Sin Božji. 55  Bile so pa tam in oddaleč gledale mnoge
žene. Te so bile prišle za Jezusom iz Galileje in so
mu stregle. 56  Med njimi je bila Marija Magdalena,
in Marija, Jakobova in Jozejeva mati, in mati Zebe-
dejevih sinov.

57  Ko se je pa zvečerilo, pride bogat človek iz
Arimateje, po imenu Jožef, kije bil tudi sam Jezusov
učenec. 58  Ta pristopi k Pilatu in prosi za Jezusovo
truplo. Tedaj zapove Pilat, naj mu ga izroče. 59  In
Jožef vzame Jezusovo truplo in ga zavije v čisto
platno 60  in ga položi v novi svoj grob, ki ga je bil
izsekal v skali, in privalivši velik kamen grobu na
vrata, odide. 61  Bila je pa tam Marija Magdalena
in druga Marija, sedeč grobu nasproti

62  Drugi dan pa, ki je za dnem pripravljanja, se
zbero višji duhovniki in farizeji pri Pilatu, 63  go-

73

Sv. Matevž, pogl. 27. 28.

voreč: Gospod, spomnili smo se, da je ta slepar, ko
je še živel, dejal: Cez tri dni vstanem od smrti.
64  Zapovej torej, naj se grob zavaruje do tretjega
dne, da morda ne pridejo učenci njegovi in ga ukra¬
dejo ter reko ljudstvu: Vstal je od mrtvih; in zadnje
sleparstvo bo hujše od prvega. 65  Pilat pa jim reče:
Vzemite stražo, pojdite, dobro zavarujte, kakor veste.
66  Oni pa odidejo in ko zapečatijo kamen,zavarujejo
grob s stražo.

Poglavje 28.

Po sobotnem večeru pa, ko se je svital prvi dan
tedna, pride Marija Magdalena in druga Marija, da
pogledata na grob. 2  In glej, velik potres nastane;
zakaj angel Gospodov je prišel z neba in pristopivši,
odvali kamen od vrat in sede nanj. 3  Bilo je pa
obličje njegovo kakor blisk in obleka njegova bela
kakor sneg. 4  In od strahu pred njim strepetajo
stražniki in postanejo kakor mrtvi. 5  Angel pa iz-
pregovori in reče ženam: Ne bojte se! vem, da iščete
Jezusa križanega. 6  Ni ga tu; vstal je namreč, kakor
je rekel. Pridite in poglejte mesto, kjer je ležal
Gospod! 7  In pojdite hitro in povejte učencem nje¬
govim, da je vstal od mrtvih; in glejte, pred vami
gre v Galilejo, tam ga bodete videli. Glejte, povedal
sem vam. 8  In naglo zapuste grob s strahom in z
velikim veseljem in teko, da sporoče učencem nje¬
govim. 9  In glej, Jezus jim pride naproti in reče:
Pozdravljene! One pa pristopijo in se oklenejo nog
njegovih ter ga molijo. 10  Tedaj jim reče Jezus:

74

Sv. Matevž, pogl. 28.

Ne bojte se! Pojdite, sporočite bratom mojim, naj
gredo v Galilejo, in tam me bodo videli.

11  Medtem pa ko gredo, glej, pridejo nekateri
od straže v mesto in naznanijo višjim duhovnikom
vse, kar se je bilo zgodilo. 12  In oni se zbero s
starejšinami in se posvetujejo, ter dado vojakom
mnogo denarja, 13  rekoč: Recite, da so prišli po
noči učenci njegovi in so ga ukradli, ko smo mi
spali. ' 4  In če to izve poglavar, pomirimo ga mi, da
boste vi brez skrbi. 15  Oni pa vzemo denar in storč,
kakor so bili poučeni. In razglašena je ta beseda pri
Judih do današnjega dne.

16  Enajsteri učenci pa odidejo v Galilejo, na
goro, kamor jim je bil Jezus ukazal. 17  In ko ga
ugledajo, ga molijo; nekateri pa dvomijo. 18  In pri¬
stopi Jezus ter jim govori in reče: Dana mi je vsa
oblast v nebesih in na zemlji. 19  Pojdite torej in
pridobivajte mi  v učence vse narode, krščujoč jih
v ime Očeta in Sina in svetega Duha, 20  učeč jih,
naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal. In
glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.

J


NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJI2NICA

00000048589