45077 t EVANGELIJ PO SV. MATEVŽU. EVANGELIJ PO SV. MATEVŽU. PO GRŠKEM IZVIRNIKU. V LJUBLJANI. NATISNILA IG. PL. KLEINMAYR & FED. BAMBERG. 1911 . J Založila Britanska in inozemska svetopisemska družba. Evangelij po sv. Matevžu. Poglavje 1. Knjiga rodu Jezusa Kristusa, sina Davidovega, sina Abrahamovega. 2 Abraham je rodil Izaka. Izak pa je rodil Jakoba. Jakob pa je rodil Juda in brate njegove. 3 Juda pa je rodil Faresa in Žara s Tamaro. Fares pa je rodil Ezroma. Ezrom pa je rodil Arama. 4 Aram pa je rodil Abinadaba. Abinadab pa je rodil Nahsona. Nahson pa je rodil Salmona. 5 Salmon pa je rodil Boaza z Rahaho. Boaz pa je rodil Obeda z Ruto. Obed pa je rodil Jeseja. 6 A Jesej je rodil Davida kralja. David kralj pa je rodil Salomona z bivšo ženo Uri- jevo. 7 Salomon pa je rodil Roboama. Roboam pa je rodil Abija. Abija pa je rodil Aza. 8 Aza pa je rodil Jozafata. Jozafat pa je rodil Jorama. Joram pa je rodil Ozija. 9 Ozija pa je rodil Joatama. Joatam pa je rodil Ahaza. Ahaz pa je rodil Ezehija. 10 Ezehija pa je rodil Manaseja. Manasej pa je rodil Amona. Amon pa je rodil Jozija. 11 A Jozija je rodil Jeho- nija in brate njegove ob selitvi v Babilon. 12 Po preselitvi v Babilon pa : Jehonija je rodil Salatijela. Salatijel pa je rodil Zorobabela. 13 Zoro- babel pa je rodil Abijuda. Abijud pa je rodil Elija- hima. Elijahim pa je rodil Azorja. 14 Azor pa je rodil Sadoka. Sadok pa je rodil Abima. Ahimpaje 4 Sv. Matevž, pogl. 1. 2. rodil Elij uda. 15 Elij ud pa je rodil Eleazarja. Ele- azar pa je rodil Matana. Matan pa je rodil Jakoba. 16 A Jakob je rodil Jožefa, moža Marije, iz katere se je rodil Jezus, ki se imenuje Kristus. 17 Vseh rodov torej od Abrahama do Davida je štirinajst rodov, in od Davida do preselitve v Babilon štirinajst rodov, in od preselitve v Babilon do Kri¬ stusa štirinajst rodov. 18 Jezusa Kristusa rojstvo je bilo pa tako: Ko je bila mati njegova Marija zaročena z Jožefom, se pokaže, preden sta se sešla, da je noseča od svetega Duha. 19 Jožef pa, njen mož, ker je bil pravičen in je ni hotel očitno osramotiti, jo je sklenil skri¬ vaj zapustiti. 20 In ko je to premišljeval, glej, pri¬ kaže se mu v spanju angel Gospodov, rekoč: Jožef, sin Davidov, ne boj se vzeti k sebi Marije, žene svoje; kajti kar se je v njej zarodilo, je od svetega Duha. 21 Rodila pa bo sina, in imenuj ime njegovo Jezus, zakaj on odreši ljudstvo svoje njih grehov. 22 Vse to pa se je zgodilo, da se izpolni, kar je rekel Gospod po proroku, ki pravi: 23 »Glej, devica bode noseča in bo rodila sina, in imenovali bodo ime njegovo Emanuel», kar se tolmači: Bog z nami. 24 Ko se pa prebudi Jožef iz spanja, stori, kakor mu je angel Gospodov ukazal, in vzame k sebi ženo svojo. 25 In ni je spoznal, dokler ni rodila sina, in dal mu je ime Jezus. Poglavje 2. Ko se je pa Jezus rodil v Betlehemu Judejskem, v dneh Heroda kralja, glej, pridejo modrijani z Ju- trovega v Jeruzalem, 2 govoreč: Kje je kralj Judov, 5 Sv. Matevž, pogl. 2. ki se je narodil? Kajti videli smo zvezdo njegovo na Jutrovem, pa smo prišli, da se mu poklonimo. 3 Ko pa to zasliši kralj Herod, se prestraši in ves Jeruzalem ž njim. 4 In zbere vse višje duhovnike in pismarje ljudstva ter jih izprašuje, kje se ima Kri¬ stus roditi. 5 Oni mu pa reko : V Betlehemu na Ju¬ dejskem, kajti tako je pisano po proroku : 6 In ti Betlehem, zemlja Judova, nikakor nisi najmanjši med knezi Judovimi, kajti iz tebe pride vojvoda, ki bo pasel ljudstvo moje. Izraela*. 7 Tedaj poklice Herod skrivaj modrijane in po¬ izve od njih natanko, kdaj se je zvezda prikazala. 8 In pošlje jih v Betlehem, rekoč: Pojdite in skrbno vprašujte po detetu, a ko ga najdete, sporočite mi, da tudi jaz pridem in se mu poklonim. 9 Oni pa, ko so slišali kralja, odidejo. In glej, zvezda, ki so jo bili videli na Jutrovem, gre pred njimi, dokler ne pride in se ne ustavi nad mestom, kjer je bilo dete. 10 Ko pa ugledajo zvezdo, se razvesele s silno velikim ve¬ seljem. 11 In pridejo v hišo in vidijo dete z Marijo, materjo njegovo, in padejo na tla ter se mu poklo¬ nijo, in odpro zaklade svoje ter mu darujejo darove: zlato in kadilo in miro. 12 In ker jih Bog v spanju opomni, naj se ne vračajo k Herodu, odidejo po drugi poti v svoj kraj. 13 Ko so pa oni odpotovali, glej, prikaže se angel Gospodov Jožefu v spanju, rekoč: Vstani in vzemi dete in mater njegovo, pa beži v Egipet in ostani tam, dokler ti ne povem, kajti Herod bo iskal deteta, da bi ga pogubil. 14 On pa vstane in vzame dete in mater njegovo po noči in pobegne v Egipet, 15 in 6 Sv. Matevž, pogl. 2. 3. ostane tam do Herodove smrti, da se izpolni, kar je rekel Gospod po proroku, ki pravi: «Iz Egipta sem poklical sina svojega*. 16 Tedaj se Herod, videč, da so ga modrijani pre¬ kanili, zelo raztogoti ter pošlje in pomori po Betle¬ hemu in po vsej okolici njegovi vse dečke, stare po dve leti in manj, po času, ki ga je natanko poizve¬ del od modrijanov. 17 Tedaj se je izpolnilo, kar je rekel prorok Jeremija, govoreč: 18 * Glas se je sli¬ šal v Rami, jok in velik krik, Rahel je plakala za svojimi otroki in ni se dala ntolažiti, ker jih ni». 19 Ko je pa Herod umrl, glej, prikaže se v spanju angel Gospodov Jožefu v Egiptu, rekoč: 20 Vstani in vzemi dete in mater njegovo in pojdi v zemljo Izraelsko, kajti pomrli so, ki so detetu stregli po živ¬ ljenju. 21 On pa vstane in vzame dete in mater nje¬ govo in pride v zemljo Izraelsko. 22 Ko pa sliši, da kraljuje v Judeji Arhelaj namesto Heroda, očeta svo¬ jega, se zboji tja iti; ko ga pa Bog v spanju opomni, krene v kraj e Galilej ske; 23 in prišedši tj a, se nastani v mestu, ki se imenuje Nazaret, da se izpolni, kar je rečeno po prorokih: . 6 In učenca 50 Sv. Matevž, pogl. 21. gresta ter storita, kakor jima je Jezus ukazal: 7 pri¬ peljeta oslico in žrebe. In polože nanju oblačila svoja, in on sede nanje. 8 Mnogo ljudstva pa pogrne obla¬ čila svoja po poti, a drugi sekajo veje z dreves ter jih steljejo po poti. 9 In množice, ki ga spremljajo spredaj in zadaj, kličejo glasno, govoreč: Hosana sinu Davidovemu! Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem! Hosana na višavah! 10 In ko pride v Jeruzalem, vznemiri se vse mesto in govore: Kdo je ta? 11 Ljudstvo pa pravi: Ta je prorok Jezus iz Nazareta v Galileji. 12 In Jezus pride v tempelj Božji in izžene vse, ki so v templju prodajali in kupovali, in prevrne mize menjalcem in stole tistim, ki so prodajali go¬ lobe, 13 in jim reče: Pisano je: «Dom moj naj se imenuje dom molitve», a vi delate iz njega razboj¬ niško jamo. 14 In pristopijo k njemu v templju slepci in hromci, in ozdravi jih. 15 Ko pa vidijo višji duhovniki in pismarji čudeže, ki jih dela, in otroke, da kličejo v templju in govorč: Hosana sinu Davi¬ dovemu! se razjeze 16 in mu reko: Slišiš li, kaj ti pravijo? Jezus pa jim reče: Seveda. Ali niste nikoli brali: «Iz ust nedoraslih in dojencev si pripravil sebi hvalo ?» 17 Ter jih pusti in gre ven iz mesta v Be¬ tam'j o, in tu prenoči. ' 8 Zjutraj pa, vračajoč se v mesto, postane lačen. 19 In ugledavši kraj poti edino smokvo, pristopi k njej in ničesar ne najde na njej razen samo listje. In ji reče: Nikoli več naj ne bo na tebi sadu na ve¬ komaj! In usahne smokva takoj. 20 In videč to, se začudijo učenci in reko: Kako naglo je usahnila 51 Sv. Matevž, pogl. 21. smokva! 21 Jezus pa odgovori in jim reče: Resnično vam pravim: če imate vero in ne dvomite, ne boste samo storili, kar se je zgodilo na tej smokvi, ampak če tudi rečete tej gori: Vzdigni se in vrzi se v morje! se zgodi. 22 In vse, česarkoli v molitvi prosite, če verujete, boste prejeli. 23 In ko je prišel v tempelj in učil, pristopijo k njemu višji duhovniki in starejšine ljudstva, govo¬ reč: S kakšno oblastjo delaš to? in kdo ti je dal to oblast? 24 Jezus pa odgovori in jim reče: Vprašal vas bom tudi jaz eno besedo, in če mi jo poveste, povem tudi jaz vam, s kakšno oblastjo to delam. 25 Odkod je bil krst Janezov? iz nebes ali od ljudi? Oni pa so sami pri sebi premišljevali in govorili: če rečemo: Iz nebes, nam poreče: Zakaj mu torej niste verovali? 26 če pa rečemo: Od ljudi, se bojimo ljudstva; kajti vsi imajo Janeza za proroka. 27 Ter odgovore Jezusu in reko: Ne vemo. Tudi on jim reče: Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam. 28 Kaj se vam pa zdi? Neki človek je imel dva sina, in pristopivši k prvemu, reče: Sin, pojdi, delaj danes v vinogradu! 29 On pa odgovori in reče: No¬ čem. Potem pa se skesa in odide. 30 In pristopivši k drugemu, reče ravno tako. On pa odgovori in reče: Pojdem, gospod! A ni šel. 31 Kateri teh dveh je iz¬ polnil voljo očetovo? Reko mu: Prvi. Jezus jim reče: Resnično vam pravim, da se rinejo cestninarji in nečistnice pred vami v kraljestvo Božje. 32 Kajti prišel je k vam Janez po poti pravičnosti, in niste mu verjeli; cestninarji in nečistnice pa so mu ver- 52 Sv. Matevž, pogl. 21. jeli. Vi pa, dasi ste to videli, se še potem niste ske¬ sali, da bi mu bili verjeli. 33 Cujte drugo priliko! Bil je hišni gospodar, ki je zasadil vinograd in ga ogradil s plotom in izkopal v njem klet in sezidal stolp ter ga izročil vinograd¬ nikom in odpotoval. 34 Ko se pa približa čas sadu. pošlje hlapce svoje k vinogradnikom, da prejmo pridelke njegove. 35 A vinogradniki zgrabijo hlapce, in enega pretepo, drugega ubijejo, a še drugega po¬ sujejo s kamenjem. 36 Zopet pošlje druge hlapce, ki jih je bilo več od prvih, in ž njimi store ravno tako. 37 Potem pa pošlje k njim sina svojega, re¬ koč: Sina mojega se bodo hali. 38 Ko pa ugledajo vinogradniki sina, reko med seboj: Ta je dedič. Pri¬ dite, ubijmo ga in prilastimo si dediščino njegovo! 39 Ter ga zgrabijo in vržejo ven iz vinograda in ubijejo. 40 Kadar pride torej gospodar vinograda, kaj bo storil tem vinogradnikom? 41 Reko mu: Hudobneže te hudo pogubi in vinograd svoj izroči drugim vinogradnikom, ki mu bodo dajali sad ob svojem času. 42 Jezus jim reče: Ali niste nikoli brali v pismu: »Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, ta je postal glava oglu; od Gospoda se je to zgodilo, in čudno je v očeh naših . 43 Zato vam pravim, da se vam odvzame kraljestvo Božje in bo dano narodu, ki prinaša njegove sadove. 44 In kdor na ta kamen pade, se razbije, a na kogar on pade, ga razdrobi. 45 In ko slišijo višji duhovniki in farizeji prilike njegove, spoznajo, da o njih govori. 46 In radi bi ga bili ujeli, ali zboje se množic, ker so ga vsi imeli za proroka. Sv. Matevž, pogl. 22. 53 Poglavje 22. In odgovarjaje jim zopet govori Jezus v prilikah, rekoč: 2 Nebeško kraljestvo je podobno človeku, kralju, ki je napravil svatovščino sinu svojemu. 3 In pošlje hlapce svoje, naj pokličejo tiste, ki so bili povabljeni na svatovščino; a niso hoteli priti. 4 Zo¬ pet pošlje druge hlapce in veli: Recite povabljencem: Glej, pojedino svojo sem pripravil, junci moji in pi¬ tanci so poklani in vse je pripravljeno; pridite na svatovščino! 5 Oni pa niso marali in so odšli, eden na polje svoje, drugi pa po kupčiji svoji. 6 Drugi pa so zgrabili hlapce njegove in jih zasramotili in ubili. 7 In kralj se razjezi ter pošlje vojske svoje in pogubi tiste ubijalce in požge njih mesto. 8 Tedaj veli hlapcem svojim: Svatovščina je sicer priprav¬ ljena, ali povabljenci niso bili vredni. 9 Pojdite torej na razpotja, in kolikorkoli jih najdete, pokličite jih na svatovščino! 10 In tisti hlapci odidejo na ceste in zbero vse, katerekoli najdejo, hudobne in dobre; in svatovska dvorana se napolni z gostmi. 11 Ko pa pride kralj, da pogleda goste, ugleda tu človeka, ki ni bil oblečen v svatovsko oblačilo, 12 in reče mu: Prijatelj, kako si prišel sem, ko nimaš svatovskega oblačila? On pa mu umolkne. 13 Tedaj reče kralj služabnikom svojim: Zvežite mu roke in noge ter ga vrzite v zunanjo temo: tam bo jok in škripanje z zobmi. 14 Kajti mnogo jih je poklicanih, a malo izvoljenih. 16 Tedaj odidejo farizeji in se posvetujejo, kako bi ga v besedi ujeli. 16 In pošljejo k njemu učence 54 Sv. Matevž, pogl. 22. svoje s Herodovci, naj reko: Učenik, vemo, da si resničen in pot Božjo v resnici učiš, in mar ti ni nikogar, ker ne gledaš ljudem na lice. 17 Povej nam torej, kaj se ti zdi? Ali je prav dati cesarju davek ali ne? 18 Jezus pa, spoznavši njih hudobnost, reče: Kaj me izkušate, hinavci? 19 Pokažite mi davčni denar. In oni mu prineso denar. 20 In reče jim: Či¬ gava je ta podoba in napis? 21 Reko mu: Cesarjeva. Tedaj jim reče: Dajte torej cesarju, kar je cesar¬ jevega, in Bogu, kar je Božjega. 22 In ko to slišijo, se začudijo, ter ga pustč in odidejo. 23 Tisti dan pristopijo k njemu saduceji, ki pra¬ vi j o, da ni vstaj enj a, in ga vprašaj o, 24 rekoč: Učenik! Mojzes je rekel: «Ako kdo umre brez otrok, naj vzame njegov brat ženo njegovo in zbudi seme bratu svoj emu». 25 Pri nas pa je bilo sedem bratov. Prvi se oženi in umre, in ker ni imel zaroda, zapusti ženo svojo bratu svojemu. 26 Ravno tako tudi drugi in tretji prav do sedmega. 27 Nazadnje za vsemi pa umre žena. 28 Ob vstajenju torej, čigava žena bo od teh sedmerih? kajti vsi so jo imeli. 29 Jezus pa od¬ govori in jim reče: Motite se, ker ne poznate ne pisma, ne moči Božje. 30 Ob vstajenju namreč se ne ženijo in ne može, temuč so kakor angeli Božji v nebesih. 31 Za vstajenje mrtvih pa, ali niste brali, kar vam je rekel Bog, govoreč: 32 »Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov*? On ni Bog mrtvih, ampak živih. 33 In ko to slišijo množice, se silno čudijo nauku njegovemu. 34 Ko pa farizeji slišijo, da je saducejem zavezal jezik, se zbero vkup. 35 In eden izmed njih, učenik 55 Sv. Matevž, pogl. 22. 23. postave, vpraša, izkušaje ga: 36 Učenik, katera za¬ poved je v postavi naj večja? 37 Jezus mu pa reče: »Ljubi Gospoda Boga svojega iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse pameti svoje». 38 Ta je prva in največja zapoved. 39 Druga pa je tej podobna: «Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe». 40 Ob teh dveh zapovedih visi vsa postava in proroki. 41 Ko se pa farizeji snidejo, jih vpraša Jezus, 42 rekoč: Kaj se vam zdi o Kristusu? Čigav sin je? Reko mu: Davidov. 43 Vpraša jih: Kako ga torej David v Duhu imenuje Gospoda, ko pravi: 44 «Rekel je Gospod Gospodu mojemu: Sedi na desnico mojo, dokler ne položim sovražnikov tvojih nogam tvojim za podnožj e >. 45 če ga torej David imenuj e Gospoda, kako je sin njegov? 46 In nihče mu ni mogel odgo¬ voriti besede, in od tega dne si ga ni upal nihče več vprašati. Poglavje 23. Tedaj govori Jezus množici in učencem svojim 2 takole: Na Mojzesov stol so sedli pismarji in farizeji. 3 Vse torej, karkoli vam reko, izpolnjujte in delajte; po njih delih pa ne delajte, ker govorč, pa ne delajo. 4 Vežejo namreč težka in neznosna bremena in jih nakladajo ljudem na pleča: sami jih pa še s svojim prstom nočejo geniti. 5 Vsa dela svoja pa delajo, da jih vidijo ljudje. Razširjajo si namreč molilue listke in delajo velike robove oblačilom svo¬ jim; 6 in ljubijo prve prostore pri gostijah in prve stole v shodnicah 7 in pozdrave po ulicah ter da 56 Sv. Matevž, pogl. 23. jih ljudje imenujejo: Rabi! 8 Vi pa se ne imenujte Rabi; kajti eden je vaš učenik, Kristus, vsi vi ste pa bratje. 9 In ne imenujte nikogar na zemlji očeta svojega; kajti eden je vaš Oče, ta, ki je v nebesih. IO Tudi se ne imenujte voditeljev; kajti eden je vaš voditelj, Kristus. 11 A kdor je naj večji med vami, bodi vam služabnik. 12 Kdor se pa povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan. 13 Gorje pa vam, pismarji in farizeji, hinavci! da zapirate nebeško kraljestvo pred ljudmi; sami namreč ne greste vanje, in kateri hočejo vanje iti, jim ne puščate, da bi šli. 14 Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! da požirate vdovam hiše, ko na videz opravljate dolge molitve; zategadelj prejmete ostrejšo sodbo. 15 Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! ker prehodite morje in zemljo, da pridobite enega, ki se pojudi, in ko se pojudi, naredite iz njega peklen¬ skega sinu, dvakrat hujšega od sebe. 16 Gorje vam, slepi vodniki, ki pravite: Ge kdo priseže pri templju, ni nič; če pa priseže kdo pri templjevem zlatu, je zavezan. 17 Bebci in slepci! kaj pa je več, zlato ali tempelj, ki posvečuje zlato? 18 In: Če priseže kdo pri oltarju, ni nič; če pa pri¬ seže kdo pri daru, ki je na njem, je zavezan. 19 Slepci! kaj pa je več, dar ali oltar, ki posvečuje dar? 20 Kdor torej prisega pri oltarju, prisega pri njem in pri vsem, kar je na njem. 21 In kdor prisega pri templju, prisega pri njem in pri tistem, ki prebiva v njem. 22 In kdor prisega pri nebu, prisega pri prestolu Božjem in pri tistem, ki sedi na njem. 57 Sv. Matevž, pogl. 23. 23 Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! da dajete desetino od mete in kopra in kumina, opu¬ ščate pa, kar je važnejše v postavi: sodbo, usmiljenje in vero. To pa je treba delati, a onega ne opuščati. 24 Slepi vodniki, ki precejate komarje, velbloda pa požirate! 25 Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! da či¬ stite kozarec in skledo odzunaj, znotraj pa sta polna ropa in nezmernosti. 26 Slepi farizej! očisti poprej kozarec in skledo znotraj, da bosta čista tudi zunaj. 27 Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci, da ste podobni pobeljenim grobom, ki se odzunaj zde lepi, znotraj pa so polni mrtvaških kosti in vse nesnage. 28 Tako se kažete tudi vi ljudem zunaj pravične, znotraj pa ste polni hinavstva in krivičnosti. 29 Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! da zidate prorokom grobe in lepšate pravičnim nagrobne spomenike, 30 in pravite: Da smo živeli v dnevih očetov svojih, ne bi bili ž njimi deležni krvi pro- rokov. 31 Tako pričate sami zoper sebe, da ste sinovi teh, ki so morili proroke. 32 Napolnite le tudi vi mero očetov svojih! 33 Kače, gadja zalega! kako boste ubežali sodbi pekla? 34 Zato, glejte, pošiljam jaz k vam proroke in modrce in pismouke; in ne¬ katere izmed njih pomorite in na križ razpnete, a nekatere boste bičali v shodnicah svojih in prega¬ njali od mesta do mesta; 36 da pride na vas vsa pra¬ vična kri, ki se je prelila na zemlji, od krvi pravič¬ nega Abela do krvi Zaharija, sinu Bab arij evega, ki ste ga umorili med svetiščem in oltarjem. 36 Re¬ snično vam pravim: Vse to pride na ta rod. 58 Sv. Matevž, pogl. 23. 24. 37 Jeruzalem, Jeruzalem, ki ubijaš proroke in kamenaš tiste, ki so poslani k tebi! Kolikrat sem hotel zbrati otroke tvoje, kakor zbira koklapiščeta svoja pod peruti, pa niste hoteli! 38 Glej, hiša vaša se vam ostavlja pusta. 39 Kajti pravim vam: Ne boste me videli odslej, dokler ne rečete: Blagoslov¬ ljen, ki prihaja v imenu Gospodovem ! Poglavje 24. In Jezus izide in krene proč od templja. In pristo¬ pijo učenci njegovi, da mu pokažejo stavbe templja. 2 On pa odgovori in jim reče: Ne vidite li vsega tega? Kesnično vam pravim : Tu ne ostane kamen na kamenu, ki se ne bi zrušil. 3 Ko je pa sedel na Oljski gori, pristopijo k njemu učenci posebej, rekoč: Povej nam, kdaj bo to? In kaj bo znamenje prihodu tvojemu in koncu sveta? 4 In Jezus odgovori in jim reče: Varujte se, da vas kdo ne zapelje! 5 Mnogo jih namreč pride z imenom mojim, govoreč: Jaz sem Kristus, in mnogo jih zape¬ ljejo. 6 Slišali boste o bojih in glasove o bojih. Glejte, da se ne ustrašite; kajti to se mora zgoditi. Ali to še ni konec. 7 Vstane namreč narod proti narodu in kraljestvo zoper kraljestvo, in bodo lakote in potresi po raznih krajih. 8 Vse to je pa začetek nadlogam. 9 Tedaj vas bodo izročali stiski in vas morili, in sovražili vas bodo vsi narodi zaradi imena mojega. '° In tedaj se bodo pohujševali mnogi in drug dru¬ gega bodo izdajali in drug drugega sovražili. 11 In mnogi lažnivi proroki vstanejo ter jih veliko zape- 59 Sv. Matevž, pogl. 24. ljejo. 12 In ker se krivičnost razmnoži, omrzne mnogim ljubezen. 13 Kdor pa pretrpi do konca, ta bo zveličan. 14 In ta evangelij kraljestva se bo ozna¬ njeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec. 15 Kadar torej ugledate «gnusobo razdejanja*, ki jo je napovedal prorok Danijel, da stoji na svetem kraju (kdor bere, naj razumel), 16 tedaj naj zbeže tisti, ki so v Judeji, na gore; 17 kdor je na strehi, ne stopaj doli, da vzame kaj iz hiše svoje; 18 in kdor je na polju, naj se ne vrača nazaj, da vzame plašč svoj. 19 Gorje pa nosečim in doječim v tistih dneh! 20 Molite pa, da ne bo vaš beg po zimi in ne v soboto. 21 Zakaj tedaj bo velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta doslej in je tudi nikoli ne bo. 22 In ko se ne bi tisti dnevi prikrajšali, ne bi se rešil noben človek; ali zaradi izvoljencev bodo pri¬ krajšani tisti dnevi. 23 Ce vam tedaj kdo reče: Glej, tu je Kristus, ali: tam je, ne verujte. 24 Zakaj vstanejo lažnivi kristusi in lažnivi proroki in kazali bodo velika znamenja in čudeže, da bi zapeljali, ko bi bilo mogoče, tudi izvoljence. 25 Glejte, povedal sem vam vnaprej. 26 Ako vam torej reko: Glej, v puščavi je! ne hodite ven; glej, v hramih je! ne verujte. 27 Kajti kakor izhaja blisk od vzhoda in se sveti do zahoda, tako bode prihod Sinu človekovega. 28 Kjerkoli je mrhovina, tam se bodo zbirali orli. 29 Precej pa po stiski tistih dni otemni solnce, in mesec ne da svetlobe svoje, in zvezde bodo padale z neba, in sile nebeške se bodo gibale. 30 Tn tedaj se prikaže na nebu znamenje Sinu človekovega; in 60 Sv. Matevž, pogl. 24. tedaj zaplakajo vsi rodovi zemlje in bodo videli Sina človekovega, da prihaja na nebeških oblakih z močjo in slavo veliko. 31 In pošlje angele svoje z močnim glasom trobente, in zbero izvoljence njegove od če¬ tverih vetrov, od konca nebes do njih kraja. 32 Od smokve pa se učite prilike: Kadar se že njene veje omlade in poženo listje, veste, da je blizu poletje: 33 tako tudi vi, ko vse to ugledate, vedite, da je on blizu, pri vratih. 34 Resnično vam pravim: Ne preide ta rod, dokler se vse to ne zgodi. 35 Nebo in zemlja preideta, a besede moje nikoli ne preidejo. 36 Za tisti dan in uro pa nihče ne ve, ne angeli nebeški, ne Sin, edini Oče sam. 37 Kakor pa je bilo v dnevih Noetovih, tako bo o prihodu Sina človeko¬ vega. 38 Kakor so namreč v onih dnevih, pred po¬ top. i, žrli in pili, ženili se in možile do tistega dne, ko j stopil Noe v barko, 39 in niso spoznali, dokler ni prišla povodenj in jih vse pobrala: tako bode prihod Sinu človekovega. 40 Tedaj bodeta dva na njivi: eden bo vzet in eden puščen. 41 Dve bosta mleli na mlinu: ena bo vzeta in ena puščena. 42 Cujte torej, ker ne veste, katerega dne pride Gospod vaš. 43 Vedite pa to: ko bi hišni gospodar vedel, ob kateri straži pride tat, bi čul in ne bi dal podkopati hiše svoje. 44 Zato bodite tudi vi pripravljeni: kajti Sin človekov pride ob uri, ko se vam ne zdi. 45 Kdo neki je zvesti in modri hlapec, katerega je postavil gospodar njegov nad svojimi posli, da jim daje hrano o pravem času? 46 Blagor tistemu hlapcu, ki ga najde gospodar njegov, kadar pride, 61 Sv. Matevž, pogl. 24. 25. da tako dela! 47 Resnično vam pravim, da ga postavi nad vsem premoženjem svojim. 48 Ako pa reče ta hudobni hlapec v srcu svojem: Gospodar moj odlaša prihod svoj, 49 ter začne pretepati sohlapce svoje, s pijanci pa pojeda in popiva, 50 pride gospodar tega hlapca v dan, kadar ne pričakuje, in ob uri, katere ne ve, 51 in ga preseka in mu da delež s hinavci: tam bo jok in škripanje z zobmi. Poglavje 25. Tedaj bo nebeško kraljestvo podobno desetim devicam, ki so vzele svetilnice svoje in šle ženinu naproti. 2 Pet od njih pa je bilo nespametnih, in pet modrih. 3 Zakaj tiste nespametne so vzele svetilnice svoje, olja pa niso vzele s seboj. 4 Modre pa so vzele olje v posodah svojih s svetilnicami vred. 5 Ko se je pa ženin mudil, so vse podremale in zaspale. 6 Opol¬ noči pa nastane hrup: Glej, ženin! Pojdite mu na¬ proti! 7 Tedaj vstanejo vse te device in olepšajo svetilnice svoje. 8 Nespametne pa reko modrim: Dajte nam olja svojega, ker naše svetilnice gasnejo. 9 Modre jim pa odgovore in reko: Ne, da morda ne zmanjka nam in vam. Pa pojdite rajši k proda¬ jalcem in si ga kupite. 10 Ko pa gredo kupovat, pride ženin, in tiste, ki so bile pripravljene, odidejo ž njim na svatovščino; in vrata se zapro. 11 Poslej pa pridejo tudi druge device, rekoč: Gospod, gospod, odpri nam! 12 On pa odgovori in reče: Resnično vam pravim, ne poznam vas. 13 čujte torej, ker ne veste ne dneva ne ure. 62 Sv. Matevž, pogl. 25. 14 Kajti bo kakor človek, odpravljajoč se na pot, ki pokliče hlapce svoje in jim izroči premoženje svoje, 15 in da enemu pet talentov, drugemu pa dva, a drugemu enega, vsakemu po njegovi zmož¬ nosti; in odpotuje. 16 Zdajci gre tisti, ki je prejel pet talentov, in kupčuje ž njimi, in pridobi drugih pet talentov. 17 Tako tudi tisti, ki je prejel dva, pridobi druga dva. ]s Tisti pa, ki je prejel enega, odide in ga zakoplje v zemljo in skrije srebro gospo¬ darja svojega. 19 čez mnogo časa pa pride gospodar teh hlapcev in napravi ž njimi račun. 20 In pristopi tisti, ki je prejel pet talentov, in prinese pet drugih talentov, rekoč: Gospod, pet talentov si mi izročil; glej,pridobil sem ž njimi pet drugih talentov 21 Reče mu gospod njegov: Dobro, vrli in zvesti hlapec, v malem si bil zvest, nad veliko te postavim; pojdi v gospoda svojega veselje. 22 Tudi tisti, ki je prejel dva talenta, pristopi in reče: Gospod, dva talenta si mi izročil, glej, pridobil sem ž njima dva druga talenta. 23 Reče mu gospod njegov: Dobro, vrli in zvesti hlapec, v malem si bil zvest, nad veliko te postavim; pojdi v gospoda svojega veselje. 24 Pristopi pa tudi tisti, ki je prejel eden talent, in reče:Gospod, vedel sem, da si trd človek; žanješ, kjer nisi posejal, in pobiraš, kjer nisi raztresel; 25 in ker sem se bal, šel sem in skril talent tvoj v zemljo; glej, tu imaš, kar je tvojega. 26 Gospodar njegov mu pa odgovori in reče: Hudobni in leni hlapec! vedel si, da žanjem, kjer nisem posejal, in pobiram, kjer nisem raztresel; 27 zato bi bil moral ti dati moje srebro menjalcem, in ko bi jaz prišel, bi prejel, kar je mojega, z 63 Sv. Matevž, pogl. 25. obrestmi. 28 Vzemite mu torej talent in dajte tiste¬ mu, ki ima deset talentov. 29 Kajti vsakemu, kdor ima, se bo dalo, in preobilo bo imel; onemu pa, ki nima, se vzame tudi to, kar ima. 30 In nepridnega hlapca vrzite v zunanjo temo: tam bo jok in škri¬ panje z zobmi. 31 Kadar pa pride Sin človekov v slavi svoji in vsi angeli ž njim, tedaj bo sedel na prestol svoje slave. 32 In pred njim se zbero vsi narodi, in ločil jih bo enega od drugega, kakor loči pastir ovce od kozlov, 33 in postavi ovce sebi na desno, a kozle na levo. 34 Tedaj poreče Kralj tistim na desnici svoji: Pridite, blagoslovljeni Očeta mojega, podedujte kra¬ ljestvo, ki vam je pripravljeno od ustanovitve sveta. 35 Kajti lačen sem bil, in dali ste mi jesti; žejen sem bil, in dali ste mi piti; tujec sem bil, in vzeli ste me pod streho; 36 nag, in oblekli ste me; bolan, in obiskali ste me; v ječi sem bil, in prišli ste k meni. 37 Tedaj mu odgovore pravični, rekoč: Go¬ spod, kdaj smo te videli lačnega, in smo te nasitili? ali žejnega, in smo te napojili? 38 Kdaj smo te pa videli tujca, in smo te vzeli pod streho? ali nagega, in smo te oblekli? 39 Kdaj smo te pa videli bolnega ali v ječi, in smo prišli k tebi? 40 In Kralj odgovori in jim reče: Resnično vam pravim, karkoli ste sto¬ rili enemu teh najmanjših mojih bratov, ste storili meni. 41 Tedaj poreče tudi tistim na levici: Pojdite od mene, prokleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in angelom njegovim! 42 Kajti lačen sem bil, in niste mi dali jesti, žejen, in niste mi dali piti; tujec sem bil, in niste me vzeli pod streho; 64 Sv. Matevž, pogl. 25. 26. 43 nag, in niste me oblekli; bolan in v ječi, in niste me obiskali. 44 Tedaj mu odgovore tudi oni, rekoč: Gospod, kdaj smo te videli lačnega, ali žejnega, ali tujca, ali nagega, ali bolnega, ali v ječi, in ti nismo postregli? 45 Nato jim odgovori, rekoč: Resnično vam pravim, česarkoli niste storili enemu teh najmanjših, niste meni storili. 46 In ti pojdejo v večno trpljenje, pravični pa v večno življenje. Poglavje 26. In zgodi se, ko konča Jezus vse te govore, da reče učencem svojim: 2 Veste, da bo čez dva dni Velika noč, in Sin človekov bo izdan, da ga križajo. 3 Tedaj se zbero višji duhovniki in starejšine ljud¬ stva na dvoru velikega duhovnika, kateremu je bilo ime Kajfa, 4 in se posvetujejo, da bi Jezusa z zvi¬ jačo ujeli in umorili. 5 Rekli so pa: Ne na praznik, da se ljudstvo ne upre. 6 Ko pa je bil Jezus v Betaniji v hiši Simona gobavca, 7 pristopi k njemu žena, ki je imela alaba- strovo posodo dragocenega mazila, in mu ga izlije na glavo, ko je sedel za mizo. 8 Ko pa učenci nje¬ govi to vidijo, se razhudč, govoreč: Čemu ta potrata ? 9 To bi se bilo namreč lahko za mnogo prodalo, in izkupilo se dalo ubogim. IO Ko pa Jezus to opazi, jim reče: Kaj nadlegujete to ženo? saj je dobro delo storila na meni. 11 Uboge namreč imate vselej pri sebi, mene pa nimate vselej. 12 Kajti s tem, da je izlila to mazilo na moje telo, me je pripravila za 65 Sv. Matevž, pogl. 26. pokop. 13 Resnično vam pravim: Kjerkoli po vsem svetu se bo oznanjal ta evangelij, se bo povedalo tudi to, kar je ona storila, njej v spomin. 14- Tedaj odide eden od dvanajsterih, ki mu je bilo ime Juda Iškarijot, k višjim duhovnikom 16 in reče: Kaj mi hočete dati, in jaz vam ga izdam? Oni mu pa določijo trideset srebrnikov. 16 In odslej je iskal priložnosti, da ga izda. 17 Prvi dan presnih kruhov pa pristopijo učenci k Jezusu in mu reko: Kje hočeš, da ti pripravimo, da boš jedel velikonočno jagnje? 18 On pa reče: Pojdite v mesto k temu in k temu in recite mu: Učenik pravi: Cas moj je blizu; pri tebi bom jedel velikonočno jagnje z učenci svojimi. 19 In učenci store, kakor jim je Jezus ukazal, in pripravijo veliko¬ nočno jagnje. 20 Ko se pa zvečeri, sede za mizo z učenci svo¬ jimi. 21 In ko so jedli, reče: Resnično vam pravim, da me eden izmed vas izda. 22 In zelo se užaloste, in začno mu praviti, drug za drugim: Ali sem jaz, Gospod? 23 On pa odgovori in reče: Tisti, ki omaka z menoj roko v skledo, ta me bo izdal. 24 Sin člo¬ vekov sicer gre, kakor je pisano o njem, ali gorje tistemu človeku, ki izdaja Sina človekovega! Bolje bi mu bilo, ko ne bi bil rojen tisti človek. 25 Juda pa, izdajalec njegov, odgovori in reče: Sem li mar jaz, Rabi? Reče mu: Ti si rekel. 26 Ko so pa jedli, vzame Jezus kruh, in blago¬ slovi in ga prelomi ter da učencem, rekoč: Vzemite, jejte: to je moje telo. 27 In vzame kelih, se zahvali in jim da, rekoč: Pijte iz njega vsi; 28 kajti to je 66 Sv. Matevž, pogl. 26. moja kri nove zaveze, ki se preliva za mnoge v od- puščenje grehov. 29 Pravim vam pa, da odslej ne bom pil tega trtnega sadu do tistega dne, ko ga bom pil z vami novega v kraljestvu Očeta svojega. 30 In ko so odpeli zahvalnico, odidejo na Oljsko goro. 31 Tedaj jim reče Jezus: Vsi vi se boste pohuj- iali to noč nad menoj. Kajti pisano je: »Pastirja udarim, in razkrope se ovce črede ». 32 Po vstajenju svojem pa pojdem pred vami v Galilejo. 33 Peter pa odgovori in mu reče: Če se tudi vsi pohujšajo nad teboj, jaz se nikoli ne pohujšam. 34 Jezus mu reče: Kesnično ti pravim, še to noč, preden zapoje petelin, me zatajiš trikrat. 35 Peter mu pravi: In ko bi moral s teboj umreti, ne zatajim te nikdar. Tako govorč tudi vsi učenci. 36 Tedaj pride ž njimi Jezus v ograd, ki se ime¬ nuje Getsemane, in reče učencem: Sedite tu dotlej, da grem tja in pomolim. 37 In vzemši s seboj Petra in Zebedejeva dva sina, se začne žalostiti in trepetati groze. 38 Tedaj jim reče: Žalostna je duša moja do smrti; ostanite tukaj in čujte z menoj. 39 In od- šedši malo dalje, pade na obraz svoj in moli, govo¬ reč: Oče moj, ako je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene; toda ne kakor hočem jaz, ampak kakor ti. 40 In pride k učencem in jih najde speče, ter reče Petru: Torej niste mogli ene ure z menoj prečuti? 41 čujte in molite, da ne zajdete v izkušnjavo; duh je sicer voljan, ali meso je slabo. 42 Zopet odide drugič in moli, govoreč: Oče moj, ako ne more ta kelih iti mimo mene, nego da ga pijem, zgodi se volja 67 Sv. Matevž, pogl. 26. tvoja. 43 In ko se vrne, najde jih zopet speče, bile so jim namreč oči utrujene. 44 In pustivši jih, odide zopet in .moli v tretje, govoreč zopet iste besede. 45 Potem pride k učencem svojim in jim reče: Spite dalje in počivajte! Glej, ura se je približala, in Sin človekov se izdaja grešnikom v roke. 46 Vstanite, pojdimo! Glejte, izdajalec moj je blizu. 47 In ko je še govoril, glej, pride Juda, eden dvanajsterih, in ž njim velika truma z meči in koli od višjih duhovnikov in starejšin ljudstva. 48 Izda¬ jalec njegov pa jim je dal znamenje, rekši: Kogar poljubim, ta je: primite ga. 49 In precej pristopi k Jezusu in reče: Zdrav bodi, učenik! in ga poljubi. 50 Jezus mu pa reče: Prijatelj,čemu si prišel! Tedaj pristopijo in polože roke svoje na Jezusa in ga ujemo. 51 In glej, eden tistih, ki so bili z Jezusom, iztegne roko svojo in izdere meč svoj ter udari hlapca veli¬ kega duhovnika in mu odseka uho. 52 Tedaj mu veli Jezus: Vtakni meč svoj na mesto njegovo; kajti vsi, ki primejo za meč, z mečem poginejo. 53 Ali meniš li, da ne morem prositi Očeta svojega, in poslal bi mi takoj več nego dvanajst legijonov angelov ? 54 Kako bi se pa izpolnila pisma, ki pričajo, da mora tako biti? 55 V tej uri reče Jezus ljudstvu: Kakor na razbojnika ste prišli z meči in koli, da bi me ujeli! Vsak dan sem sedel pri vas, učeč v templju, in niste me prijeli. 56 Toda vse to se je zgodilo, da se izpolnijo pisma prorokov. Tedaj ga vsi učenci zapustč in pobegnejo. 57 Tisti pa, ki so Jezusa ujeli, ga odpeljejo k velikemu duhovniku Kaj fu, kjer so se zbrali pismarji 68 Sv. Matevž, pogl. 26. in starejšine. 58 A Peter gre oddaleč za njim, do dvora velikega duhovnika, in stopi vši noter, sede k služabnikom, da vidi konec. 59 Višji duhovniki in ves veliki zbor so pa iskali krivega pričevanja zoper Jezusa, da bi ga izročili smrti, 60 a ne najdejo ga, dasi pristopi mnogo laž¬ nivih prič. Naposled pa pristopita dva 61 in rečeta: Ta je rekel: Jaz morem podreti svetišče Božje in ga v treh dneh sezidati. 62 In veliki duhovnik vstane in mu reče: Ne odgovarjaš li ničesar? Kaj pričajo ti zoper tebe? 63 Jezus pa je molčal. In veliki du¬ hovnik mu reče: Zaklinjam te pri živem Bogu, povej nam, ali si ti Kristus, Sin Božji? 64 Jezus mu reče: Ti si rekel. Toda pravim vam: Odslej boste videli Sina človekovega, da sedi na desnici moči Božje in da prihaja na nebeških oblakih. 65 Tedaj raztrga veliki duhovnik oblačila svoja, rekoč: Boga je pre¬ klel; kaj nam je še treba prič? Glejte, ravnokar ste slišali kletvino njegovo. 66 Kaj se vam zdi? Oni pa odgovore in reko: Smrti je vreden. 67 Tedaj mu pljujejo v obraz in ga bijejo s pestmi; a drugi ga tolčejo po licu, 68 govoreč: Prorokuj nam, Kristus. Kdo je, ki te je udaril? 69 Peter pa je sedel zunaj na dvorišču. Pa pristopi k njemu neka dekla in reče: Tudi ti si bil z Jezusom Galilejcem. 70 On pa zataji pred vsemi, rekoč: Ne vem, kaj praviš. 71 Ko pa odide v preddvorišče, ga ugleda druga in reče tistim, ki so bili tam: Tudi ta je bil z Jezusom Nazarečanom. 72 In zopet zataji s prisego: Ne poznam tega človeka. 73 Malo potem pa pristopijo tisti, ki so tu stali, in reko Petru: Re- 69 Sv. Matevž, pogl. 26. 27. snično, tudi ti si izmed njih, saj te že govorica tvoja izdaja. 74 Tedaj se začne rotiti in prisegati: Ne po¬ znam tega človeka. In precej zapoje petelin. 75 In Peter se spomni besede Jezusove, ki mu je bil rekel: Preden petelin zapoje, me zatajiš trikrat. In gre ven in se bridko razjoka. Poglavje 27. Ko pa napoči jutro, posvetujejo se vsi višji du¬ hovniki in starejšine ljudstva zoper Jezusa in skle¬ nejo , da ga izroče smrti. 2 In ga zvežejo in odpeljejo ter izroče deželnemu poglavarju Pilatu. 3 Tedaj se Juda, izdajalec njegov, videč, da so ga obsodili, skesa in vrne trideset srebrnikov višjim duhovnikom in starejšinam, 4 rekoč: Grešil sem, da sem izdal nedolžno kri. Oni pa reko: Kaj nam mar? Ti glej! 5 In vrže srebrnike v svetišče in pobegne; ter odide in se obesi. 6 Višji duhovniki pa vzemo srebrnike in reko: Ne smemo jih dejati v tempeljski zaklad, ker so krvav denar . 7 Posvetovali so se pa in kupili zanje lončarjevo njivo za pokopališče tujcem. 8 Zato se imenuje tista njiva «Krvava njiva» do današnjega dne. 9 Tedaj se je izpolnilo, kar je rečeno po proroku Jeremiju, ki pravi: «In vzeli so trideset srebrnikov, ceno cenjenega, ki so ga cenili nekateri sinov Izraelovih, 1 ° in so jih dali za lončarjevo polje, kakor mi je naročil Gospod». ' 1 A Jezus je stal pred poglavarjem. In vpraša ga poglavar, rekoč: Si ti kralj Judov? Jezus pa mu reče: Ti praviš . 12 In ko ga višji duhovniki in starej¬ šine tožijo, ne odgovori ničesar. 13 Tedaj mu reče 70 Sv. Matevž, pogl. 27. Pilat: Ne slišiš li, kaj vse zoper tebe pričajo? 14 In ni mu odgovoril ne na eno besedo, da se je poglavar zelo čudil. 15 Na praznik pa je imel poglavar navado, da je izpustil ljudstvu enega jetnika, katerega so hoteli, 16 Imeli so pa takrat glasovitega jetnika, ki mu je bilo ime Baraba. 17 Ko se torej zbero, jim reče Pilat: Katerega hočete, da vam izpustim? Baraba ali Jezusa, ki se imenuje Kristus? 18 Kajti vedel je, da so ga iz nevoščljivosti izdali. 19 Ko pa sedi na sodnem stolu, pošlje k njemu žena njegova, rekoč: Ničesar ne imej opraviti s tem pravičnim,kajti veliko sem pretrpela danes v spanju zavoljo njega. 20 A višji duhovniki in starejšine pregovore množice, naj zahtevajo Baraba, Jezusa pa pogube. 21 Pilat pa izpregovori in reče: Katerega teh dveh hočete, da vam izpustim? Oni pa reko: Baraba! 22 Reče jim Pilat: Kaj naj storim z Jezusom, ki se imenuje Kristus? Vsi mu reko: Križaj ga! 23 Poglavar pa reče: Kaj pa je hudega storil? Oni pa še bolj vpi¬ jejo: Križaj ga! 24 Ko torej Pilat vidi, da nič ne opravi, ampak da nastaja še večji hrup, vzame vode in si umije roke pred ljudstvom, rekoč: Nedolžen sem pri krvi tega pravičnega. Vi glejte! 25 In vse ljudstvo odgovori in reče: Kri njegova pridi na nas in na naše otroke! 26 Tedaj jim izpusti Baraba; Jezusa pa biča in izroči, naj ga križajo. 27 Tedaj vzemo poglavarjevi vojščaki Jezusa v sodno palačo in zbero nanj vso trumo; 28 ter ga slečejo in mu oblečejo škrlaten plašč. 29 In spleto krono iz trnja in mu jo denejo na glavo in trst v 71 Sv. Matevž, pogl. 27. desnico njegovo, ter poklekujejo pred njim in ga za¬ sramujejo, govoreč: Zdrav bodi, kralj Judov! 30 In pljujejo nanj in vzemo trst in ga bijejo po glavi. 31 In ko se mu nasmejajo, mu slečejo plašč in mu oblečejo njegovo obleko; ter ga odpeljejo, da ga križajo. 32 Gredoč pa iz mesta, naletč na človeka iz Ci- rene, po imenu Simona; tega prisilijo, naj mu ponese križ. 33 In ko pridejo na mesto, ki se imenuje Gol¬ gota, kar se pravi: Mesto mrtvaške glave, 34 mu dado piti vina mešanega z žolčem; in ko je okusil, ni hotel piti. 35 Ko ga pa razpno na križ, razdele obleko njegovo, metaje kocko. 36 Ter tam sedejo in ga stražijo. 37 In denejo mu nad glavo krivdo njegovo napisano: TA JE JEZUS, KRALJ JUDOV. 38 Tedaj križajo ž njim dva razbojnika, enega na desno in enega na levo. 39 A mimohodeči so ga preklinjali, majoč z glavami svojimi 40 in govoreč: Ti, ki podiraš svetišče in ga v treh dneh postavljaš, pomagaj sam sebi! Ge si Sin Božji, stopi s križa! 41 Enako so ga pa zasramovali tudi višji duhovniki s pismarji in starejšinami in govorili: 42 Drugim je pomagal, sam sebi ne more pomagati. Kralj Iz¬ raelov je, naj stopi sedaj s križa, in verovali mu bomo. 43 Zaupal je v Boga, naj ga reši sedaj, če ga ima rad; saj je rekel: Sin Božji sem. 44 Ravno tako sta ga zasramovala tudi razbojnika, ki sta bila ž njim križana. 45 Od šeste ure pa nastane tema po vsej zemlji do devete ure. 46 A okoli devete ure zavpije Jezus z močnim glasom, rekoč: Eli, Eli, lama sabahtani? 72 Sv. Matevž, pogl. 27. to je: Bog moj, Bog moj, zakaj si me zapustil ? 47 In ko slišijo to nekateri tistih, ki so tam stali, reko: Ta kliče Elija. 48 In precej pohiti eden izmed njih in vzame gobo in jo namoči z octom in natakne na trst, ter ga napaja. 49 Drugi pa pravijo: Pusti, da vidimo, če pride Elija in ga reši. 50 Jezus pa zopet zavpije z močnim glasom in izdahne duha. 51 In glej, pregrinjalo svetišča se pretrga na dvoje od vrha do tal; in zemlja se potrese, in skale se raz¬ pokajo, 52 in grobi se odpro in mnoga trupla svet¬ nikov, ki so bili zaspali, se obude, 53 in izšedši iz grobov po vstajenju njegovem, pridejo v sveto mesto in se prikažejo mnogim. 54 Stotnik pa in kateri so ž njim stražili Jezusa, videč potres in kar se je go¬ dilo, se zelo prestrašijo in reko: Resnično je bil ta Sin Božji. 55 Bile so pa tam in oddaleč gledale mnoge žene. Te so bile prišle za Jezusom iz Galileje in so mu stregle. 56 Med njimi je bila Marija Magdalena, in Marija, Jakobova in Jozejeva mati, in mati Zebe- dejevih sinov. 57 Ko se je pa zvečerilo, pride bogat človek iz Arimateje, po imenu Jožef, kije bil tudi sam Jezusov učenec. 58 Ta pristopi k Pilatu in prosi za Jezusovo truplo. Tedaj zapove Pilat, naj mu ga izroče. 59 In Jožef vzame Jezusovo truplo in ga zavije v čisto platno 60 in ga položi v novi svoj grob, ki ga je bil izsekal v skali, in privalivši velik kamen grobu na vrata, odide. 61 Bila je pa tam Marija Magdalena in druga Marija, sedeč grobu nasproti 62 Drugi dan pa, ki je za dnem pripravljanja, se zbero višji duhovniki in farizeji pri Pilatu, 63 go- 73 Sv. Matevž, pogl. 27. 28. voreč: Gospod, spomnili smo se, da je ta slepar, ko je še živel, dejal: Cez tri dni vstanem od smrti. 64 Zapovej torej, naj se grob zavaruje do tretjega dne, da morda ne pridejo učenci njegovi in ga ukra¬ dejo ter reko ljudstvu: Vstal je od mrtvih; in zadnje sleparstvo bo hujše od prvega. 65 Pilat pa jim reče: Vzemite stražo, pojdite, dobro zavarujte, kakor veste. 66 Oni pa odidejo in ko zapečatijo kamen,zavarujejo grob s stražo. Poglavje 28. Po sobotnem večeru pa, ko se je svital prvi dan tedna, pride Marija Magdalena in druga Marija, da pogledata na grob. 2 In glej, velik potres nastane; zakaj angel Gospodov je prišel z neba in pristopivši, odvali kamen od vrat in sede nanj. 3 Bilo je pa obličje njegovo kakor blisk in obleka njegova bela kakor sneg. 4 In od strahu pred njim strepetajo stražniki in postanejo kakor mrtvi. 5 Angel pa iz- pregovori in reče ženam: Ne bojte se! vem, da iščete Jezusa križanega. 6 Ni ga tu; vstal je namreč, kakor je rekel. Pridite in poglejte mesto, kjer je ležal Gospod! 7 In pojdite hitro in povejte učencem nje¬ govim, da je vstal od mrtvih; in glejte, pred vami gre v Galilejo, tam ga bodete videli. Glejte, povedal sem vam. 8 In naglo zapuste grob s strahom in z velikim veseljem in teko, da sporoče učencem nje¬ govim. 9 In glej, Jezus jim pride naproti in reče: Pozdravljene! One pa pristopijo in se oklenejo nog njegovih ter ga molijo. 10 Tedaj jim reče Jezus: 74 Sv. Matevž, pogl. 28. Ne bojte se! Pojdite, sporočite bratom mojim, naj gredo v Galilejo, in tam me bodo videli. 11 Medtem pa ko gredo, glej, pridejo nekateri od straže v mesto in naznanijo višjim duhovnikom vse, kar se je bilo zgodilo. 12 In oni se zbero s starejšinami in se posvetujejo, ter dado vojakom mnogo denarja, 13 rekoč: Recite, da so prišli po noči učenci njegovi in so ga ukradli, ko smo mi spali. ' 4 In če to izve poglavar, pomirimo ga mi, da boste vi brez skrbi. 15 Oni pa vzemo denar in storč, kakor so bili poučeni. In razglašena je ta beseda pri Judih do današnjega dne. 16 Enajsteri učenci pa odidejo v Galilejo, na goro, kamor jim je bil Jezus ukazal. 17 In ko ga ugledajo, ga molijo; nekateri pa dvomijo. 18 In pri¬ stopi Jezus ter jim govori in reče: Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. 19 Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narode, krščujoč jih v ime Očeta in Sina in svetega Duha, 20 učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal. In glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta. J NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJI2NICA 00000048589