51 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V MAJU 2019 Climate in the World and Europe in May 2019 Tanja Cegnar a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v maju 2019 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Slika 1. Odklon temperature maja 2019 od majskega povprečja obdobja 1981–2010 (vir: Copernicus, ECMWF) Figure 1. Surface air temperature anomaly for May 2019 relative to the May average for the period 1981–2010. Source: ERA5 (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service). Slika 2. Odklon povprečne evropske mesečne temperature od povprečja obdobja 1981–2010, majski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 2. Monthly European-mean surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, from January 1979 to May 2019. The darker coloured bars denote the May values. Source: ERA5 (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service). N Agencija Republike Slovenije za okolje 52 Maj 2019 je bil na Portugalskem in večjim delom Španije ter na vzhodu Evrope nadpovprečno topel. Hladneje kot v povprečju obdobja 1981–2010 (slika 1) je bilo v širokem osrednjem pasu vse od severa do juga celine. Presežek nad dolgoletnim povprečjem je bil izrazit nad večjim delom Grenlandije, nad Baffinovimi in Ellesmerskimi otoki. Nad Grenlandijo je bil masni obrat iz pridobivanja v izgubljanje ledene mase zgodnejši kot običajno. Tudi v okolici Antarktike so bila območja z izrazito nadpovprečno majsko temperaturo, med njimi je izstopalo Weddellovo morje, manj pa Rossovo morje. Opazno nad povprečjem je bila temperatura tudi nad Aljasko, skrajnim zahodom Kanade, jugovzhodnimi ZDA, severozahodu in jugozahodu Afrike, daleč na zahodu in vzhodu delov Azije. Za dolgoletnim povprečjem je majska temperatura opazno zaostajala na območju, ki je segalo od jugozahoda ZDA nad vzhodno Kanado, nad osrednjo Azijo in delih Antarktike. Večina površine oceanov je bila nadpovprečno topla, bila pa so tudi območja z negativnim odklonom. Slika 3. Tekoče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 3. Running twelve-month averages of global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, based on monthly values from January 1979 to May 2019. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2018. Source: ERA5 (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) Agencija Republike Slovenije za okolje 53 V svetovnem merilu je bil maj 2019 opazno toplejši kot v povprečju obdobja 1981–2010. Maj 2019 je bil: • 0,52 °C toplejši kot v povprečju 1981–2010; • drugi najtoplejši maj v nizu razpoložljivih podatkov; • približno 0,06 °C hladnejši od maja 2016, ki je najtoplejši maj doslej. Povprečna temperatura Evrope je bolj spremenljiva od svetovne povprečne temperature. V evropskem povprečju (slika 2) so največji odkloni opazni v zimskem času, ko se lahko vrednosti iz meseca v mesec močno razlikujejo. Maj 2019 je bil v Evropi skoraj enako topel kot v povprečju obdobja 1981–2010. Najtoplejši doslej je bil maj 2018 z odklonom 2,5 °C. Dvanajstmesečno povprečje zgladi kratkotrajnejše odklone. Dvanajstmesečno obdobje od junija 2018 do maja 2019 je na svetovni ravni 0,50 °C toplejše od povprečja obdobja 1981–2010. Doslej najtoplejše dvanajstmesečno obdobje je bilo od oktobra 2015 do septembra 2016 z odklonom 0,66 °C. Če želimo razmere primerjati s predindustrijsko dobo moramo odklonu od obdobja 1981–2010 prišteti 0,63 °C. Primerjava s predindustrijsko dobo je zelo pomembna za pogajanja v okviru Konvencije o podnebnih spremembah v okviru ZN. V letu 2018 je Mednarodni odbor o podnebnih spremembah izdal poročilo, ki je izpostavilo možnost omejitev naraščanja povprečne svetovne temperature na 1,5 °C, vendar bi morali za uresničitev tega cilja močno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Svetovni voditelji so se sicer dogovorili o nujnosti omejitvi dviga na 2 °C, a sedanje zaveze za to ne zadostujejo. Povprečna majska temperatura na svetovni ravni je bila 1,1 °C nad predindustrijsko ravnijo. Dvanajstmesečno povprečje od junija 2018 do maja 2019 za ozemlje Evrope je bilo 1,2 °C višje od povprečja v obdobju 1981–2010. Morski led Slika 4. Levo: povprečni ledeni pokrov maja 2019. Oranžna črta označuje rob povprečnega majskega območja ledu v obdobju 1981–2010. Desno: odklon arktičnega morskega ledu glede na majsko povprečje obdobja 1981–2010 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF). Figure 4. Left: Average Arctic sea ice cover for May 2019. The thick orange line denotes the climatological sea ice edge for May for the period 1981–2010. Right: Arctic sea ice cover anomalies for May 2019 relative to the May average for the period 1981–2010. Data source: ERA5. (Credit: Copernicus Climate Change Service / ECMWF) Agencija Republike Slovenije za okolje 54 Maja 2019 je morski led prekrival manjše območje kot v povprečju obdobja 1981–2010 tako na severnem kot tudi na južnem polarnem območju. Površina arktičnega morskega ledu je bila 12,1 milijona km 2 , kar je 1,2 milijona km 2 oz. 8,9 % pod majskim povprečjem obdobja 1981–2010. To je bila druga najmanjša površina od začetka primerljivih podatkov v letu 1979. Najmanjša površina je bila maja 2016, maj 2018 se je uvrstil na tretje mesto. Odklon od običajnih ledenih razmer je kazal na podpovprečen ledeni pokrov nad precejšnjim delom Arktičnega oceana, najbolj očitno v bližini Beringove ožine, nad Beaufortovim morjem in Baffinovim zalivom. Negativen odklon je bil opazen tudi v Danski ožini in Barentsovim morjem. Na Arktiki po letu 2000 prevladuje negativen trend razsežnosti morskega ledu. Največji negativni trendi so bili opazni poleti in jeseni v zadnjih nekaj letih, poleg tega zadnja leta opažamo tudi razmeroma majhno razsežnost morskega ledu pozimi, ko morski led prekriva največje območje. Slika 5. Antarktični ledeni morski pokrov maja 2019, oranžna črta označuje povprečno lego roba morskega ledu v majskem povprečju obdobja 1981–2010. Desno: odklon arktičnega morskega ledu od majskega povprečja obdobja 1981–2010 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 5. Antarctic sea ice cover for May 2019. The thick orange line denotes the climatological ice edge for May for the period 1981–2010. Right: Antarctic sea ice cover anomalies for May 2019 relative to the May average for the period 1981–2010. Data source: ERA5. (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) Površina antarktičnega morskega ledu je bila maja 2019 8,9 milijona km 2 , kar je 1,6 milijona km 2 oz. 15,3 % manj od majskega povprečja v obdobju 1981–2010. To je bila najmanjša površina od začetka primerljivih podatkov v letu 1979. Maja 2019 se je nadaljevalo zaporedje podpovprečne površine morskega ledu, ki traja že tri leta. Odkloni od običajnih razmer okoli Antarktike kažejo izmenjavo območij s pozitivnim in negativnim odklonom. Ta vzorec velikokrat opisujejo kot zonalno valovno število 4. Vzhodni del Weddellovega morja je bil večino meseca brez ledu. Nadpovprečno je bil zaledenel del Južnega Atlantika, Rossovo in Bellinghausenovo morje. Na Antarktiki prevladuje variabilnost nad trendom. Epizode z nadpovprečno veliko morskega ledu so bile v obdobjih 2007–2009 in 2013–2015. Zadnja tri leta je območje prekrito z ledom opazno manjše kot v dolgoletnem povprečju. Negativni odkloni novembra in decembra 2016 so bili največji v primerjavi s katerim koli mesecem v obstoječem nizu podatkov, to je od leta 1979. Agencija Republike Slovenije za okolje 55 Slika 6. Odklon z morskim ledom pokritega Arktičnega (zgoraj) in Antarktičnega (spodaj) območja v obdobju od januarja 1979 do maja 2019 v primerjavi s povprečjem za ustrezne mesece v obdobju 1981–2010 v milijonih km 2 . Temnejši stolpci označujejo majske odklone (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF). Figure 6. Area of the Arctic (upper) and Antarctic (lower) covered by sea-ice, for the period January 1979 to May 2019, shown as monthly anomalies relative to 1981–2010. The darker coloured bars denote the May values. Source: ERA5 (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service