Eksotični park na Eafutu pri Novi Gorici Pare Exotique de Rafut de Nova Gorica (Slovenie) Jožica GOLOB-KLANČIČ, dipl. ing. hort. YU-65000 Nova Gorica, Cankarjeva 5 UDK 712.253 : 58.006 : 502.75 (497.12) (045) = 863 IZVLEČEK RESUM:^ Eksotični park na Rafutu pri Novi Le jardin exotique de Rafut pres de Gorici je bil leta 1952 razglašen za na- Nova Gorica a ete proclame curiosite ravno znamenitost. Zaradi izjemno ugo- naturelle en 1952. En raison des condi- dnih klimatskih in edafskih razmer tions climatiques et du sol extremement rastejo v njem številne vrste grmovja favorables, dans ce jardin croissent de in drevja, med njimi mnoge za naše nombreuses especes de buissons et podnebje redke eksote. Del parka, ki je d'arbres, dont beaucoup de plantes zasebna lastnina, ni oskrbovan, ponekod exotiques, rares pour notre climat. Une so parkovne rastline pregoste, vedno partie du jardin, qui est en propriete bolj se bohotijo pleveli in bambus, privee, n'est pas soignee; par endroits. Avtorica predlaga nujne sanacijske ukre- les plantes y sont trop denses, les ma- pe, s katerimi bi izboljšali sedanje uvaises herbes et le bambou y foiso- stanje v parku. nnent de plus en plus. Pour Fameliora- tion de Tetat actuel du jardin, Tauteur propose des mesures d'assainissement urgentes. UVOD Pričujoči članek je pravzaprav nekakšen izvleček iz obširnega elaborata »Študija sedanjega s tanja spodnjega rafutskega parka in predlog sanacije«, ki je bil poleti 1967 izdelan na Zavodu za spomeniško varstvo Gorica. S tem elaboratom kakor tudi s pričujočim člankom smo poizkušali osvetliti problem nezadržnega propadanja enega izmed najlepših biserov med slovenskimi bota- nično-hort ikulturnimi spomeniki, eksotičnega parka na Rafu tu pr i Novi Gorici. Res je, da je Nova Gorica že v primorski klimatski regiji, vendar so na Rafutu zrasli nekater i pr imerki redkih eksot, ki bi j ih zaman iskali kjerkoli drugje v naši republiki, tudi na Primorskem. Obstoj in b u j n a rast teh eksot je bil tu pogojen z izredno ugodno mikroklimo, z ustrezno pedološko podlago in pr imernimi hidrološkimi razmerami. Čeprav park kot celota nima kakih posebnih umetniško-kompozicijskih vrednot, je bil v letu 1952 razglašen za naravno znamenitost. Zavarovanje je vsekakor zaslužil zaradi lepega števila za naše podnebje redkih eksot, izmed katerih bi lahko izbrali neka j pravih dragocenosti — zaradi izredno lepo oblikovanih habitusov kot tudi zaradi dimenzij, ki j ih dosegajo. NASTANEK PARKA IN NJEGOVA ZGODOVINA Rafutski park je nastal v dobi, ko se je v parkovnem oblikovanju tudi pr i nas začela močneje uvel javl jat i ideja eksotizma. Prvi parki, polni raznih eksot, so nastali nekako sredi devetnajstega stoletja na južnih obalah Franci je (zlasti na Ažurni obali) in po i tal i janskih obmorskih kra j ih (okoli San Rema in drugod). Pr i nas se je ta zamisel uveljavila nekoliko kasneje, v drugi polovici pre jšnjega stoletja. Rafutski park s skupno površino okrog 3 ha je zasnoval proti koncu 19. stol. neki avstri jski general. Polovico parka je kasneje prodal nekemu arhitektu, ki je tam zgradil orientalski dvorec, in ta del parka je danes splošno ljudsko premoženje v oskrbi Zavoda za zdravstveno varstvo Gorica ter še kar primerno vzdrževan. V tem sestavku se bomo zadržali le pri prvi polovici parka, ki je danes zasebna lastnina tu j e državljanke. Razumljivo je, da sedanja lastnica nima interesa izdajati denar za vzdrže- van je in u re jan je parka, marveč ra j e goji tu zelo donosno kulturo — bambus, ki redko k je uspeva tako dobro kot ravno tu. Tako se torej v tem delu parka nenadzorovano širi bambus, ki ogroža in uničuje dragocene eksote in iz dneva v dan zmanjšuje vrednost tega botanično- hor t ikul turnega spomenika. Poleg tega se širijo tod seveda še pleveli, ki pro- dirajo iz bližnjega gozda. SL. 1 — Primer goste zaraščenosti parka. V srea ni zimzelena magnolija. FIG. 1 — Exemple d'une trop dense couverture du pare. Au milieu magnolia ä feuilles persistantes. NARAVNE RAZMERE Za ilustracijo na j naveciem nekaj podatkov iz klimatološke študije Kme- ti jske zadruge Šempeter za območje Biljskih gričev, ki so klimatsko relativno blizu Rafutu . Tod je letno več kot 2000 sončnih ur, povprečna letna oblačnost pa je 48 Vo. Povprečna letna temperatura je 13,P C, s rednja temperatura v dobi rasti je 18,4® C. Vegetacijska doba t ra ja od 15. marca do 30. oktobra. Vsota letnih pada- vin je 1520 mm, od tega 992 mm v dobi rasti. Poletne padavine pr iha ja jo v nali- vih, kadar pa nastopi jadranski ali genovski ciklon, pada dež zelo zmerno. Snega je malo. Letno so povprečno 4 snežni dnevi, sneg sproti kopni. Slane nastopajo od 1. novembra do 15. marca, izjemoma še prve dni aprila. Izmed vetrov pihajo tod bur ja , sever in široko. B u r j a p r iha ja po Vipavski dolini, piha najpogosteje pozimi in ima 2/3 manjšo hitrost kot v Ajdovščini, k je r je na jvečja hitrost 152 km/h. Široko prinaša jeseni toplo vreme in piha od morja. SL. 2 — Mogočna stebrasta ci- presa je visoka kakih 20 m. Je zdrava in pravilno obliko- vana. FIG. 2 — Enorme cypres de 20 metres de hauteur. II est sain et bien forme. SL. 3 — Situacijski načrt spodnjega parka na Rafutu pri Novi Gorici FIG. 3 — Plan General du pare exotique de Rafut pres de Nova Gorica ^ iglavci (conjferesj Q listavci (arbres ä feuilles) ^ grmičevje (trousailles) ^ sadno drevje (arbres fruitiers) ^ palme (palmiers) liff- bambus (bambou) o 10 20 30 40 50 m AVTORICA (AUTEUR) JOŽICA GOLOB-KLANÖIÖ DIPL ING. HORT. Take so torej poglavitne posebnosti v Biljskih gričih. Na Rafu tu pa je klima še precej bolj mila. Temu je vzrok zlasti to, da leži park na jugoza- hodnem pobočju Kostanjevice, ki je dobro zavarovano pred vplivi s severa, zlasti pred bur jo iz Vipavske doline. Pobočje je odprto v Furlansko nižino, od koder p r iha ja jo vplivi mediteranske klime. Rahla nagnjenost terena onemogoča nastanek vsakršnih mrazišč in osončenost je tako še večja. Bur ja tu ne doseže hitrosti, ki bi bila večja od 10 km/h. Splomladi in jeseni piha tu blagodejni široko. Snega tu skorajda ni, niti ni slane. Geološka podlaga je tu dobro topni fliš, ki da je dobro in hranl j ivo prst. Vlažnost terena je precejšnja, saj v parku priteka na dan studenček, ki odteka nato po površju. Tako so na tem prostoru izredno ugodne življenjske razmere za številne občutljive in žlahtne rastlinske vrste; zavetna lega, velika množina toplote in vlage ter izredo mile zime. Vse fotografije je prispevala avtorica članka. SL. 4 — Srebrna atlantska cedra je visoka 16 m, višina debla brez vej je 8 m, širina krošnje pa 14—15 m. FIG. 4 Cedre atiantique argente de 16 metres de hauteur. Le tronc sans branches a 8 metres de hauteur, la cöuronne de Tarbre a 14 ä 15 metres de diametre. S e z n a m r a s t l i n s k i h v r s t v R a f u t s k e m p a r k u (številka v oklepaju pomeni število primerkov posamezne vrste) Drevesa — iglavci: 1. Cedrus atlantica (2) 2. Cedrus atlantica »Glauca« (2) 3. Cedrus deodara (9) 4. Cupressus arizonica (3) 5. Cupressus torulosa (57) 6. Cupressus sempervirens »Stricta« (4) 7. Cupressus sempervirens (2) 8. Taxodium sp (1) 9. Thuja gigantea (1) 10. Cryptomeria japonica »Elegans« . . . . . . (3) 11. Chamaecyparis nootkatensis (1) 12. Juniperus virginiana (2) 13. Cunninghamia lanceolata . (1) 14. Lihocedrus decurrens (3) 15. Ahies pinsapo »Argentea« (1) 16. Taxus haccata (12) 17. Cephalotaxus drupacea . (2) 18. Pinus pinea (4) 19. Pinus sp. (11) 20. Pinus strobus (2) 21. Pinus sp (2) 22. Ahies sp (2) Palme: 23. Chamaerops excelsa (79) Drevesa — listavci: 24. Magnolia grandiflora »Ferruginea« 25. Magnolia sp 26. Quercus ilex (1 27. Quercus sp 28. Quercus suher 29. Quercus rubra 30. Tilia grandiflora 31. Fraxinus ornus 32. Platanus sp 33. Juglans sp 24. Pterocarya fraxinifolia 35. Pawlovnia imperialis 36. Ostrya carpinifolia 37. Salix alba (4) 38. Cinnamomum camphora (1) 39. Umhellularia californica (1) 40. Ligustrum japonicum (13) 41. Prunus lusitanica (15) 42. Prunus cerasifera »Atropurpurea« (1) Grmovnice — iglavci: 43. Juniperus chinensis »Pfitzeriana« Grmovnice — listavci: (1) 44. Prunus laurocerasus (77) 45. Laurus nobilis (58) 46. Elaeagnus commutata (40) 47. Cercis siliquastrum (5) 48. Viburnum tinus (26) 49. Euonymus japonica (4) 50. Camellia japonica (1) 51. Abellia sp (2) 52. Ligustrum ibota (1) 53. Pittosporum tobira (1) 54. Eryobotria japonica (2) 55. Rhododendron ponticum (10) 56. Sorbaria sorbifolia . (2) 57. Spiraea bumalda (2) 58. Cornus baileyi (2) 59. Hex sp (1) 60. Jasminum sp (1) 61. Buxus sempervirens f . myrtifolia . . . . (mnogo) 62. Hibiscus syriacus (1) Poleg naštetih vrst so tu še naslednje, katerih število pa ni bilo ugoto- vljenö, ker so manj pomembne kot vrste ali kot primerki, ali pa zato, ker je nj ih število veliko in rastejo cesto v goščavah: 1. Populus tremula 11. Osmanthus fragrans 2. Catalpa bignonioides 12. Osmanthus heterophyllus 3. Celtis sp. 13. Hamamelis japonica 4. Ailanthus altissima 14. Weigela sp. 5. Robinia pseudoacacia 15. Philadelphus coronarius 6. Malus sylvestris 16. Forsythia intermedia 7. Diospyros lotus 17. Mahonia aquifolium 8. Sambucus nigra 18. Mahonia bealii 9. Clerodendrum trichotomum 19. Aucuba japonica 10. Cydonia oblonga 20. Syringa vulgaris 21. Viburnum opulus »Sterile« 33. Rosa sp. 22. Hydrangea macrophylla 34. Medeola sp. 23. Chimonanthus praecox 35. Wisteria sinensis 24. Ilex aquifolium 36. Hedera helix (tudi »Arborea« 25. Poncirus trifoliata 37. Clematis vitalba 26. Hypericum calycinum 38. Lonicera elei 27. Potentilla sp. 39. Rubus sp. 28. Buxus halearica 40. Tamus communis 29. Buxus sempervirens 41. Vinca minor 30. Buxus sempervirens 42. Vinca major f . albomarginata 43. Yucca filamentosa 31. Daphne altaica 44. Miscanthus sinensis 32. Choysia ternata 45. Cortaderia selloana R a z d e l i t e v n a o d d e l k e i n n j i h o v o p i s Zaradi večje preglednosti smo na situacijskem načrtu razdelili park na oddelke (a, b, c, d, e, f, g, h, i, j, k, 1). Iz istega vzroka smo s številkami zazna- movali le pomembnejše primerke dreves in grmov, z znaki pa so vrisane vse lesnate rastline v parku, ne glede na to, kakšno vrednost imajo (tudi tiste, ki so brez estetske vrednosti). Izpuščene so samo plevelne ovijalke, ki jih je v tem parku zelo veliko. a/l Ta prostor je precej na gosto porasel z grmovjem, manjšim in srednjim drevjem, ki se med seboj prerašča in prepleta, tako da so starejši in večji grmi pri tleh goli, mlajši pa so nepravilno oblikovani. a/2 Ta del je v glavnem zaraščen z bambusom (Phylostachis sp.) vmes pa so: robida, kosteličevje, bršljan, srobot, nekaj je tudi robinije. Prostor je skoraj neprehoden. Tu je zelo lepo raščena srebrna atlaška cedra in močvirska cipresa, ki pa je vsa obdana od plevela. b/1 V oddelku b/1 je nekaj starih in izrednih črnik in nepalskih cipres, ena tisa, ena lepa stebrasta cipresa in kafrovec, ki ga duši okolno grmovje. Tu je precej palm (med njimi tudi stare), sicer pa se grmičevje (lovor, lovorikovec, zimze- lena brogovita in drugi) med seboj močno prepleta, tako da je ponekod že neprehodna goščava. b/2 Ves prostor je porasel z bambusom. Vmes je nekaj (mogočnih) dreves čr- nike, umirajoča cefalotisa in devet v vrsto posajenih starejših tis. Ta oddelek zajema dvorišče, na katerem je lepa zlata velečvetna magno- lija (Magnolia grandiflora). illÄii SL. 5 — Stari plutovec raste v goščavi, bršljan in srobot se vzpenjata po njem in prera- ščata skoraj vso krošnjo. Deblo je močno poškodovano od trohnobe. FIG. 5 — Le vieux liege croit au milieu du a tillis, le lierre et la clematite montent sur lui et couvrent presque toute sa couronne. Le tronc de l'arbre est lese par la putre- faction. d / l Tu (ob vhodu skozi železna vrata) je bil geometrično oblikovan parter . Nekdaj gojeni in pozneje sem prineseni grmi so čisto podivjali, tako da je sedaj tu le še težko prehodna goščava, v kateri so pa jasno vidni obrisi s pušpanovo živo mejo obrobljenih gredic. d/2 V tem oddelku je v glavnem sadno drevje, neka j vinske t r te in manjša njivica. Tu je tudi srebrna španska jelka, delno poraščena z bršl janom. Lep gozdiček nepalskih cipres, med kater imi nekatere dosegajo izredne dimenzije, v n jem pa stoji kal ifornijska umbelulari ja , ki je zdrava, a ima zaradi prit iska soseščine le enostransko razvito krošnjo. Ves prostor je v glavnem gosto zaraščen z grmovjem in drevjem, ki se prepleta, vmes pa je tudi mnogo plevelnih ovijalk. Tu so: dva troigličava bora, kater ih eden je zdrav (le brš l jan ga porašča), drugi pa se suši, arizonska cipresa, stebrasta cipresa, itd. SL. 6 — Petoigličavi bor je na pol suh, deblo je poraslo z bršljanom, raste pa v precej- šnji goščavi. FIG. 6 — Pin ä cinq feuilles est ä moitie desseche, le tronc est convert du lierre. II croit dans un dense taillis. Del tega oddelka je preraščen z grmovnato goščavo, del z bambusom, v enem delu pa je sadovnjak. Tu izvira studenček. Med bambusom je nekaj veleč vetnih magnolij , na pol živa kameli j a in drugo. h Tu je neka j najdragocenejših dreves: hras t plutovec, ves preraščen s ple- velom, v goščavi, krasno raščena atlaška cedra, rdeči hrast, platana in nepalska cipresa, vsi izrednih dimenzij. J e pa tu seveda mnogo ničvredne goščave in plevela. Del tega oddelka je preraščen z bambusom, del s plevelom in grmovnato goščavo. J e pa tu tudi neka j dragocenosti: s tari košati rododendroni, ki vsako leto bogato cvetijo, le plevel jih iz leta v leto bolj ogroža, bu jna srebrna atlaška cedra, katere krona je več ko 10 m široka, lovorikovec (dva grma skupaj, p remer krošnje okoli 7 m) in grm lovor j a, visok kakih 8 m in širok približno 5 m. j V tem oddelku je stala naj lepša nepalska cipresa tega parka (premer debla v prsni višini več ko 80 cm), ki jo je zlomila bur j a poleti 1967. Tu stoji več lepih nepalskih cipres, velecvetna magnolija, vrsta hrasta in več izrednih primerkov lovor j a in lovorikovca. k Grmovje je tu ustvarilo skoraj neprehodno goščavo (lovorikovec, lovor, brogovita itd.), med katero vedno bolj prodira bambus, v n j e j pa sta še na pol živ Cephalotaxus in ob n jem palma. 1 V tem na jmanjšem oddelku je le stara tisa, ki jo prerašča plevel in jo duši bolj vitalno grmovje. POVZETEK OPISA SEDANJEGA STANJA Iz opisa sedanjega s tanja posameznih oddelkov je razvidno, da je ves park bolj ali man j zapleveljen in da bambus zavzema čedalje večje površine. Poleg bambusa in plevela (razne vspenjalke, nekatere vrste drevja in grmovja) mars ik je tudi sadno drevje odvzema življenjski prostor parkovnim rastl inam. Plevel pa se vedno bolj širi tudi na t ravnate površine, ker sedanjega načina košnje ne usmer ja vzdrževanje parka, ampak samo gospodarsko izkoriščanje. Zato se košene površine iz leta v leto manjšajo, vzporedno pa se večajo zaple- veljene in bolj ali man j težko prehodne površine. Marsikje so parkovne rast l ine pregoste in se med seboj dušijo. Zlasti velja to za nekatere zelo redke pr imerke (kuningamija, kafrovec, Cephalotaxus). Nekatere parkovne rastline, zlasti s tarejše drevje, so močno prizadete od bolezni ali elementarnih poškodb (klek, hrast pluto vec, nepalska cipresa). Neredko se posamezni dragoceni pr imerki dušijo v goščavi bambusa in je resna nevarnost, da jih bo ta popolnoma uničila. Od lastnosti posameznih rastlin je odvisno, ali bodo propadale zelo hitro (Cephalotaxus, kamelija, rodo- dendron), ali pa nekoliko počasneje (magnolija, kriptomerija). Marsikje je opaziti sledove nepravilnega vrednotenja posameznih žlahtnih rastlin, npr. grobo obsekavanje in lomljenje vej rododendona in drugih. Lahko rečemo, da večina rastl in v tem parku vedno bolj izgublja svojo estetsko vrednost ter zdravstveno propada. O izredno ugodnih edafskih in klimatskih razmerah na tem zemljišču pa priča dejstvo, da se posamezne tipične primorske rastline tu na veliko razmnožujejo spontano iz semena (palma, lovoriko vec, lovor, oljčica) in je čutiti močno težnjo k razš i r janju . Zlasti sejancev oljčice in lovorikovca je tu na tisoče. NUJNI SANACIJSKI UKREPI Naj naštejem neka j na jnu jne j š ih sanacijskih ukrepov, ki bi izboljšali sedanje s tanje parka kot celote in posamezne dragocenosti rastlin in tem podaljšali življenjsko dobo. 1. Površine, ki jih zavzema bambus, je vsekakor treba skrčiti, zlasti je treba osvoboditi površine v bližini nekaterih okrasnih rastlin (rododendron, ma- gnolija, kriptomerija, pacipresa, močvirska cipresa, Cephalotaxus). 2. Obvezno je treba razredčiti pregoste sestoje grmovja, k jer se rastline dušijo, posebno pa tam, kjer grmovje uničuje dragocene primerke ali jim zmanjšuje estetsko vrednost (kuningamija, Cephalotaxus, pterokarija, kafro- vec, alta j ski volčin, magnolije, hrast plutovec, tise). 3. Čim hitreje je treba opraviti sanitarno sečnjo bolnih rastlin, ki jim ni več pomoči in ki so vir rastlinskih bolezni (npr. klek), oziroma jih preparirati na način, ki bi preprečil šir jenje bolezni. 4. Hrastu plutovcu je treba takoj plombirati duplo, ki vedno bolj uničuje samo drevo in je vir okužbe za okolico. 5. Vse parkovno drevje in grmovje je treba očistiti plezajočega plevela (kosteličevje, srobot, robida, bršljan). 6. Na vsem območju parka je treba posekati vse ničvredno in plevelno divje grmovje in drevje (zlasti robinijo, dren, pa jesen itd.), ki dela škodo žlahtnim rastlinam ali zmanjšuje estetsko vrednost parka kot celote. 7. Posekati oziroma izkopati je treba vse manjvredno parkovno grmovje, ki odvzema prostor dragocenejšim ali lepše raščenim primerkom grmovja in drevja. 8. Presaditi je treba vsa mlajša drevesa (ali grme), ki imajo sicer veliko estetsko vrednost, vendar jim soseščina drugih rastlin ogroža rast (atlaška cedra, kriptomerije, jelki). 9. Povsod, k jer sadno drevje zavira rast parkovnega ali je izvor rastlinskih bolezni, ga je treba razredčiti oz. izsekati. 10. Travne površine je treba pogosteje in bolj skrbno kositi. 11. Bambusovo kulturo je treba stalno negovati in odstranjevati iz nje plevel. Ravno tako je treba spremljati in omejevati njeno širjenje. 12. Stalno je treba spremljati razvoj rastlinskih bolezni in škodljivcev in, kadar je potrebno, ukreniti vse, da se žlahtna vegetacija obvaruje škode. POVZETEK Pričujoči članek je izvleček iz obširnega elaborata »študija sedanjega stanja spodnjega rafutskega parka in predlog sanacije«, ki je bil poleti 1967 izdelan na Zavodu za spomeniško varstvo Gorica in poizkuša osvetliti propadanje tega horti- kulturnega spomenika, ki je zavarovan z republiško odločbo. Park je odsev eksotizma v parkovnem oblikovanju, ustvaril pa ga je bil neki staroavstrijski general konec prejšnjega stoletja. Polovica tega parka je sedaj splošno ljudsko premoženje, polovica pa je privatna last in ta nevzdržno propada, članek se nanaša le na to zadnjo polovico. Klimatološki in pedološki pogoji so tu izredno ugodni, zato so se tu razvili nekateri izredno lepi primerki občutijvih eksot. Tako je tu cel gozd Cupressus torbulosa, ogromen Quercus suber (ki ga prerašča plevel), več Magnolia grandi- flora, en Cinnamomum camphora (ki ga duši konkurenca), Camellia (ki jo uničuje plevel in bambus), nekaj izrednih ceder, tudi srebrna atlantska, Taxodium sp., Qercus rubra ogromnih dimenzij, Umbellularia californica (ki jo tudi duši konku- renca), več ogromnih Quercus ilex, izredni primerki rododendrona in še več drugih. Spontano pa se tu množijo iz semena palme (Chamaerops humilis), Laurus nobilis, Prunus laurocerasus in Elaeagnus cummutata. Sejancev je na tisoče. 4 Varstvo narave V parku se na veliko razrašča bambus in drugi pleveli, ki močno zmanjšujejo estetski videz parka kot tudi njegovo vitalnost. Zato je bilo v predlogu sanacije naglašeno, da se mora ekspanzija bambusa stalno omejevati in seveda na vsem prostoru stalno uničevati plevel. Posamezne dragocene poškodovane primerke pa je treba tudi sanirati, kakor tudi razredčiti parkovsko rastlinje povsod, kjer je pregosto. RESUME Get article est I'extrait d'un vaste expose — Etude sur I'etat actuel de la partie inferieure du pare de Rafut et proposition pour son assainissement — elabore ä Zavod za spomeniško varstvo de Gorica. L'expose traite le deperissement de ce monument horticole qui est protege par un decret de la Republique. Par son fagonnement le pare reflete I'exotisme. II a ete cree par un general autrichien vers la fin du siede passe. Le pare est en moitie la propriete commune, I'autre moitie menacee par le deperissement, est propriete privee. L'objet de cet article est I'etat des plantes qui croissent sur la partie privee de ce pare. Les conditions climatologiques et pedologiques tres avantageuses ont favorise la croissance de plusieurs exemplaires d'arbres exotiques. On y trouve une veritable foret de Coupressus torulosa, un immense Querqus suber (envabi par mauvaises herbes), plusieurs Magnolia grandiflora, un Cinnamonum camphor a (envahi lui aussi), une Camellia (envahie par mauvaises herbes et bambou), plusieurs cedres, parmi lesquelles une argentee atlantique, Taxodium sp., un Quercus rubra des di- mensions immenses, une Umbelularia californica, plusieurs Quercus ilex, des exemples extraordinaires de Rhododendron et plusieurs autres. De la semence germent tout spontanement des palmiers (Hamaerops humilis), Laurus nobilis, Prunus laurocerasus et Elaeagnus cummutata. On y trouve done des milliers des plantes germees de la semence. Le pare se couvre de bambou et d'autres mauvaises herbes qui gätent I'aspect esthetique du pare en reduisant aussi ,sa vitalite. Dans la proposition pour la sanation du pare on a accentue le besoin d'empecher I'expansion du bambou et d'exterminer les mauvaises herbes. Les exemplaires leses doivent etre assainis et la vegatation rarefiee dans les points les plus denses.