NO. 63 "n Ameriška Domovi ima /IM E P Kg /% lli— HO/W1F AMCRICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O , WEDNESDAY MORNING, MARCH 31, 1954 ŠTEV- LIV — VOL. LIV DULLES SVARI NASILNIKE PRED ZLOPOSLEDICAMI Rekel je, da bi moral svobodni svet nastopiti z združeno akcijo proti komunistični napadalnosti v Indokini in drugod v južnovzhodni Aziji. — For-moze Združene države ne bodo pustile na cedilu. — NEW YORK. — Državni tajnik Dulles je v ponedeljek dejal, da bi moral svobodni svet zavzeti “združeno akcijo”, da prepreči komnuistom zavoj e-vanje Indokine in vse južno-vzhodne Azije. “To bi utegnilo vsebovati resne rizike”, je rekel. “Toda te riskantnosti bi bile mnogo manjše od onih, pred katerimi bomo stali čez nekaj let, če se danes ne drznemo biti odločni in re-solutni.” Dulles je govoril ,s predhodno odobritvijo preds. Eisenhower-ja o komun, nevarnosti v Aziji. Eisenhower odobril govor Njegov poziv na združeno akcijo je bil še posebej odobren od predsednika na seji, ki sta jo imela Eisenhower in Dulles koncem preteklega tedna. Tajnik Dulles je rekel, da če dobe komunisti kontrolo nad kakim večjim delom Indokine, “potem je gotovo, da bodo izvedli enako agresijo tudi na-pram drugim .svobodnim ljudstvom v Aziji”, je rekel Dulles. Dalje je dejal, da hoče pojasniti ameriško pozicijo tako, da “bo vsak komunist vnaprej vedel, kam ga utegne privesti njegova agresija.” “Komunistična kontrola juž-novizhodne Azije bi pomenila veliko nevarnost Filipinom, Avstraliji in Novi Zelandiji, s katerimi deželami imamo mi pogodbe o vzajemni pomoči”, je 'dejal. Nepriznanje Rdeče Kitajske Dalje je rekel v svojem govoru, ki je bil prenašan po radiu rn televiziji, da Združene države nimajo namena diplomatsko prznati Rdeče Kitajske, niti ne glasovati za njen sprejem v organizacijo Združenih narodov. “Združene države ne bodo zamenjale ničesar za komunistične obljube.” Dalje je rekel da bi bila nesmisel misel, da bi Združene dr-žave pustile na cedilu kitajsko Nacionalistično vlado na Formo-2i ter tako “obodrile njeno lik-"vidacijo iz krvavih rok komunistov.” RotVedal je, da se zdaj bori ob ^rani indokitajskih komunistov .000 kitajskih komunistov in da kdo mnogo orožja, ki je bilo Naplenjeno komunistom, izdela-^ga v Škodovih tovarnah v Če- skoslovaški. v ^ekel je, da si svobodni svet eh miru, toda tega ni mogoče resnlčiti zgol z željo po miru. a mir je treba delati, načrtno ^eati”j je rebel. “Včasih je po-rebn0 vzeti nase riziko za izvo-evanje miru, kakor je potreben riZlko tudi He.” za izvojevanje voj- “izgledi za mir pa so navad- no boljši, če se potencialnemu fnasilniku vnaprej pove, kam ga utegne nasilnost privesti.” Nasilniki naj vedo, kaj jih čaka Nato je državni tajnik poklical v spomin besede, ki jih je izrekel lansko leto, ko je dejal, da če pošlje Rdeča Kitajska, svojo armado v Indokino, utegnejo nastati resne posledice, ki ne bodo omejene samo na Indokino. Rekel je tudi, da so se kitajski komunisti sicer izognili neposredne agresije napram Indokini, katero pa sicer podpirajo z vsemi sredstvo, katerih se ne more imenovati direktna vojna. -------o----- Težka letalska nesreča v Spokane; sedem ljudi ubilih Uničeni bombnik je bil največji na svetu in je stal pet milijonov dolarjev. SPOKANE, Wash. — Ogromni desetmotorni bombnik, ki se r t 7 je dvignil v zrak ob sončnem zahodu, je na Fairchild letališču strmoglavil na zemljo, pri čemer je bilo od desetih mož, ki so se nahajali v letalu, sedem ubitih. Bombnik, ki je bil največji na svetu in ki je stal pet milijonov dolarjev, je treščil na zemljo ob , kraju vzletnega konkretnega pasu ter pričel nemudoma goreti. Oni trije letalci, ki so odnesli življenje iz te nesreče, so morali ali splezati iz bombnika skozi kako odprtino, ali pa so bili vrženi iz njega. Kakšnega značaja so njihove rane, ni bilo takoj ugotovljeno. Gen. James Edmudson, poveljnik letalske divizije na tem letališču, je rekel, da je bilo o-paziti, ko se je bombnik dvignil v zrak, da ž njim ni vse tako, kakor bi moralo biti. Ni pa vedel povedati, Ikaj se je zgodilo'. Kmalu po strmoglavljenju so veliki bombnik objeli plameni. “Roosevelt je namenoma izvabil Japonsko v vojno” Novi grobovi Frank A. Rebner Od srčne kapi zadet je umrl na svojem domu na 1540 E. 222. St. Euclid, Ohio, Frank A. Reb-ner, star 68 let. Tukaj zapušča žalujočo1, soprogo Minnie, rojena Plieskatt hčer Lillian (poprej Moizuk) poročena Amidon v Madison, Ohio, in sina Frank R., 3 vnuke in 1 pravnuka. Rojen je bil v Nemčiji. Bil je v pokoju, poprej je bil zaposlen pri Cleveland Trencher Co. Pogreb se bo vršil v petek popoldne ob 1:30 uri iz Jas. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 450 E. 152. St. ter na Lakeview pokopališče. Jakob Troha Po' enomesečni mučni bolezni je preminul v St. Alexis bolnišnici Jacob (Jack) Troha, star 73 let, stanujoč na 14316 Thames Ave. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Therezijo, rojena Troha, doma iz Babnega polja, Stari trg; 4 sinove, Jack, ml. ki vodi Longfellow Market na E. 140. St.; Tony; Frank, ki vodi Grove-wood Food Market na 169. in Grovewood Ave. in John ter hčer Mary, omoženo Gibbons; 11 vnukinj; sestro Rose Vihtelic v Detroit, Mich. in več sorodnikov. Rojen je bil istotam kot soproga, kjer zapušča brata Antona in več sorodnikov. V Ameriki je bil 36 let. Bil je na pokoju; po-arej je bil zaposlen pri Fisher Body Co. 27. let. Bil je član Društva Waterloo Camp št. 281 W. O. W. in L. O. O. M. Col-linwood Lodge. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:45 uri iz Jas. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. v cerkev Marija Vnebovzetje ob 9:30 uri in nato na Calvarija pokopališče. Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov. 14 ranjenih na avtobusu HOT SPRINGS, Ark. — Tukaj je bilo več ali-manj ranjenih 14 oseb, ko je zdrknil s ceste avtobus, kateremu je odletelo tekom vožnje eno kolo. ------------o----- Iz raznih naselbin EVELETH, Minn. — Tu je u-mrla 28. marca 75 let stara Mrs. Tereza Urbiha, doma iz Loža na Notranjskem. Zapustila je štiri obroke in sestro Jennie Pe-trincic, ki živi na 1250 E. 58 St. Naj v miru počiva! ------o----- Adlai Stevenson zbolel DURHAM, N. C. — Adlai E. Stevenson, demokratski preds. kandidat v letu 1952, je ostal v tukajšnji bonišnici, ker ima neko boleizen na ledvicah. PONOVNA VODIKOVA EKSPLOZIJA V petek, 26. marca, so nekje na Tihem morju zopet detonirali vodikovo bombo. WASHINGTON. — Vlada je v ponedeljek naznanila, da je bila pretekli teden izvedena na Pacifiku ponovna vodikova ali hidrogenska eksplozija. Poročilo o eksploziji dostavlja: “V seriji teh eksplozij smo dobili informacije, ki so vitalne važnosti za narodmo obrambo.’* Naznanilo je bilo objavljeno ob času, ko zahteva javnost od predsednika Eisenhowerja, naj kaj več pove o destruktivni sili' hidrogenskih bomb. Kongresnik Holifield, demokrat iz Kalifornije in član odbora komisije za atomsko energijo, je izjavil, da je pisal pred-sedniiku, naj konča svetovno široko “zmedo, strah in konfuzi-jo”, ki je posledica hidrogenske eksplozije 1. marca, katera je bila prva v sedanji seriji poizkusnih eksplozij. Strahovita razkrajajoča moč tiste eksplozije je bila tako silna, da'je presenetila celo znanstvenike same, ki so bombo detonirali. Letalo strmoglavilo na zemljo; vsi, ki so bili v njem, so se rešili Rešitev šestih mož, ki so se nahajali v letalu, je bila naravnost čudežna. Tako trdi admiral Theobald, ki je ob času japonskega napada na Peari Harbor poveljeval tam flotili rušilcev. - Poveljnike oboroženih sil na Havajih je predsednik namenoma držal v nevednosti o obstoječih dejstvih. Theobaldove ugotovitve podpirata tudi dva druga admirala, katerih eden je slavni bivši poveljnik pacifične mornarice v drugi svetovni vojni — admiral William F. Halsey. WASHINGTON. — Admiral kot odlična častnika, ki sta bila Robert A. Theobald je obtožil;kot grešna kozla vržena volko-pofcajniega, predsednika Roose- ,vom zaradi stvari, nad katero velta, da je namenoma prisilil .nista imela kontrole. Delati Japonsko v vojno proti Združe- ^sta morala s tistim, kar jima je nim državam s tem, da je držal pacifič. mornarico v Pearl Harbor ju kot vado, da bi Japonci napadli Havajsko otočje. Admiral je dalje dejal, da je vrhovna komanda za gotovo vedela dva meseca, pred časom, da snuje Japonska napad na Pearl Harbor, da pa ni o tem nikoli obvestila vojaških poeljnikov na Havajih. Ta postopek je bil vsekakor posledice izrecnega u-kaza od strani predsednika F. D. Roosevelta, pravi admiral. Novi argument, kdo je prav za prav zakrivil nesrečo v Pearl Harbor ju, obravnava admiral v knjigi “The Final Secrets of Pearl Harbor, katere vsebina bo objavljena v reviji “U. S. News and World Report”. Knjiga sama bo izšla 28. aprila,. Dognanja uradnih preiskovalcev Osem uradnih preiskovalcev napada na Pearl Harbor, izvedenega 7. dec. 1941, je zvalilo večino krivde na armadnega in mornaškega poveljnika na otočju, gen. Walter C. Short-a in admirala H. E. Kimmel-a. Nihče njiju pa ni bil poklican pred preki sod, pač pa sta bila razrešena svojih dolžnosti in upokojena. Admiral Theobald je poveljeval flotili rušicev v Peart Har- AKRON, O.—Na tukajšnjem letališču je strmoglavilo na zem- borju, ko so ga Japonci napadi. Ijo dvomotorno letalo, v kate- Theobad poroča o prestreženih rem je bilo šest mož, ki so se ka- japonskih tajnih depešah in na-kor po čudežu vsi rešili. Pet je vodilih, katerih vsebina je bila prišlo iz letala skozi veliko od- (znana visokim uradnikom v prtino, ki je nastala, ko se je le- | Washingtonu, toda je niso ni-talo ob tresku na zemljo pre- J koli sporočili poveljnikom v klalo, šesti pa se je rešil skozi | Pearl Harbor j u. Del uvoda je prednje okno (windshield), ki napisal admiral Kimmel, ki pose je ob padcu letala razbilo. — itrjuje Theobaldova razkritja. Čim so bili vsi na prostem in na! Drugi del pa je napisal admiral varnem, je letalo eksplodiralo. Letalo, ki je bilo predelano iz bombnika, je krožilo nad letališčem, pripravljajoč se za pristan j e, ko je strmoglavilo na zemljo. William F. Halsey, odličen komandant pacifične mornarice, ki pravi: Najvidnejša vojaška mučenika “Jaz sem vselej smatral admirala Kimmela in gen. Shorta Kaj se dogaja v Egiptu in kakšen bo izid teh dogodkov? TD O ___ v • _ „ -_x . O pire- ■uanes in ponoči 0 hlačno in mrzlo. večinoma KAIRO, Egipt. — Po seji re- Čanju egiptovskih razvojev rekli, je celotni ondotni položaj zelo zapleten in nejasen in je težko razbrati, za kaj prav za prav gre. V boljše razumevanje situacije naj podamo v kratkih obrisih njen splošen gled: Vodilni mož egiptovske nekrvave revolucije, gen. Naguib, je na seji revolucionar, sveta nepričakovano1 izgubil vse svoje položaje. Vrnil ,se je v svojo vilo, kjer je bil nato dva dni v nekakšnem hišnem zaporu. Njegovi prijatelji iz revoluc. sveta pa so izdali medtem poseben volucionarnaga koncila je vlada poklicala na ulice vojaštvo, ki je pomagalo vzdrževati policiji red med demonstranti. Po seji se je predsednik Naguib odpeljal na letališče, poslovit se od svojega gosta, kralja Sauda iz Saudi Arabije. — Tam pa se je Naguib nenadoma onesveščen zgrudil, vendar si je kmalu spet toliko opomogel, da se je udeležil ponovne seje med koncilom in svojim civilnim kabinetom. Ob poteku celotne seje so bili ob Naguibovi strani zdravniki, ki so izjavili, da predsednik trpi od otrdenja žil, od visokega ^ Naguiba kot popolnoma brez- Toda dogodki so kmalu poka- boljša od internacije, izgona ali zali, da si je Naguib v razmero- celo zapora, pa so se poravnali, ma kratki dobi svoje oblasti Naguib je postal predsednik re-pridobil Pri ljudstvu znaten u- publike, njegov glavni nasprot-gled in njegovi nasprotniki so nik iz kroga vojaške klike pa morali požreti dober del očit- ministrski predsednik. Vsa stvar kov, katere so mu izrekli. Zače- je dobila še svojo posebno kro-lo je vreti, prišlo je do upora no ob priliki Naguibovega obis-manjše skupine konjeniških ofi- ka v Sudanu, kjer je bil ta tako cirjev, ki so ostali zvesti Nagu- priljubljeni mož sprejet na kaj ibu in revolucionarni svet, ka- svojevrsten način. Južni Sudan-terega priljubljenost je močno ci, ki so proti zdiružitvi z Egip- krvnega pritiska napetosti. m nervozne Kakor smo že včeraj ob poro- padla, je spoznal, da bi notranji spori med dovčerajšnjimi sodelavci lahko pomenil izgubo oblasti. K vsemu se je pridružil še interes do priključitve proglas, v katerem so prikaza- ' Sudana, katerega prebivalci vidijo v Naguibu svojega moža. Revolucionarni svet se je torej zopet na lepem premislil. — pomembnega moža, katerega so dvignili na površje samo kot figuro, ki jim je bil pri izvedbi puča proti Farotuku potrebna. tam, so namreč v Khartumu izzvali nemire, v katerih je bilo ubitih trideset ljudi, sam Naguib pa bi svojo sudansko ljubezen skoraj plačal z življenjem. Kdor pozna egiptske razmere in ljudi, mu ne bo težko uganiti, da je Abdel Nasser poljubljal Naguiba po njegovem imenova-Naguib je tudi spoznal, da je !nju za predsednika s škarjotskim vsaj majhna oblast še vedno Ipoljubom. bilo dano na razpolago, tako z ozirom na opremo kakor z ozirom na informacije. Ta dva sta naša najvidnejša vojaška mučenika.” Vzroke Rooseveltove akcije je iskati v nacijskem zavojevan ju Francije, pravi Theobald, ki nadaljuje: “Predsednik je bil trdno uver-jen, d-a se morajo Združene države boriti ob strani Velike Britanije, dokler je slednja še vedno aktivna bojujoča se sila, ali pa se bodo morale pozneje boriti same kot zadnja demokratska utrdba v nacijskem svetu.” “Toda Roosevelt je bil takrat — il. 1940 — soočen z dejstvom, da je bil izolacionizem prevladujoča misel po vsej deželi in da so bile naše oborožene sile slabotne ter kot take nepripravljene.” Koraki predsednka Roosevelta Da bi dosegel svoj smoter, je predsednik podvzel več korakov: 1. Uvedel je uspešnno kampanjo, da popravi stanje nepripravljenosti. 2. Nemčijo je izzival z mnogimi kršitvami nevtralnosti in neprimernim diplomatskim jezikom. 3. Na Japonsko je izvajal vedno močnejši diplomatsko - ekonomski pritisk ki je dosegel svoj višek 25. julija 1941, ko so Zdr. države, Velika Britanija in Holandska ukinile svojo trgovino z Japonsko ter jo ekonomfco skoraj popolnoma obkrožile. 4. Sklenil je s Churchillom dogovor medsebojne pomoči v slučaju, če bi bile Zddružene države, Vel. Britanija ali kaka druga država, ki bi ne bila niti v tej vojni, napadena v Pacifiku od Japonske. 5. Dne 26. nov. 1941 je končal washingtonsko konferenco z noto Japonski, katera nota ni dala Japonski ni-kake izbire razen kapitulacije ali vojne; v havajskih vodah je obdržal slabotno mornarico navzlic ponovnim obratnim nasvetom, kar je služilo samo enemu smotru: izvabiti Japonsko v presenetljiv napad. 7. Ta presenetljiv napad se je posrečil s tem da je odrekel havajskim poveljnikom neprecenljive informacije, ki so jih vsebovale razšifri-rane japonske depeše, iz katerih je bil razviden skorajšnji pričetek vojne in verjetni napad na Pearl Harbor.” * * * Zdaj ne more biti nobenega dvoma, da bodo te ugotovitve admirala Theobald a ustvarile velikanske debate in kontrover-ze po vsej deželi in po vsem svetu. Iz tega razloga smo tudi objavili admiralove trditve skoraj v celoti oz. v toliko, kolikor je o njih poročal tukajšnji dnevni tisk. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Petdeseta obletnica— V soboto ob 8:20 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Fr. Jakšiča v spomin 50. .obletnice njegove smrti. V bolnišnico— Mrs. Ljudmila Legan s Prosser Ave, hčerka poznanega g. Čoš, se je podala v St. Alexis bolnišnico na operacijo. Želimo ji skorajšnjega okrevanja! Vljudno ste vabljeni na SV. MISIJON pri Sv. Vidu v Clevelandu od 4. - 11. aprila 1954 Trideseti dan— V petek ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Frank Lavrich na 30. dan njegove smrti. Trideseti dan—- V petek ob 5:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Mary Debelak na 30. dan njene smrti. Podpredsednik Formoze TAIPEH. — Za podpredsednika Nacional. Kitajske je bil izvoljen premier Chen Cheng. Predsednik je Čangkajšek. Nova rdeča armada BERLIN. — Rdeča vlada Iztočne Nemčije bo te dni javila ustanovitev svoje armade 100 tisoč mož in novačenje 18-letni-kov. NAJNOVEJŠE VESTI WASHINGTON. — Kongres je včeraj dovršil zakonito akcijo za okrnitev davkov v vsoti skoraj bilijon dolarjev letno, nakar bo predsednik Eisenhower ta zakonski predlog najbrž še danes podpisal. WASHINGTON. — Senator Symington, demokrat iz Missouri, je obdolžil včeraj Pentagon, da zavlačuje obrambo in da zadržuje vitalne informacije, ki bi jih moral predložiti kongresu. FORT BRAGG, N. C. — Veliko transportno letalo, tako imenovani leteči vagon, je treščilo včeraj v vojaško jedilnico. Sedem ljudi je bilo ubitih. HILO, Havaji. — Vsled dveh močnih potresnih stresljajev je popokalo zidovje hiš in povzročilo, da so zaprli šole, cerkve in druge javne prostore. Iz vulkana Kilauea je šinil gost oblak dima in prahu. JERUZALEM.—Komisija Združenih narodov je obsodila državo Izrael zaradi napada na neko jordansko vas, kjer je bilo ubitih devet Arabcev. Komisija je pozvala Izrael naj kaznuje krivce. AMMAN, Jordan. — Jordanski kralj Hussein je pozval zapad-ne države, naj ukinejo svojo ekonomsko pomoč Izraelu. LONDON. — Tri zapadne velesile so se snoči zedinile, da bodo omilile kontrolo za trgovino s Sovjetsko zvezo, toda z gotovimi varnostnimi pridržki. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Združene države, ki nasprotujejo sprejemu Rdeče Kitajske v to organizacijo, so izjavile, da pekinški režim izrablja vojno kot orodje svoje narodne politike. Amersška Bommmu «as*aajsw 6117 Si Gl»ii A ve. SIEndereon 1-««S8 Ll.3 MSBEEESSmSSEOm Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $8.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.09, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $19.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. eno najnaprednejših v vsej Srednji Evropi, je odpor delav- neki ljudje, ki zbirajo za spome-stva povzročil zmanjšanje proizvodnje v industriji, odpor nik v starem kraju. Kajpada, kmetov pa pomanjkanje živil. Vsi poskusi vzposta-ie P^r !civolariev- Vedela pa viti red v gospodarstvu dežele so ostali doslej brez uspeha. j ni zakaj in čemu je dala. Kaj Na Madžarskem, ki je pred vojno podobno kot Jugo- Pravite> zakaj je dala? Za zbir-slavija izvažale velike količine živeža, vlada lakota. Kmetje ko za partizanski spomenik. Ko se nočejo pokoriti komunističnim oblastnikom. jsem R pojasnil, Je debelo gleda- Na Poljskem so komunisti popustili in obljubili kmetom :la- Izgovarjala se je, da ni ve-več svobode v obdelovanju zemlje, da bi se rešili iz stiske. |dela. Verjamem ji, da res ni ve-Zastoj je tudi v industriji. *-,dela- Za razmere v starem kra- Nič boljše niso razmere v nekdaj bogati Vzhodni Nem- (iu se ne zanima. Kolekt ]e pa Ciji. Kako občutno je pomanjkanje živil tam, je bilo lepo iV6dno dosti. Saj vidno lansko jesen, ko so'prebivalci iz vse dežele drli v Berlin po ameriške živilske pakete. Podobne razmere vladajo v Rumuniji, Bolgariji in Albaniji. V vseh komunističnih deželah je huda gospodarska stiska, katere vzrok je v komunizmu saipem. Nekdaj boga- ^ i • in cvetoče dežele so v nekaj letih komunistične oblasti ker delate kar po tleh Emared as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. «i^^83 No. 63 Wed., March 31, 1954 Stiska v komunističnih deželah Ljubljansko časopisje, ki prihaja v Ameriko, stalno poroča o teh ali onih gospodarskih težavah v starem kraju. Oni, ki imajo redno zaposlitev, se vsaj za silo prebijajo skozi življenje, je pa tudi veliko takih, ki morajo živeti le od malenkostne podpore, ker kljub vsemu iskanju ne morejo najti zaposlitve. Začeli so pisati, da bi bilo treba odpustiti iz služb žene mož, ki so zaposleni, da bi lahko dobili delo možje, ki morajo skrbeti za vzdrževanje družine. Pisma, ki jih dobivamo od sorodnikov in znancev, pa tudi od popolnoma neznanih judi, tožijo o pomanjkanju in prosijo, če bi jim mogli pomagati. Pa ne samo posamezniki, celo javne ustanove se obračajo po pomoč. Ti grade neki dom, oni hočejo ambulanto, tretji zopet kaj drugega in vsi se obračajo na “roj'ake v bogati Ameriki.” In vse to se jim zdi nemara čisto v redu in prav, čeprav žive oni v ‘‘rdečem raju,” nas pa “izkorišča brezsrčni kapitalizem.” Le kaj bi nam odgovorili, če bi, recimo, mi prosili nje, naj nam pomagajo pri tem in onem. Kaj bi na primer odgovorili v j.jubljani, če bi se odbor, ki gradi slovensko cerkev v Torontu v Kanadi, obrnil na nje in jih poprosil, naj podpro to važno narodno in versko-kulturno delo? Mi razumemo stisko v starem kraju in priporočamo vsakemu, da pomaga, če le more. Toda pomaga naj ljudem, ki jih pozna, o katerih ve, da so pomoči potrebni in vredni. Pomaga naj tistim, ki jih vladajoči izkoriščajo in stiskajo. Ti si sami ne morejo dosti pomagati. Oni, ki so si želeli rdečega raja, naj ga sedaj le, uživajo. Naša dolžnost gotovo ni, da bi pomagali popravljati napake, ki so jih komunistični oblastniki v svoji zaverovanosti v komunistični red zagrešili. Potrošili so milijarde narodnega premoženja za najrazličnejše načrte, ki so se kasneje izkazali kot nespametni, sedaj pa se, obračajo na kapitalistični Zahod, da naj .jih rešuje iz stiske. Mi smo proti taki pomoči, ker vemo, da bi to pomenilo nositi vodo v sod brez dna. Gospodarska stiska ne vlada samo v Titovini, ampak tudi v vseh ostalih komunističnih deželah ne izvzemši samo Sovjetsko zvezo. Harold E. Stassen, direktor pomoči, ki jo daje Amerika svobodnemu svetu, je nedavno dejal ohijskim farmarjem; “Vedno več poročil prihaja, ki govore o resnih gospodarskih težavah v deželah onstran železnega zastorja . . . Milijone ljudi živi v okoliščinah delavskih sužnjev. . .” Amerika sej naravnost utaplja v vsakovrstnih dobrinah. Tu imamo vsega preveč in je zato prišlo do sedanjega gospodarskega zastoja, v komunističnih deželah je vsega premalo. Narod trpi pomanjkanje v najosnovnejših potrebščinah življenja. Manjka jim kruha, mesa ni niti o največjih praznikih. In vendar so te dežele pred nastopom komunistične vladavine izvažale ogromne količine živeža. Število prebivalstva se je v teh deželah v povojnih letih povečalo, kot se je povečalo tudi drugod po svetu. Treba bi bilo torej tudi več živeža. Tega pa je mesto več celo manj. kot ga je bilo pred vojno. Vodja Titovega gospodarstva Vukmanovič-Tempo je nedavno sam povedal, da Jugoslavija danes precej manj pridela, kot je pridelala pred vojno! Vzrok temu niso suše in povodnji, kot bi nam nekateri radi dopovedali, ampak komunistični pritisk na kmeta. Ljudje smo že taki, da delamo le tedaj, če vemo, da bomo od svojega truda tudi nekaj imeli. Kmetijstvo ni nazadovalo samo v Titovini, ampak tudi drugod po komunističnem svetu. Na Kitajskem vlada prava lakota, Sovjeti pobirajo živež v satelitskih deželah, da bi izboljšali prehrano doma. Na desettisoče mestne mladine pošiljajo Sovjeti v Sibirijo in druge predele svoje obširne države obelovat polja in spreminjat v njive doslej neobdelano zemljo. Komunistični oblastniki v Sovjetiji in v satelitskih deželah so morali prekiniti gradnjo cele vrste jezov in elek-traren, kanalov in drugih velikih del, da bi mogli vsaj v mali meri zadovoljiti potrebe prebivalstva. Ker to ni mogoče naglo doseči, skušajo čim več tega blaga kupiti na kapitalističnem Zahodu. V Sovjetski zvezi se je od 1. 1940 pa do letos zmanjšala z žitom posejana površina za 9.5 milijona akrov, z rižem za 3 milijone akrov, s krmo celo za 17 milijonov akrov. Ni torej noben čudež, če manjka živeža, V času, od kar so v Rusiji na oblasti komunisti, se je število prebivalstva povečalo skoro za polovico, število živine pa se je zmanjšalo. , Na Kitajskem je zaradi odpora kmetov proti komunistom lakota vsak dan bolj občutna. Po lastnih komunističnih podatkih trpi pomanjkanje okoli 200 milijonov ljudi, nekateri prav dobesedno umirajo od lakote. Na češkoslovaškem, v deželi, ki je do vojne veljala za če v starem kraju komu le knof od hlač odleti, že prosijo nas v Ameriki naj za ‘“veliko nezgodo” začnemo kolektati. Nam v Ameriki je pa kar dolgčas, če ni večnih postale siromašne. Isto se bo zgodilo tudi z Ameriko, če jo kedaj doleti usoda naše stare domovine, pred čemer nas pa Bog obvaruj! Mnenja in vesti IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA Piše Andrejček Duluth, Minn, herni dan poln dogodkov, dohrih in slabih. To se dogodi tu, to tam. Kakor bi človek gledal na gozd spomladi, ko začne brsteti in se po drevju in drugem rastlinstvu razvija zeleno perje. Tu tak list, tam tak, kakor morje valovi vse pred teboj, talko valovijo pred nami sleherni dan tudi razni dogodki. Mi ljudje pa, nekateri jih sproti ocenjujemo, razlagamo si jih večinoma vsak po svoje, delamo o njih razne zaključke, včasih pravilne, včasih napačne. Tako se svet vrti iz dneva v dan, kakor cirkuški vrtilnik s svojimi konjički in gugalniki. Kakor na vrtilniku, tako se vozijo in jezdijo na raznih rTTTYTTlxxtXlxxxXXxxxxxixxxxxxxxxX: Svet je sle- demokratom na vlado, postavil plot s svojim dodatkom k ustavi, katera naj bi omejila take pravice predsedniku. Bricker najbrže ni računal na to, da se Združene države nahajajo še vedno v silno napetih političnih odnošajih z Vzhodom in da komunistični svet vodijo brezobzirni diktatorji, ki zdaj lahko z uničevalnim orožjem vsak čas udarijo in recimo, ko bi začele padati kake atomske ali vodikove bombe, ne bo časa za pobiramo”! — Naš duluthski župan Geo. Johnson je bil predkratkim v auto nezgodi. Njegov automobil je na Grand Aveni blizu 85th Avene zadrsel po ledu in se zaletel v stoječi auto ob cesti. Nesreča se je zgodila okrog polnok-či, ko se je župan vračal s svojo soprogo proti domu. Župan se je opraskal pci obrazu in obtol-kel po nogi in z obrazom je udaril ob vodilno' kolo in si pri tem izbil tudi več zob in je zdaj pod zdravniško oskrbo. — Oklahomčani grozijo med seboj drug drugemu s klopotačami. V Oklahomi, domovini drznih “cow-boyev” je nastala zadnje dni pravda radi vode. Ob mestu Canton se nahaja velik jez, s katerim zajezujejo vodo, da jo imajo za uporabo v severnem. zapadnem delu države Oklahome, pa tudi za umetno namakanje. Doli proti jugu ob bi sklicaval skupaj kongres ter se tam tedne1 in tedne prepiral z raznimi klepetavimi osebnostmi, kaj sme in kaj ne. Predsednik Eisenhower se tega zaveda in ve, dogodkih razne osebnosti, ki do- da bi ga Bricker jev predlog ukle-godke ustvarjajo, rešujejo in nil in onemogočil za vsako hitro tolmačijo po svoje po svojih po-j akcijo — zato se njegovemu predsednika Združenih držav, da Canadian River (reki) pa litičnih in ..drugih filozofijah, s katerimi so prežeti. Kratko vsak svoj politični evangelij oznanja in prodaja javnosti;.svoj nauk. Na vsakemu posamezniku je, da sodi in razsoja, kadar mrgolijo dogodki in razni pojavi pred njim. Ne sprejemaj, niti ne kupuj vsega, kar se ti ponuja. Presodi po svoji vesti, poslušaj svoj razum in pamet — potem se še le odloči! Bodi pa vedno tudi pri razsojanju dogodkov pošten in pravičen in naj te ne vodijo slepi predsodki. Dobro razsoja in dobro hodi, kdor tako razsoja in tako hodi. Skušaj tako tudi ti! • ,-i: * * “Briclker’s Amendment” (Bri- predlogu upira in če bi bil tudi sprejet, je verjetno, da bi ga ve-tiral, kar bi imel edino prav. Predlog se je rodil iz političnih motivov naše domače politike med demokrati in republikanci. Bricker lahko dobro mi- ! joi zadnje čase jemljejo in uporabljajo več, tako jo v zgoraj omenjeni jez ne pride dovolj. To je meščane v Cantonu in vse okoličane raztogotilo. V bližini mesteca Ofceene imajo zbirališče kač klopotač. Po vsej okolici jih Vsako leto' v gotovem času lovijo posebni kačji lovci in jih pošiljajo1 v zbirališče v Okeene, kjer jih imajo vsako leto po par stotisoč. Tigto zbirališče kač klopotač vodi International Association od Rattlesnake Hunters. men, ampak praktičen vsaj v teh nevarnih časih, ko bo morda v enem 'Samem trenotku odvisno kdo bo v pravem —pa ni! * * * Bricker jev predlog je sicer dvignil precej prahu med političnimi voditelji v Washingtonu. Vrtinci političnih viharjev so ga nosili ne|kaj časa po zraku, a za njim so prinesli kmalu druge politične zadeve, ki so zasenčile Vso pozornost, ki jo je obračala kerjev dodatek), ki naj bi dal predsedniku Združenih držav javnost Briokerjevemu predlogu, določilo in pooblastilo kaj sme in ]pa tudi vso njegovo važnost, kaj ne narediti na svojo roko v j Zdaj je v ospredju McCarthyje-zadevah sklepanja raznih po- va drznost in korajža, s katero godb s tujimi silami, je bil pre- žehta in krtači naše armadne cej časa pred kongresom. Dol- prvake. Nekaterim je to prav, govezne debate so se vlekle v | drugim ni. Ampak malo pravi-brezkončnost. Pravniška tolma- čnega in poštenega žehtanja so čenja Brickerjevega predloga so |POtrebni yčasih tudi ljudje v vr- prikazovala različne pomene značaj predloga. Nekateri so povdarjali, da bi predlog potisnil s svojo nepraktičnostjo našo ustavo za celo stoletje nazaj v preteklost. Drugi so ga zopet zagovarjali. Mnenja in zaključki o predlogu so mešani tako med demokrati, kakor med re-j za razne zbirke raste odpor. Lju publika,nci. Bricker je republi- |dje ugovarjajo neprestanim ko-kanec, zato je predlog iz repu-jlektam. Well, zbirke za dobro-blikamskega planiranja za bodoč- delja so potrebne. Kako jih vo-nost, ki naj služi kot nekak plot dijo je zopet druga zadeva. Na-namenu, kako daleč naj bo do- men na sebi je pa dober. Veli-voljeno stopiti predsedniku kokrat se pa tudi dobre stvari , Združenih držav v pogajanjih zlorabljajo, je včasih tudi tako. j in sklepanju kakih dogovorov in l,n kadar pride do kaj takega je .pogodb s tujimi deželami. Ipa potrebno, da javnost vzame ■ Republikanci in mnogi drugi ^ metlo v roke in pomete in poči-dolžijo, da je pokojni Roosevelt sti vse, kar je v škodo kaki dobri napravil več usodnih napak v stvari..' Casablanci, Teheranu in Yalti. j Tudi med nami ameriški Slo-Pravijo, delal je po svoji previd- venci so razne kolekte nepresta-nosti, ne da bi se bil preje po- , no v teku. Veliko je potrebnih svetoval s kongresom, ki naj bi — nekatere pa tudi tako in ta-edini imel pravico pristati na ta- ko. Pred nedolgim sem govoril ke dogovore. Bricker je torej z neko odlično katoliško ženo, imel le to pred očmi, da bi za pa mi je pripovedovala, da so se bodočnost, če se zopet posreči pred nekaj dnevi mudili pri njej v Glavni lovec in direktor tistega JSS Lt Račjega zavoda je neki Joe Dur- ham, ki je baje zagrozil meščanom doli v Oklahoma City, da če jim, bodo še naprej kradli vodo v taki količini, da bo v reko, ki teče proti Oklahoma City spustil 100,000 kač klopotač, tako, da boi iz vsake vodne pipe v Oklahoma City prišla kača klopotača, Razjarjeni drzni direktor Durham je pristavil: “We’re mad, and I mean, mad!” — Tako je vidite, kadar fantom s širokimi klobuki doli v Oklahomi zavre kri. — Novi grobovi po železnem okrožju: — V Virginia, Minn. je umrl te dni 80 let star Marko Pintar. Umrl je vsled srčnega napada. V Virginiji je bival nad 45 let. — V Duluthu pa je umrla 70 let stara Mrs. Nežan Grdič. Bila je rodom Hrvatica in je bivala tu nekaj nad 40 let. Pokopana j e bila iz slovenske cerkve sv. Elizabete. Naj oba počivata v miru! ------o------ in ; bovih. Druge zadeve in dogodki: Tukajšni “D. Herald” je v svoji 71. številki objavil članek o številnih dobrodelnih in drugih zbirkah, ki se neprestano v teku v našem mestu, članek j pravi, da proti večnim akcijam Med Združenimi državami in njajo v goriški “Katoliški glas” njenimi zavezniki na eni strani 'in one katoliške Slovence, ki od-ter med Italijo in Jugoslavijo na 'klanjajo vsako sodelovanje s ti-drugi se vrše že dalj časa tajni jtovci. razgovori o rešitvi tržaškega j * * * vprašanja. Washington hoče pri-j Spor v Slovenski krščanski praviti Rim in Beograd do tega, Isocialni zvezi, organizaciji kato-da bi prenehala s sporom v jav- Miških Slovencev na Tržaškem in članstvu dr. sv. Marije Magdalene št. 162 K. S. SC. J. Cleveland, O. — Članstvo društva obveščam, da bomo opravile VELIKONOČNO DOLŽNOST skupno v nedeljo, 4. aprila, pri sv. maši ob osmih. Zbrale se bomo v sobi št. 4 ob 7:30 in, nato odšle skupaj v cerkev. Ker smo članice katoliške organizacije, je naša sveta dolžnost, da svojo versko dolžnost opravimo. Storimo to skupno! V nedeljo bomo dobile še posebnih milosti, ker se prav ta dan začne pri Sv. Vidu sv. misijon. Vse članice vljudno vabim, da pridejo1 za gotovo. Listke boste dobile v zborovala dvorani jih slučajno še nimate. nesti in da bi se nekako zadovoljila s sedanjim stanjem. Šele ko bi nastopila pomiritev, naj bi se sešla konferenca petih: Amerike, Anglije, Francije, Italije in, Jugoslavije, ki naj bi poskusila najti za obe strani sprejemljivo rešitev. Kot je znano, Goriškem še ni rešen. Dr. Besednjak, ki je bil kamen spotike, je sicer iz odbora izstopil, ni pa prenehal s svojim delom. Društvo kljub ponovnemu občnemu zboru, ni izvolilo novega odbora. Iz pisanja “Katoliškega glasa” je razvidno, da skuša neka sku- je Tito že pristal na to, da pri- jpina posredovati, med odločnimi pade Trst Italiji, on hoče imeti;protikomunističnimi katoliškimi le okoliške1 slovenske vasi. Ali je ‘Slovenci in med onimi, ki bi bili med temi tudi Devin-Nabrežina 'zaradi skupne narodne stvari ni čisto jasno. pripravljeni za nekako sodelo- vanje s' titovci. “Katoliški list” Titovci so postali v Trstu zopet precej živahni. Zgleda, da pripravljajo nov napad na, nekomunistične rojake. Hudo napadajo Slovensko demokratsko zvezo in njeno glasilo “Demokraci-j a,” nič manj pa se seve ne zaga- V ponedeljek, 5. aprila, je po cerkveni pobožnosti redna seja. Asesment bom pobirala že od šeste naprej. Vsem naj lepši pozdrav! Marija Hochevar, tajnica. vsak tak predlog cdklanj a. kot škodljiv Kako prijetno je bilo!! Cleveland, O. — Mislim, da nisem edini, ki čutim potrebo, da izrazim, svoje zadovoljstvo nad nedeljskim koncertom KO-ROTAN-a. Naj Ameriška Domovina ponese pohvalo tega zbora tudi v kraje, kjer ga doslej še niso imeli priložnost slišati. Če smo uživali stari ljudje, je moralo biti gotovo prijetno za Tržaški Slovenci že dolgo časa zahtevaj oi samostojno slovensko višjo šolsko upravo, da bi na ta način onemogočili zapostavljanje slovenskih šol po italijanskih višjih uradnikih.. Zavezniška vojaška uprava se do>-slej še ni zganila. * * * Ladjedelnšiki delavci so 17. marca ponovno demonstrirali, ker jim je vodstvo ladjedelnic skrajšalo delovni čas. Trenutno je brezposelnih nad 1,500 delavcev. Vse iz,gleda, da se položaj v naslednjega pol leta ne bo izboljšal. Naročil je vedno manj. Delavci dobivajo sicer podporo, toda oni hočejo dela, tega pa ni. Ker posebno Slovenci dela na Tržaškem ne morejo dobiti, se v večjem številu izseljujejo preko morja. Pred nedavnim je odšla večja skupina naših primorskih rojakov v Avstralijo. Na vse. Posebno všeč mi je bil že'izpraznjena mesta se naseljujejo Italijani. Tajko prehaja naša slovanska obala polagoma, toda načrtno v tuje roke. sa moder, okrašen s slovensko avbo, starinsko skrinjo, kolovratom in, cvetlicami. Pevci in pevke so bili v enotnih oblekah. Dekleta v modrih krilih in belih bluzah, fantje v modrih hlačah in belih srajcah z modrimi kravatami. Stali so lepo v vrstah kot pri vojakih. Bil je res lep pogled na to našo zavedno slovensko mladino! In pesem! Bil je to res lep izbran, šopek pesmi. Ko sem jih poslušal, se mi je zdelo, kot da bi bil še na, svojem domu v mladih letih in da bi poslušal svojo mater. Bile so to pesmi, ki tiče v naših srcih še iz ranih otroških let. Naučili stno se jih iz materinih ust, zato so nam prav posebno drage. Priklicale so nam v spomin staro domovino z vso njeno lepoto in mladostjo1. Naša srca so bila radostna. Hvala, vam! Prinesli ste nam iz domovine najlepših spominov, prinesli njen dih in duh, ki delata čast ne samo vam, ampak vsem Slovencem v Ameriki. Vem, da je bilo treba veliko truda in žrtev, toda, brez tega ne gre, brez tega ne uspe nobena stvar. Iskrene čestitke vsem! Vstra-jajte na svoji poti, gojite slovensko pesem in napravite nam še večkrat tako veselje. Prav radi se bomo odzvali vašemu vabilu! Anton Grdina St. Na dan sv. Jožefa so se trije mladi Tržačani, Bruno Prašelj, Klavdija L or in njena sestra Anamarija peljali iz Tržiča proi-ti Trstu. Zaradi slabe cestne razsvetljave in dežja je avto zdrknil s ceste in se zvalil v morj e, ki je na onem mestu precej globoko, - Kljub temu da je bila pomoč takoj na mestu, mladih potnikov ni bilo mogoče rešiti. Žalostna smrt je zbudila v Trstu veliko sočutja. * * * V nedeljo 21. marca so uvedli na Placuti v Gorici novega župnika č. g. Biancarosa. Župnija na Placuti je narodnostno mešana. Slovenski verniki upajo, da jim bo novi dušni pastir pravičen. * * * Gorica vse bolj in bolj propada. Nova meja jo je odrezala od njenega gospodarskega zaledja. Mestni proračun je iz leta v loj to pasiven. Slovenski mestni svetovalci so predlagali, naj bi se za Gorico izdal poseben zakon, ki bi ji omogočil vsaj skromno životarjenje, če že ne polnega življenja. * * * V soboto, 20. marca, .so pra' znovali Italijani šesto obletnico znane tristranske izjave, v kateri so zahodne sile obljubile Ita' — Kanadska provinca Manitoba je večja od katerekoli države liji vse Svobodno tržaško ozem-v druženih državah, izjema je lje. Manifestacije pa so bile pre' edino. Teksas. Manitoba je neko- cej borno organizirane. Goriča-če Miko večja kot Mantana in Colo- nom ni veliko za politično vpiBe’ rado skupaj. hočejo dela in kruha. Vljudno ste vabljeni na SV. MISIJON pri sv. Vidu v Clevelandu od 4. do 11. aprila Dr, Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda II. Doba državnega absolutizma in cenlralizacije Od Ferdinanda II. do Leopolda II. (1619-1792) 4. Kruci na Štajerskem. Jo žef I. in Karel VI. Dasiravmo se je cesar Karol zapletel v mnoge vojnie, je vendar bil po značaju miroljuben in vsa njegova skrb se je obračala na to, da dvigne blagostanje svojih dežel. Zato je pospeševal obrt in trgovino, skrbel za dobrie prometne zveze in izkušal Avstriji odpreti pot preko Jadranskega morja. O vsem tem bomo obširneje razpravljali na drugem mestu. — Da se pouči o razmerah svojih dednih dežel, jih je Karol VI. L 1728. sam obiskal in pri tej priliki sprejel običajno poklonitev deželnih stanov- Z Dunaja je odpotoval cesar s svojo enajstletno hčerko Marijo Terezijo in mnogoštevilnim, spremstvom po novonapravlje-ni cesti čez Semiernik v Gradec, kjer se je vršila poklonitev 6. julija z velikim sijajem. Deželni nadtajnik Jurij Jakob pl. De-yierlsberg je z obširnim opisom In slikami ovekovečil slavnostne dneve. Cesar je ostal v Gradcu do srede avgusta in potem potoval preko Maribora po novi cesti v Celovec, kamor je dospel 20. avgusta. Sprejem se je vršil na goličavi pri sv- Jakobu, vhod v mesto 3e bil nad vse sijajen. Ker je malo prej pogorela cerkev sv-Duha, se je cesar udeležil slavnostne božje službe pri jezuitih. Dne 22. avgusta je bila poklonitev stanov v deželni hiši. Kakor njegov oče Leopold, se je tudi Karol zahvalil za to, da so mu opustili običajni obred umešiče-nja. Vojvodski kmet je bil navzoč pri tem svečanem dogodku, dobil potrditev svojih pravic in bil z vso družino vred v neki cesarjevi sobi pogoščen. Koroški slikar Rohmiler je v veliki dvorani- deželne hiše na stropu upodobil zgodovinski prizor te poklonitve, ki je bila) žadnja v tisočletni zgodovini koroške dežele. Dne 24- avgusta je Karol zapustil Celovec in se po novi Ijubelski cesti odpeljal proti Ljubljani. Kranjci so bili poslali cesarju za potovanje 16.000 goldinarjev in delali velike priprave, da dostojno sprejmejo svojega | vladarja. Na popravljeni cesti Vrh Ljubelja so dali postaviti, na svoje stroške dve kameniti Piramidi z latinskimi napisi, ^i so proslavljali Karolove zasluge za promet in trgovino. Tu 3e cesar, prenočivsi na Malem Ljubelju, dne 25- avgusta prvič stopil na kranjska tla. Rozdra-vd ga je kranjski deželni gla-var in vrhovni ravnatelj grof ^alltenberg in ga potem spremil v Ljubljano. Vhod v Ljublja-nQ. in slavnosti, ki so se ob tej Priliki vršile, nam popisuje1 knjižica, ki je izšla v Ljubljani L 1739. (Erbhuldigungsaktus jni Herzogthum Krain.) — Pocenitev se je vršila po nava-^nem načinu. Posebej sie še o-^unja, da je grof Lamberg, ki •■e Pri cerkvenih vratih cesarju stremen, ko je stopil s °nja, od njega dobil v dar ko-nja z dragocenim sedlom in vso '°njsko opravo vred- Dežel-nemu glavarju je podaril svo-1° lastno sliko v okvirju, okra-^nern z dragocenimi diamanti, misarju za ceremonije spo-^-nski denar v diamantih, u-ravitelju idrijskega rudnika, j. rancu pl. Stembergu, pa zla-.° kolajno. Dnie 30. avgusta .cesar odpotoval po Ljublja-p1C^ Pr°ti Vrhniki, prenočil v: 0s^°jni, v Vipavi in prišel 2. ePtembra na goriško mejo. Odposlanci deželnih stanov so ga sprejeli v Šempasu, dježelni glavar Franc Lantieri na čelu plemstva, tržaški škof Luka Delmestre z duhovščino pa pri župni cerkvi sv- Hilarija. Poklonitev se jie vršila 5. septembra z vsem mogočnim sijajem, v veliki dvorani goriškega gradu. Drugi dan se je odpeljal cesar po suhem proti Trstu. Z nepopisnim navdušenjem, so sprejeli tržaški meščani svojega velikega pokrovitelja. Saj je bil Karol tisti, ki je proglasil Trst za svobodno luko, ki je ustanovil “orientsko kom-panijo” za pospeševanje prek-morske trgovine in ki je sploh s svojimi napravami položil temelj novemu živahnemu razvoju tržaškega mesta. Poklonitev se je vršila 11- septembra; petem je cesar obiskal novo pristanišče Kraljevo ob vhodu v Bakarski zaliv. Na povratku se je zopet mudil 20. septembra v Ljubljani, kjer je novo društvo “prijateljev glasbe” (acca-demia philharmonicorum) med cesarjevo večerjo proizvajalo razne glasbene umotvore in si pridobilo njegovo posebno naklonjenost. Dva dni pozneje je odpotoval cesar proti štajerski meji in si še pri Trojanah ogledal marmornati slavolok, kjer so trije napisi izražali zahvalo kranjske dežele za naj višji o-bisk. (Dalje prihodnjič) ------o----— Brezrazredna družba Komunistična vlada na Kitajskem je razvrstila vse svoje državljane po “vrednosti” na deset razredov, oziroma 'kategorij. Na naj višjem mestu so komunistični vojaki, nato delavci, kmetje, vladni uradniki, na devetem mestu te vrednotne lestvice so pro-iStutke in na desetem in zadnjem so misijonarji. Dr. Rajko Ložar: Bajke o nastanku nate zemlje MALI OGLASI držal kor Naprodaj Poceni naprodaj je: 1 postelja samica, 1 plinska peč za gretje sobe in 1 električni hladilnik. Za ogled se zglasite na 1373 E. 52 St. . —(65) Stanovanje se odda Neopremljeno 4-sobno stanovanje s kopalnico se odda na E. 61 St. v bližini St. Clair Ave. Samo odrasli! Kličite po 10. dop. ER 1-0655. (67) Pohištvo naprodaj Proda se postelja in vzmet ter omara s 3 predali za $35. Proda se tudi električna ledenica za $38. Kličite RE 1-6278. (64) Hiša naprodaj Hiša 7 sob za 1 družino, 1 spalnica in stranišče zdolej. Sončna soba, posebna soba, plinska kurjava, mreže in zimska okna, suha klet, dvojna garaža, nova barva. Na E. 124 St., blizu St. Clair. Kličite PO 1-1447. (65) Čistilnica naprodaj Čistilnica (dry cleaner) popolnoma opremljena, dobroido-ča, se proda radi smrti. Kličite GL 1-0300. (67) SVEŽA JAJCA Vrste A VELIKE 55c due. Vrste A SREDNJE 49c due. POČENA jajca 45c due-6402 SUPERIOR AVE. odprto samo v soboto Človeški duh si je že zgodaj skušal razložiti nastanek sveta in naše zemlje. Starogrški pevec Heziod je v 7. stol. pr. Kr. spesnil spev Teo gonijo, kjer prikazuje nastanek bogov, a tudi nastanek svetovja, tako da se spev lahko imenuje tudi Kosmo-gonija. Tudi grški Orfiki so se bavili s sličnimi motivi. Nastanek sveta je zanimal tudi t. z. staro - jonske grške filozofe, n. pr. Talesa, Heraklita itd. In če pogledamo sv. pismo, nam knjiga Genesis govori o ustvarjenju sveta iz božje roke. To stremljenje po razjasnitvi nastanka sveta in zemlje ni lastno samo visokim kulturam in civilizacijam starega veka, kot sta bili n. pr. grška in judovska. Novejše narodoslovje ali etnologija je s pridnim, nabiranjem gradiva med primitivnimi ljudstvi in plemeni ter z vnetim raziskavanjem njihovih kultur dognalo, da se že najprvot-nejši človek; ki živi še nedotaknjen od sleherne kulture, ukvarja z reševanjem te kozmo-loške uganke in da ima zanjo že svojo razlago. Usedlina teh razlag in tolmačenj je shranjena v bajkah ali mitih. Etnologi in etnografi so zapisali nešteto takih bajk, ki jih je treba prištevati k verstvu primitivnih narodov in ljudstev in torej k pristnim dokumentom njihovega svetovnega nazora. Prav posebno pozornost so v zadnjih desetletjih zbudile v znanstvenem svetu tiste bajke, ki pripovedujejo, kalko je naša zemlja nastala iz zrna peska ali prsti, prihajajočega na ta ali eni način iz globine morja ali sploh iz vode. Teh bajk je ogromno in tvorijo velikansko družino. Lahko se reče, da ma-lolkatera bajčna vrsta lahko pokaže na tako množico, kakor prav ta. Naravno je, da se bajke med seboj razlikujejo, te so krajše, one daljše. Pri teh se n. pr. potopi Bog sam v vodo, za nohtom mu ostane zrno peska in to zrno je naša zemlja, pri drugih ponira v vodo ptič, ki prinese zrno peska iz globine itd. itd. Kje so bile te bajke razprostranjene, katera ljudstva so si jih pripovedovala? To je zelo zanimiva stran tega predmeta, zanimiva zlasti za Slovence, ki žive v Severni Ameriki. Ena velika skupina bajk pripada narodnemu blagu severnoameriških Indijancev najrazno-vrstnejših plemen, ki so živela nekoč v glavnem na teritoriju med obalami Velikih jezer — (Great Lakes) in obrežjem Ti-hego oceana. Razširjenost se ne omejuje samo na teritorij druženih držav, temveč tudi na Kanado. Ni mogoče na tem mestu našteti imena vseh indi-janslkih plemen in tudi mi ni mogoče reči, ali je imelo n. pr. pleme Čipeva, med katerim je ide! oval škof Baraga, tudi te bajke, zato bi bilo treba časa za študij. Navedem naj samo plemena Azapako, gozdne Algon-kine, Winnipeg - Indijance ter kalifornijska in severozapadna plemena (ob Tihem oceanu), ki predstavljajo prav določeno samostojno kulturo. Ni dolgo tega, kar sem stikal v antikvarija-tu na Clark St., v čikaškem Loo-pu. Na najspodnejši polici neke omare sem našel star zaprašen “Špeh” ped naslovom: Re- šijo, nadalje med slovanske narode zapadno od tod, kot so Ukrajinci, na sever med finska in baltska ljudstva, na zapad med Madžare in celo med naš mali slovenski narod. Ker se ves ta dovinar, se je Grafenauer okoli 1. 1935 lotil kritičnega raziska-vanja našega narodnega slovstva in kot prvi sad je objavil obsežno knjigo o naši narodni pesmi “Lepa Vida”. Kmalu za tem se je lotil tudi analize bajk in pripovedk. Ko sem pisec teh vrstic leta 1940 prevzel vodstvo Etnografskega muzeja v Ljubljani ter tudi uredništvo Etno- prostor v etnologiji in arheologiji imenuje Eurazija, imenuje-j loga, sem si takoj zagotovil some to skupino eurazijsko skupi- idelovanja tega velemojstra slone; za razliko od severno - ame- venistike, ki mi je kot prvi pri- riške, ki pa z njo tvori eno veliko družino. To je ogromen prostor, o katerem lahko na podlagi te etnološke zapuščine trdimo, da ima iprastare skupne poteze in osnove, kar seveda še ni do vseh podrobnostih raziskano a vendar zelo verjetno. II. Kakor druge bajke in pripo-vdeke, narodne pesmi in ostalo blago, so tudi one o nastanku zemlje, človeka, zemeljske prsti in podobno že zgodaj pritegnile nase pozornost zapisovalcev. Imena teh so preštevilna, zadostuje naj, da omenimo samo slovenskega pisatelja in zbiralca narodnega blaga, Janeza Trdino, ki je zapisal obe slovenski bajki, o katerih bomo takoj spregovorili. Posepno po- spevelk za časopis izročil razpravo: Prakulturne bajke pri Slovencih (Etnolog XIV). V tej razpravi je obdelal Grafenauer prvikrat mengeško in šišensko bajko. Njegova metoda je bila revilucionarna in meni kot pre-historiku in etnologu všeč: literarni in filološki kritiki je G. pridružil še etnološko metodo ter metodo in izsledke prazgodovinske arheologije. Pri tem je prišel do krasnih rezultatov, kateri morda niiso vsi enake vrste in med seboj iste vrednosti, toda perspektive, ki jih je odprl, so bile edinstvene in metoda sama brez primere. Za obe bajki G. predpostavlja, da so jih naši predniki sprejeli še v stari domovini, kjer so živeli v bližnji ali daljni soseščini nekega de naj omenim, da ima sloven-jznanila z metodiko omenjene sko narodno blago tudi odseve ,vrste, ki je za enkrat v tem re-teh bajk in da se je prof. Gra- .feratu še ni čutiti. fenauer v neposredni zvezi z bajkami prve vrste lotil tudi teh v globoko zasnovanih študijah, Že sedaj pa je Count dognal marsikatere fine razlike in posebnosti omenjenih bajčno' - ge- kolikor seveda zadevajo sloven- ografsikih skupin. Tako n. pr. je ska mitična bitja ali pojave — zanimiva ugotovitev, da eura- budo je dobilo raziskavanje te- asimiliranega subarktičnega ali ga ibaj enega bogastva potem, ko je P. Wilhelm Schmidt, ustanovitelj znane etnološke šole Sv. Gabriela v Moedlingu pri Dunaju, začel objavljati to širom sveta raztreseno grdivo in ga napravil dostopnega znanosti. Izdaja nosi naslov :Der Ursprung der Gottesidee (Izvor ideje o Bogu). Izmed drugih strokovnjakov bi bilo omeniti še O. Daenhardta. Kako pa taka bajka prav za prav izgloda? Za primero naj nam služi slovenska bajka, zapisana od Janeza Trdine, v Šiški ipri Ljubljani in objavljena v hrvaškem prevodu v listu Neven 1. 1858. Ta bajka govori o nastanku naše zemlje. Druga bajka, zapisana od Trdine v Mengšu pri Kamniku pa govori o nastanku človeka.. Šišenska bajka .se glasi v priredbi prof. Ivana Grafenauerja sledeče: 'Ničesar ni bilo ko samo Bog, sonce in morje. Sonce je pripekalo;. Bog se je uigrel in se potopil, da se v morju skoplje. Ko se spet je vzdignil, mu je ostalo za nohtom zrno peska. Zrno je izpadlo ter ostalo na površini (kajti v začetku je vse tam ostalo, kamor je padlo). To zrno je naša zemlja — morsko dno njena domovina. Ta bajka je lep primer, po katerem si lahko predstavljamo tudi ostale. Brez dvoma obstoje v taki množini razlike, torej inačice, namesto Bega ponira drugod ptič, spet drugod imamo želvo, 'kot smo omenili že na začetku, toda osnovne poteze so iste in te so: 1. Najvišje bitje ali njegov atribut ponira v vodo, arktičnega ameriškega; plemena, in to se je moralo zgoditi pred 4. stoletjem pr. Kr. Leta 1943 sem začel priprave za izdajo velikega dela Narodopisje Slovencev. Za obdelavo narodnega slovstva sem pridobil profesorja Grafenauerja. Pod mojim vodstvom je izšel 1. 1944 samo 1. del, na drugi del je padla že vsa teža zadnjih let okupacije. Toda leta 1952 so'v Ljubljani izdali tudi 2. del in v njem se nahaja fenomenalni Grafenauerjev pregled našega narodnega slovstva. Tam je zdaj obdelana tudi naša prakulturna bajka in so dostopni citati vseh virov. Naravno je, da je Grafenauer upošteval zlasti severnoameriško gradivo, kar moram na tem mestu izrecno povdari-ti. Moje mišljenje je, da naj bi se Slovenci, živeči na teritoriju prakulturnih bajk, zavedali ne samo folklornega bogastva tega ozemlja v indijanski eri, temveč dela tudi velikega slovenskega učenjaka. III. Ameriško gradivo je v zelo veliki meri objavljeno, seveda po raznih periodičnih publikacijah, kakršnih ena je gori o-menjeni Report of the Bureau of the American Ethnology.. —• Radi pomanjkanja časa in pripravnih prilik mi doslej ni bilo mogoče ugotoviti, ali obstoja tudi kako monognafično delo o omenjenih bajkah. Vendar je zelo verjetno, da ga še ni in da 'se tako delo šele pripravlja. — Tako bi namreč sledilo iz referata, ki ga je imel na XXIX. Internacionalnem kongresu ame-rikanistov v dneh od 5. do 12. sept. 1949 v New Yorku Earl W. Count, kjer je napovedal mono-grafično obdelavo tega predmete. Njegov kongresni referat je izšel v silno zgoščeni obliki 2. iz vode prihajajoče zmOjPod naslovom: The Earth-Diver peska je naša zemlja, to zrno VjaT1 2 kopalnici, vse na novo pehi. Tudi Countova monogra-1 barvano. Na 1246 E. 58 St., fija, ki obeta prinesti lepe vpo- blizu Superior. Na ogled po glede v ta nepregledni material, 7. uri in v nedeljo cel dan. Le-Sloveč filolog in literarni zgo- satana (Rival-Twins). Mimogre- bo pridobila, ako se bo bliže se- po dvorišče. Garaža. (Fx) XXI Dva meseca po tem pogovoru stoji Napoleon v Madridu pred sliko Filipa II. Pregledal ja grad, naglo prešel skozi dvorane in galerije in zdaj stoji pred potezami tega vladarja tako dolgo, da njegovo spremstvo utihne; kajti zdi se jim, da se pogovarja s kraljem- V mojem cesarstvu solnce nikoli ne zaide: Motrilcu podobe ni bilo dano, da bi lahko izrekel ta stavek. Ali je za to potrebna inkvizicija, ki jo je odpravil, čim so njegove čete vkorakale v Španijo? Ali je še vedno premil? Predemokratski? Ali ni v celi kopici dežel svobode vpregel v oj nice, da bi se naučila voziti' diktatorjev voz. Morebiti vse preveč govori in piše. Ta tu, s svojimi nedoumljivimi očmi, 3 e gotovo vedno molčal. Srečen ni videti. Ali kdo je sploh srečen? Temna, nevesela vojna je privedla cesarja v to prestolnico,, intrigantski pričetek španskih homatij se je maščeval. Kralji in princi, ki jih je to pomlac, spravil na varnoi, niso zaslužili drugačnega ravnanja, ali cesarje prezrl narod. Ko se je ljudstvo dvignilo, da bi si priborilo dostojanstvo svojega ponosnega življenja nazaj, je cesar i-menoval insurgente navadne vetrnjake, “vredne rojake Don Quijota. Nevednost, domišljavost, okrutnost, bojazljivost, to so bile stvari, ki so nam prišle pred oči. Menihi in inkvizitorji so ljudstvo naredili neumno . . . Španske čete so se držale samo za hišami, kakor arabske, kmetje niso bili boljši od egipt-skih felahov, menihi nevedni in razuzdani, velikaši izrojeni, brez moči, brez vpliva.” V tej zmoti prezre, da sicer tudi tu zmaguje, toda da zmaguje samo za današnji dan. Jutri bo to ljudstvo s pomočjo Angležev, 'ki imajo tu svojo najtrdnejšo oporo, streljalo iz svojih hiš, — kdo mu bo branil! Zaupnikom pravi cesar že tedaj; Vincentu, svojemu staremu: tovarišu iz prvih vojn, prizna: “To je največja neumnost v mojem življenju! Poiščite kako sredstvo, dajte mi kako idejo, kako naj se rešim iz te zadrege!” “Odrecite se kratkomalo tej deželi, Sire.” “Ah, vam je lahko govoriti! A premislite moj položaj. Jaz sem uzurpator. Da sem si mogel vzeti krono, sem moral i-meti najboljši meč v Evropi in najboljšo glavo. Če se hočem obdržati, mora biti vsakdo prežet s to zavestjo. Ugled te gla-\e in tega meča ne sme nikdar popustiti- Jaz se ne morem po- Ali ste prehlajeni? Pri nas imamo izborno zdravili da vam ustavi kašelj in prehlad Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. KE 1-0034 Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Clevelnad. staviti pred ves svet in reči, da sem se resno uštel in da se umikam s poraženo armado. Presodite sami: ali je to mogoče? Dajte mi dober svet, prosim!” Vse to prepričanje o napaki, ki jo ni moči izbrisati, ves ta ton in slaba oblika, kakor da, govori star šotorski tovariš, dajte mi dober svet, prosim: ali je to mladi Bonaparte ali starajoči se Napoleon? Ali ni porazil slavne Friderikove armade v osmih dneh? V Španiji je v osmih mesecih opravil prav za prav mata V deželah, ki lahko preživljajo njegovo armado, ki imajo pota in mesta, je vedno zmagovit; toda operirati v pokrajinah brez poti, v puščavi, na poljskih ravninah ali v andaluzipskih gorah, to je za njegov tempo predolgočasna stvar in prenegotova za njegovo matematiko-Namestu da bi ga v tem položaju podpiral, mu dela njegov kraljevski brat same težave. Biti hoče Španec, si pridobiti ljubezen z ljubeznivostjo, se prereka z bratom, se upravičeno čuti smešnega, ker je moral kot kralj že pobegniti in. ker komaj sme slediti prodirajočemu cesarju. Ali z večjo upravičenostjo svojega kovinskega bitja se cesar pritožuje zoper kralja Roedererju: “Joseph hoče, da bi ga Španci ljubili in da bi verjeli njegovi ljubezni. Kraljevska ljubezen ne sme biti nežna, marveč mora vzbujati strah • . . Piše mi, da lse bo umaknil v Morfon-taine, v tem zelo kočljivem trenutku misli, da me bo spravil v zadrego . . . Rajši da živi na svojem posestvu nego v deželi, ki jie pridobljena s krivično krvjo . • Kri, ki je tekla, je kri francoskih sovražnikov! Če je danes kralj, je morala že biti taka njegova volja, saj bi bil lahko ostal v Neapolju. Da bi me jezil? Jaz rodbine ne potrebujem . . . Moji bratje niso‘ Francozi. Jaz sem, samo jaz • . . Tudi nizozemski kralj govori o privatnem življenju. Ali izmed vseh treh bi bil jaz ae najbolj potreben oddiha v Mor-fontaine.” Zakaj se ne loči od Josepha? Zakaj ne da te krone maršalu Soultu, ki poveljuje v Španiji: in ki ga morebiti med svojimi generali najbolj ceni, če je dal drugo Muratu? “Joseph mi piše, naj postavim za kralja tistega, ki ga bolj cenim negoi njega. Seveda! Nisem ga posadil na prestol zaradi njego- vih zmožnosti, če bi hotel kro ne deliti po zaslugah, bi bil izbral koga drugega! Svojo rodbino potrebujem zato, da si zavarujem dinastijo, tak je moji sistem.” Nato ustanovi v Madridu z nekaj ukrepi novo stanje. Malokdo ga pozdravlja, nihče ga ne ljubi, Anglija ga ograža, ljudstvo sovraži. Nobena stvar ga ne more zadržati. Ne leta — čeprav je še oktobra pisal ženi iz Weimarja, da car pleše, on pa da ne, kajti “40 let je 40 let”, — ne debelost, ki se ji posmehuje, — na sveti večer koraka v snežnem metežu peš čez Guadarramo, kakor da je še vedno general tam kje pri Lo-diju- Nato pobije Angleže, a jih po teh potih v snegu in blatu ne more zasledovati, kakor ni mogel Rusov pri Friedlandu. Škripajoč z zobmi, mora gledati, kako se sovražnik rešuje na ladje. Ali naj krene za drugim delom, ki stoji v gorah? Ali naj težišče svoje moči premakne še dalje od francoske meje? In kaj pravi Pariz, ko on tabori sredi Castilije? Tedaj stopi v bivak pri Ca-storgi s(el; zdaj bo zvedel, kaj se godi doma. Nenadoma se prične med branjem tresti od neme jeze; molče hodi qelo uro sem in tja, niti zaupniki ne zvedo ničesar. Nato nenadoma odredi, naj se glavni stan takoj' odpravi nazaj, zapusti armado^ in generale, hiti v Valladolid! in naglo do meje. “Ah, kralj Filip je imel prav s svojim nedoumljivim pogledom!” si misli cesar v potnem vozu. “To inkvizicijo bi bilo treba uvesti v Francijo, namestu da jo je v Španiji odpravil! Zarota v Parizu in sicer ne med} sovražniki! Fouche in Talleyrand, ki ju je mogel rabiti samo, dokler sta se sovražila in se neprestano nadzirala ter ovajala, sta se zdaj spravila in zvezala! In še Murat je z njima!” Svarilna pisma, ki so ga nenadoma dvignila na povratek,' so od Eugena in od matere. Zdaj, ko grozi nevarnost in ko) ne gre za svečanosti, se Laeti-tia zgane. Korzičanka je in bodi nad svojimi otroci- Kako daleč sega Talleyrandovo izdajstvo in kdaj se je pričelo, o tem vsi samo ugibajo. Da je med tem svetoval avstrijskemu poslaniku, naj Avstrija čimprej prične z ofenzivo zoper Francijo dokler je cesar zaposljen, ne ve nihče, zato ni pismenih dokazov; in tudi če bi bili: tako velikih gospodov veliki gospod! ne sme zapirati- Počasi in nevidno je v njihovih rokah rastla moč, ki je izhajala iz njega, in se je obrnila zoper njega, ki ga sovražijo. Na štirinajstdnevnem potovauje se kopiči v njem srd na njegove kreature-Čim prispe v Pariz, skliče državni svet z velikim številom: senatorjev in z vsemi ministri,, da bodo priče njegovega maščevanja. Oba obtoženca sta prisotna, cesar takoj izbruhne zoper Talleyranda: “Vi ste tat, podlež, ki mu ni nobena stvar sveta! Prodali bi lastnega očeta! Obsul sem vas z bogastvom in vendar je ni stvari, ki je ne bi bili zmožni storiti zoper mene! Vi ste mi svetovali to nespametno špansko zadevo in zdaj me povsod obsojate zaradi nje! Vi ste mi javili bivališče vojvode Enghienskega in me ščuvali, naj bom strog! . . Intrigirali ste z odstavljenimi Španci, ki bi jih bili morali nadzirati. Danes, ko smatrate špansko zadevo za slabo, nesramno lažet vsakomu, ki vas hoče poslušati, da ste me zmeraj svarili . . Vrnili mi boste komorniški ključ, ki sem, vam ga zaupal . . . Lahko bi vaz zdrobil kakor kozarec, dovolj imam, moči! Ali preveč vas! preziram, da bi se hotel ukvarjati z vami!” (Dalje prihodnjič.) Požrtvovalna medvedka V avstralskem mestu Sidney imajo živalski vrt, kjer se je pripetil nenavaden dogodek, ki je znova dokazal živalsko privr- ženost in požrtvovalnost. Neki naduti obiskovalec je zagnal severnemu medvedu kamen in ga poškodoval, da se je medved o-nesvestil in se začel potapljati. Priplavala je do njega družica in ga držala nad vodo, celih deset ur. Vsa izčrpana se je nazadnje potopila, samec pa je u-tonii. čeprav so bili čuvaji v neposredni bližini, niso mogli pomagati, ker so se bali besne medvedke. GARAŽA ZA 1000 VOZ — Prof. Peter Birkenholz v Muenchenu na.Nemškem si je zamislil garažo v obliki krogle ki naj bi pomagala rešiti vprašanje parkanja v velemestih. Stavba bi bila po načrtu visoka okoli 170 čevljev in zgrajena na nek poseben način. Slika nam. kaže profesorja z modelom njegove zamisli. '...'.o,;: o/.'i ' -ta, ; .U:. . "srn 1954 Popravimo ogrodja in fenderje na vašem avtomobilu • SUPERIOR BODY & PAINT CO. 6605 St. Clair Ave. EN 1-1633 FRANK CVELBAR, lastnik NAJSTAREJŠA IRKA. — Mrs. Mary McNally je stara 106 let. Smatrajo jo za naj-starejso Irko. Ko so jo vprašali, kaj misli o novi vojni, je dejala: “če bi bili ljudje, ki vojne začenjajo, mojih let, bi imeli drugačno pamet!” Naznanilo in Zahvala Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt posegla s svojo koščeno roko v našo družino in nam odvzela preljubljeno soprogo in dobro mamo ter staro mamo Josephine Primovic rojena DEŽELAN Blagopokojnica je preminila po dolgotrajni bolezni dne 15. februarja 1954. Pogreb se je vršil dne 17. februarja iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in Sinovi v cerkev sv. Vida in po opravljeni sv. maši zadušnici in cerkvenih pogrebnih obredih smo njeno truplo položili k večnemu počitku v družinsko grobnico na pokopališču Calvary. Pokojnica je bila stara 51 let. Doma je bila iz vasi Velike Brusnice pri Novem mestu, kjer zapušča sestro Nežo. Bila je članica društva Naprej št. 5 S.N.P.J. V dolžnost si štejemo, da se tem potom najiskreneje zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja ob krsti pokojnice. Bilo nam je v dokaz, da ste pokojnico ljubili in spoštovali ter v tolažbo v dneh naše žalosti. Najlepša hvala bodi izrečena vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njene duše. Bog plačaj vam stotero! Hvala lepa vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Enako najlepša hvala vsem, ki so prišli pokojnico pokropit, ko je ležala na mrtvaškem odru, pogrebcem, članom društva Naprej št 5 S.N.P.J., ki so nosili krsto, in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče. Hvala tajniku društva Naprej št. 5 S.N.P.J. Mr. John K rebel za lep poslovilni govor ob krsti. Lepa hvala Rev. Vargo za darovano sv. mašo zadušnico in cerkvene pogrebne obrede. Enako tudi lepa hvala nabiralkam-sosedom, ki so med sosedi na E. 66 St. zbrale za krasen skupni venec. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za vso postrežbo in pomoč v naši žalosti ter za lepo in izvrstno urejen pogreb. Bodi vsem, ki so nam stali ob strani, nas tolažili in bili v pomoč na en ali drugi način, ko nas je-zadela kruta usoda, izrečena naša iskrena zahvala. Predraga soproga, ljuba mama in stara mama! Prestala si trpljenje in muke bolezni, ko Te je bela žena odvedla s seboj tja, odkoder ni več povratka. Zdaj bivaš vrh višav, kjer se Tvoja duša raduje, a srca naša so žalostna, saj smo Te vsi ljubili. Hiša je prazna odkar smo Te položili v hladni grob, a tolažimo se, da enkrat se zopet snidemo tam gori nad zvezdami za vekomaj. Snivaj sladko večni sen! Žalujoči ostali: JOHN, sin JOHN, soprog JOSEPHINE, hči , MARY, snaha dva vnuka ter več sorodnikov tukaj in v stari domovini Cleveland, Ohio, dne 31. marca 1954. le rozine, med, jajca Kakor druga leta, tako imamo tudi letos polno zalogo doma soljenega in prekajenega mesa, kot šunke, želodce, klobase in plečeta. Dovažamo na dom. Naročila sprejemamo in pošiljamo po pošti tudi izven mesta. Imamo: moko, sladkor, maslo, orehe (cele in jedrca), be-vse vrste zelenjave. POLNA ZALOGA SVEŽEGA MESA IN GROCERIJE PO ZMERNIH CENAH 15638 Holmes Avenue Cleveland 10, Ohio Liberty 1-8139 POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM 1053 EAST 62nd ST. HEnderson 1-2088 URADI V COLLINV/OODU: 17002-10 LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-5890 15301 WATERLOO ROAD KEnmore 1-1235 ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 5117 SL Clair Avenue HEnderson 1-0628 ■ta rv• v. V,ta-, "'v 'tata DOBER LOV — Charles F. Reid iz Chicago ima na plečih sedem čevljev velikega jaguarja, ki ga je ustrelil v bližini kraja Tepic v Mehiki. Lov na “tigre” postaja v Mehiki iz leta v leto bolj priljubljen tako pri lovcih kot tudi pri domačinih, ki jim uspešni lovci pomagajo čuvati njihove domače živali.