Štev. 49. V Ljubljani, sreda 1. marca 1939. Lete IV Poitnlna platana v gotovini Konklave v zadnjih 500 letih Kardinalski zbor svete Cerkve se bo danes zaprl v samoto, da izvoli Cerkvi novega vrhovnega poglavarja. Po svetovnem časopisju in v ostali javnosti je veliko ugibanja o tem, kako dolgo bo trajal konklave. 0 tem seveda ni moči reči ničesar, namesto ugibanj navedimo rajši nekaj primerov o trajanju konklava v zadnjih petih stoletjih. 1465 je bil izvoljen papež Kalikst III. po 12 dneh konklava, 1458 Pij II. po 14 dneh, 1464 Pavel II. po 14 dneh, 1492 Aleksander VI. po treh dneh. 1503 Pij III. po 33 dneh, 1513 Leon X. po 47 dneh, 1522 Adrina VI. po 12 dneh, 1621 Gregor XV. po 1 dnevu, 1623 Urban VII. po 17 dneh, 1769 Klement XIV. po 106 dneh, 1775 Pij VI. po 105 dneh, 1823 Iveon XII. po 35 dneh, 1829 Pij VIII. po 36 dneh, 1831 Gregor XVI. po 62 dneh, 1846 Pij IX. po 3 dneh, 1878 Leon XIII. po 3 dneh, 1903 Pij X. po 5 dneh, 1914 Benedikt XV. po 3 dneh, 1922 Pij XI. po 5 dneh, 1939 ??? Ban dr. Natlačen častni občan Ribnice Ljubljana, 1. marca, včeraj je odposlanstvo občine Ribnica na čelu s svojim županom Oničem, dekanom Skubicem, podžupaaom Pakižem in Slanom banovinskega sveta Škrabcem izročila _ banu g. dr. M. Natlačenu diplomo častnega občana občine Ribnica. Diplomo je izdelal akademski slikar g. St. Kregar in predstavlja Ribnico. Ribniški župan Onič je pri tej priliki imel nagovor, v katerem je poudarjal zasluge bana dr. Natlačena za vso Slovenijo in posebej za Ribnico, ki ga je v dokaz priznanja teh zaslug iz-volila za častnega občana. Ban se je za počastitev Nahvalil in prosil, naj odposlanstvo sporoči njegovo zalivalo tudi vsem ribniškim občanom z zagotovilom, da bo še nadalje podpiral prizadevanja ribhiške občine in njenega prebivalstva. —- V razgovoru z odposlanstvom se je nato poraz-govoril o vseh važnih vprašanjih, ki se nanašajo na ribniško občino. Jugoslovansko-francoskl zdravniški dnevi v Parizu Pariz, 1. marca. m. Jutri se bodo pričeli v Parizu jugoslovansko - francoski zdravniški dnevi. Ta zdravniška manifestacija bo trajala od 2. do 4. marca. V Pariz je dospelo že več zastopnikov iz Jugoslavije. Vodi jih vseučiliški profesor dr. Kostič. V Strassburgu je bil jugoslovanskim zastopnikom prirejen topel sprejem. Slovesnosti ob začetku teli zdravniških dni v Parizu ^se bo udeležil tudi naš poslanik v Parizu dr. Božidar Punč, poleg drugih pa še maršal in vojvoda iueoslovan-ske vojske Franchet d’Esperey. Ogromno govornikov bo nastopilo pri proračunski razpravi Belgrad, 1. marca. m. Na današnji dopoldanski seji narodne skupščine 6e bo pričela načelno proračunska razprava. Poročilo finančnega odbora o predlogu državnega proračuna in finančnega zakona bo prebral prvi poročevalec tega odbora Oto Gavrilovič. Za njim bo podal finančni minister daljše poročilo, nakar se bo pričela proračunska razprava. Zanjo vlada v vseh krogih veliko zanimanje, ker bodo na njej posamezni poslanci obravnavali naša najvažnejša notranjepolitična vprašanja. O teh vprašanjih bo v narodni skupščini govoril tudi predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič, pri podrobni razpravi o proračunskem predlogu za zunanje ministrstvo bo pa govoril zunanji minister dr. Cincar-Markovič, ki bo podal obširno poročilo o naši zunanji politiki. Za debato o proračunski razpravi se je priglasilo ogromno število vladnih poslancev, od opozicije pa 18, to je vsi, kar jih bo v zbornici, razen starega Joče Jovanoviča in vrhovnega poveljnika JNS Zivkoviča. Klub opozicijskih poslancev Belgrad, 1. marca. m. Opozicionalni poslanci, člani bivše zemljoradničke stranke, so se včeraj v narodni skupščini konstituirali ter izvolili za predsednika Jovana Jovanoviča, za podpredsednika dr. Miloša Tupanjanina, za tajnika llijo Ču-leviča, •za blagajnika pa Pavla Jovoviča. V poslanskem klubu bivše zemljoradničke stranke so tile poslanci: Jovan Jovanovič, dr. Miloš Tupa-njanin, dr. Branko čubrilovič, Pavle Jovovič, Ilija ČuleviS, Dušan Brankovič, Milivoj Ilič-Jošanica, Toša Cvetkovič in Abdulah Ibrabimpašič. 'Sovjeti ne marajo španskih beguncev Pariz, 1- marca. m. Iz Moskve prihajajo poročila, da je sovjetska vlada odklonila, da bi sprejela španske begunce, in sicer predvsem zaradi tega, ker je proti temu nastopila GPU. Edini razlog za takšno sovjetsko stališče je v tem, ker velika večina španskih beguncev ne pripada komunistični 6tranki, marveč socialistom in anarhistom. Razen tega se sovjeti boje, da bi prevelik dotok beguncev iz Španije pokvaril sovjetski gospodarski načrt ter bi to neugodno vplivalo na gospodarsko življenje v Rusiji. Z zadnjo odločitvijo pa bodo počakali, dokler ne padeta Madrid in Valenciia. Sestanek med bolgarskim vladarjem in knezom Pavlom [Iralj Boris je včeraj dopotoval v Belgrad, kjer bo nekaf časa gost kneza namestnika Pavla Belgrad, 1. marca. AA. Bolgarski kralj Boris se je na povratku iz tujine pripeljal včeraj dopoldne ob 10 s svojim spremstvom v Belgrad, kjer bo v gosteh pri Nj. Vis. kne-zu-namestniku Pavlu. Na topčiderski postaji je kralja Borisa sprejel N j. Vis. knez-namestnik Pavle. Sprejema so se udeležili tudi bolgarski poslanik Ivan Popov s poslaniškim osebjem in člani civilnega in vojaškega doma Nj. Vel. kralja. Ob 13 je Nj. Vis. knez-namestnik priredil na Dedin ju kosilo na čast bolgarskemu kralju. Na kosilu so bili Nj. Vel. kralj Boris, Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vis. knez-namestnik in kneginja Olga, zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič, minister dvora Milan Antič z gospo, bolgarski poslanik Ivan Popov, svetovalec bolgarskega kralja Handžijev, prvi adjutant Nj. Vel. kralja divizijski general Nikola Hristič z gospo soprogo, dvorne dame Ana Marinkovič, Ela Hadžič in Olga Lozanič, dvorni maršal Boško Čolak-Antič, adjutant Nj. Vel. kralja general Linus Dekaneva in dežurni adjutant v Belem dvoru polkovnik Vladislav Sondermajer. Sofija, 1. marca. m. Bolgarski listi posvečajo vso pozornost sestanku kralja Borisa s knezom namestnikom Pavlom in pravijo, da bo ta sestanek še poglobil in izboljšal prijateljske odnošaje med obema državama. Listi dajejo Jugoslaviji vse priznanje za požrtvovalnost, s katero se je zavzemala pri drugih balkanskih državah za to, da so Bolgariji priznale enakopravnost. Listi izražajo tudi upanje, da bo po prizadevanju Jugoslavije bolgarska manjšina v raznih balkanskih državah prišla do pravic, ki ji gredo, s čimer bi bile_ odstranjene vse sporne točke, ki za zdaj še ovirajo popolno sodelovanje Bolgarije z drugimi balkanskimi državami. Jugoslavija Je uradno priznala novo Španijo Vesti 1. marca Belgrad, 1. marca. Vlada fe včeraj sprejela sklep, da z včerajšnjim dnem pravno priznava vlado generala Franca kot edino zakonito špansko vlado. Hkratu prenehajo vsi odnošaji, ki jih je Jugoslavija še imela z rdečo Španijo. Zunanji minister bo poskrbel, da bo naša država takoj začela redne diplomatske zveze z nacionalno Španijo. S tem uradnim sklepom je potrjeno stanje, ki je med Jugoslavijo in med nacionalno Španijo de- 1 jansko vladalo U od februarja leta 1938, ko je I naša vlada imenovala svojega zastopnika v Bur-' gosu. Na zadnjem sestanku Balkanske zveze ▼ Bukarešti so na pobudo Jugoslavije vse članice Zveze sprejele sklep o popolnem priznanju nove Španije. To priznanje bo imelo ugodne posledice zlasti y gospodarstvu, saj bo Španija potrebovala za svojo obnovitev vsega blaga, katero lahko izvažajo balkanske države, zlasti o* Jugoslavija. Za italijanskim - romunski uradni obisk na Poljskem Italijansko časopisje o pcmenu Članovega potovanja v Varšavo Varšava, 1. marca. o. Italij'anskl zunanjt minister grof Ciano je davi po končanem obisJru v Varšavi odpotoval v Krakov, od koder se bo vrnil čez Dunaj v Italijo. Italijansko časopisje piše o pomenu njegovega potovanja in pravi, da je Italija naletela na ‘Poljskem na popolno razumevanje za svoje zahteve in da se bo to razumevanje stvarno pokazalo v bližnjem razvoju evropske politike. »Giornale dTtalia« pravi, da sta poljski in italijanski zunanji minister med obiskom v Varšavi razjasnila vsa vprašanja, ki se nanašajo na razmerje Poljske do nemško-italijan-ske zveze. Pri tem sta se zlasti ozirala na nagli, toda negotovi razvoj evropskega položaja, kakor se je začel po italijanskih in nemških zahtevah in pa na novo ureditev gospodarskih ter političnih razmer v Podonavju. Poljska ne mara biti več orodje Francije proti zakonitim koristim Nemčije in Italije, poljsko sodelovanje ▼ Podonavju je možno samo s i sodelovanjem med Poljsko, Nemčijo in Italijo. Pravi pomen posvetov, ki jih jo grof Ciano imel v Varšavi, se bo pokazal in ga bo mogoče oceniti šele ob bližnjih političnih dogodkih v Evropi. Bukarešta, 1. marca. Romunski minister za zunanje zadeve Gafencu bo odpotoval v petek, 3. marca zjutraj na uradni obisk v Varšavo. — Gafenca bosta spremljala generalni tajnik ministrstva za zunanje zadeve Preceanu in kabinetni šef Pop. Poljski poslanik v Bukarešti Rasinski je imel snoči daljši sestanek z romunskim zunanjim ministrom Gafencom. Na sestanku sta določila spored Gafencovega obiska v Varšavi. Gafenco bo odšel v Varšavo 4. marca zjutraj ter ostal na Poljskem tri dni. Istočasno prispe v poljsko prestolnico tudi 6kupina romunskih časnikarjev na čelu s šefom tiskovnega oddelka zunaniega ministrstva Dragom. Angleško in nemško posredovanje v sporu med Francijo in Italijo uondon, 1. marca. m. Angleško časopisje ni preveč zaskrbljeno glede sedanjega mednarodnega položaja, in to predvsem zdaj, ko se je vrnil iz Berlina angleški trgovinski odposlanec Asthon Gwatkin, »Daily Telegraph« poroča o nemškem posredovanju med Francijo in Italijo. Po informacijah tega lista je včeraj italijanski veleposlanik v Berlinu imel daljši razgovor z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom o irancosko-italijan-skih odnošajih. Italijanski veleposlanik je nemškemu zunanjemu ministru zagotavljal, da Italija ne bo javno zahtevala od Francije nobenih stvari, temveč bo svoje želje, ki jih ima v Sredozemskem morju, sporočila Franciji po diplomatski poti. — Francoski krogi pričakujejo, da bo tudi Anglija pomirjevalno vplivala na Italijo. Marca meseca pričakujejo v Londonu obisk francoskega predsednika republike Lebruna. Prišel bo v London 21. marca. Dobro poučeni krogi izjavljajo, da bo Anglija še pred njegovim prihodom v London posredovala in skušala doseči, da se napetost med Francijo in Italijo poleže. Konec rdeče republike v Španiji Predsednik republike Azana in vthovm poveljnik rdeči Mia^a - odstopil Pariz, 1. marca. c. »Petit Parisien« poroča i* Madrida, da je vrhovni poveljnik rdeče vojske general Miaja zaradi odstopa predsednika republike Azana tudi odstopil s svojega mesta, ker je prepričan, da je vsak nadaljni upor rdečih nemogoč. Pismo, s katerim je bivši predsednik Azana naznanil svoj odstop, pravi med drugim: »Odkar me je načelnik generalnega štaba in odgovorni šef vojaških operacij v navzočnosti predsednika vlade obvestil, da je vojna za republiko izgubljena, in še prej kakor je vlada zaradi poraza svetovala moj odhod iz Španije, sem opravljal svojo dolžnost, ko sem priporočal vladi, naj takoj sklene premirje, da 6e vsej državi prihranijo nove jalove žrtve. Volitve novega papeža: Dosegel nisem ničesar. Priznanje vlade v Bur-gosu po velesilah, zlasti po Franciji in Angliji, mi jemlje pravno mednarodno zastopstvo, potrebno, da z uradno avtoriteto pri tujih vladah izpolnim svojo nalogo. Političnega aparata države, parlamenta, ni več, prav tako ni več zastopstev strank itd. V Španiji in zunaj nje mi manjkajo posvetovalni in delovni organi, neobhodno potrebni predsedniku pri delovanju v smeri, ki jo imperativno nalagajo razmere same. V takšnih okoliščinah mi je nemogoče tudi samo na videz ostati na mestu, ki se mu nisem odpovedal niti takrat, ko sem zapuščal Španijo, ker sem upal, da bom izrabil ta kratki čas v korist miruc Collonges, 27. februarja 1939. Vrata v konklave se bodo zaprla danes ob 16. ■ ■ /atikansko mesto, 1. marca. o. Davi so dopotovali v Rim zadnji trije kardinali. To 60 trije ameriški, ki so včeraj dospeli v Genovo. S tem je ves kardinalski zbor zbran za volitve novega papeža, katerih 6e bodo prvič v novejši zgodovini udeležili vsi kardinali katoliške Oerkve, 62 po številu. Konklave se bo začel danes popoldne, ko bodo kardinali slovesno stopili v prostore, ki bodo med volitvami strogo ločeni od vsega sveta. Kardinali Trgovski sporazum, vezan na določene politične pogoje, sta sklenili Brazilija in USA. Delavske plače bo v kratkem zvišala italijanska vlada in misli s tem najdostojneje proslaviti 20-letnico ustanovitve fašizma. Del angleškega vojnega brodovja bo v kratkem obiskal Korziko in ostal tam nekaj časa, s čimer misli Anglija poudariti svojo voljo, da bo pomagala Franciji pri vsakem napadu na njeno posest. Po dunajskih cerkvah so v nedeljo brali pastir- sko pismo kardinala Innitzerja, v katerem kardinal opominja katol. starše, naj v družini ohranijo vero in vzgajajo otroke po verskih načelih. V Bordeau.v je priplula jahta »Vanadis«, last ne- kega Belgijca. 0 njej pravijo, da bo prepeljala razne pobegle rdeče španske voditelje v Mehiko. V Sofiji so prijeli 30 voditeljev bolgarske faši- stovske stranke, katero vodi prof. Cankov. Obtoženi bodo prepovedanega političnega delovanja, ker je bila stranka razpuščena. Njeni pristaši so zadnje čase organizirali revizionistične demonstracije. V Burgos je odjiotoval načelnik političnega od- delka v francoskem zunanjem ministrstvu Roclial, da sporoči nacionalni vladi uradno priznanje Francije. Žena angleškega trgovinskega ministra Stanleva lx> prihodnji teden odpotovala v balkanske države, kjer bo imela več propagandnih predavanj za angleško modno blago. 0 mednarodnem položaju bo danes govoril v francoski poslanski zbornici zun. min. Bonnet. Belgijski kralj Leopold je dal naročilo za sestavo vlade socialističnemu senatorju Saudanu, ki je bil v prejšnji nekaj dnevi trajajoči Pierlotovi vladi zunanji minister. Kaže, da nove vlade ne bo mogel sestaviti, ker liberalci odklanjajo vsako sodelovanje, preden ne bo rešena po njihovih zahtevah zadeva flamskega zdravnika dr. Maertensa. Maertens je bil pred kratkim izvoljen za člana flamske zdravstvene akademije, čeprav je bil med svetovno vojno obsojen zaradi veleizdaje. Jeruzalemski Judje 60 razglasili svojo stavko v protest proti arabskim atentatom. Prišlo je tudi do hudih primerov nasilja z judovske strani, na katero bodo Arabci seveda «pe>t odgovorili z nasiljem. Angleški kralj in kraljica 6la danes obiskala Birmingham, rojstno mesto predsednika Chamber-berlaina, ki ju je pri tem obislttt tudi spremljal. Italijansko poslaništvo v Parizu zavrača vse vesti o tem, da bi bila Italija zapovedala vsem svojim državljanom, živečim v Franciji, da se morajo do 15. marca vrniti v Italijo. 23 rudarjev se |e zadušilo v turškem rudniku Songuldahu ob Črnem morju, kjer so se vneli plini. Med Češkoslovaško in Poljsko so se začela pogajanja o ureditvi vseh vprašanj, ki so se porodila po poljski zasedbi nekdanjega češkoslovaškega ozemlja. Proračun za angleško vojno mornarico je letos nai-večji, kar f>ommjo v mirnih časih. Prihodnje leto se bo proračun še rwvečal. Lov, ki ga je poljska vlada priredila italijanskemu zunanjemu ministru v Bjalovicah, 6e je včeraj končal z obilnim plenom. Na včerajšnji seji angleške poslanske zbornice je predsednik vlade Chamberlain odgovarjal opoziciji, ki ga je napadala zaradi priznanja nacionalne Španije po Angliji. Dejal je, da je angleška vlada to storila v sporazumu s Francijo in po zagotovilih generala Franca, da ne bo po krivici preganjal svojih političnih nasprotnikov in da ne bo pustil, da bi se katerikoli tuji vpliv uveljavljal v novi Španiji. Francosko-nemški gospodarski odbor je imel včeraj sestanek v Parizu. Na sestanku so se raz-govarjali o poživitvi gospodarskih stikov med obema državama. se bodo zbrali v Pavlinski kapeli, kjer bodo zapeli himno »Veni creator spiritus*. Nato bodo ob svitu plamenic v spremstvu plemiške straže odšli v procesiji v Sikstinsko kapelo. Po predpisanih obredih bodo tam kardinali obšli vse prostore konklava in se prepričali, ali so po predpisih ločeni od oslalih vatikanskih predelov. Po pregledu bodo zaprli in zapečatili vsa vrata v konklave, med njimi vrata v tako imenovano kraljevo dvorano. To bo na notranji strani s tremi ključi zaklenil kardinal Pacceli. na zunanji strani pa maršal konklava Cliiggi. Potem bo dano z zvonom znamenje, da se je konklave začel. Vsa vrata bodo ostala zaprta vse dotlej, dokler ne bo izvoljen novi papež. Prvo glasovanje bo jutri zjutraj, drugo pa pojKildne in tako vsak dan, dokler ne bo kateri kandidat dobil potrebnega števila glasov. Celice, v katerih bodo med kouklavom prebivali kardinali, so razdeljene po številkah takole: Kardinal Hinslei iz Londona ima celico št. 1, kardinal Granilo di Belmonte celico št. 20, Sbaretti 34, Boagiani 11, Gasparri 36, Marchetti 16, Dolci 56, 0’Connel 44, Ascalesi 42, Bertram 17, Faulha-ber 5, Dougherty 6. Vidal 48, Schulte 46, Nasalli Rocca 19, Mundelein 54, Verde 3, Lauri 12, van Roey 14, Illond 24, Segurs 57, Szeredy 30, Schuster 39. Cerejeira 55. Pacelli 13, Lavitrano 51, Mac Rory 47, Verdier 27. Leme 43, Rossi 45t, Lie nart 38. Fumasoni 22. Tedeschini 61, Fossatl 87. Salotti 8, Villeneuve 50, Dalla Costa 52, Innltzer 59, Tappouni 32. Sibilia 7. Marmaggi 10, Maglione 2. Cremonesi 35, Uaudrillnrt 31, Suhard 21, Kaspar 40, Copello 23, Goma v Tomas 26, Roletti 15, Tis-serand 4, Piazza 18, Pellegrinetti 0, Pizzardo 58. Gerlier 49, Canali 60. Jorio 25, La Puma 38, Cat-tani 53, Massimi 41, Variani S?, Mercati 62. Daruj 1000 din — in plačal sl en kamen za slovenski prosvetni dom v Ljubljani I Za izpremembo lovskega zakona: Kmet trpi zaradi divjačine nepopravljivo škodo Celje, 1. marca. Mnogi lovci trdijo, da imamo od divjačine felike koristi. Tega pa jim ne verjamejo niti vsi lovci, še manj pa kmetje. Vsak trezen človek ve, da ima divjačina zobe in želodec, ki hoče biti večkrat na dan poln. V 6last ji gredo vsi pridelki, še vinska trta in sadno drevje. Milijone dreves so že obžrli zajci in 6rne prepohlevnim kmetom. Sto in siotisoče dreves je zaradi tega dobilo raka in bo 5 to smrtno rano vse svoje življenje obtoževalo one, ki so zaščitili divjačino za svojo zabavo. Kdo fia bo z veseljem kupoval, sadil in gojil drevje, ko ga pa vražja srna ali zajec uničita še, ko je že dvajset let staro. Pa pravijo, da nam zakupniki plačajo tisočake za lov! Pa kaj bi rekle občine, še bi teh tisočakov ne bilo? Kdo pa je občina? Ali nismo mi posestniki občina? Ker pa je v vsaki občini posestnikov mnogo, pride od teh tisočakov na vsakega srednjega posestnika komaj bore nekaj dinarjev 'pri davkih v korist, na malega pride pa še manj. Ako plačamo vse druge davke, bomo tudi še teh nekaj dinarjev, ki nam jih plača lov, pa bomo na obdelanem svetu mi gospodarji, ne pa lovci in divjad. Nam naredi vsaka jerebica ali veverica mnogo več škode, kot je vredno tistih nekaj dinarjev. Kje pa je vsa druga škoda? Lovci se tudi hvalijo, da nam za poškodovane in uničene pridelke plačajo odškodnino. Z odškodninami pa navadno tudi ni drugega kot sama pota in jeza. Ker divjad ne požre vsega od kraja in tudi ne vsega eno noč, bi moral kmet vsak dan obhoditi vse njive, sadovnjake in vrtove, ogledati vsako rastlino, najdeno škodo pa hiteti naznanjat po več ur daleč, se tam za svoje potegovati in prositi in zapravljati čas. Kje pa ima skrben kmet čas za tako pohajkovanje? Zato naznanimo kmetje samo eno stotinko škode, ker nimamo s tem drugega kot potov in sitnosti, pa vse zastonj. Koliko naporov in občutnih denarnih kazni so morali že kmetje zaradi tega prestati. Koliko so že pobrali kmetom puSk, ki so jih vse čase imeli pri hiši, pa ne zato, da bi bili nevarni ljudem, ampak samo zato, ker so pokončavali to, kar jim je žrlo pridelke. Ako vprašamo lovce, če morajo zaradi revščine hoditi na lov, ti bo vsak odgovoril, da mu ni sile in da mu je lov le v zabavo in da ima z lovom samo izgubo, ne pa dobiček. Nas kmete pa tare sila, ker nimamo drugih dohodkov kot z žulji pridelane skromne pridelke, da se za silo preživimo in oblačimo ter plačujemo davke. Kakor se mora vsaki vrsti rastlin dati primeren prostor, tako se mora dati tudi za gojitev divjadi primeren prostor, ne pa naš obdelan svet s pridelki vred. Ponekod delajo škodo zajci, drugod srne, fazani itd.; obdelan 6vet, njive, travniki, sadovnjaki, pašniki in vinogradi pač niso primeren prostor za gojitev katere koli divjadi. Obdelan svet mora biti prost in varen pred vso divjačino in ne 6amo pred •zajcem. Če bi bil samo zajec vzet iz zaščite, bi mnoge premagala jeza, da bi ustrelili tudi kakega nezaščitenega škodljivca v škodi. Pa bo moral v zapor, bo ob orožni list in puško, pa še ob kravico. Tako bi jih zapadlo še več v kazen kot do sedaj. Potem bi ee pa zopet morali boriti za spremembo lovskega zakona. Lovcem tudi privoščimo zabavo, pa le v ograjenih loviščih, kjer jim to večina kmetov dovoli. Več jim pa ni potrebno. Vsaka divjad beži le v gozd, lovec gre tudi v gozd na lov in tudi znana lovska pesem pravi, da »zelen gozd je lovčev raj«. Zakaj torej silijo s svojo zabavo na obdelan 6vet? Lovci sami poudarjajo, da imajo z lovom samo zgubo, kmetje pa tudi samo škodo. Ker pa je kmet steber države, pa tudi država nima dobička. Zato je vseh poklicanih dolžnost, da ščitijo ta steber. Brez lovske zabave bomo vsi prav lahko prebili, brez kmetijstvo in sadjarstva bi pa vsi od lakote konec vzeli. Kmetje se borimo za pridelke, lovci pa za zabavo. Vsak pa lahko presodi, kaj je ljudstvu potrebnejše. Kdor dobi orožni list, naj ima pravico na obdelanem svetu ustreliti in obdržati vsak čas vse, kar mu dela škodo, pa bo vseh prerekanj konec. Elementarnih nezgod in nadlog pa nas more obvarovati samo Bog. Ta lovski zakon pa lahko odpravijo ljudje. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva Reka nad Laškim, Kraj. kmečka zveza Laško, Krajevna organizacija JRZ Laško, Okrajni odbor JRZ v Laškem, Krajevna organizacija JRZ v Celju, Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva za dravsko banovino v Celju so sestavile naslednjo resolucijo: Lov bodi last zemljiških posestnikov. Vsak posestnik ali najemnik, ki dobi orožni list, naj ima pravico, na svoji zemlji pokončavati in obdržati vsako divjad, ki mu dela škodo. Ako sam ne bi bil za to sposoben, naj ima pravico to dovoliti drugemu zanesljivemu človeku. Kdor bi pa brez kmetovega dovoljenja streljal, naj se mu orožje zapleni. Kdor ne dobi orožnega lista, pa če ne odda v zakup svojega lova sam, pa naj zakup njegovega lova uredi občina. Ako bi kAdelphi«. Danes zjutraj sem govoril z brati Baring & Co., kjer me je gospod John Baring zelo ljubeznivo sprejel. Za jutri je dogovorjen sestanek. Zdaj hitim, ker mora vsak trenutek priti Baringov sel k meni. Nocoj se bo odpeljal preko Helgolanda v Amsterdam. V prisrčnem spominu mi je ostal >Volčji dvorec«. — Bog te obvaruj in sreča naj te spremlja povsod. Tvoj pokorni sluga PS. Odgovori Messrs. Hopejevim v A' sira Francisa Baringa, Bart. &Co., Bishop' v inozemstvu se imenujejo bratje Baring Gospodu Vincencu Nolteju, »Volčji d\ 47 rue de Vielle du Temple. A. A. lam in- naslovi na '•oot, London. Samo Pariz. Dragi Vinc — Skoraj mesec dni je že minilo, odkar s^m ti pisal, upam pa, da si ta čas dobil moje prvo pismo. Veliko novega se je zgodilo med | tem, in skušal ti bom poročati vse od kraja, ne oziraje se na kak vratni red. Prvič: Moji finančni posli so zadovoljivo opravljeni. Drugič: Veliki špansko-mehikanski načrt še ni na gladkem tiru, a potrebna je samo še vsota sto tisoč funtov, da spodbije zagozdo, pa bo lepo splaval po tiru. Tale »samo« nikakor ni tako brezpomemben — toda dalje, k dogodkom samim. Devet in dvajsetega preteklega meseca sem se, kakor je bilo omenjeno, pojavil v banki pri Baringu, kjer me je sprejel gospod Charles Wall, ki nadzoruje vse dopisovanje te tvrdke. Peljal me je v drugo nadstropje v krasno opremljeno sobo. Oprava je bila iz lirastovine, polna starinskih indijskih dragocenosti, ki jih je zbral sir Francis. Saj je bil več let ravnatelj vzhodnoindijske družbe, /daj ga je, kot sem slišal, le redkokdaj videti v Cityju. Praktični posel trgovanja je prepustil svojima starejšima sinovoma Thomasu in Aleksandru. V tej ugledni, a ledeno mrzli sobi so sedeli okoli mogočne hrastove mize, na kateri so zaradi gostega dima sveče skoraj utripale, gospod Thomas Baring, odvetnik John Hickey, nato nekdo po imenu Hood od angleške banke in nekaj knjigovodij ter pisačev z različnimi kupi papirja. Tvrdka je izključno družinska last. Sir Francis ima zdaj kot prej glavno vodstvo. Kot star član poslanske zbornice in enaga najodličnejših klubov je imel velik političen vpliv. Thomas vodi z Wallom (ki je sicer njegov svak) Londonsko banko. Aleksander je zdaj pri Hopeju v Amsterdamu in, kot veš, je Labouchere eden delničarjev Hope & Co., poročen z neko Baringovo. Baringovi in Hope delajo v najožjem krogu, ostali pa imajo trgovino na evropski celini v svojih rokah. V vsakem oziru predstavljajo neločljivo rodbino. Nadalje je še eden, Henry Baring, o katerem pravijo samo to, da stoji na trdnih nogah in da neprestano samo igra. Ta je velik prijatelj Davida Parisha in mu dela družbo pri whist-partijah. Najprej je prišel na vrsto denar, ki sem ga izročil Baringu od svojega izkupička v Afriki. Kljub visoki izgubi zaradi padca tečaja tujih valut je znašalo vse skupaj s tekočimi bančnimi obrestmi vred sedemnajst tisoč štiri in trideset funtov šterlingov, deset šilingov in štiri in pol pence. Od tega sem plačal gospodu Thomasu Baringu dva in pol odstotka netto za posredovanje, in sva si drug drugemu dala potrdila. Vse to je bilo potrjeno in kakor je treba žigosano ter zapriseženo po notarjih,, nakar se je gospod Flood priporočil in poslovil. Potem je prišlo Bonnyfeahterjevo premoženje na vrsto. Predložil sem jim prepise oporoke, ki so mi jih v Livornu potrdili, in še nekaj drugih papirjev. Hickey jih je pregledal in se zelo zadovoljivo izrazil. Rekel mi je, da upa, da bom v kratkem — če bo šlo vse po sreči — dobil premoženje v last. Od tu in tam Dve novi posojili v znesku 35 milijonov dinar-•,e^ Pai®la zagrebška občina za naklip nepremičnin in za investicije. Po regulacijskem načrtu bo dala občina podreti več stavb, ki kaze lice mesta in onemogočajo razširitev nekaterih glavnih prometnih žil. Za odkup takih poslopij bo porabila občina nekaj let povrsti po deset milijonov dinarjev. 25 milijonov, ki jih bo dobila kot posojilo od Osrednjega urada za zavrovanje delavcev, pa bo porabila za gradnjo novih palač in poslopij za svoje urade in podjetja. Vse kmetijske zbornice v naši državi se bodo organizirale v zvezo kmetijskih zbornic. Zamisel 2a to je prišla iz krogov delegatov kmetijske zbornice v Novem Sadu, nakar so jo odobrili zastopniki tudi vseh drugih zbornic. Sklenjeno je bilo, da bo posebni izvršilni odbor pod predsedstvom delegata zbornice donavske zbornice vodil vse pripravljalne posle tako dolgo, dokler ne bodo rešena vsa vprašanja, zlasti pa vprašanja finančne narave. Za fantom, ki se je smrtno ponesrečil v rudniku, je šla prostovoljno v smrt 17-letna Marijana Mitič iz Ložnice. Njen fant Živojin Maksič je bil zaposlen v rudniku. Delal je globoko v rovu, ko so ravno razstreljevali sklade rude. Preden pa se -e rov zadosti prezračil, je stopil Maksič v jamo. Plin ga je najprej omamil, da je padel na tla.' Ker ostalih delavcev ni bilo precej Časa za njim, je od zastrupljanja umrl. Ko je dekle zvedelo za nesrečo, se je iz obupa obesilo na drevo sredi domačega dvorišča. Po enem samem prstnem odtisu, ki ga je kljub skrajni opreznosti pustil na petrolejki, je belgraj-eka policija izsledila morilca Rusa Troinsena, ko-čijaža Dušana Ninkoviča. Zločin je bil odkrit tri tedne kasneje kakor pa je bil izvršen. Čeprav je bilo v eobi vse prašno, so izvežbani daktiloskopt vendarle iztaknili en odtis na petrolejki. Ker se .1® poznala še medla sled krvi, je bilo gotovo, da ,ie odtis palca morilca. Pogledali so nato v kartoteko in našli tam prstne odtise in slike Ninkoviča, katerega so imeli lani na policiji tri dni, ker ga je policaj prijel zaradi potepuštva. Po običaju so ga takrat fotografirali in mu odvzeli prstne odtise. Ker so si bili prstni odtisi palca enaki, je policija vedela za morilca še prej, preden ga je imela v rokah. Neprijetno afero so odkrile oblasti med tremi ^Škofič vojvodinskih nazarencev. Ta verska ločina se je začela v 5 ojvodini širiti že pred vojno, zanesli so jo Švicarji, katerim pa spočetka misijonsko delo ni slo preveč od rok. Nazadnje so prišli na pametno zamisel: z nabranim denarjem so zgradili velik mlin in iz dohodkov tega mlina pokrivali vse izdatke za širjenje svoje vere. Led je bil s tem prebit. Dobili so takoj tri bogatejše ljudi, Obmanna, Schamuela in Kovacza, ki so se pridružili novi veri in postali sodeležniki odnosno solastniki mlina. Vsi trije so bili potem imenovani za »škofe«, a med njimi je imel Obmann največjo besedo kot »glavni škof«. Stvar bi šla v redu, če ne bi naslednik starega Obmanna na posestvu in škofovski« časti sin istega imena pri prevzemu nasledstva opeharil Schamupla in Kovacza ter državo. Moral bi bil plačali 200.000 dinarjev prevzemne pristojbine. Da bi se temu izognil, je ustanovil navidezno družbo in ji prodal vse imetje. Ker mu je bilo ime kakor očetu, na davkariji niso mogli ^ugotoviti sleparije. Videlo se je tako, kakor da je še stari Obmann za svoiega. življenja to storil-Ker pa je pri teh manipulacijah opeharil svoje so-družabnike, se je začela med nazarensko občino bnrja. Nazadnje je morala poseči vmes sodnija. Zdi ee, da bo ta škandal ined nazarenci precej zavrl širjenje sekte in razkrinkal marsikatere druge sleparije pod plaščem te »najčistejše in najpopolnejše vere«. Skoro petdeset milijonov dinarjev bo žrtvovala donavska banovina za prosveto v prihodnjem proračunskem letu. Kredit je za dobrih pet milijonov večji kakor lansko leto. Vedeti pa moramo, da ima ta banovina največ manjšinjskih šol v naši državi in da se odpirajo po dve ali več šol v istem kraju, ne zaradi tako_ visokega števila učencev, kakor pa zaradi ene ali celo dveh manjšin naenkrat. Glede pismenosti je donavska banovina na tretjem mestu v državi (prva je Slovenija), Vojvodina sama pa je po navedbah hrvaških listov ceio prva, ker znaša odstotek nepismenih samo 4.7%. Za hitro ureditev pokojninskega zavarovanja časnikarjev se je v finančnem odboru Narodne skupščine zavzel tudi poslanec Stoimirovič Jovanovič, ki je predlagal, naj se to vprašanje ne odloži in ne ureja s kako uredbo, temveč naj se takoj uredi z amandmanom k finančnemu zakonu. Prav tako pa se je organizacija lastnikov časopisov izrekla za čimprejšnjo izvedbo pokojninskega zavarovanja s predlogom, naj država takoj določi večji znesek kot osnovo za pokojninski sklad, h kateremu bodo prispevali potem svoj delež tudi lastniki listov. Zaposlitev žensk v javnih lokalih, v kavarnah in gostilnah je prepovedala policija v Subotici. Nedavno je policija dala zdravniško pregledati vse natakarice in pevačice ter ugotovila, da jih je več kot polovica spolno bolnih. Zato je izdala odredbo, da ne sme biti odslej v gostinskih lokalih nobene ženske, ki bi stregla gostom. Le v izjemnih primerih bo policija dovoljevala zaposlitev ženske, vendar bo prej svoje mnenje povedal zdravnik. Poleg tega pa bo policija pri takih ženskah izvedla nenapovedane zdravniške preglede. Za poravnavo krivic, ki so jih prizadejali oradnikom.ki so volili dr. Mačka, nekateri ministri v prejšnji Stojadinovičevi vladi, se zavzema hrvaško časopisje. Pogosti primeri take krivice so se dogodili zlasti v Sarajevu in Splitu. V Sarajevu je bilo odpuščenih in premeščenih večje število železinških nameščencev, v Splitu pa več poštnih uradnikov. Dva med temi sta bila premeščena v Maribor in Ptuj. Hrvatje pričakujejo, da bo sedanja vlada, ki si je zastavila kot glavno nalogo rešitev hrvaškega vprašanja, popravila te krivice in s tem utrdila v njih vero, da ima zares namen zadovoljiti Hrvate. — Podobne nevšečnosti so se dogajale tudi v dubrovniški občini. Tam so vsa zadnja leta vedrili ljudje, ki so sicer uživali milost dr. Stojadinoviča, niso pa imeli med meščani nobenega ugleda. Vršilec dolžnosti župana, dr. Buconjič, je postopal zelo samovoljno in se je pokazal kot neprijatelj Hrvatov pri letošnjih proslavah dubrovniškega zaščitnika sv. Vlaha. Dalje pa je določil za svojega namestnika nekega odbornika, čeprav določa zakon, da mora biti namestnik najstarejši občinski svetnik. Vse pritožbe prej pod viado dr. Stojadinoviča niso nič hasnile, šele sedaj je banska uprava zetske banovine odločila, da se mora za namestnika postaviti najstarejši občinski svetnik. Dubrovničani tudi pričakujejo, da bodo sedaj dobili novega župana, kateremu bodo meščani zaupali Otroci zažgali očetu hišo, ker Jo Je hotel prodati Maribor, 28. februarja. V Ploderšnici so imeli požar, ki je sredi noči uničil hišo in gospodarsko poslopje posestnika Franca Šenvetra. Ogenj je opazila prva hišna gospodinja Marija Šenveter, ki je potem naglo prebudila moža ter eta se tako pravočasno rešila. Sosedom, ki so prišli na pomoč, se je posrečilo rešiti nekaj pohištva. Požar pa je tako naglo napredoval, da niso mogli rešiti iz hleva vse živine ter je zgorela ena krava in ena telica, tri svinje ter vse kokoši. Škoda je velika, pokrita pa_ je komaj do polovice z zavarovalnino. Izbruh požara je pokazal, da je ogenj bil namerno podtaknjen. Goreti je namreč začelo v listnjaku poleg hleva. Orožniki pri Sv. Marjeti ob Pesnici so pri preiskavi osumili tri otroke pogorelega posestnika, da so zakrivili požar. Njihov sum se opira na grožnje, ja s katerimi so otroci pretili očetu, ker je nameraval prodati svoje malo posestvo ter se z ženo vred preseliti v Maribor k najmlajši hčerki, ki je tam poročena. Ostali otroci, 42 letni Karel, viničar v Partinju, 25 letni Franc, viničar na Malni, in 32-letna Frančiška, ki je živela pri starših, so nasprotovali prodaji posestva, ker so se bali, da bi izgubili dom. Zaradi tega 60 očetu opetovano grozili. Ko pa je oče kljub tem grožnjam hišo s posestvom prodal ter je že prejel aro na račun kupnine, so otroci odšli v Maribor k odvetnikom, da bi na kak način preprečili prodajo domačije. V Mariboru niso ničesar opravili, ker se jim je reklo, da ne more njihovemu očetu nihče branili prodaje. Potem so prišli vsi na dom ter so pretili očetu, da bodo raje zažgali hišo, kakor pa da bi jo prodal, tako da ne bo nihče nič imel. Vsi trije navedeni otroci so bili aretirani. Pri zaslišanju so sicer priznali, da so očetu grozili, če bo hišo prodal, niso pa požara podtaknili. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Hapadalca na prof. dr. Knifica obsojena Ljubljana, 1. marca. Pred malim kazenskim senatom, ki so ga tvorili gg. sodniki okrožnega sodišča Ivan Brelih kot predsednik ter dr. Julij Fellaher in Jože Kokalj kot sosodnika, so včeraj defilirali mnogi razbojniki in vlomilci, ki so skupno dobili 14 let in 1 mesec zaporne kazni. Prva razprava je bila zanimiva in dolgotrajna, finale pa je tvorila prav tako poučna razprava o življenju iz_ dna veseljaškega, barskega življenja v Ljubljani. Roparski napad na prof. dr. Knifica Dva jetniška paznika sta že ob 8 zjutraj pripeljala v glavno razpravno^ dvorano štiri prav čedne individue, kakor so včasih rekli kriminalnim tipom. Sodnikom malega senata so razkladali svojo vlomilsko in razbojniško filozofijo tako, da se je človek kar čudil. Dva sta bila okoli Št. Vida nad Ljubljano lansko jesen prava straho-valca prebivalstva. Pobirala sta zlasti kure. Ludvik Kolman, 32-letni zidar, oženjen, doma iz Lesc, stanujoč v Št. Vidu nad Ljubljano, je mož, ki kljub vsem paragrafom ne zna ipciti med svojo in tujo lastnino. Je vlomilec manjšega kalibra, a je tudi sposoben — pod tujim vplivom za kake večje pohode. Obtožen je bil ropa in raznih vlomnih tatvin. Hajdenič Džemal, 33-letni, oženjeni delavec brez stalnega bivališča, doma iz znamenite Kla-duše, je drzen vlomilec, ki je med drugim ponoči 29. avgusta lani vlomil še z nekim drugim »pajdašem« v mlekarno Marije Režekove v Janševi ulici in ji odnesel 2149 din gotovine in razno drugo blago, tako da je bila Režekova oškodovana za 2437 din. Oba sta bila obtožena v prvi vrsti zaradi razbojništva, ker sta, po obtožnici, na dan 13. septembra lani napadla na ozki poti v gozdu pod Golim brdom nad Št. Vidom prof. dr. Ivana Knifica, znanega svetovnega potnika, geografa in matematika, ter mu s silo odvzela srebrno, 500 dinarjev vredno uro in 82.50 din gotovine. Poleg njiju sta sedla na zatožno klop Ivan Bučar, samski delavec,, in Šalih efendi Alkasovič, delavec brez stalnega bivališča, ki sta prvima deloma pomagala pri vlomnih tatvinah, deloma pa tudi sama kradla?- Vsem štirim očita obtožnica, da so takole izvršili 5 vlomov, pri katerih so dobili najraznovrstnejši plen. Izkazali so se kot ljubitelji kurje pečenke, pa tudi zlatnine in perila. So vsi dobri poznavalci družinskih razmer v okolici. Prvi razbojnik Ludvik Kolman je prostodušno priznal roparski napad na prof. dr. Knifica in vse druge očitane tatinske podvige. Izgovarjal se je na stisko in revščino. Njegov drug pri ropu Džemal Hajdenič je drugačnega kova človek. Vse taji in se trka na prsa, da je bil vedno »pošten čovek«, toda poročilo iz Kladuše veli, da je zelo na slabem glasu. Ta moz je eden tistih potepuhov, ki sleparijo svoje nesrečne rojake, boreče se za vsakdanji kruh z najtežjim delom, toda on jih zna drzno in nesramno opehariti za zadnjo paro. Hud je bil na Kolmana, da je^ priznal roparski napad na dr. Knifica. Pod težkimi dokazi pa je Hajdenič priznal nekatere vlomne tatvine. Oba pomagača razbojnikov, Bučar in Alkasovič, sta vse tatvine, ki jih je njima naprtila obtožnica, priznala, le efendi Alkasovič, kakor ga tukajšnji bosanski ljudje nazivljejo, je zanikal, da bi bil deležen pri velikem vlomu v mlekarno ge. Režekove. Kaj pravi prof. dr. Knific Ker sta razbojnika Kolman in Hajdenič tajila bistvene kaznive stvari, sta bili poklicani pred sodnike dve priči, tako g. prof. dr. Knific. Kot priča zaslišani prof. dr. Ivan Knific je na njemu lasten način opisal roparski napad tam na ozki gozdni stezi na Golem brdu. Gospod se je mirno sprehajal in je bil zatopljen v svoje razmišljevanje. Kar naenkrat ga je nekdo tako močno objel z rokami, kakor imajo to navado krepki in trdni kmečki fantje, ko se mečejo ob tla. Ni se mogel ganiti. Razbojnik ga je močno tiščal. In oba sta mu začela brskati po žepih-Vzela sta mu srebrno uro, vredno 500 din, star spomin. Napadalec je mirno, kakor se spodobi preizkušenemu svetovnemu popotniku napadalcem dejal: »V desnem žepu ni nič. V levem je denarnica.« Pobrala sta mu denarnico in si jo prilastila. Profesor ju je prosil, naj mu vsaj prazno denarnico vrneta. Vrgla sta jo predeij. Notri so ostali še 4 dinarji. »To bo vsaj za reveže!« je pripomnil profesor. Hajdenič mu je spet po tej pripombi iztrgal listnico, misleč, da bo v njej našel lepe stotake in tisočake. Prav listnica je pokopala Hajdeniča, ki se je še na razpravi izgovarjal in svečano zatrjeval, da je listnico kupil v Zagrebu. Priča je na vprašanje senatnega predsednika pripomnil, da nobena stvar ni tako sigurna kot ta, da je to njegova listnica. Hajdenič, razbojnik ogorčen: »Vaša duša bo pogubljena!« Priča prav lepo: »Zaradi tega ne! Gotov sem, da je to moja listnica!« In bčii so obsojeni... Bili so po končanih procesualnih formalnostih obsojeni: Ludvik Kolman na 4 leta robi je in v izgubo častnih pravic za 5 let, drug Džemal Hajdenič na 7 let robije in v trajno izgubo častnih pravic, oba pomagača Ivan Bučar in Šalih Alkasovič, vsak na 8 mesecev strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. Na zadevno vprašanje, če sprejmejo kazen, so odgovorili. Kolman: »Sprejmem brez vsega 1« — Hajdenič ogorčen: »Revizijo in priziv! Tako mi srce junačilo!« — Pomagača sta zadovoljno kazen sprejela. Dve sodbi pred mar.bcrskim sodiščem Maribor, 28. februarja. V današnjem »Slovenskem domu« smo poročali o dveh razpravah, ki sta bili dopoldne pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Prvi se je zagovarjal Alojz Šegula iz Rucmancev, ker je dne 6. decembra lanskega leta ustrelil z vojaško puško Vinka Žnidariča. Šegula je bil na vasovanju pri sosedu, kjer je opazil v kurniku luč ter je začul kokodakanje kokoši. V kurniku je bil tat, ki je hotel kokoši pokrasti. Šegula jo prebudil posestnika, potem pa so odšli proti kurniku, iz katerega je planil Vinko Žnidarič z nožem v roki proti osumljencu. Ta je. imel pod suknjo skrajšano vojaško puško, s katero je ustrelil proti Žnidariču ter ga do smrti zadel. Obsojen je bil na 4 mesece zapora, pogojno na 2 leti. Pri naslednji razpravi so se zagovarjali 88-letni čevljarski pomočnik Anton Zupan iz Mengša, 24 letni posestnik Peter Kareš iz Moškajncev in 30 letni sedlarski pomočnik Jožef Udrih iz Sv. Petra v Savinjski dolini. Anton Zupan je prišel na zatožno klop zaradi drzne sleparije, pri kateri mu je pomagal Peter Kureš, dočim je tretji obdolženec Jožef Udrih samo žrtev obeh sleparjev. Zupan se je Udrihu v Moškajncih predstavil kot pravi umetnik v ponarejanju 50 dinarskih kovancev ter ga je pregovoril, da mu je v svrho nakupa potrebnega materiala dal 3000 din. Pri teh pregovorih je igral važno vlogo Peter Kureš kot mešetar. Zupan in Kureš pa sta od Udriha prejeti denar zapravila. Zupan je bil obsojen na 8 mesecev, Kureš pa na 4 mesece strogega zapora. Udrihu pa so sodniki spregledali vsako kazen ter so ga opro-stilL Za izdajatelje živinskih potnih listov in za oglednike živine so v območju mestne občine ljubljanske imenovani g. Franc Novak, posestnik na Zaloški cesti 68,, za teritorij nekdanje občine Moste, g. Kancijan Hvastja, sedlarski mojster v Zg. šiški, za teritorij bivše občine Zg. šiška in priključeni del občine Ježica, a za Barje je imenovan g. Vlado Jarc, posestnik na Ižanski cesti št. 145. Dosedanja živinooglednika g. Anton Oven, posestnik v Dravljah št. 76., in Valentin Urbas, Pot na Fužine št. i., sta svoje dolžnosti razrešena. Litijčane in vse Zasavje opozarjamo na Lajovčev koncert v nedeljo 5. marca ob 15.30 v litijskem sokolskem domu. Solista ravnatelj J. Betetto in koncertna pevka L. Polajnarjeva ter pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske bodo izvajali Lajovčeve skladbe. Zato ima koncert naslov Lajovčevega koncerta. Vstopnice se dobijo v trgovini Janko Končarja v Litiji. Ob težkem udarcu, ki nas je zadel, ko nam je neizprosna smrt ugrabila ljubljeno ženo, skrbno mater, drago sestro, teto i. t. d., gospo IVANKO OBLAK smo prejeli toliko izrazov iskrenega sožalja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti. Zato izrekamo javno vsem, ki so z nami sočustvovali, najtoplejšo ZAHVALO Posebno pa se še zahvaljujemo čast. duhovniku, ki je blago pokojnico pripravil za pot v večnost, ostali duhovščini, ki je opravila pogrebne molitve, čč. sestram, skrbnim zdravnikom, pevskemu zboru z Viča za ganljive žalostinke in končno še vsem, ki so našo drago pokojnico v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Maša zadušnica bo 4. marca ob 6 v cerkvi na Viču. Užaloščeni soprog Vinko, sinova Joško in Dušan ter drugi sorodniki. Kraj Barometer-sko stanje Temperatura v O1 S > .i« j? S -t » ta G d c IT 9~ Veter (smer. jakosti Pl v: tda- ! ne 3« as • sl m/m c % h > Ljubljana 753-5 7-8 18 85 10 sw, Maribor 758-5 5*0 0*1 80 5 0 — — Zagreb 761*7 5*0 4*( 80 10 NK, 5-0 dež Belgrad 762*8 5*0 1*0 90 10 NE, 0*4 dež Sarajevo 761-2 5*0 01 90 10 0 20 dež Vis 759*6 8*0 4*0 90 10 SE. — — Split 757*5 14*0 8*0 60 10 NE, 1*0 dež Kumbor 755*0 12*0 8-0 80 10 N, 2-0 dež Rab 759*4 10*0 7*0 30 7 E, — — OUSPOVfllH 756*2 12*0 8*0 90 10 NNE, 9*0 dež Vremenska napoved. Večinoma oblačno in spremenljivo ter zmerno hladno vreme. Ponekod manjše padavine. Koledar Danes, sreda, 1. marca: Albin. Torek. 2. marca: Simplicij. Obvestila Nolno sluibo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 43, mr. Trnkoczy, Mestni trg 4, mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Zamudnike prj popisu davčnih zavezancev mestno poglavarstva opozarja, naj popisne pole davčnih zavezancev zanesljivo takoj vrnejo mestnemu poglavarstvu v sobi št. 18, II. nadetr,, Mestni trg 27, torej v levi hiši. Mrakova tragedija »Grohar«, ki prikazuje v štirih napetih slikah tragično življenje največjega slovenskega slikarja Ivana Groharja, je bila pri obeh dosedanjih predstavah v Ljubljani iavdušenu sprejeta. Zato se je vodstvo Mrakove gledališke skupine odločilo, da jo ponovi še enkrat, in sicer v petek 3. marca ob 20 v frančiškanski dvorani. Vstopnice od 15 din navzdol »o že na razpolago v Pax ct bonum v frančiškanskem prehodu, in sicer od 8—12 in 3—7. Bežigrajsko prosvetno društvo ima svoj VIII. prosvetni večer v četrtek 2. marca ob 8 zvečer v Mavričevi dvorani (poleg kavarne Majcen na Tyrševi cesti). Predava znani predavatelj g. dr. Vinko Šarabon a aktualnem in zelo zanimivem vprašanju: Kitajska in Japonska. Na Jesenicah bo drevi ob 8 zanimivo predavanje z skioptičnimi slikami »O peti svetovni velesili«. Predava urednik g, Košiček iz Ljubljane. Cenj. naročniki in prijatelji vljudno vabljeni. Članstvo Zveze šoferjev dravske banovine bo iinolo svoj redni občni zbor dne 4. marca ob pol 8 zvečer v salonu restavracije »Pri levu: v Ljubljani. Gosposvetska cesta. Oddaja mestnih voženj a konjsko vprego in s tovornimi avtomobili je razpisana v »Službenem listu« in bo dražba 11. aprila ob 11. v mestnem tehničnem oddelku. Kadar namreč mestna pristava ne zmore vseh voženj, se tehnični oddelek poslužuje tudi zasebnih voznikov zlasti za vožnje gradiva s konji in tovornimi avtomobili in tudi za pobiranje smeti. Izdatki za najete voznike dosežejo vse leto večji znesek Ljubljansko gledališča DRAMA — Začetek ob 20 Sreda, 1. marca: »Hlapci«. Izven. Cene znižane. Četrtek, 2. marca: »Potovanje v Benetke«. Red Četrtek. Petek, 3. marca: Zaprto. (Generalka). Sobota, 4. marca: »Prevara« Premiera. Prem. ab. Nedelja, 5. marca ob 15: Upniki — na plan! Izven. Znižane cene. Ob 20: Žene na Niskavuoriju. Izven, Znižane cene. OPERA — Začetek ob 20 Sreda, 1. marca: »Frasquita«. Red Sreda, četrtek, 2. marca: »Jesenski manevri«. Red B. Petek, 3. marca: Zaprto. Sobota, 4. marca: Ob pol20i »Lohengrin«. Izven. Nedelja, 5 marca ob 15: Pod to goro zeleno. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Izven. Ob 20: Jesenski manevri. Izven Znižane cene. Mariborsko gledališča Sreda, 1. marca: »Aida«. Red B. Gostovanje ge. Mitrovičeve in gdč. Majdičeve. Četrtek, 2. marca: »Partija šaha«. Red A. športne vesti Pomladanski del ligaškega prvenstva. Prihodnjo nedeljo se začne drugi del drž. ligaškega prvenstva. Po trimesečnem počitku bo zopet 12 naših najboljših klubov zbiralo točke za čini boljši placenient. Naša Ljubljana ima svojo prvo fekmo v Splitu proti Hajduku. Spored za nedeljo je sledeči: v Beigradu BSK : Jedinstvo (4:0), Jugoslavija : BASK (0:1), v Zemunu Zemun : Gradjanski (S.) 1:1), v Zagrebu Gradjanski : Slavija (V.) 4:2), v Sarajevu Slavija : HAŠK (1:2), v Splitu Hajduk : Ljubljana (1:2). Rezultati v oklepajih so rezultati iz prveg (jesenskega) dela prvenstva. Zopet nov plavalni rekord. V deželi ženskih plavalnih rekordov, na Danskem, kjer skoraj ne mine teden, da ne bi bil postavljen kak nov rekord, je danska plavalka Soerensen postavila nov svetovni rekord v prsnem plavanju na 500 m. Nov čas, ki pomeni svetovni rekord, je 7.58.08. Danes zjutraj se je vrnila v Belgrad jugoslovanska nogometna reprezentanca, ki je v nedeljo igrala v Berlinu proti Nemčiji. Pri smučarskih tekmah na Kopaoniku za pokal »Politike« so na vsej črti zmagali slovenski tekmovalci, ki so v vseh tekmovalnih panogah zasedli prva mesta. Poročevalec »Politike«:, ki 'piše o teh tekmah, se pritožuje nad slabimi uspehi domačih tekmovalcev, ki spričo Slovencev ne morejo dosegati nobenih uspehov, tako, kakor da bi imeli Slovenci res monopol na vse smučarstvo. članek je resničen in točen, pripominjamo pa, da se je slovenski smučarski šport v državi razvil do tako brezkonkurenčne višine lc na podlagi podrobnega dela in organizacije. Kadar bodo zimski športniki v vzhodnem delu naše države delali in organizirali tako na široko in tako temeljito kakor pri nas, potem se jim ne bo treba več pritoževati na tak način. Toda zdi se nam, da bo minilo še mnoco časa Norman Railly Raine: 55 JUNAŠTVA ROBINA HOODA ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI Toda, kaj, ie Iti bili vsi ti računi, ki brez dežele, Prav tako se je zdel siru sen vendar tako jasni in razumljivi, more- Guyju Gisboumeškemu in škofu iz Black biti le napačni? Kaj, če bi se za napačne Cannona kakor otrok, ki se razkači, ka-pokazale V6e predpostavk«, ki se zde ta- jezo. križarsko vojno, tako med saksonskim ) »Samo on se lahko tako skriva m ta-kakor tudi med normanskim ljudstvom ko neopazno ter slepomiševsko tihotapi neomejen ugled in slepo spoštovanje. Vi- nazaj v Anglijo, on, ki je bil ubil Kon-soko so ga cenili vsi njegovi podložniki, rada Montferatskega, kronanega in pft-2e sam njegov nastop mu je pridobil na- maziljenega kralja jeruzalemskega!« klonjenost množic kakor hitro se je le | »Zastonj se trudi! Vsi njegovi naklepi prikazal. V njem je bilo nekaj res kra-jso že vnaprej obsojeni na propad! Njego-ljevekega, nekaj, o čemer se ni dalo raz- ve namere ne bodo obveljale, ampak bo-mišljati, ali j« dobro ali je zlo, nekaj, kar do v kali zadušene!« je odgovoril ponos-jc ljudi nagnalo, da so se mu slepo poko- no in samozavestno sir Guy Gisboumeški rili in t-udi menjali svoje mišljenje. Kdo in pogledal od strani princa Ivana brez ve, kakšen dojem bi zdaj napravil na lju- dežele. # di, če bi se med njimi znova pojavil? Kdo ■ »škof ga je takoj našel, pri pnci ga je ve, če ne bi spet množice stopile na nje- ! pogruntal! Zdaj nam ni treba drugega, govo stran, kakor hitro bi ga zagledale? kakor da pošteno in v miru razmislimo, T/ I v _ 1_T ^ * - ■ ■ 1 n (im«1 * Kdo ve, če ne bi v hipu takrat poka zale hrbta njemu, princu Ivanu brez dežele ter siru Guyju Gisboumeškemu ter prestopile na Rihardov« stran. Tod bo nekaj treba na vsak način ukreniti, nekaj naglega, odločnega, brezobzirnega. _ Princ Ivan brez dežele je nekaj časa mračno ždel predse, nato pa nenadoma na ves glas jezno vzkliknil: »On je upornik in izdajalec, ki ga iščemo!« je zavpil razburjeno princ Ivan kaj nam je v danem primeru treba stori ti!« je nato pristavil. »Seveda pa moramo stvar hitro premisliti, brez slednjega obotavljanja! Jutri zjutraj se bo najbrž že na vse zgodaj spet odpravil na pot — in potem, potem se nam nemara izmuzne za vselej! Vsak naš korak bo nato prepozen, ker ba najbrž že vnaprej obsojen na neuspeh! Sploh pa moramo resno premisliti še eno dejstvo: do nottinghamskega gradu zanj po- tem ne bo več daleč, povrh še potem ne, če bo stopil med ljudstvo in na 6vojem konju naglo pridrevil prav sem do gradu! Takrat bo vsako sklepanje in ukrepanje že prepozno!« Škof iz Black Cannona je spregovoril te besede, da bi opozoril oba na važnost trenutka in na dragocenost časa, ki ga imajo še na razpolago za odločne in uspešne korake. Težka in mučna tišina se je vlegla po njegovih besedah na dvorano. Vsi trije so obmolknili in se zagledali predse. Sedeli so in negibni molčali. Toda pri tem so njihovi možgani delali naglo kakor še ne zlepa v življenju. V mislih so se ustavljali pri enem načrtu, ga obračali na vse strani, opažali v njem vrzeli in pomanjkljivosti, ga nestrpno zavrgli, se lotili novega in ga spet pretresali na isti način Misel za mislijo se jim je kakor vihar podila skozi glave in dajala prostora drugim, ki so spei bežale_ v istem naglem diru in se umikale novim. Tako hitro je šla vsa stvar, da v nestrpnosti in neučakanost’ če6to enega, morda pravilnega načrta niso niti utegnili do kraja premisliti ter preudariti če je na njem kaj pravilnega. Rajši so podlegali misli in načrtu, ki se je že javljal kot pravilnejši v njihovih možganih ter oddaleč napovedoval najboljšo rešitev. Brž so se vsak zase na tihem zatopili v ta novi načrt, pa 60 ga spet prav tako naglo za- I vrgli in se lotili razmišljanja o novem. 1 Zavračali so eno stvar za drugo, premišljali znova, se spet vračali k starim in | jih po vrsti zametali. Nobena rešitev se 1 jim ni zdela dovolj zanesljiva in dovolj j učinkovita. Pri tem so ves čas sedeli ne-• premično. Le napeti izraz na njihovih obrazih in njihovi trdni, srepi pogledi so mu od sebe tako kakor se je bil proti na ven izdajali, da 6e ukvarjajo s težkimi meni, škofu iz Black Cannona, vedel stvarmi in da jim reševanje ne gre lahko on! Sicer pa me je na koncu, ko sem že izpod rok. Sicer pa se jim je tudi bilo odhajal, celo ponudil, naj ž njim danes težko zbrati, ker jim je na vratu čepel zvečer večerjam v njegovem dvorcu! Do 6trah pred tem, če bodo mogli še o pravdna duše sem prepričan, da je bil mož, vem času pogoditi najsrečnejšo rešitev, j 6 katerim 6em bil govoril v Luttonovi go- V takih primerih delata skrb in strah z ! stilni Rihard z Levjim 6rcem in nihče roko v roki, in kadar so življenja ter oh- drug;! Brez dvoma Rihard, rečem in sem stanek v nevarnosti, tedaj zdravi razum prepričan, da bi tudi vidva, če bi bila ta-in hladna, trezna presoja po navadi moč- krat na mojem mestu bila o tem prepri- no popustita, kajti tedaj je bil popustil čana prav tako trdno, kakor sem prepri- tudi mir, ki je vendar glavna opora sled- , čan sam!« njega zbranega in razboritega razmišlja- Škof iz Black Cannona je končal in nja. | obstal pred princem Ivanom brez dežele Dolgo časa so tako sedeli in tiho ždeli . kakor bi pričakoval še novih vprašanj, predse. pripravljen, da nanje da nova zagotovila. Tedaj pa je tišino nenadoma presekal »Prav imaš, ne bom več dvomil!« mu oster glas. _ 'je po kratkem molku odgovoril princ »2e vem, prava mi je prišla na misel!« Ivan Jjrez dežele, Princ Ivan brez dežele je skoraj poskočil , >To yed na6to,p ne moreta od- s svojega sedeža. Nagn.l se ,e naprej, se . j nikomur drugeimi kakor moje_ dvignil na prste in napravil z roko široko ^ ^ Rihardu, Tako predrzno in 'a. k nio. . , .. j aiozavestno kakor on se ne vede noben »Pove, nam, drag. škof, ali_ drzi po- £] k evetuU vsem zanesljivo, da je bil moz, ki ga imaš , _ . , . „ , v mislih, res Rihard?« I , Spet se ie za neka, cas v dvorano na- »Dvoma ni, prav gotovo je bil Rihard! molk. Vsi traje so gledali predse, ka-Ne ušesa ne oči me niso mogle varati!« f°r “* čakali drug na drugega, kaj bo oidvrne samozavestno in povsem preprič- kdo spregovoril m kaj bo nasvetoval. Na-ljivo škof iz Black Cannona in pogleda _Pf ®Pft oglasil princ Ivan brez pri tem princu Ivanu brez dežele čvrsto . dežele, ki ,e dejal: y j »Le cemu ni umrl v ujetništvu, ali pa »Po čem pa si se tako zanesljivo pre- kar *e J3™ ,v Sveti deželi! Prav zdaj ga pričal, da je bil to res moj brat Rihard?« ; le vAnžJ°L.a. "f™ za a spet vpraša princ Ivan. »Po vsem, po glasu, po očeh, po kretnjah in ne navsezadnje po predrznosti, toliko novih skrbi in nevšečnosti!« Škof iz Black Cannona in 6ir Guy Gisboumeški mu nista vedela na to opaz- ki jo je kazal proti meni, ki sem vendar ko kaj odgovoriti. Ker pa je bil molk le j škof! Pravi frater in romar se prav go- premučen, se je končno oglasil sir Guy ' tovo nikdar ne bi tako vedel proti višje- 1 Gisboumeški. Angleški dijaki v prostem času grade podzemska zavetišča za primer letalskega napada. Slišal naj bi se tudi glas nove Turčije ... Pred tremi leti je imela vsa Turčija mani radijskih aparatov, kot pa jih ima danes samo Ankara Eno največjih radijskih oddajnih postaj na ta-Koimenovanem Bližnjem Vzhodu, je pred nekaj meseci dobila Turčija. Zgrajena je bila v turški prestolnici Ankari. V teh nekaj mesecih, odkar je bila zgrajena ta velika radijska postaja v Ankari, je prispelo tja nešteto pisem, v katerih Turki, ki so, raztreseni po vsem svetu, izražajo svojo zahvalo radi ustanovitve te prepotrebne postaje. Najmodernejša radijska postaja v Ankari je tisočem in tisočem Turkom po vsem svetu omo,gočila »slišati glas nove Turčije«. V svojih pismih pa nekateri pravijo tudi, da so se odločili vrniti se nazaj v 6vojo domovino, ki so jo bili že skoro, čisto pozabili, ali pa je sploh niso še nikdar videli. Turška radijska postaja v Ankari ima radi tolikega števila pisem, na katera je vendar treba tudi odgovoriti, ogromno posla. Zato je sklenila, da ustanovi poiseben urad za dopisovanje, da bi na ta način mogla vsaj v neki meri ustreči željam turških izseljencev. Nova radijska postaja pa je tudi mnogo pripomogla k večjemu razvoju radiofonije v Turčiji sami, kakor tudi k temu, da se je število radijskih . naročnikov precej dvignilo. Leta 1935. je imela Turčija le 6.175 radijskih naročnikov, danes pa jih ima že kar 44.000. V Ankari sami imajo ljudje danes že več radijskih aparatov, kakor pa so jih imeli leta 1935 po vsej Turčiji. Pred dobrimi tremi leti v Turčiji na deželi sploh še niso poznali radia, danes pa ga poslušajo že po najbolj zakotnih va- „Bo!ie ie umreti, kot pa živeti v rebs£wu" Gornje besede je izrekla žena, ki 6e skupno s 6vojim možem z vso silo bori proti grabežljivim japonskim rokam in hftče svoj mnogoštevilni narod do temeljev preobraziti ter mu pomagati moralno in gmotno. Neki inozemski časnikar, ki je govoril s to nenavadno žensko, pripoveduje, kako silen vtis je naredila nanj s svojim delom, ki ga za svoj narod opravlja, in z navdušenimi besedami, ko je govorila o svojem narodu. Žena kitajskega narodnega voditelja Čangkaj-ška izvira iz bogate kitajske rodbine Song. Študirala je v Ameriki, kjer se je navzela zapadnega duha, smisla za organizacijo ter se navdušila za to, da bi svojemu narodu pomagala do napredka. Leta 1928. se je poročila s Čangkajškom, ki je postal vrhovni general in je proglasil v Nankingu svojo vlado. Znašla sta se pred težkimi nalogami: treba se je bilo* boriti proti komunizmu, proti fevdalnim generalom, zlasti pa proti japonskemu plačancu, mandžunskemu mogočnežu Čangsolinu. Njiju največja borba je šla za tem, da bi združila raz-rvano Kitajsko. Sama 6e je vrgla na delo, ki je za obnovo Kitajske izredno važno. Postavila se je na čelo gibanja »Novo življenje«,,ki naj bi poživilo stare stroge zapovedi Konfuceja. seh. Zdaj pride na 386 ljudi že en radijski aparat. Turško gradbeno ministrstva je zadnje čase posvetilo veliko skrb propagandi po radiu, Poročajo dalje, da bodo v kratkem začeli v Turčiji izdelovati domače radijske aparate, ki bodo taka poceni, da 6i jih bodo lahko kupili tudi siromašni sloji. Istočasno bodo odpravljene vse takse za le aparate. Novi radijski aparati bo.do 6tali v naše® denarju od 500—1000 din, kar je vsekakor zelo pO" ceni. Poročajo tudi, da bodo v Turčiji naročili v najkrajšem času okoli 100.000 novih aparatov. S tem se bo njiho,vo število že toliko povečalo, da bo že vsak sedemnajsti Turek imel radio. Na ta način naj Turčija dokaže, da spada v vrsto najmodernejših držav. Med drugimi glasovi, ki jih prenašajo električni valovi po vsem 6vetu, naj bi se slišal tudi »glas nove Turčije«. adio Programi Radio Ljubljana Sreda, 1. marca: 12 Vsakem« nekaj (ploSče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 18.20 Narodne pesmi « sprem-l.ievanjem harmonike. Poje sdč. Pol-dka Zupanova, spremlja g. A. Stanko — 1-1 Napovedi — is Mladinska ura: Arnošt Adamič: Zavzetje severnega tečaja — poučna zvočna igra (člani rad. igr. druž.) _ I8.40 Vprašanje poljedelskih delavcev (g. Milan Valant) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Prenos ^Balkanskega koncerta« z Dunaja — 22 Napovedi, poročala 22.I0 l'«mi iz Švice (plošče). Četrtek, 2. marca: 12 Zvezde pojo (plošče) — 12.4-5 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Kadijskega orkestra — 14 Napovedi — lg Dvospevi in samospevi ob spremljevanju klavirja. Pojeta ga. Dragica Sokova in gd-č. tefka Korenčanova — 18.40 Slovenščina za Slovenec (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, jx>ročila — 19.30 Nac. ura: Predavanje savezn Sokola kr. Jugoslavije — 19.50 Deset minut zabave — 20 Pevski zbor »Ljubljana', dirigent Sr. Koporc — 20.45 Slovanska glasba (Radijski orkester) —‘22 Napovedi, poročila — 22.15 Originalna švicarska godba (bratje Malenšek). Drugi programi Sreda, 1. marca: Belgrad-Zagreb: 20.10 Dunaj — Praga: 19.30 Smetanova opera (Hudičeva ste-na« — Sofija: 19.20 Dunaj — I’aršava: 19 Pisan koncert, 21 Klavir — Budimpešta: 20.10 Operni orkester, 22 Plošče, 23 Vojaška godba — Trst-MHan: 17.15 Vokalni koncert, 21 Opera «Fedorax — Rim-Bar'* 21 Puccinijeva opera «Madame Butterfly« — Florenca: 20.30 Plesna, glasba, 21.30 Simfonični koncert — Dima j: 20.10 Balkanski koncert — Berlin: 19 Plesna glasba, 20.10 Lortzingove skl., 20.30 Simfonični koncert — Konigsberg: 19 Orkestralni koncert, 20.55 Komedija' »Njegova žena — tajnica« — Hamburg: 20.10 Suite — Frankfurt: 20.16 Koncert po željah — Stuttgart: 19 O letalstvu, 20.10 Plesna glasba, 21.10 Balade, 22.30 Portugalski koncert, 23 Film in kabaret — Monakovo: 20.25 Šlezijski večer — Strasbourg: 20.30 Simfonični koncert. Pomagaj staviti slovenski prosvetni dom v Ljubljani! Prebivalstvo zemlje po verski pripadnosti Katoličanov je na zemlji 353.5 milijonov — naivec med vsemi V Rimu so te dni zbrali podatke o tem, koliko pripadnikov imajo danes razne veroizpovedi po vsem svetu. Po tem zadnjem poročilu živi danes na sveitu okoli 1 milijardo 800 milijonov ljudi. Ta številka prav za prav pomeni nekakšno presenečenje, ker je dozdaj prevladovalo trdno prepričanje, da je ljudi na zemlji že nad dve milijardi. Tisti, ki so se ukvarjali v prejšnjih letih s štetjem ljudi na zemlji, sq se torej zmotili kar za okoli 200 milijonov ljudi. Ta napaka gre gotovo na račun tistih krajev, ki so še premalo raziskani in kjer še ni bilo mogoče izvesti točnega ljudskega štetja. V -teh krajih prebivalstva niso šteli, pač pa 6o njegovo število le približna ocenjevali. Podatki o verskem pripadniitvu ljudi na zemlji pravijo, da je danes na zemlji 353.5 milijona ka- toličanov, to je približno 19% vseh ljudi. Ostalih kristjanov, ki pripadajo pravoslavni in protestan-tovski cerkvi, je 216 milijonov. Med nekrščaneki-mi veroizpovedmi je po številu pripadnikov na prvem mestu mohamedanska. Mohamedancev je skupno 220 milijonov, dalje 210 hindusov in 135 milijonov budistov, Pripadnikov judovske veroizpovedi je 16 milijonov. Katoličani so po celinah razdeljeni takole: V Evropi jih je 210 milijonovv, v Južni Ameriki 71 milijonov, v Severni in Srednji Ameriki 50 milijonov, v Aziji 18, v Avstraliji in Afriki pa skupno 4.5 milijona. Po številu katolikov je med evropskimi državami na prvem mestu Francija, ki ima približno 36 milijonov katoličanov. Elektrika naj dvigne industrifo in kmetijstvo Le s tujim kapitalom proč, pa bomo takoj obogateli * Ta vodna sila je neizmerna. Dalmacija bi mogla dajati električno energijo drugam in bi s tem bogatela, kakor na primer Banat ustvarja sebi z izvozom poljedelskih proizvodov, kot je na primer pšenica ali koruza, veliko bogastvo. V »Metalurgiji«, listu za pospeševanje kovinske industrije in trgovine, je v februarski številki izšel tale članek, ki mu zanimivosti ne moremo odrekati. Vprašanje elektrifikacije države globoko posega v naše gospodarstvo, tako v industrijo in obrtništvo, kakor tudi v kmetijstvo, ki se mora tudi naslanjati na električno energijo kot najcenejšo in najučinkovitejšo pogonsko silo. Naše kmetijstvo, prav tako pa tudi naša industrija se ne bo mogla dvigniti na takšno višino, da bi lahko tekmovala v ceni in kakovosti svojih proizvodov z inozemstvom, če se ne bo mogla posluževati naj-novejših pridobitev tehnike, v teni primeru posebno elektrotehnike. Z elektrifikacijo Hercegovine, tega najsiro-mašnejšega kraja naše države na pustem krasu, bi se dalo doseči zelo mnogo. Če bi začeli izkoriščati vodno silo v Dalmaciji ter električno energijo, ki bi jo pridobivali s proizvodnjo v mostarskem rudniku, bi bilo možno obširna nerodovitna polja ob Neretvi izsušiti in spremeniti v rodovitno zemljo. Na ta način bi dobili okoli 6000 hektarjev zelo plodne zemlje, ki jo zdaj žge sonce in ki trpi na 6uši, dočim je na drugi strani, na južnem delu Neretvinega področja, do 20.000 ha zemlje, ki prav za prav ni zemlja, pač pa blato. Pa ne gre samo za te kraje, pač pa tudi za mnoge druge predele v Dalmaciji, Slavoniji, na Hrvaškem, v Srbiji, severni in južni. V vsej naši državi imamo premog, ki je v zvezi z vprašanjem elektrifikacije države prav tako važen činitelj kot vodna sila, ki jo je izobilju. Poleg tega obstoji možnost izkoriščanja plinov, ki se pojavljajo pri Bujavici in ki jih cenijo na 3 milijarde kubičnih metrov. To 60 suhi plini, ki bi lahko gnali parne stroje velike centrale. Slapovi Cetine in Krke imajo moč, ki predstavlja električno energijo 770.000 kilovatnih ur. Kar je bilo v naši državi na tem polju doslej narejenega, pripada tujemu kapitalu. Električne centrale so v glavnem v rokah tujcev. V Sloveniji ima to industrijo v rokah koncern švicarske električne družbe is Basela. Last te družbe je tudi Fala, ki preskrbuje z električnim tokom vse premogovnike, ostalo industrijo in številna slovenska mesta ter prehaja tudi na hrvaško ozemlje v smeri proti Varaždinu, Čakovcu in Klenovniku. V rokah Švicarjev je tudi belgrajska električna centrala. V Vojvodini je našel ugodna tla ameriški kapital. Srbija je v interesni sferi šoedskega kapitala, Bosna avstrijskega, Dalmacija pa francoskega (La Dalmatienne). Le na Hrvaškem se je posrečilo, da je domači kapital izpodrinil tujega. Tam razširjajo združene električne centrale Zagreb-Karlovac svoje omrežje. Za izvedbo elektrifikacije v savski banovini je pred kratkim dobila koncesijo banska uprava, ki bo mogla, če se ji dajo na razpolago še sredstva iz novega elektrifikacijskega sklada, mnogo storiti, ne da bi pri tem ovirala delo Združene električne centrale Zagreb-Karlovac, ki vztrajno in zelo uspešno izvaja elektrifikacijo bližnje in daljne okolice Zagreba, ne bi pa ovirala niti dela sušaške »Elektre«, ki elektrificira naše gornje Primorje. Če bi te centrale dobile še pomoč, bi mogle elektrificirati tudi ves Gorski Kotar, kar bi za tujski promet pomenilo mnogo. Računajo, da bo samo zagrebška električna centrala prinesla v sklad za elektrifikacijo do 8 milijonov dinarjev na leto. Na ta način bi ta sklad razpolagal s precejšnjimi sredstvi. Tak je zdaj najlepši madridski spomenik. To je spomenik boginje ljubezni. Boginja sedi na vozu, v katerega so vpreženi levL Zdaj so republikanci ta spomenik čisto obzidali, na vrh pa postavili vreče, napolnjene e peskom, za katerimi se baje še nameravajo braniti, kljub temu, da je predsednik republike Azana odstopil. »Shuftiuki dom« izhaia ?sak delavnik ob 12. Mese«na naročnina 12 din, ia Inoiomstro 25 din. Hredništvo: Kopitarjeva nlicai 6/TI1. Telefon 4001 do 4005. IlnraTa: Kopitarjeva ulica 7^ Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani« K« Ceč, Izdajatelj Inž, Jožo Sodja« Urednik* Mirko Javornik*