nflRDDM GOSPODAR GLASILO ZflDRUŽflE ZUEZE U LJUBLJHOI. člani „Zadružne zveüe“ dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto, za pol leta dve kroni, za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posa-mezne številke 20 vin. :: Telelon štev. 21G. :: C. kr. poštne hran. št. 64.846 Kr. ogrske „ „ „ 16.649 Izhaja 10. in 25. vsakega meseca. — Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cena inseratom po 30 vinarjev od enostopne petit-vrste, za večkratno inseracijo po dogovoru. T Vsebina: Stroji v knietij-tvu. Agentovska gonja proti našim posojilnicam se nadaljuje. Plačilno povelje v službi zadruž- ništva. Zadružni pregled. Gospodarski pregled. Književnost. Občni zbori. Stroji v kmetijstvu. Pomanjkanje delavnih moči pa tudi napredek v kmetijstvu sploh, je povzročilo, da se je v poljedelstvu začelo tudi čedalje bolj vporabljati razne poljedelske stroje. Gospodarska zveza je že dolgo posredovala za zadruge, kakor tudi za posamezne kmetovalce pri nakupu strojev. To posredovanje pa se je moglo vršiti le na podlagi cenikov, kar pa je samoposebi umevno, združeno z manjšimi ali večjimi težavami. Slika sama nikdar ne more predočiti predmeta popolnoma in je vsled tega marsikdo, ki je po ceniku stroj naročil, prejel drugačnega kakor si ga je želel. Na splošno željo svojih članov in včlanjenih zadrug je Gospodarska zveza na dvorišču svoje biše na Dunajski cesti (Bavarski dvor) postavila prostorno razstavno lopo za kmetijske stroje. Ni se vstrašila velikih stroškov in truda. Preskrbela je za svojo stalno razstavo izdelke prvih in naj-solidnejših tovarn v Avstriji. Največ strojev so razpostavile tovarne Hofherr-Schranz-Clayton-Schuttle-worth na Dunaju, Umrath & Comp. v Pragi, N. lleid, Cervinka. Razstavna lopa je dogotovljena in v njej so danes razstavljeni vsi najvažnejši kmetijski stroji v bogati ■zbiri. Gospodarska zveza si je postavila za svojo dolžnost sprejeti v zalogo le najsolidnejše stroje, slabega takozvanoga „merkantilnega“ blaga ne hode nikdar ponujala. Nato posebno opozarjamo in razumen gospodar bo pač vedel to okolnost upoštevati. Kaj mu pomaga, če si kupi stroj nekaj kron ceneje, a že po kratki rabi se pokažejo skriti ne-dostatki in hibe, polomi se najprej eden, komaj tega popravi, drugi del in tako popravil ni nikoli konca. Posledica tega je, da je tak stroj kmalu dražji kakor najsolidnejši, ki bi stal v začetku pri nakupu par kron več. Ni čuda, da se je marsikateri kmet opeharjen po vsiljivih agentih bal kupiti potrebnih strojev. Raba kmetijskih strojev je v Kranjski deželi še zelo zaostala za drugimi. Smelo lahko trdimo, da je še le po zadružništvu naš kmet prišel do vporabe zlasti velikih vspešnih strojev. Danes obstoja že več strojnih zadrug na Kranjskem, ki zelo lepo delujejo. Kjer je smisel za zadružno delo narod že prešinila, svetujemo odločno, da se kmetje združijo v strojne zadruge ter si tako skupno nabavijo velike stroje, katerih si posameznik ne bi mogel. V naslednjem podamo cenik najvažnejših kmetijskih strojev, ki so razstavljeni v razstavni lopi z nado, da bodejo kmetovalci, katere zanese pot v Ljubljano radi si ogledali stroje in iste tudi raje naročili pri svoji gospodarski centrali kakor po tujih in neznanih agentih. Velike reklame za naše stroje ne bodemo delali, ker se bode vsakdo, ki stroj pri nas naroči, prepričal, da je resnično naše geslo: Dobro blago se samo hvali. Bencinski motor. Največje važnosti za poljedelstvo so danes motorji. Najnavadnejša gonilna sila motorjev, ki se rabijo pri obratu poljedelskih strojev je elektrika in bencin. Cena motorja je odvisna od delovne moči, ki se men po konjskih silah. Kjer ni na razpolago električnega toka, ostane bencinski motor se najpripravnejši gonilni stroj. Vratilna mlatilnica s in brez stepalnika. AJ !■ tCH-_ ' '1.. "•il” Ji! ‘v Jj-j ■ Mlatilnica s 47 cm širokim bobnom in zobatim kolesjem obdanim z varnostnim pokrivalom. Cena za mlatilnico z urnim delom 200 do 300 kg ter težo 240 kg posebno solidno izvršeno K IGO’— Vratilna mlatilnica brez zobatega kolesja ; ; in z naravnostnim prenosom z jermenom na gcpelj. Cena K 125'— Cena motorjev je sledeča: št. Teža v 1— Vprežne grablje. Stroj je zelo lahko prepeljiv, ima pregibljive prožne zobe ter se dvigne z enostavnim pritiskom; cena stroju........................K 200'— Univerzalni plug. Plugi so popolnoma jekleni, vsak plug ima še nadomesten lemež, vsak plug je samovodilen, to je opremljen s pripravo, da se nastavi za manj ali bolj globoko oranje ter isto obdrži, ne da bi ga bilo treba za ročaje voditi. Cena pluga je: za oranje 7 do 16 cm globoko ... K 62'— 9 „ 18 cm „ . . . „ 67'— 10 „ 21 cm „ . . . „ 72-— 15 „ 26 cm „ . . . „ 75'— Univerzalni plug ima svoje ime od tod, ker se ga ne uporablja samo za oranje, ampak sc ga da preurediti z rezervnimi deli tako, da je poraben za razna poljedeljska opravila. Cene delov so sledeče: Dvolemežni plug K 26-— Plug s spodkopalnim lemežem K 12-—. Extipator za pletev K 50-—. Osipalnik K 20. Izkopavalnik krompirja K 25-—. Poleg zgoraj navedenih posebnih delov je še cela vrsta drugih, kateri se rabijo za okopavanje, osipanje, rahlanje zemlje itd. Dvojni obračalni plug. Teža 96 kg, cena K 110-—. Kultivator se rabi za okopavanje zlasti pese in je napravljen tako, da se more razdalja med okopavalnimi noži poljubno raztegniti. Cena K 45'— do 100-—. Planet jr. Zlasti za vrtnarje in posestnike večjib vrtov je zelo koristen stroj planet. More se z njim okopavati, osipati, pleti in sejati. Cena K 85-—. Slamoreznice. Kočna slamoreznica: ustnik 190 mm, teža 70 kg, cena . 200 mm, „ 90 kg, „ 210 mm, „ 135 kg, „ 310 mm, „ 180 kg, „ Slamoreznica na vratilo: ustnik 250 mm, teža 270 kg, cena 300 mm, „ 290 kg, „ 390 mm, „ 540 kg, „ K 48-— „ 55-- „ 88--„ 118-- K 190-— „ 210--„ 520’— Prepeljiva slamoreznica za obrat z vratilom ali bencinskim motorjem, teža 676 kg, cena 730 K. Mlini za sadje in grozdje. Teža 70 kg, cena K 72'—. n 85 kg, „ „ 80-—. Stiskalnice za sadje in grozdje. Vsebina v litrih Teža kg Cena 5 11 K 35-— 10 21 n 45-— 20 36 n 55-— 50 100 n 90'— 86 250 n 185'— 200 300 n 250'— 300 385 n 300-— Agentovska gonja proti našim posojilnicam se nadaljuje. V zadnji številki smo bili priobčili dobesedno napad, ki ga je bil objavil „Glas Naroda“, oziroma njega lastnik Fr. Sakser proti našim posojilnicam, da bi jim vzel zaupanje pri naših rojakih v Ameriki. V številki z dne 28. februarja 1914 imenovani list nadaljuje svojo gonjo na tako pobalinski način, kakor ga doslej še nismo bili vajeni v slovenski žurnalistiki. S tem je že mnogo rečeno. Pod zaglavjem „Klerikalne posojilnice“ piše dobesedno: „Kakor je našim čitateljem znano, svarili smo pred klerikalnimi posojilnicami na Kranjskem in smo svetovali rojakom, kam naj nalagajo svoje težko prislužene prihranke. Storili smo to zato, da svoje rojake obvarujemo škode, in ker so nam denarne razmere na Kranjskem dobro znane, priporočali smo Mestno hranilnico ljubljansko v Ljubljani, ker je to zavod, kateremu sme vsakdo brez skrbi zaupati svoj denar. Mi nimamo zoper nobeno posojilnico ničesar, mi nastopamo le proti tistim posojilnicam, ki niso zaupanja vredne a to so žalibože po večini klerikalne posojilnice na Kranjskem. „Slovenec“ je v štev. 32. na naše opazke reagiral, in sicer na tak način, da nas je s tem prisilil, da moramo jasneje govoriti. Najprvo pa nam je povedati, da so naše trditve in obdolžitve o klerikalnih posojilnicah žalibože resnične. Tekom let smo nabrali toliko obtežilnega gradiva pri svojih rojakih, da bi lahko pisali cele knjige o zanikarnem gospodarstvu klerikalnih posojilnic, ki res ne zaslužijo nobenega zaupanja. Zakaj pa? Odgovor: Zato, ker so vse klerikalne posojilnice politične organizacije, katerim načeljujo in jih vodijo nevešči župniki in kaplani v svojo korist. Ti ne gledajo na red in solidarnost v poslovanju. V rokah imamo dokaze. Neki Amerikance je poslal posojilnici v svoji rojstni vasi na Dolenjskem nekaj denarja kot ulogo. Pri tej posojilnici je župnik vse: predsednik, blagajnik in knjigovodja. On posluje, sam in nihče ga ne nadzoruj e. Omenjeni Amerikance je prišel domov in je dvignil denar. Ali mislite, da je dobil vse redu? Amerikance jesam p r e r a č u n i 1, da je dobil na obrestih skoro 70 kron premalo izplačanih. Zahteval je da mu župnik mora vse izplačati, a župnik je priznal, da je znesek sam odtegnil. Tako je oškodoval vlagatelja. Amerikance je naposled vendar dobil vse izplačano. Vprašam sedaj, ali ni to naravnost goljufija, ako župnik meninič tebinič kar tako odtegne 70 K in jih vtakne, saj veste kam in potem porabi pri prihodnjih volitvah za agitacijo ali pa jih podari klerikalni „Slovenski straži“. Ubogi človek trpi leta in leta, da si kaj prihrani, zaupa svoj denar klerikalni posojilnici in čez dve leti potem ga župnik opehari za 70 kron. To je brezvestno in zato nimamo v tiste posojilnice, pri katerih vladajo župniki, nobenega zaupanja. Mi govorimo iz svoje večletne izkušnje, imamo dokaze v rokah, in storimo le svojo dolžnost, ako svarimo svoje rojake pred klerikalnimi posojilnicami. Mnogo takih slučajev imamo na razpolago in smo prepričani, da gospodje župniki kar naravnost oškodujejo vlagatelje to je se „zmotijo“ v računih! Nič ne bi rekli, če bi se kaj takega samo enkrat zgodilo, ali take „zmote“ se vršijo zmirom. Zdaj se zmoti kak župnik za 50 kron in drugi pa celo za 500 kron in še več! Slovenski rojaki, ali res mislite, da so Vaši duhovniki pri posojilnici Vaši dobrotniki? Ne, to niso, ker Vas pri po soj i Inicah sku-bejo in obirajo v imenu katoliške vere. Mi to vidimo, in ker se nam naši nevedni ljudje smilijo, zato svarimo pred klerikalnimi posojilnicami, katere imajo v svojih rokah župniki. Rekli smo, da pri klerikalnih posojilnicah ni nobenega reda. Poglejte v spise pri sodiščih na Kranjskem in tam bodete izvedeli, da je ta in ta človek tožil posojilnico, ker mu je župnik utajil 1000 kron. Kmet namreč vloži pri posojilnici recimo 2500 kron. Ko je prišel po svoj denar, naštel mu je župnik 1500 kron. Kmet seveda ni bil zadovoljen in ker je župnik trdil, da je kmet vložil 1500 kron, je ta kmet tožil župnika, oziroma posojilnico in je dobil pravdo. Gospodje v Ljubljani, kako bi vi to imenovali? Ali je to nalašč zmota, ali je resnična zmota, to je vse eno. Mi pravimo, pri taki posojilnici ni nobenega reda in zato takih klerikalnih posojilnic ne moremo pri- poročati našemu ljudstvu v Ameriki, da ne bi spetpadlo v nesrečo,kakor pri „Glavni posojilnici“. Mi imamo mnogo takih „slučajev“ na razpolago, ali mislimo, da je zadosti, kar smo povedali. Ako pa kranjski klerikalci ne bodo mirovali, bodemo jih popolnoma razkrinkali. Mi vemo za klerikalne posojilnice, katere sploh leta in leta nobenih računov ne polagajo, ki torej nič ne vedo, kako stoji gospodarstvo. Gospod župnik je gospodar v posojilnici, včasih mu še pomaga mežnar, ali ta nima nobene besede. Župnik ne vodi knjig ne zapisuje ničesar sproti. Posojilnični in svoj denar nosi skupaj v svojem žepu. Gre v vas, na poti sreča človeka, ki ga prosi posojila. Župnik potegne listnico in našteje denar na cesti. Drugi mu zopet izroči denar na cesti na obrestovanje. Župnik vtakne denar in ko pride domu, pozabi, da mu je ta in ta dal denar. Pozneje se spomni in zapiše namesto 1000 le 500 kron! Mi vse to m mnogo več vemo in zato pravimo: C e hočejo klerikalci imeti take posojilnice, naj jih imajo, in če hočejo klerikalni kmetje podpirati takepo-s o j i 1 n i c e, naj jih imajo in podpirajo, to je njihova vest in stvar. Našavest nam veleva, da svarimo svoje rojake pred takimi klerikalnimi posojilnicami, ki niso tokar bi morale biti, da bi koristile kmetu, ampak so samo politične ekspoziture klerikalne stranke, katere imajo vsvoji oblasti župniki in kaplani. Ti župniki pa do zdaj niso pokazali in delovali tako, da bi jim mi smeli zaupati. Saj pravimo, mi ne maramo nikogar odvračati od klerikalnih posojilnic. Kdor hoče riniti v svojo pogubo, naj rine, le razsodnim hočemo biti pošteni svetovalci. Se nekaj naj danes omenimo. Naši rojaki imajo tudi svoj denar v klerikalnih posojilnicah. Dogaja pa se, da si kdo kupi posestvo v Ameriki in piše po denar na Kranjsko. Ce- tudi bi posojilnica zahtevala odpovedane roke, vendar bi morala tekom 6 mesecev izplačati denar, da bi ga dobil naš človek v Ameriki. Ali posojilnica ne izplača pa ne izplača, mine leto dni, pa ne izplača, in naš človek se ne more ganiti. Take posojilnice niso za nas, mi potrebujemo posojilnice, ki so nam vsak čas na razpolago, ki solidno poslujejo in ki nas ne prikrašujej o vsled „zmot“. Pravilno je torej in mnogo vzrokov imamo, da ne moremo priporočati klerikalnih posojilnic na Kranjskem“. Tako „Glas Naroda“, bolje „Glas Sak-serjev“. S tem člankom se ne bomo nadalje bavili, ampak ga priobčujemo samo zaradi informacije našim posojilnicam. Plačilno povelje v službi zadružništva. V svrho hitrejšega poslovanja ter prihranitev stroškov tako v prid denarnih zavodov kakor njihovih dolžnikov opozarjamo v naslednjem na določila čl. XXVIII. uvod. zak. k civ. pravdnemu redu in zakona z dne 27. aprila 1873 št. 67 d. z. ki vsebuje določila o takozvanom opominjevalnem postopanju ali, kakor se izraža ljudstvo, o tožbi na plačilno povelje. Takoj tukaj pa treba omeniti, da veljajo ta zakonita določila za vse kronovine, izvzemši Galicijo, Bukovino in Dalmacijo. V teh treh kronovinah cit. zakon ne velja, ker bi se, kakor naglašajo motivi k zgoraj navedenem čl. XXVIII., okrajšano opominjevalno postopanje v očigled tam vladajočih razmer, zlasti radi neukosti prebivalstva, lahko zlorabljalo. Namen teh zak. določil je, na kar najkrajši in enostavnejši način omogočiti izterjanje manjših terjatev vsakdanjega življenja, katere se večkrat le vsled nepazljivosti ali pozabljivosti ne plačujejo. Ker pa je točnost pri plačevanju tudi manjših terjatev tako v interesu zadruge in hitrega poslovanja potrebna, kakor v interesu občinstva, ki naj bi se brez visokih stroškov pra- vaveščega zastopstva navajalo k točnemu in solidnemu izravnavanju svojih obveznosti, je želeti, da bi se hranilnice in posojilnice seznanile z načinom tega postopanja v toliko, da bi same lahko odpravljale zadevne vloge na sodišča. To pa je namen tega članka. V smislu zgoraj cit. zak. določil se morejo potom opominjevalnega postopanja s plačilnim poveljem ali — z ozirom na to, da je za slučaj upora proti plačilnemu povelju od strani toženca, edino umestno že takoj spočetka združiti s prošnjo za plačilno povelje tudi predlog na izdatek sodbe za slučaj upora — z opominjevalno tožbo izterjavati samo: 1. denarne terjatve ali pa terjatve takili stvari, katerih se ne more drugače gospodarsko izkoristiti, kakor da se jih porabi, to so predvsem snovske stvari kakor n. pr. železo, žito, moka, superfosfat i. t. d. 2. to pa le nasproti fizičnim osebam, ne pa nasproti tako zvanim juridičnim osebam kakor n. pr. nasproti društvom, zadrugam, akcijskim družbam i. t. d. 3. le tedaj, če vtoževani znesek ne vra-čunši obresti in drugih pripadkov (n. pr. opo-minjevalnih stroškov) no presega svote 400 K, vsled česar je stvarno pristojno vedno le okrajno sodišče dolžnikovega bivališča. 4. Opominjevalna tožba ni dopustna nasproti osebam, kojih bivališče je neznano in je omejena na okoliš dotičnoga sodnega dvora (deželnega ali okrožnega sodišča), kateremu je podrejeno okrajno sodišče toženčevega bivališča tako, da je izdanje plačilnega povelja nedopustno, ako bi se isto moralo dostaviti tožencu izven okoliša zgoraj označenega sodnega dvora. 5. Tudi meničnih terjatev ni dopustno iztoževati potom opominjevalnega postopanja. V opominjevalni tožbi se mora natančno navesti: 1. Ime, stan in bivališče (naslov) tožnika in toženca. 2. Višina terjatve in pravni naslov iste (n. pr. toženec I. I. dolguje na posojilu ali kupnini ali obrestih posojila znesek 150 K); iz- tožuje pa se lahko v eni opominjevalni tožbi tudi več terjatev proti istemu tožencu, da le njih skupna svota ne presega zneska 400 K, vendar je v tem slučaju navesti višino vsake posamezne terjatve in nje pravni naslov (kakor zgoraj). Če pa se ne iztožuje denarna terjatev, ampak terjatev porabljivih stvari (glej zgoraj), je pa navesti vedno tudi nadomestek, to je oni denarni znesek, katerega je tožnik pripravljen sprejeti namesto utoževanih stvari. Obrazec: 1. stran. ,l0>„k C. kr. okrajno sodišče 1 K U Višnji gori. Tožnica: Posojilnica u Višnji gori, reg. zadr. z omej. zav. Toženec: 1.1. posestnik u Zatičini, radi 160 K s prip. Opominjevalna tožba dvakrat. I 2 K pridejan kolek. Omeniti je še, da je umestno v smislu odredbe just. ministrstva z dne 12. decembra 1899 v opominjevalni tožbi zaprositi sodišče, naj isto na izvodu plačilnega povelja, katerega dostavi tožniku, zaznamuje datum, kedaj je bilo plačilno povelje tožencu vročeno, ker tožnik na ta način takoj natančno lahko doženc dan pravomočnosti plačilnega povelja, ki nastopi s končanim 14. dnevom od dneva vročitve plačilnega povelja tožencu, ki se v 14-dnevno dobo ne všteje, Po preteku te dobe postane v slučaju, da toženec v tej dobi proti plačilnemu povelju ni vložil ugovora, — v katerem slučaju sodišče ustno razpravo kakor o vsaki drugi tožbi, — isto pravomoćno in tvori izvršilni naslov ravnotako kakor pravomoćna sodba in je na podlagi istega takoj mogoče uvesti rubežen; to pa le tekom 6 mesecev od ne vštetega dneva vročitve plačilnega povelja tožencu. Po preteku te dobe izgubi plačilno povelje svojo moč. 2. stran. Toženec nam dolguje na posojilu znesek..................................150 K in en mernik francoske semenske ajde 10 „ skupaj . . . 160 K kateri znesek je dne 1. septembra 1913 zapadel v plačilo. Dokaz: izvirna zadolžnica, ki jo bomo v slučaju potrebe predložili, redne zadružne knjige in zaslišanje strank. Ker toženec z lepa ne plača, predlagamo, da se 1. tožencu s plačilnim poveljem zaukaže, 2. v slučaju upora pa razsodi: Toženec I. I. je dolžan plačati tožnici Posojilnici v Višnji gori 150 K in en mernik semenske ajde ali pa mesto ajde nadomestek v znesku 10 K s 6% obrestmi od 1. septembra 1913 dalje in pravdne stroške tekom 14 dni pod izvršbo. Obenem prosimo, da se na nam dostavljenem plačilnem povelju zaznamuje dan vročitve istega tožencu. Stroški: Koleki, tožba in plač. pov. 3 K — v poštnina za tožbe (čekom) — „ 45 „ poštnina za plačilno povelje — „ 10 v Višnja gora, dne 1913. podpis. Opominjevalno tožbo vposlati je sodišču v dveh izvodih, kolkovanih, če vrednost spornega prometa ne znaša več kot 100 K s ko-lekom h 24 v, pridejati (ne prilepiti) pa je za razsodnino oziroma za plačilno povelje in sicer če vrednost spornega predmeta ne znaša več kot 50 K, kolek za 50 v, če je vrednost spornega predmeta od 50—100 K, kolek za 1 K. V slučaju da znaša otoževana svota 100 do 400 K, je pa kolekovati oba izvoda opo-minjevalne tožbe s kolekom ä 1 K, za razsodnino oziroma plačilno povelje pa je pri-dejati kolek za 2 K. Slednjič je v tožbi navesti tudi stroške (koleki, poštnina, opominje valni stroški) ter isto podpisati, v slučaju, da toži zadruga, seveda tako, kakor določajo pravila. Zadružni pregled. Zadrugo za izseljenec so osnovali v Splitu pod tvrdko „Putnik“ zadruga registrirana na ograničeno jamstvo n Spljetu“. To je gotovo prva zadruga take vrste v Avstriji. Namen ji je pospeševati gospodarstvo svojih članov s skupnim zadružnim delom z ozirom na potrebe in na posledice, ki izhajajo iz pomanjkanja zaslužka v deželi in ob priliki potovanj Članov v deželi sami kakor tudi izven nje. V to svrho bo zadruga pospeševala naseljevanje v deželi in bo skušala članom zagotoviti gospodarsko eksistenco in zaslužek, dalje bo skrbela za one zadružnike, ki so prisiljeni iskati zaslužka daleč od rodne grude in se vsled tega izselijo, prevzemala bo lahko zastopstvo trgovskih podjetij v smislu svojih ciljev, in slednjič bo sodelovala pri povzdigi tujskega prometa na korist zadružnikov. Vstopi lahko vsaka oseba, ki je na dobrem glasu. Delež znaša 10 kron, jamstvo je petkratno. Glede čistega dobička je določeno, da je dovoljeno za deleže izplačevati obresti, toda kvečjemu 6%, od ostanka je odkazati 10% rezervnemu zakladu, drugo se ima izročiti „Zadružnemu Savezu“ v Splitu, ki ima te vsote porabiti za oskrbovanje izseljencev in za pospeševanje zadružništva. Povod za ustanovitev take zadruge so dale slabe razmere, ki so se osobito v zadnjem času kazale pri izseljevanju iz Dalmacije. Zadružni Savez upa, da bo s to novo organizacijo mogel uspešno nastopiti proti nedostatkom v izseljeništvu. Posebno naj bi se s to novo organizacijo storilo konec raznim nepravilnostim, ki jih uganjajo agentje. Izseljevanje naj bi se omejilo, vsako zapeljevanje naj se prepreči, zlasti izseljevanje vojaški dolžnosti podvrženih oseb. Zadruga ne bo samo skrbela za izseljence pred odpotovanjem in na potu, ampak jim bo šla na roko tudi pozneje v krajih, kjer bodo delali. Skušala bo vedno ostati z njimi v dotiki, njihove prihranke pošiljati domov in jih porabiti v korist domačega kmetijstva in slednjič izseljencem omogočiti povratek v domovino. Za vzor je pri tem Zadružnemu Savezu služila organizacija izseljeništva, kakor jih imata hrvaška in srbska zadružna zveza na Hrvaškem. Ondi so skupno osnovali izseljeniško pisarno kot javno protokolirano tvrdko, ki ima približno iste cilje kakor nova splitska zadruga. V Zagrebu so z dosedanjimi uspehi prav zadovoljni; njihova potovalna pisarna zastopa skoro vse paroplovne družbe in je mogla že lansko leto nakloniti 60.000 kron za občekoristne namene. Z ozirom na blagi namen je želeti tej novi zadružni organizaciji najlepši prospeh. Iluski zadrugarji proti alkoholu. V Kijevu so imeli lansko leto od 1. do 7. avgusta vseruski zadružni kongres. Sprejetje bil med drugim predlog, da naj se ne dopušča, da bi se po zadrugah prodajale alkoholne pijače. Ta predlog je bil sprejet z oduševljenim odobravanjem velike večine zadružnih zastopnikov. Gospodarski pregled. Znižanje obrestno mere. Avstroogrska banka je pričenši z dnem 13. marca t. 1. znižala obrestno mero za eskompt menic, varantov in efektov na 4%, za lombardna posojila in državne rente, solne nakaznice, avstrijske in ogrske zastavne liste in na zastavna pisma avstroogrske banke na 4 •/2%) pri lombardnih posojilih na druge vrednostne papirje na 5%. Obrestna mera je torej padla napram jeseni za celo tretjino. Vsled tega so znižale obrestno mero kajpada tudi druge banke. Diskont znaša torej zopet 4% kakor poprej v dolgi dobi normalnih razmer. Splošno se upa, da se bo sedaj zopet začelo holj živahno gibanje v industriji in trgovini, kjer se močno pozna upliv obrestne mere. Poseben znak moderne produkcije je, da izdeluje blago v velikih množinah, ga hitro spravi v promet in da se zelo poslužuje poslovnega kredita. Vprašanje obrestne mere je torej za industrijo v celoti velikega pomena. Samo dunajske banke izkazujejo stanje dolžnikov z vsoto skoro 4 milijarde kron. S tem, da se je obrestna mera znižala, se bodo mogla brezštevilna industrijska in obrtna podjetja znatno okrepiti, kar bo v korist tudi drugim stanovom. Nevarnost goveje kuge preti baje zopet naši živinoreji z Balkana, kakor se poroča ogrskemu trgovskemu muzeju. Osobito na Bolgarskem je goveja kuga močno razširjena. Od tod se prav lahko zanese v sosedne dežele in potem tudi k nam, ker se uvaža v našo državo mnogo živalskih produktov, deloma pa gonijo živino tudi skrivaj čez mejo. Goveja kuga je dandanes še neozdravljiva holezcn, ki je zato tembolj nevarna. Na Ogrskem so se obrnile že razne korporacije do poljedelskega ministrstva z zahtevo, da naj vse odredi, da se ta pogubonosna bolezen ne zanese tudi k nam. Trgovci, sovražniki našega jezika! Od „Jugoslavije“, društva jugoslovanskih slušateljev trgovskih ved na Dunaju smo prejeli in priobčujemo naslednji oklic: Naše gospodarstvo je na nizki stopnji, industrija večinoma v tujih rokah, a trgovino tlačijo že v začetku velike napake — zla .... Mi dajemo zaslužek, namesto našim ljudem, tujcem, našim gospodarskim in narodnim nasprotnikom. Mi naravnost nočemo, da naša trgovska mladina zasluži svoj kruh in da se v tujini v največji meri izobrazi, ter vrnivši se v domovino z bogatim strokovnim znanjem dela z vsemi silami za procvit naše trgovine. Mi se navdušujemo za gospodarsko neodvisnost, a delamo ravno nasprotno. Da, naši trgovci, obrtniki in vsi oni, ki so žalibog prisiljeni naročati blago od tujcev, ti si s tujci dopisujejo v njihovem jeziku in odvzemajo na ta način kruh stotini naših ljudi. Zakaj ne bi naši trgovci, ki s kupovanjem blaga pri tujcih koristijo samo njim samim, imeli pravice, zahtevati, da se z njimi dopisuje in vodi račune samo v njihovem narodnem jeziku. Poglejmo druge narode, poglejmo Čehe! Poživljamo vse, od bančnih podjetij do zadnjega odjemalca, da si v lastno korist, v korist svojih sinov in svojega naroda, dopisujejo s tujcem, naj bo tovarnar, trgovec, obrtnik ali bankir, jedino v svojem narodnem jeziku in zahtevajo odgovore, račune in vsako najmanjšo stvar izključivo v slovenskem jeziku. Dosedaj se je naprosilo, da se spoštuje naš jezik tudi v trgovini, a to na žalost brez uspeha. Odsedaj najodločnejše zahtevamo, da se da našemu jeziku tudi v trgovini dostojno mesto, drugače homo prisiljeni objaviti imena onih slabičev, ki nimajo toliko samozavesti in narodnega ponosa, da hi s tujci dopisovali v narodnem jeziku, in narod jim bo prisodil zasluženo kazen: da se povsod izogiblje njih in njihovih podjetij, ker kdor od naroda živi, ga mora tudi spoštovati. Književnost. Tridesetletnica „Kmetovalca“. Z zadnjo številko lanskega leta je dokončal „Kmetovalec“, glasilo c. kr. kmetijske družbe kranjske, svoj trideseti letnik. V tej dolgi dobi mu je bil ves čas urednik sedanji ravnatelj kmet. družbe, g. cesarski svetnik Pirc, kar je gotovo posebnost v našem strokovnem časopisju. List si je pridobil velikih zaslug za procvit našega kmetijstva in je bil slovenskemu, tako zapuščenemu kmetu vedno najboljši učitelj. S ponosom povdarja urednik, daje z listom našel pot do pravega kmetovalca, ki poprej prav za prav niti ni sodeloval pri kmetijski družbi, dasi jc bila zanj ustanovljena. L. 1884 ni imela družba niti 600 plačujočih udov, to število pa je kmalu začelo rasti in je število 10.000 plačujočih udov že davno prekoračeno. Tako je zboljšan in razširjen „Kmetovalec“ postal velika opora za razvoj družbe in je s svojim strokovnim poučevanjem mnogo pripomogel, da imamo tudi pri nas zaznamovati primeroma dokajšen napredek v kmetijskem gospodarstvu. Vabilo na redni občni zbor Mlekarsko zadruge v Sorici, reg. zadr. z omejeno zavezo, ki .se bo vršil dne 19. aprila 1914 ob 3. uri popoldne v Zgornji Sorici v mlekarni št. 22. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za I. 1913. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. G. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno st epal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Vipavi, reg. zadr. z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 4. maja 1914 ob 3. uri popoldne v dvorani Kmetijskega društva. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1914. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev nadzorstva. G. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov, Vabilo na II. redni občni zbor Kmctijskcfra društvu v Borovnici, rog. zadr. z om. zav. ki se vrši dne 19. aprila 1914 ob 4. uri popoldne v občinski pisarni. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1913. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 0. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Žalcu, reg. zadr. z neom. zav. ki se vrši dne 19. aprila 1914 ob 8. uri zjutraj v posojilnični pisarni v smislu § 32. zadružnih pravil. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1913. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Slučajnosti. Vabilo na VIII. redni občni zbor Mlekarske zadruge v Kočah pri Prestranku, reg. zadr. z om. zavezo kateri se bode vršil 19. aprila 1914 ob 3. uri popoldne v mlekarskih prostorih. Dnevni red: 1. Branje zapisnika. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1913. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši čez pol ure drug občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število navzočih članov v istili prostorih in po istem dnevnem redu. Odbor. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Slivnici pri Celju, reg. zadr. z neom. zav. ki se bo vršil dne 13. aprila 1914 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Čitanje zapisnika o zadnji reviziji. 3. Predloženje in odobrenje računskega zaključka za 1. 1913. 4. Poročilo načelstva in nadzorstva. 5. Volitev načelstva. 6. Slučajnosti, prosti naveti in predlogi. Ako bi o določeni uri ne bilo zadostno število navzočih udov za sklepčnost, vrši se pol ure pozneje drug občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki bo sklepal ne glede na število navzočih udov. Vabilo na redni občni zbor Kmečke hniuilnice in posojilnice v Mozirju, reg. zadr. z neom. zav. kateri se vrši dne 26. aprila 1914 ob 3. uri popoldan v zadružni pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1913. 3. Prečitanje revizijskega poročila. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Odbor. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Loki pri Zidaucnimostu, reg. zadr. z neom. zavezo, ki se bo vršil v nedeljo 3. maja 1914 ob 4 uri popoldne v poslovni sobi v Loki št. 3. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3 Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1913. 5. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Strojne zadruge v Mednem, reg. zadr. z om. zav. ki se bo vršil dne 7. aprila 1914 ob 8. uri dopoldne v hiši pri Francetu v Mednem. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadiyem občnem 1 zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1913. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši sc pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega društva v Vipavi, reg. zadr. z omej. zav. ki se bo vršil dne 4. mi\ja 1914 ob 4. uri popoldne v dvorani Kmetijskega društva. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1913. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Volitev razsodišča. 8. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Posojilnice in hranilnice v Črnem vrhu nad Idrijo, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil na belo nedeljo dne 19. aprila 1914 ob 11. uri dopoldne v hiši Kmetijskega društva. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obenem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1913. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Revizijsko poročilo. 7. Slučajnosti. Načelstvo. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Bucki, reg. zadr. z neom. zavezo, ki se bo vršil dne 19. aprila 1914 ob 3. uri popoldne v posojilnični pisarni. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrepje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1913. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Prememba pravil. 8. Poročilo o izvršeni reviziji. 9. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Ponikvi, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki bo v nedeljo dne 20. aprila 1914 po večernicah v stari šoli. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1913. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Živinorejske zadruge v Skoeijanu, registrovane zadruge z omejenim poroštvom, ki bo dne 19. aprila 1914 ob 8. uri dopoldne v Škocijanu v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1913. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Volitev načelstva. 5. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Ljudske gospodarske zadruge v Zagorju ob Savi, registr. zadr. z om. zavezo, ki se bo vršil dne 19. aprila 1914 ob 3. uri popoldne v dvorani Zadružnega doma. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem j zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročiloj nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1913. 5. Volitev izstopivših članov načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti. Občni zbor sklepa veljavno, če je zastopan mymanj deseti del zadružnikov. Ako bi tega ne bilo se vrši čez pol ure na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Brezovici, registr. zadruge z neom. zavezo, ki se bo vršil v nedeljo dne 5. aprila 1914 ob 3. uri popoldne v Kat. domu na llrezovici. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1913. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Volitev načelstva. 7. Volitev nadzorstva. 8. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem rodu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih udeležencev. Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega društva za Šempeter in okolico, reg. zadr. z omej. zav. ki se bo vršil dne 5. aprila 1914 ob 3. uri popoldan v prostorih g. A. Bojanca. Spored: 1. Čitanje revizijskega poročila. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1913. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Sluč.'jnosti. Opomba: Ako bi ta občni zbor ob navedeni uri ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje drug občni zbor z istim dnevnim redom in na istem prostoru, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Vabilo na izredni občni zbor Mlekarske zadruge na Brezovici, reg. zadr. z om. zav. ki se bo vršil dne 29. marca 1914 ob 4. uri popoldne v Društvenem Domu. Dnevni red: 1. Posvet in sklepanje o vložitvi tožbe proti nekaterim dolžnikom. 2. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice za dobrunjsko občino v Sostrem, reg. zadr. z neoni. zav. ki se bo vršil dno 26. aprila 1914 ob 3. uri popoldne v prostorih posojilnice. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za L 1913. 5. Volitev načelstva. 0. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnico in posojilnico v Šmartnem na 1'oii., ) reg. zadr. z neom. zav. ki se bo vršil v nedeljo, dne 3. maja 1914 takoj po prvi sv. maši v zadružni pisarni. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1913. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Sluč:ynosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času no bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Gospodarskega društva v Trnovem, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 3. maja 1914 ob 3. uri popoldne v Društveni dvorani v Trnovem. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1913. 6. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Veliki Nedelji, reg. zadr. z neom. zav. ki se bo vršil dne 26. aprila 1914 ob 3. uri popoldne. Dn evni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1913. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Spodnji Polskavi, reg. zadr. z neom. zav. ki se bo vršil dne 5. aprila 1914 ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1913. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure'kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri sv. Petru niže Maribora, reg. zadr. z neomej. zav. ki se bo vršil dne 19. aprila 1914 ob 3. uri popoldne v uradniških prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadpjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzostva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1913. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti in nasveti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih udeležencev. Načelstvo. Vabilo na občni zbor Živinorejske zadruge v Strugah, reg. zadr. z omej. poroštvom, ki se bo vršil dne 5. aprila 1914 ob 3. uri popoldne v šoli pri cerkvi. Dnevni red: 1. Poročilo o izvršeni reviziji. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Predložitev in sklepanje o računskem zaključku za leto 1913. 5. Razgovor o event. ustanovitvi krajevne živinske zavarovalnice. 6. Volitev odbora. 7. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Živinorejske zadruge na Brezovici, reg. zadr. z omej. zav. kateri se bode vršil dne 5. aprila 1914 ob 4. uri popoldne v Katoliškem domu na Brezovici. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. čitanje revizijskega poročila. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1913. 5. Volitev tretjine načelstva. 6. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Čevljarsko gospodarsko zadrugo registrovane zadruge z omejeno zavezo, v Žiro h, ki se bo vršil dne 13. aprila 1914 ob 1. uri popoldne v lastnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrjenje računskega zaključka za leto 1913. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Prememba pravil. 7. Volitev nadzorstva. 8. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi Odbor. Vabilo na redni občni zbor llriinihiice in posojilnico na Kaki, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki bo vršil dne 3. rn^i'a 1914 ob 3. uri popoldne v posojilnični pisarni. Dnevni r e d : 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1913. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob napovedanem času ne bil sklepčen, vrši se čez pol ure na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ob vsakem številu navzočih članov. Vabilo na redni občni zbor Ljudske hranilnico in posojilnice v Zagorju oh Savi, registr. zadr. z neom. zav., ki se bo vršil dne 19. aprila 1914 ob 4. uri popoldne v dvorani Zadružnega doma. Dnevni r e d : 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1913, 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti. Občni zbor sklepa veljavno, če je zastopan najmanj deseti del zadružnikov. Ako bi tega ne bilo, vrši se na istem prostoru in z istim dnevnim redom pol ure pozneje drug občni zbor, kateri pa brezpogojno sklepa. Vabilo k rednemu občnemu zboru Kmečke hranilnice in posojilnice v Poljčanah, reg. zadr. z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 5. aprila 1914 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni r e d : 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za I. 1913. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 9. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob navedenem času, vrši se pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal brez ozira na število navzočih članov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Št. Vidu pri Zatičini, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 5. aprila 1914 ob 3. uri popoldne v Št. Vidu št. 2. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo o izvršeni reviziji. 3. Poročilo načelstva in računskih pregledovalcev. 4. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1913. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši čez pol ure drug občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število navzočih članov. Vabilo k rednemu občnemu zboru Živinorejske zadruge na Krožnici, reg. zadr. z om. poroštvom, kateri se bo vršil dne 5. aprila 1914 ob 3. uri popoldne v stari soli na Brezniei. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobrenje računskega zaključka za I. 1913. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se čez pol ure na istem mostu in z istim dnevnim sporedom drug občni zbor, ki sklepa brezpogojno, ne glede na število navzočih članov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Šturijah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil dne 6. aprila 1914 ob 3. uri popoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo računskega pregledovalca. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1913. 5. Volitev načelstva. G. Volitev računskega pregledovalca. 7. Poročilo o izvršeni revizjji. 8. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času no bil sklepčen, vrši se dne 26. aprila 1914 na istem mestu in po istem dnevne redu drug občni zbor, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na V. redni občni zbor Hranilnice in posojilnico v Studencih pri Mariboru, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo, dne 5. aprila 1914 ob 10. uri dopoldne v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1913. 4. Volitev načelstva. 5. Čitanje revizijskega poročila zadnje revizije. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob navedenem času, vrši se pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal brez ozira na število navzočih članov. Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze“. Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. zav. v Ljubljani.