ZBOROVANJE JUGOSLOVANSKIH
LEKSIKOGRAFOV IN LEKSIKOLOGOV V ZAGREBU
Od 11. do 13. oktobra 1989 je bila v Zagrebu Četrta jugoslovanska konferenca o leksikografiji in leksikologiji, ki sta jo organizirala Medakademijski odbor za leksikografijo, ki ima svoj sedež pri zagrebški akademiji, in Odbor za leksikografijo Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti.
Tematika, ki jo je nakazoval že sam naslov zborovanja slovar in družba, je bila obširna. Obilica referatov je bila razdeljena v pet sekcij; te so se združile v dve skupini, tako da je delo večinoma teklo v dveh prostorih hkrati, zato nihče ni mogel poslušati vseh referatov, kar je škoda. Čeprav je področje po raziskovalni strani razdeljeno na niz specialnosti, je vendar toliko povezano, da bi bilo v prihodnje dobro omogočiti dostopnost vseh referatov, četudi na škodo predstavitvenih minut.
V prvi sekciji o slovarjih piscev, narečij in obdobij \& največ referatov obravnavalo narečno področje, in sicer gradiščansko-hrvaški slovar (N. Benčić), narečne slovarje jugovzhodne Srbije (N. Bogda-nović), frazeologijo kostelskega slovarja (S. Horvat), kajkavski besedni zaklad (M. Lončarić), slovarje prvotno čakavskih govorov (S. Vulič) in slovarje narečno raznorodnih okolij (S. Remetič).
197
Tudi stari slovarji vnemajo duhove. Obravavani so bili: slovar Amolda Harffa iz 1497/8 (A. Jembrih), slovar A. Šarčevića iz 1870 (L. Prčić), hrvafski aneksni slovarji 18. stol. (A. Ptičar), hrvatsko-nemški slovar iz 1829 (V. Putanec).
Slovarji jezika posameznih piscev delajo za zdaj še poimenovalne težave, ker sta izru/a avtorski ali piščev slovar dvoumna; posvečena jim je bila znatna pozornost (M. Dešič, M. Moguš. S. Suhadolnik).
Iz problematike zgodovinskih slovarjev so bili obravnavani: glagolski vid pri slovenskih protestantih (M. Merše), gradivo za zgodovinski slovar (F. Novak), psalmska uvodna terminologija pri slovenskih protestantih (F. Premk) in naglasni modeli v štokavščini (S. Vukušič).
Druga sekcija je obravnavala izdelavo in uporabo slovarjev. V njej je bilo prikazanih veliko vprašanj: glagoli z morfemom se (I. Černelič), občna imena z negacijo (E. Fekete), tipologija opisnih slovarjev (D. Gortan-Premk), večjezična leksikografija (I. Gosti), narečna leksika v splošnem slovarju (M. Hajnšek-Holz), leksikografija in prevajanje (V. Ivir), nova leksika (F. Jakopin), sociolingvističen pogled na slovar (D. Kalogjera), izimenska leksika in fiazeologija (J. Keber), besedne variante (D. Maček), termini v splošnem slovarju (M. Mihaljevič), slovar za jezikovnokultume namene (D. Miteva), razvrščanje pomenov (J. Müller), naglasne dvojnice (V. Nartnik), vezljivost (J. Novaković-Lopušina), delovni dnevnik leksikografa (Ž. Bujas), slovarski položaj jezika (M. Peti), problem izdelave novih terminov (S. Šarčević), problematika Dopolnil k Rječniku JAZU (B. Tafra), odmiki od slovarskih principov zaradi praktičnih koristi (O. Mišeska-Tomić), tipologija razlagalnih slovarjev (R. Volos). Omenjeni problemi so bili praviloma naslonjeni na kako konkretno leksikografsko delo.
Enobesedne problematike (rđom) seje lotil samo en referent (D. Alerid)
V sekciji leksikološki problemi so bili predstavljeni izrazi za občutke, sprejemane z vomem (S. Babic), etniki kot arhaizmi (B. Coric), Njegoševi latinizmi (B. L. Dabič), frazeološke variante (Ž. Fink), nemški elementi v hrvaškem knjižnem jeziku (Z. Glovacki-Bemardi), novi pojavi v sodobni srbohr-vatski leksiki (N. Gošić), tuji elementi v slovarju R. Ognjanovida (O. Jašar-Nasteva), negacija v anto-nimiji in gradaciji (M. Kovačevid), vloga madžarske leksike v formiranju hrvatskega knjižnega jezika 19. stol. (I. Nyomärkay), glagolska fraza (V. Petrovič), medjezikovna homonimija (M. Popovid, R. I. Trostinska), besede brez etimologije v rečniku SANU (B. Šikimid), razslojenost večpomenske strukture v leksiki (D. Šipka), določitev in uporaba terminov (M. Turk, D. Karkovid), italijanski frazeologiz-mi (Z. Vučetid), romanizmi v Rečniku SANU (B. Vukmanovid-Mojsilovid), prevzete besede v hišnem in pohištvenem izrazju (G. Vukovid), arhaizmi v knjižnem jeziku (D. Zekulid-Stolac).
V sekciji o specialnih slovarjih so obravnavali: geslo v osebno-imenskem slovarju (Ž. Bjelanovid), potrebo po slovarju kulture (M. Bratanid), pridevnik v kontrastivnem valenčnem slovarju (M. Brdar), etimološki slovar glede na naslovnika (M. Furlan), uporabnost frekvenčnih strokovnih slovarjev (M. Gačid), alpinistično terminologijo (S. Gilid), kako daleč v globino naj gre etimološki slovar (A. Gluhak), šolarski slovar (Z. Gudelj-Velaga), slovensko papirniško terminologijo (M. Humar), specialne frazeološke slovarje (D. Mrševid-Radovid), potrebo po slovarju neologizmov (V. Muhvid-Dimanovski), čebelarske termine (L. Nedeljkov), strukturo srbohrvatske ekonomske terminologije (G. Ressel), načrt slovarja starih hrvatskih osebnih imen (M. Šimundid), prozodijski slovar in uzus (1. Zo-ričič).
V peti sekciji o strojni obdelavi slovarja so bila predstavljena naslednja vprašanja: japonsko-slovenski računalniški slovar (A. Bekeš, P. Tancig), kompjuterizacija ruske ortografske leksikografije (O. L. Dmitrieva, G. A. Čerkasova), računalniški leksikon z modemskimi entitetami (T. Erjavec, P. Tancig), enkodiranje besedila za leksikografsko analizo (C. Krstev), možnosti računalniške obdelave glagolskih gesel (O. Sabo), prototip leksikografske delavnice (O. Sabo, D. Vitas), računalniško prevajanje iz slovenščine v latinščino (A. Saje, P. Tancig) in računalniški okvir za opis leksike (D. Vitas). Obravnava računalništva je bila zelo skrčena glede na napoved. Dobili smo občutek, da avtorji preveč prehajajo iz samostojnega raziskovanja na spremljanje dela tujih računalniško podprtih modelov obdelave jezikovnih podatkov. Izginja skupinsko delo, ki je bilo včasih načrtovano. Pogrešali smo več podatkov o možnostih računalništva pri praktičnih leksikografskih nalogah.
Predstavljenih je bilo 82 referatov iz Jugoslavije, žal ne iz vseh središč, in iz nekaterih evropskih držav. Na splošno je opazno, da so prevladovali referati, ki so oprti predvsem na obsežna gradiva in iz-
198
kušnje pri delu. Manj je bilo referatov, ki so izhajali v prvi vrsti iz teorije. Precej jih je bilo, ki so poročali o dosežkih doma in po svetu. Tudi načrtov ni manjkalo. Spet se je pokazalo, da jugoslovanski leksikografi razmeroma slabo medsebojno poznamo leksikološke dosežke. Diskusijski prispevki so marsikatero važno opozorilo poudarili in tudi relativizirali nekatere dokaj enosmerne trditve. Pestra pahljača vprašanj in živahni odzivi na posamezne trditve jo potrdile misel, ki jo je vodja zborovanja Božidar Finka izrekel v uvodnem govoru, da je zanimanje za leksikologijo v našem jezikoslovju in javnosti veliko in se še povečuje. Slovarji nudijo veliko, kar je treba ljudem še bolj približati, hkrati pa so pred leksikografi velike naloge, da naredijo slovarje še bolj uporabne za različne uporabnike.
France Novak s sodelovanjem Marjete Humar ter Cvetane in Miloša Tavzesa Ljubljana ZRCSAZIJ
199