iDanfflšssja številka sfam® S Dissas*- Jpr,rw'* * T»»r*«»««%rnr»rwww>rw»WWryM ' » • ; Posamezne šteTilkei Na. S 1 vadne Din —♦50, ob ne« ; doljah Din l«-*-, ! » *TAB0tt“ ishaja vsak dan, razven " ■ nedelje in prae\ikov, ob 18. uri x * J da .nmom nafllednjeca dne ler stane J s mosečno do pošti D 10*—, za ino- * 2 lemstvo D 18-—, dostavljen na dom ■ R D !!•-, na izkaznice H X0*—-• J J Inserati po dopovom« Poštnina plačana v gotovini. Naroča se ^ri, upravi fčioe1 . -TABOBA*, MAUJKOIi. Jurčičeva ulica štev, i* ’ • vviovVVrfl^vtVv« v 1 Prtsnmesrj:# r : ff*. T Din — *ofij ob ne* • deljall Din 1*—, JBHSDNIoTiO nahaja v Mari* 2 nor«, Jurčičeva ul. aU 4, J nad- • ■‘-ropje. Tel el o d interujb. št. Z76. 2 UPRA V A nahi.ja v Jurčičevi • »'.ci *t. 1, pritličje. demo. Tei e« J ou št. z-i. 8118 pošlnočekovui ra- • č«n štev. 11.781. 2 naročila Dre* Jen^ija h« n« • >zira. — itokopipt se nu rračajo. Leto: IH. ^ ■■•■aanaanaa J3tgfilPTWiJgSWB8WttV.» • VT*y»31 *®G#BtfsasS5Hitiš Maribor, nedelja 4. junija 1922. Številka: 127. e ..jgacije pri kraljevi poroki. francoska delegacija dospe danes v Beograd. — Hrvatski kmetje pri porold. Be0grad, 3. junija (Izv.) Danes f ecer dospe k slavnostim kraljeve po-oke francoski maršal in naš častni o.)voda Pranchet d’.Esperei, ki zastopa lancosko vojsko. Z njim dopotuje tudi shf • ^rnncos'';e vlade, bivši po-mk na našem dvoru er. Fontaine. V c bo_ maršal priredil v hotelu ^rpski kralj« zajutrk. h kateremu bo-0 Povabljene odlične beograjske oeeb-«0s‘b člani francoskega poslaništva in aQcoske kolonije v Beogradu. Beograd, 3. junija. (Izv.) Pokrajinski namestnik za Hrva.fsko in Slavonijo je dospel danes v Beograd ter prijavil, da pride na poročne svečanosti 2400 hrvatskih kmetov v narodnih nošah. Skupina prispe v Beograd dno S,- junija ter pokloni kraljici lrrvatsko narodno nošo kot porpčni dar hrvatskih kmetov. Zvečer istega dne kmetje zopet odpotujejo. Vlada sprejeta Blercvo posojilo. •gt®.00 ST ra d, 3. junija. (Izv.) Mini- stru, da podpiše pogodbo, ki jo bodo iški Svet je na svoji včerajšnji seji jutri zjutraj predložili zastopniki Blesk-’ rIa sPrei™e ponudbo Blcrove rove skupine v smislu dosedanjih po-pme ter naročil finančnemu mini-»gajanj. Odgovor bolgarske vlade. ' Beograd. 3. junija. (Izv.) Na ganska iskreno želi obdržati dobre in da V° n^e v^acJ°. da bolgarska vla- naravne sosedne odnošaje. A ko se po-02irr^i red na naših mejah v tem sreči poedincem, da prekoračijo meje, di U^^teuejo neprestani napa- se to dogaja le vsled nezadostnega šte-fije daairSiC ^p’ s° odgovorili iz So- vila obmejnih straž. Bolgarija sama navija p? aPs^a vlada še enkrat po- zahteva anketno komisijo, ki bo ugotovila njene dobre namene in korektnost njenega postopanja. Jie na bolgarski icije, ki bi bila naper- 1919—21. Odgovor na napada je Stje-pana Radiča, piše Dr. Manko Gagliar-di.<; — Brošura je izšla te dni v Gagliardi-jevi samozaložbi in je tiskana pri H. Stiasmyju v Gradcu. Za dr. Šušteršičem se je evo pojavil dr. Gagliardi. Ne kot skesani grešnik, ki bi ponudil svoje moči »vladi SHS«, marveč kot toži-telj tukozvanih hrvatskih emigrantov, s katerimi se je sprl zaradi denarja, zlasti pa kot tožitelj Stjepana Radiča, ki da je s svojo politično nesposobnostjo in neznačajnostjo onemogočil hrvatsko revolucijo in ki sedaj udriha po Gagliardiju in drugih emigrantih ter jih taji kakor sv. Peter Kristusa. Smrljive so cvetke, ki jih je he navija d-, I - V1ac:s ilena prrvf; a - cue' državam, s katerimi Bol- Fašistovski izgredi v StafTjT. 5st, 3. junija. (Izv.) Fašistovski ostrejši razen v Bologni so izgredi »V 5":ini v Bologni trajajo dalje. Mesto Mantovi. Ministerski svet, ki je raz-j nahaja v obsednem stanju, toda vso pravljal o fašist ovskih usta j ah je skle-1 Pomaga veliko, ker imajo fašisti nil, da pe mora postopati previdno in1 k d moč nad policijo in vojaštvom, obzirno, da se ognja, ki bo sam od se-j a{®*0 so iztirali iz vojašnic ter jih za- be ugasnil, še ne podžge. Cičorinu, ki’ ,y?*L Po ulicah so napravili barikade, se kakor znano nahaja še vedno v Ita-^,Cetaj so skušali vprizoriti zopet ve- liji, so tla postala vroča ter je sklenil, jie izgrede, vendar pa se je združene- da odpotuje nazaj v Moskvo, ne da bi a vojaštvu in policiji posrečilo pre- posetil Rim. j ®citi njihovo/ namero. Do podobnih* DKU Bol on j a, 3. junija. (Stefa-a«Wtovskih vstaj proti socijalistom in ni). Po Mussolinijevi odredbi so fašisti a izvedbo svojih načrtov je prišlo tu- danes opustili izprtje trgovin in indu-v? Po drugih krajih Italije, kjer so fa- stri j. Mesto je zopet doh?K' nor-v!^i razdejali razne delavske usta.no- malno lice. e' dome. konsume, tiskarne itd. Naj- —o— l^riza sarajevskega časopisja. kV? a..r a j e v o, 3. junija. (Izv.) Tu- hnji dnevnik »Mala Jutarnja Pc-« a<< -ie pred par dnevi prenehal izha-tp Tudi »Jutranja Pošta« je že na-ovedala, da v svrho reorganizacije j 0r°čevals,ke službe za par dni ustavi v5ai°. Tudi »Journal«, ki obstoja še le atk° časa, je s 31.. majem prenehal dajalk Zavezniške čete v Šleziji. DKTJ O p o 1 j e, 2. junija: Iz dobro-7 PC0n® strani se doznava, da je med-vl JzniiSka komisija obvestila'nemško - o, 14a odnošlje v Šlezijo po eden angleški in italijanski bataljon voj-i- °]'rajih3, Vlzp0S*'av’jo re(j v ogroženih Mfidzavezniškl vojni dolgovi DKU London, 2. junija. Reuterjev urad doznava, da angleška vlada glede Posebne komisije, ki bi jo poslala v Wa-»hington k pogajanju o medzavezniških ''oinih dolgovih, ni še storila nobenega “^iepa. Sklenjeno je samo, da se plačajo J;0 leseni samo obresti, ki znašajo 25 mi-honov funtov štcrlingov. Domneva sc, a se bodo Zedinjene države pogajale V^Prpj 7. Anglijo, ki je glavni dolžnik, ogajanja z drugimi državami se bodo rsila pozneje po istem modusu, ki se bo °segel pri pogajanju z Anglijo, v DKU Washington, 2. junija. V-eraj se ie dr««'8’5 sestala fundacijska ko- misija za medzavezniške Vojne dolgove. Na koncu seje se je objavilo, da so ameriške Zedinjene države pripravljene v pogajanja z delegati francoskih strokovnjakov glede francoskih vojnih dolgov. Čas in kraj pogajanj še ni določen. Internacionalno posojilo In Pcincnrč. DKU Pariz, 2. junija. (Havas.) Na današnji seji zbornice je Poincare opozarjal, da je reparacijska komisija ravnokar usvojila nekatere določbe glede internacionalnega posojila, ki so na škodo francoskim zahtevam. Poincarč je komisijo obvestil, da ne bo privolil v te zahteve. \ Borzac Zagreb, devize: Berlin 25.50—26, Rukarešt 47. Milnn 370 —372.50, London 315—317, Pariz 640—650, Praga 136.50—137.25, Dunaj 0.625, Budimpešta 8.10—8.75, Švica 1335—1345, Netv->v>Vk 60—70, valute: dolar 68.50— 69.25, češko krono 135, naooleoni 225. marke 26.75. “" Durih, devize: Berlin 1.91. New-yohk 5.225, London 23.26, Pariz 47.70, Milan 27.30, Praga 10.05, Budimpešta 0,64, Zagreb 1.88. Sofija 3.87, Varšava 0.13, D umuj 0.04X, žigosano 0.(15, Bruselj 44.10, Stockholm 135.50, - Kristijani j a 94.25. *~*0— Dokumenti Radičevega izdajstva. Brošura dr. Manira GagJiardija, — Hrvatski Šušteršič. — Težke obtožbe proti Radiču. — Izza kulis hrvatske emigracije. — Radič v zvezi z Italijani fjjb in Madžari. Maribor, dne 2. junija 1922. j Zanimivi del je oni, ki se nanaša na Slučajno nam jo dospela do rok ' akcijo nedavno umrlega dr. Brodmam brošurica: »Mina o hrvatskom orni- j v Stradnu. Dr. Brodman je organizi* grantskom revolucionarnem komiteu rnl v hližrni severne meje države SHS' okoli 10.000 ljudi, Gagliardi je bil z Brodmanpm v zvozi in ga je pridobil za madžarske načrte, ki so šli za tem, da se najpeprej zruši madžarski ko« munizem, na to pa se s pomočjo Italije izvrši tudi drugi del programa: razbiti kraljevino SHS. Potrebno jo bilo, da se tej akciji pridruži tudi dr. Frank, ki je do takrat živel v Zagrebu. Komite je poslal v Zagreb nekega madžarskega nadporočnika, ki se je pogajal e Frankom. Frank je izjavil,,da pristane le pod pogojem, če bo Radič za to akcijo. Čez nekoliko dni je Frank najavil svoj prihod in je res odpotoval v Gradec (z vlakom do Maribora, a odtod! peš d ošpilja). Na prvi seji hrvatskega ..... komiteja jo Frank izjavil; da bi se za povezal v šopek dr. Manko Gagliardi; i nobeno ceno ne podal čez mejo, če bi tako kakor Šušteršič klerikalce, je Ga- | se^Radič ne^strinjal z njim. Radič je gliardi razkrinkal tiste prodano duše, 1 Al a vil fz ječe, da blagoslavlja Frankovo potovanje m da sc strinja z vsem, kar bo Frank storil v inozemstvu. Frank je na to tudi podpisal zapisnike- sporazumu z »Bauernkommando« (dir. Brodmanom) v Stradnu. Sachsa’ so zaradi njegove očividne nepošteno*-sti izključili iz komiteja, čeprav se je Frank potegoval zanj. Frank je iskal stikov z Italijani,’ najprej z italijanskim poroč. častnikom v Gradcu, majorjem grofom Carraro. Italijanski uradni krogi pa niso hoteli navezati stikov z hrvatski m komitejem, dokler niso vedeli, kdo da stoji na Hrvatskem za njim. Italijani so opozarjali, da bc ime! največ vpliva Radič in da zamore od edini razcepiti, državo SHS. Vrhovno propagando proti državi SHS ja vodil italijanski polkovnik Finzi v, Trstu. Njegov načrt je bil: držati mlado državo v latentni krizi tako dolgo, da si bo Italija opomogla, V Zagreb je potoval tržaški profesor Morpurgo in iskal stikov z Radičem in njegovimi ljudmi. Najprej jel y ----- ------------—, stopil v zvezo z dr. Mačkom in kapla- Pall.avicin.ijem in dr. Omenja prizor S Nnom Kežmanom. Morpurgo je aaMe-Sachsom, ki je hotel da bi si denar, na- 1 val, da naj pride kateri izmed Radič« men jen za propagando, kar meni nič j evili zaupnikov v Trst, da se tam se- ki doma in v tujini rujejo proti današnji državi in se vežejo z zakletimi so--ep jpthiuz j.ids oC os jmiiofBif s »‘A04 vražniki našega naroda, da bi z njihov pomočjo zavladale nad lahkovernim in nepoučenim ljudstvom. Kakor iz odkopanega groba, ti iz Gagliardiove brošure puhne v obraz ves smrad izdajstva in najgrše politične neznačajnosti, kar je pozna svet, Ker do tega trenotka še noben list ni poročal o Gagliardovi brošuri, prinašamo v izvlečku najvažnejša izvajanja in obdolžitve. Uvodoma zatrjuje Gagliardi, da se je hotel po prevratu vrniti v domovino, češ, da je imel mirno vest in je celo poslal v Beograd neki memorandum. V januarju 19?0 mu je brzojavil dr. Sachs, naj pride nemudoma v Budimpešto. Tu mu je Sachs predložil, da začneta politično akcijo. a Hrvatska naj se odcepi od SHS in skupno z Madžarsko nasloni na Italijo. Gagliardi na to opisuje pogajanja z madžarskimi politiki Szmroešanyjem, tebi-nic razdelila. To je povzročilo o-ster spor med obema in je krivo, da ni bilo v taboru »hrvatskih emigrantov« nobenega soglasja več. Odslej se vleče kakor rdeča nit skozi celo brošuro u-mazano baratanje z denarjem. Frank stane z italijanskimi uradnimi krogi, j To nalogo je prevzel kaplan Kež-t man*, ki se je v Opatiji sestal s Finzi-jem, O tem pravi dr. Gagliardi dobesedno? »Prvi razgovor izmedju Kežmanal slepari, Klobučarič slepari in tako po Finzija trajao .ie 3 sata a konac je bic vrsti: sama gniloba, lopovstvo in zlo- ; taj, da je Finzi1 predao Radidevom po. činski cinizem- ! nzdanfkn i tajniku rep. selj. stranke Obširneje opisuje zveze s Stipetid- 3 hlljade engleskih funti I 10 hiljada em, Kvaternikom in Klobučaridem. j dolara. Kežman je sam prenio engle-»Hrv. emigrantski komite« z Gngliar- ske funte, dok je kratko vrijeme Izza diern na čelu je izdelal .političen pro-; toga donio Morpurgo dolare i predao gram: »Srpska vojiska imala bi izači iz ; ih u Zagrebu Kežmanu.« teritorija kraljevine Hrvatske-Slavo- j Murpurgo so je opetovano mudil v nije i Dalmacije, imali bi se razpisati j Zagrebu in mzgovarjal z Mačkom in podpuno slolx>dni i tajni izbori pa j Kežmanom, ki sta mu izjavila, da je konstituanta ko ja bi iza.šl a iz te pod-! Radič sporazumen in Kežman mu j6 puho slobodne narodne volje imala bi celo izročil pismo za Finzija. odrediti forum državo i njezin odno-šaj sa ostalim Jugoslovenima»* Na to pristavlja, da se je za ta program pogajal tudi z nekaterimi Čehi Flider- Haišman) in s Slovakom Hur-Imnom. Omenja tudi nekega slovpn-skga Klari ista in Šušteršičevega zaupnika, medicinca Marinkoviča. Na to opisuje dr. Gagliardi Klobu-čaričevo goljufijo in druge škandale, ki spadajo pred kriminal, med njim? tudi sramotno vlogo spij ona Gjolte Petroviča, ki je bil celo v služb! našega poslaništva na Dunaju. * Program', ki ga zastopa Radič še danes! Op. ured. ■ * To je oni dr. Kežman, ki ravnokai j potuje po Ameriki iri se izdaje za zuna-Stjepan i njega ministra Radičeve hrv. republike, I (On ured.). iimi cmanraMj Franka so podpirali Madžari in Italijani. Med Tptom, Grailcem, Dunajem in Budimpešto so obstojalo naj-ožje vezi Sachs fio med tem zavozljal celo akcijo s karlistično propagando. Pri tem je ?gral vlogo posredovalca karlist dr. Šušteršič, ki je komite je vee,«t člana in agenta Dulca predstavil ekskralju Karlu, kateremu je izjavil, ddelek na razstavi bodo tvorila d el ^obrtniških vajencev. Tu se bo pokazalo, kako so vajenci sistematično uče svoje stroke in tudi zmožnost vajencev,'ki tvorijo pravzaprav temelj naše bodoče obrti. Razstavni katalog. Opozarjamo vse obrtnike na razstavni katalog, ki ga izda razstavni odbor ob priliki razstave. Katalog bo vseboval razen točnega razporeda tudi kratek opis razstavljenih predmetov in obratnega razvoja vsakega posameznega razstavljal-ca, h koncu pa bo priključen obširen insoratni del Inserati v tem katalogu, ki se tiska v mnogo tisočih izvodih, bodo imeli največji uspeh, ker bo vsak posetnik razstave dobil ta katalog, id bo na ta način razširjen po celi državi. Imserate za ta katalog sprejema za to pooblaščeni anončni zavod Sušnik v Mariboru, Slovenska ulica 16, in pa razstavni odbor najkasneje do 15 avg. t. 1. Priporočamo pa vsakomur, da si čimprej naroči inserat, oziroma da rezervirati prostor. Po 15. avgustu se inserati ne bodo voč sprejemali, ker mora odbor katalog primerno urediti in posltai v tisk. Čas hiti! Razstavni odbor čaka še ogromno delo in vsaho zavlačevanje ovira poslovanje odbora. Prosimo torej vse obrtnike točnosti. Vsakdo, ki še ni vposlal prijavnice, naj to nemudoma stori. Na prijave, ki dospejo odboru po 15. juniju, sft ne more ozirati. Dnevna kronika. — Turnela mariborskih opernih pevcev po deželi. Pevci slov. narodnega gledališča, gčna. Slavica Mezgečevsf, gg. Marij Šimenc in Vekoslav Janko priredijo po večjih in obmejnih krajih koncertno turnejo. Na Binkoštno nedeljo 4. t. m. pop. gostujejo pri Sv. Lovrencu na Pohorju, pondeljek 5. t. m. ob 20. uri pa v Slov. Bistrici v dvorani okrajne hranilnice. Prihodnji enaki koncerti se vrše v Celiu, Trbovljah, Brežicah, Slov. Gradcu, Šoštanju, Žalcu, Ljutomeru, Radgoni, Murski Soboti, Središču itd. Ker so to najboljše pevske moči našega mariborskega gledališča, upamo, da bo turneja dosegla tudi gmotno popolen uspeh. — Vlom. V Gradišali, okraj Ptuj, so^dosedaj neznani tatovi vlomili v vi-ničarijo posestnika Filipa Mentaš iz Spodnje šiške pri Ljubljani. Posrečilo se jim je odnesti posteljno perilo in nekaj živil v skupni vrednosti 4175 K. — Krava ukradena. Posestnici Lizi Mori na Viču, okraj Prevalje, je bila v noči na 28. maja od doeedaj neznanega 1« i,a ukradena krav* iv vrednosti 12.000 K. • Krava je pšenično-rumene barve ter ima na eni strani glave rjavo liso. Tat jo je odgnal najbrže čez mejo v Avstrijo, ker je sled peljala proti Labudu. — Spomenik Braškovičn. Ministrski svet je sklenil, da se umorjenemu ministru Miloradu Draškoviču posta* vi v Beogradu spomenik. V. ta namen je odobril kredit 150.000 din. — Apostolski vikar za Vojvodino« Papežev državni tajnik je izročil našemu vatikanskemu poslaniku noto, V kateri poziva našo vlado na sodelovanje pri določitvi osebe apostolskega vikarja za Vojvodino, ker bi sveta sto-ljca sklenila, da se za Vojvodino v kratkem osnuje posebna dijeceza katoliške cerkve. S tem bodo vse vojvodinske katoliške župnije izvzete iz ju-risdikcijo madžarskih in romunskih' cerkvenih oblasti. Kaj je pa z našim Prekmurjem? Ali ostane to še nadalje pod fehervarsko jurisdikcijo? — Državno zdravilišče na Lopodu, Dubrovniški listi javljajo, da je ministrstvo narodnega zdravja kupilo samostan na polotoku Lopodu pri Dubrovniku ter ga preosnuje v državno zdravilišče. Z delom prično še tekom letošnjega leta. — Premestitev beograjske kaznilnice. Beograjsko kaznilnico na Topči-deru premeste v Požanovac, dočim se preuredi kaznilnica na Topoideru y! izključno žensko kaznilnico. \ — Srbskf kmetski sinovi v Sloveni-« ji. Iz raznih vasi Šumadije je pred par dnevi odpotovalo v Slovenijo 5£5 kmetskih mladeničev, da se na naših! velikih kmetijah izpopolnijo v svoji stroki. — Italijanska: propaganda za Črnfl goro. V rimskem kinematoigrafičnem gledališču »Dal Varme« se prikazuje te dni na pobudo »Lige za črnogorske begunce« historičen film »Nema ustan-ka bez smrti« katerega je napisal ad< vokat in bivši črnogorski ministef Vladimir Popovič. Film ima namen delati propagando za neodvisnost C me gore ter so ga začasa konference predvajali tudi v Genovi. — Organizacija evangeljske cerkvi v Jugoslaviji. Tokom letošnjega poletja se sestane v Beogradu sinod e-vangeljske cerkve v Jugoslaviji, d«t razpravlja o svojem položaju ter osamosvoji in izenači svojo organizacijo* — Častni doktor padovanske univerzo. Ob priliki proslave 600-letnicol padovanske univerze je bil promoviran za častnega doktorja te univerze! beograzski vseučiliški profesor dr-Nikola Vulič. . — Italijanski grobovi v Srbiji. "VI Srbijo je dospela posebna italijanska!' komisija, katere naloga je poiskati grobove onih italijanskih vojakov, kil so umrli v Srbiji za časa svetovne vojne kot avstrijski vojni ujetniki. Komisija je dovršila svoje delo najprej v! Valjevu, odkoder je.odpotovala v Ša-j bac in potuje potem dalje v druga? mesta. — Prezidenf Masaryk odpotuje na Capri. »Češke Slovo« poroča, da se pre-zident Masaryk poda tudi letos na o-tole Capri, kjer ostane šest tednov-Spremlja ga njegova hči dr. Alicaj' Masarykova. Med potom bo obiskali' svojo hči v Švici, poročeno z zdravnikom dr. Rebillandom v Montreusu. tj — Novinar češki poslanik v Sofij#.’ Češkoslovaška vlada je imenovala za poslanika v Sofiji znanega novinarja; Bohdana Pavlu, rodom Slovaka, _ znanega voditelja čeških legij v Rusiji. , — Velikanska eksplozija. Iz Essena’ na Nemškem poročajo 1. junija: V rovu Amalia je nastala eksplozija, ki jd povzročila velikansko škodo. Iz zemlje! so potegnili 17 mrtvih' in 250 ranjenih-' 8 jih pa pogrešajo. v — Uvedba nove valute na Poljskem? Varšava, 2, junija. Iz Kovna as poroča, da jo ministrski svet sprejel; načrt za vpeljavo nove valute. Načrt predvideva ustanovitev emisijske banke v obliki akcijske družbe z osnovnim kapitalom 2 milijonov dolarjev. Ena tretjina osnovne glavnice naj_ b? ostala v tujih' rekah. Ta banka naj bi imela za dobo 15 let izključno pravico izdaje novih bankovcev. — Organizacija beračev. Carigrajski berači so tako stanovsko samozavestni, da so ustanovili nedavno čvrsto organizacijo, katere namen je ščititi »stanovske« interese, Posebno za-, nimiv sklep njihove organizacije je, da se vsako jutro sestanejo za Bajazi-dovo džamijo, odkoder jih. potem predsednik razpošlje vsakega posebej na drug prostor, da so lepo porazdeljeni ter ne delajo drug drugemu konkurence. Obenem pa je njihova organizacija tudi sklenila, da d;1 rov izpod 100 par ne sme sprejeti nihče. Zanimivo pa je omeniti ob tej priliki, da so berači na Kitajskem, katerih, je. na milijone, že zdavnaj, morda že stoletja ali celo tisočletja. organizirani ter imajo v posameznih večjih mestih tudi svctje »kralje«. — Nova astronomična trditev. Ameriški astronom profesor Abbot je nedavno napisal .v neki ameriški reviji razpravo, v kateri pobija dosedanja mnenja, da žive na Marsu živa bitja, z gotovostjo pa trdi, da se lahko smatra, da žive taka bitja na Veneri. Listi označujeo to trditev za novo, kar pa v resnici ni, ampak je le nova potrditev mnenja, ki zadnje čase prevladuje v vesoljnem astronomičnem svetu. — Novi velikanski Zeppelini Kakor poroča iz Miinchena »Lokalanzei-ger«, je izjavil ravnatelj Zeppelino-vjh zavodov Dor na predavanju v ta-mošnji tehnički visoki šoli, da se bodo gradili zrakoplavi s 3000 konjskih sil In 100.000 kv. met. prostora za osebni in poštni promet med Evropo in prekomorskimi kraji, kakor hitro bo antanta ukinila prepoved in kakor hitro bo urejena brezžična opazovalna, služba. Na upozorenieveterinarima, gazdama foosednicima), go-Jačima \ odgajačima svinja! Stavljamo upromet serume protivu svinjske kuge, koje smo prigotovili po metodi prof. Dr. Hutyre, upotrebljavajuči virus iz svih krajeva naše domovine, o čijem smo se delovanju prethodno osvedočili dozvo-lom Ministarstva Poljopri-vrede i Voda, - zsjedno sa drugim cepivima i serumima. B»*zplatno stavlja-nje diagnoze! Daiemo bezolatno uoute u svakom stručnom pitanju! 892 4—1 „PATR1A“, zavod za proJzvodnlu se-' ruma, SUBOTICA. Telefon 60. — Vozni red, veljaven od 1. junija 1922. V tisku Mariborske tiskarne d. d. 'je izšel vozni red v obliki lične brošu-*.• m Himen. Danes, dne 3. t. m. sta se poročila v tukajšnji stolni cerkvi primorski rojak g. Bogomir Milost, asistent juž. žel., z gdč. Lidijo Paulinovo. Obilo sreče! m Dne 8. t. m. so trgovine zaprte. Vsled proslave poroke Nj. Veličanstva kralja Aleksandra so dne 8 t. m. trgo vine celi dan zaprte. . m Na dan birme v Mariboru bo vhod v cerkev samo skozi severna in južna stranska vrata, izhod pa pri glavnih vratih in vratih zakristije. m. Otroška gledališka predstava v Studencih. Šolska mladina v Studencih uprizori v soboto dne 3. t. m. ob 8. uri zvečer v Sokolskem domu v Stu dencih znano krasno mladinsko igro »Sneguljčica«. Kostume je posodilo Narodno gledališčev Mariboru, kar bode efekt gotovo še povečalo. Čisti dobiček je namenjen prepeotrebni šo^ ski knjižnici. V petek popoldne se jo igralo za domačo šol. mladino ob pr6-sti vstopnini. Sobotno predstava je pa namenjena v prvi vrsti očetom, ma teram in prijatelja.m šol. mladine v Studencih. Upati je na obilno udeležbo. Igra se na binkoštno nedeljo ob ViZ. uri ponovi in sicer je uprizoritev namenjena pred vsem mladini iz okolico in iz mesta. Seveda se je pa lahko udeleži vsakdo. Vstopnina jo nizka tako, da je omogočen poset tudi ubož-nejšim. Kdor se zanima za to uprizoritev, naj ne zamudi prilike. Ker se morajo kostumi vrniti gledališču že v nedelj u, ne bode mogoča še kaka ponovitev. m Nova tovarna v Mariboru. Kakor izvemo, namerava g. Ivančič iz Gorice ustanoviti v Mariboru tovarno za naramnice. m Občni zbor invalidske organi zacije. Splošna organizacija voinih invalidov za slovensko ozemlje s centralnim sedežem v Ljubljani priredi v Mariboru dne 11. junija ob 9. uri dopoldne v dvorani restavracije Maribor svo občni zbor. m Glasbena Matica. Izlet v Spodnjo Kungoto se vrši na binkoštni pondeljek Zbirališče ob 13. uri pred glavarstvom. m Ribolov in pobrežni posestnik;, Z ozirom na našo notico pod gornjim naslovom pojasnjujemo, da je ribičem dovoljeno loviti ribe povsod, ne glede na to, čegavo je p obrežno posestvo. Razume 6e pa samo ob sebi, da so za vsako škodo, ki jo pri tem store, materljelno odgovorni. Ribljenje je dovoljeno tudi po mlakah na tujem posestvu, ki so nastale vsled poplave Zato ni potrebno nikako posebno dovoljenje dotičnega posestnika, kakor smo v notici pod gornjim naslovom vsled napačnih informacij objavili. Toliko v pojasnilo! Kontrola policijskih' organov po trgovinah. Vsled pritožbe gromi ja in Zveze gremijov na ministrstvo zaradi svoječasno samolastnega postopanja policijskih organov pri kontroli cen in označb po izložbah, je prejel gremij poziv, naznaniti ministrstvu vse take konkretne slučaje. Trgovski gremij poživlja tor a j vse tukajšnje trgovstvo, da mu nemudoma naznani z natančnim popisom takratno preganjanje s stJrani policije in kakšne_ denarne in zaporne kazni so bile posameznikom odmerjene na podlagi takih ovadb Opozarja se, da se je treba držati pri teh poročilih popolne resničnosti, ker bi vsako pretiran j e stvari le škodovalo. m Žepno tatvine so na mariborskem trgu zlasti ob sobotah zopet na dnevnem redu. Minolo soboto so zalotili nekega 7’/s leta starega dečka, včeraj pa-dva starejša zlikovca. , m Tvrdka »Merkur«, veletrgovina z manufakturo na debelo, se likvidira in se vse blago pod dnevno; eeno na drobno proda. Opozarjamo na današnji oglas. m Najboljši naknpnf vir za novo manufakturno blago, perilo in obleke je tvrdka I. N. Šoštarič v Mariboru. Opozarjamo na današnji oglas. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevnp koncerti. • • / • i Darujte za ,Sk!ad otroške bolnice* v Mariboru. Prekmurje. Beltinci. Ustanovitev trgovskega -M obrtnega kreditnega zavoda. Na obrtnem shodu, ki se vrši dne 11. junija t. i. v; Beltincih, se bo razpravljalo o ustanovitvi strokovnega in obrtnega kreditnega zavoda. Ker je to za Prekmurje vele-važna zadeva, se pričakuje številna udeležba. Beltinci. Koncert tamburaškega zbo* ra. V nedeljo, dne 11. junija t. I. se vrši po obrtnem, shodu v prostorih hotela »Pri kroni« koncert tukajšnjega tambu-raškega zbora pod vodstvom gospoda Vekoslava Kralja, dramatični odsek pa priredi ob 15. uri lepo šaloigro, pozneje pa- je prosta zabava s šaljivo pošto ® srečolovom. Čisti dobiček je namenjen Dijaški kuhinji v Murski Soboti. Tatvina. V noči dne 24. maja t. I- so ukradli doslej neznani zlikovci v paro* mlinu g. Petra Osterca v Beltincih 20 m dolg gonilni jermen. Vse zasledovanje 3e ostalo doslej brezuspešno, ni pa dvoma, da bo vztrajno zasledovanje tukajšnji!? oblasti odkrilo zločince. Mamdm gHedafllfe Repertoar: junija. »Carii s«. A. Nedelja, 4. junija. »Borba«. Delavska Kepenoar: Sobota, 3. junija. »Caričine Aaiacu®1 ke«. A. kultura in umetnost KuSturno zbiižanje med P°‘ Ijaki in JugosEovertš. Vedno večje navdušenje Poljak^ za kulturno zbiižanje in seznanjenj®, Jugosloveni, jo napotilo »Kolo Pole111 stow Universe Jagiellonske« v IvraK°' vu, da je priredilo prošli. mesec vees jugoslovensko pesmi, da tako najp™ akademsko omladino, a pozneje t® širše plasti poljskega naroda seznani pesništvom Srbov, Hrvatov in Sloye. cev. Velika dvorana krakovske ^ verze, v kateri se je vršil večerje^ polna do zadnjega kotička, tako, mnogo vdeležencev moralo stati. , prav je to največja dvorana v vu. Prve klopi so zasedli univer^ . ni _ profesorji, reprezentanti ških in kulturnih krogov Krakova , časopisja, a ostale akademska in ostala publika. Prvi je govoril jpf . j seclnilc Kola Polonistov, g. Bielecki. je naglašal potrebo kulturnega j žanja Polj altov z Jugosloveni, pot, ki vodi do spoznavanja kultu^j ga napredka Srbov, Hrvatov in vencev ter naglasil, da mora v P . vrsti akademska mladina dati pri® f čim večjega nastojanja za zbiižanje, Jugosloveni. V imenu »Kola Polo** stow« je govornik zaprosil jugoslov^ ske akademike, ki so bili navzoči ‘ dvorani, da sporoče svojim tovariš®^ da poljska akademska mladina že no želi stopiti v kontakt z omladiO0 v Ljubljani, Zagrebu in Beograd' 4 s vrbo skupnega dela, a ker ne jugoslovenskih akademičnih društ zato pa ljudje gledajo tako temno; ?ruSi so trdili ravno nasprotno, češ, eniu so krivi goli -bregovi* ki, niti v Poletnem času ob Ivanovem, niso pu-scali solnčnili žarkov v dolino. Nad vasjo jo viselo orlovsko gnezdo. Nahajalo-se je na vrlin neke peči-vsi so lahko videli, kadar jo sami-c3 vodila iz gnezda godne mladiče, a Hikdo se-ni mogel povzpeti do gnezda. Pr°l je plaval nad vasjo, iskaje plen; feakor blisk se je bil vrgel na kakega koštrnneka ali na jagnje, nekoč je odnesel celo otroka, ki ga je mati pustila Pred hišo. Dokler je gnezdo viselo na Vrhu pečine, ni bilo varno v vasi. Med ljudmi je krožila bajka, da sta v starih časih živela dva brata, ki sta dospela do gnezda in ga razdejala, od sedanjih ljudi, pa se nihče, ni drznil postaviti življenja na kocko. Kjerkoli sta se na vasi srečala dva človeka, vedno sta govorila o orlovskem gnezdu in se ozirala nanj. Vsi so vedeli, kedaj so orli prihajali na brda, kje jo kateri zletel in koliko škode je napravil prebivalcem. . Mladina se je vadila že izza naj-tolajših nog v plezanju po hribih in drevju, zlasti pa v metanju, da bi se ftekoč pozida do gnezda in ga razdejala kakor v davnih dneh dva legendarna brata. > K dobi, ko se godi naša povest, je najprklnejši mladenič v vasi Lajf imenu. Lajf ni' potekal od Endrea, Negovi lasje so bili kodrasti in oči ^jhnc; vedno se je šalil in rad je videl ženske. Se v deških letih se je hva-^ da bo takrat, ko odra-ste, splezal do Snezda in ga razdrl/ a ljudje mu tega niso verjeli. T° je mladega junaka razjezilo in 0 Predno se je popolnoma razvila nje-®°Va moška moč, je sklenil, da bo splc-a' ua vrh k orlovskemu gnezdu. 5 r?Še v nedeljo predpoldne; nebo I bilo vedro in v zraku se je razlivala ?Plota prvih poletnih dni. V orlov- solča deklica, ki je osamljena sedela v 16. stoletju, a kraj sam je bil na kamnu in o kateri so pravili, da tem je prešla v last štajerske' dežele, je bila že izza deških dni Lajfova lju- Njeni zdravilni vrelci so bili znani že bica. Ona jo dvignila roke kvišku in v šestnajst, stoletju, a kraj sam je bil zavpila: Lajf, Lajf. kaj delaš? Vsi na- neznan in ubog. Štajerska dežela ga vzoči so se obrnili proti nji; oče je stal poleg nje, a deklica ga ni poznala: »Stopi dol, Lajf,« je zavpila: »jaz to ljubim, a tam zgoraj ne boš dobil ničesar«. Izglodalo je, kakor da premišljuje in se obotavlja, a čez par trenutkov je zopet plezal dalje. Njegove je polagoma dvignila in napravila iz njega moderno zdravilišče. Polagoma so gradili palače in popravljali pri-rodno lepoto te doline, da je bila v skladu z arhitekturo poslopij, ki sojih spretni graditelji razvrstili na podnožju gričev in po dolini. Tako se je te- foke in noge so bile čvrste, a čez krat- kom enega stoletja Rogaška Slatina iz ko časa pa so jele pešati, ker je vodno preproste kmečke ’neveste izpremenila pogosteje počival. Kakor da je poslal Lajf svojega sla, so je bil odlomil majhen kamen in se skotalil navzdol, natančno ono smer, kjer so stali ljudje. Nekateri niso mogli vzdržati in so zapustili gledišče. Samo deklica je stala na kamnu, lomila roke in strmela navzgor. Lajf je zopet tipal z roko pred sabo, a v tem hipu je deklica videla, kako je roka popustila in ko se je hotel o-prijeti z drugo, je odpovedala tudi ta. »»Lajf«, je zavpila glasno, tako glasno, da se je odmev raznesel daleč čez brda. »Spušča se«, so zavpili vsi gledalci in izprožili roke v smer proti peči- v elegantno salonsko damo. Njen stil je aristokratski, njene forme uglajene, njena umetna lepota so naravno izliva v lepoto prirode. Danes jo Rogaška Slatina kraj, ki zadovoljuje človeka z rafiniranimi potrebami; zadovoljuje ga materialno in čustveno. Zdravilišče in kopališče, mu nudi ves komfort, sam kraj s svojo lepoto pa mu pomirja živce in naslaja njegovo notranjost s tisto slastjo, kakor hladna voda naslaja kopanja željno telo... Pred divnim »zdraviliškim domom«, čigar portal spominja na staro grško Akropolo, podprt z marmornatimi stebri s korintsko glavico, se do- nam, kakor da bi ga hoteli ujeti. Lajf šlecJ nehote ustavi in reče: Kako jo tu se je res spuščal, vlekel za sabo pesek, krasno! Oči se razlezejo po neštetih za-kamenje, prodec, spuščal se, spuščaj voj ih in niansah te monumentalne pastelno ^ in vedno hitreje; ljudje so se lače nato pa počivajo na zeleni trati, obrnili, nekje zadaj je bilo čuti neka- prepreženi z geometrično zasajenimi ko krhanje in drobljenje, kmalu na to pa je padlo nekaj težkega kakor veliki kos vlažne zemlje. Ko so se spogumili in se strahoma ozrli okoli sebe, je ležal Lajf razbit in krvav, da ga ni bilo mogoče spoznati. Par.k?v in drevoredov, razvrščenih o Deklica je ležaje nad kamnom; oče ,jo koli in okoli, je vfcel pod roko in na pol mrtvo peljal Kako ogromno -premoženje pred- cvetlionimi grmi, sredi katerih Šumija noč in dan visoki vodoskok; ko so se napila te z umetniško roko vzgojene prirodne lepote, objamejo vso dolino, kolikor je moli iz košatih dreves, iz proti hiši. Mladina, ki je Lajfa najbolj bodrila k temu smelemu poskusu, se ni drznila priskočiti k njemu in mn nemoči; nihče ga ni upal pogledati. Pristopiti so morali starejši in eden izmed • njih :‘e dejal: »To je bila neumnost, vendar pa —je pristavil in pogledal na pečino — »dobro je, če obstojajo na svetu stvari, ki so tako visoko, da se k njim ne morejo povspeti vsi ljudje!« B. B. ske; ¥ Rogaški Slatim. Ko smo se vozili od Grobeln^ga proti Rogaški Slatini, so nekje za Pohorjem ti tonili deževni oblaki. Nebo se je zjnsnifo in njegove modre nlast-i so ležale nad hribovjem, ki se je pomi- stavljajo te palače: hoteli, kopališča, zdraviliški domi, ki so razsuti po slatinski dolini! Že par korakov semintja po zdraviliškem domu ti nakopiči tako številke, da se ob današnji valuti izgubljajo v neskončnosti... Zdraviliška dvorana je taka, da ji ni enake v nobenem našem mestu. Zavidali so jo razvajeni Zagrebčani. Že ta dvorana sega. k težkim, milijonom ... Zaigrala, je godba. Njeni zvoki so prijetno, odmevali v svežem, večernem ozračju. Gostje so se sprehajali po aleji in posedali okoli miz in klopi. — Zap-ada.jo.ee solnce je zlatilo strehe. Zadišala je večerna kava, nekaj finega in sanjavega je ležalo v zraku in spominjalo na velika, daljna mesta, n.v čudovite gradove, na glasovi ta svetovna. kopališča; zdelo se mi je, da sem gnezdu so se komaj izlegli prvi kalo pred nami. Solnčni žarki so da- iV'?®'0.!*1, domovine, daleč od njenih po--— ...........- -- - - - - litionih bojev m umazanih 'strasti, ki Radiči. Vsa vas se jo bila zbrala pod ***»?. Starejši so Lajfa odvračali, nIajši ixi bodrili in navduševali. Mia den: r Jie Pa je slišal samo svojo lastno kvi°-in z naPeit° pozornostjo čakal, , ?cl;ij bo samica zapustila gnezdo. V ^trom trenutku je skočil urno kakor verica čez skale in se obesil za veje j, ega daevosa. To drevo je rastlo iz az-pokline in po tej razpoklini je začel mfv * Pro^ni kamenčki so se mu lo-nv°£aiTr^ Prodec in zemlja sta .(~:ez krog, sicer pa je vladal Mm,; ;,fnUl'' samo reka je šumela v da-30 razpenjena hrupno izji-‘ neskončno vodo. Vodno bolj rumna je postajala pečina; dolgo je sel na eni roki, hoteč se z nogo upreti on tla, a ničesar ni bilo pod njim Mnogi gledalci, zlasti pa ženske, so ^ -obračali proč m pravili, da bi Lajf n° delal takih smrtnonevarnih poskusov, čo bi-mu živeli stariši. Navsezad-kie jo vendarle našel nekaj trdega in, ^ upiral zdaj z nogo, zdaj z roko, kar ir? ']6v , 0 budilo, navzlic temu pa so 06 dr zal čvrsto. Itfndje, ki so stali pod pečino, so bili a-, 0 ti }0, da je drug drugemu slišal • Takrat sa,ie.dvitfuila„Bilftd«k. vi-. režijivo obsipavali dolino. Vlak je sopihal in hitel proti kraju, ki smo ga čakali z napeto radovednostjo. Lepa je ta dolina. Zeleni travniki in gozdovi pozdravljajo popotnika, od vseh strani in izmed drevja na gričih pokuka vajo bole golobice: cerkve in zidanice. V Šmarju pri Jelšah nas je viradovstila aleja belo in rdeče cvetočih kostanjev. Leni kraj. tiha dolina, na. bližnjem gričku romarska, čerkev in cesta do nje zastražena od belili kapelic. Tako mična in vesela je vsa pot .tja do Rogaško Slatine, Nobenega znamenja ne opaziš, da so vo^iš v kraj, ki slovi ji peljejo po žilah. V tujem svetu ali kje na. srečnem otoku Cythera. Drugi dan — v nedeljo — smo si žurnalisti in zastopniki društev za tujski promet ogledovali zdraviliške in kopališke naprave. Vodil nas jo zdraviliški ravnatelj jr. dr. Štor, kateremu se je pridružil tndi kopališki zdravnik g. dr. Kalterer. Prvotno sem mislil, da mora biti zelo prijetna zavest, če je človek ravnatelj tako čednega zdravilišča. Kmalu sem se uveni, da je njegova; naloga težka in od-daleč po svetu. Selo ko vlak miidrči v govorna, tembolj, ker je lastnik — d'r-Slatino, se zaveš, da si stt>pil na nov žava. Država je v takih slučajih daleč svet. ki ga je v -prijazni kotlini ustva- zadaj za privatno inicijativo. Pri na/5 rila človeška roka. je sv. Birokracij zelo češčen svetnik, Izstopili smo in so pedali v Slatino, zato jo tudi vodstvo državnega adra-Zdelo se mi je, da sem. dospel v dalj- vilišča odvisno od birokratičnih muh. no, tujo mesto. Krasno tlakovana pot, Čuditi se moramo g. ravnatelju dr. divna poslopja, drevoredi in nasadi, Štern, da vzdržuje Rogaško Slatino na vse v medsebojnem skladu, vso izdela- nesporni višini, tako da se ne da pri-no po načrtu, vso harmonično lepo in merjati niti z onimi kopališči v naši duhovito zamišljeno. Taka je Rogaška državi, ki imajo to ugodnost, da lahko Slatina, državno zdravilišče in leto- apelirajo na zasel^no inicijativo. Dr-višče. žava jo pač posestnica sdravi-lišca, a Kdo se zaveda, kaj smo dobili ž njo? sama. ne prispeva niti pare. če uprava Vidi»l sem filako Rogaške Slatine izza hoče vzdržati sloves zdravilišča in nu- diti gostom vse pogoje in udobnosti, ki jih zahteva tako podjetje, mora ra-cionelno izrabiti vse dohodke im dobro pretuhtati vsako možnost novih dohodkov. .Sedanjemu ravnatelju je to očividno uspelo; navzlic temu, da ni dobil od posestnice zdravilišča nobene podpore, je z razprodajo slatinske mineralne vode pokril vse stroške, ki j ib prinaša priprava za sezono, in nabavil oziroma izpopolnil nekatere pri o-bratu potrebne stroje. Ogledali smo si tzv. podzemsko čudo, 8 metrov pod zemljo ležečo klet, kjer se vidi, kako izvira iz zemlje plemenita in zdravilna slatinska voda. Trije vrelci svetovnega imena kipe iz zemlje, gnani s čudovito močje ogljikove kisline: »Tempel« (rjajsta-rejši ),Styria (odkrit 1. 1884.) in Dona-ški vrelec (izza 1. 1918)'. Prvi vrelec daje ogromno množino mineralne vode, ki se razpošilja daleč po svetu. Tudi našim citate! jem so dobroznane lastnosti te mile, prijetne pijače, ki ja na glasu kot ena najboljših mineralnih vod. Ostala dva vrelca producirata manjšo množino vode, a zato jo ta voda medicinalna in jo zdravniki priporočajo kot zdravilo proti kroničnemu katarju želodca in čreves, kot najboljši pripomoček proti dobri prebavi, jetrnim, ledvičnim in sladkornim boleznini. Osobito slaven je donaški vrelec, ki ima povrh tega še posebno sovraštvo do kamnov in peska v mehurju. To mineralno vodo nude zdravniške uslužbenke gostom kar ob vrelcih, ki so seveda, tehnično najboljše urejeni, kajti tu ptfide do veljave njena prava zdravilna moč tu v nji emanirajo radijske aktivitete, ki so čudovit sovražnik raznih človeških bolezni. Po svojih1 alkaliono-sulfatičnih kislinah prekaša slatinska voda celo glasovito vodo yi Karlovih varih, Francovih in Mariji* nih lažnih. Zanimiva je tudi nalivalnica vode, kjer se voda naliva v steklenice in odpravlja za pošiljatev. Poslopju nali-valnice je prizidana krasna pravoslavna kapelica, ki bo še v tej sezoni gotova in slovesno blagoslovljena. — Kopališča so opremljena z vsem potrebnim. Navzoči šef zdravstvenega' odseka v Zagrebu g. dr. Wunderl so je laskavo izrazil o njeni uredbi, hkrati pa izrazil željo, da bi so našli primat«, ni interesenti, ki bi omogočili zdravilišču nabavo nekaterih aparatov, zlasti1 Rontgenovih žarkov itd. Kaj pa je draginja v SlatiniV Prepričali smo se. da cene po hotelili in celo v zdraviliškem domu, ki nud? vse udobnosti evropskega restauranta, niso nič višjo kakor n. pr. v Mariboru; prepričali smo se tudi, da je zdravili« šče aprovizirano z vsem, kar si požela ' gostje. Ra,zen številnih državnih hoTo-lov skrbe za gosto zasebni hoteli, ka< varne in gostilne. Po kosilu smo so napotili v okolico. Deset minut od Slatine, na vinorod-dnem, solnenejn gričku leži moderna, v svičo-rskem stilu zgrajena restavracija in kavarna »Bellevue«. Od tu vidiš in spoznaš ves čar slatinske okolice; tu razumeš, zakaj je njeno podnebje zdravejšo in ugodnejše nego drugod, zakaj ti bivanjo v tem blagoslovljen nem kraju ozdravi telo in duha. Kako Ponosno se dviga na vzhodni strani stožičasta Donačka gora! Marsikdo izmed nas jo je že videl od druge strani, iiz daljave, a. nikdar in nikjei mu ni toliko imponirala, kakor tu na slatinskih gričih. Visoko vzravnana se dviga nad valov jem štajerskih in zagorskih bregov, razgovarjajoč se r sosednimi vrhovi Ivančiče, K-ilnika, Kuna gore in 'drugimi veljaki lepega Hrvatskega Zagorja, Zadivljeno smo zrli, kako miirno in harmonično prehaja sloveniva zemlja v hrvatsko in kako neprirodna, da, smešna je meja, ki jo jo delala Sotla., Na celi poti, pa tukaj na gričku z odvrtim razgledom proti Hrvatskemu Zagorju, sem se razgovarjal z odličnimi zagrebškimi znanci o mučnem sporu, ki se je razvnel v glavfih našega prebivalstva to in onstran Sotle, to in onstran Drine, o ,hrvatsko- srbskem sporu in o jugoslovenstvu. Raznim strankam so pripadali, a valic temu nisem slišal niti ene bseede, ki bi zve-nek* proti jugoslovenski ideji tako ostro, kakor to tako cesto črtamo v zagrebških listih. Ni res, da obstoja med nami nacionalni. spor; razhajamo se le v političnih na^Tih, grešimo v administraciji in v taktiki, obdajamo se s trmo in se delamo nepristopne, dasi ravno bi najrajše drug drugega objeli kakor bratje, ki so se srečali po dolgih in težkih letih. Vos problem jo zavozljan v naših strankarskih voditeljih — onih na vladi in teh v opoziciji — in samo od njih je v današnjih razmerah odvisno, kedaj se bodo bratsko sporazumeli in začeli živeti ono življenje, ki narh ga je usoda prisodila, , Pravo, nepotvorjeno, odkrito in pravično jugoslovenstvo so povdarjali gospodje iz Zagreba tudi na banketu in^pri večerji. Lepota Rogaške Slatine, ležečo na meji med brvatsko in sloven. preteklostjo, bodi simbol nove, solnčne jugosloveiiske bodočnosti! Donačka gora, na kateri, so nekoč naši pradedi zažigali darove bogu solnca, naj bo Vair.cnita vez našega edinstva! Veselili smo se, da je Rotgaška Slatina, ta biser slovenske Arkadije, naša t. j. srbska, hrvatska In slovenska — j ugoslo venska. Tu je najlepše shajališče našo elite, tu je mesto, kjer lahko otope nasprotja in marsikatero, ne-sporazumljon.ie izgine v luči bratske ljubezni in politične uvidevnosti. Prva potreba, da se zasigura Rogaški Slatini'nadaljni razvoj je: Od-prarviti jo prometni anahronizem izza prejšnjih časov t. j. 12 kilometrov Loči rogaško železnico od krapinsko železnice. Če. zvežemo obe progi — in kaj je 12 kilometrov? — dobi Zagreb, gospodarsko trgovinsko središče naše države, najlepše zveze z Rogaško Slatino. Tako bi Rogaška Slatina postala priljubljeno izletišče Zagrebčanov in njen pomen bi s tem zelo narasel. Danes morajo Zagrebčani potovati čez Zidani most in Grobelno; ovinek, ki nikakor ni prijeten in simnatičen. Zato je treba, da, vsa naša javnost podpre upravičeno zahtevo, da sc-zgradi železnico Krapina—Rogatec. Z Rogaško Slatino smo dobili v posest pravi biser, dobili smo -zdravilišče, ki so lahko orimorja s svetovnimi nemškimi in češkimi kopališči. ••'-•••'-•r "V.:...- Agr arna nega Problem, ki se ge z .našo politično svobodo v državmopravnem smislu pojavil v narodu z elementarno silo in zahteval, da se odstranijo poslednji o-stanki fevdalizma in da bodi narod svoboden in neodvisen tudi v gospodarskem oziru, je problem agrarne reforme. Ne bomo se pečali na teni mestu i vprašanjem, kdo in kaj spada danes pod določbe agrarne reforme. Tudi ne bomo raZmotrivali drugega vprašanja, kedaj in komu vse na korist so izvede. Bodi samo mimogrede omenjeno, da vse delo, ki se še pri nas v Sloveniji v tem pogledu izvršilo, samo pripravlja pravo izvršitev, ki šele pride. Menda tudi ni potreba še posebej povdarjati, da prihaja blove i‘.>.i kot gorati predel Jugoslavije v problemu agrarne reforme med zadnjimi pokrajinami v poštev. Težišče je v Bački, Banatu, Vojvodini in Sremu, kjer se neizmerna, bogata žitna polja. Pri nas v Sloveniji prihajajo predvsem* v poštev gozdni kompleksi, druge poljedelske kulture v prav neznatni meri. Celotni gozdni kompleks, lci bi ga država razlasti Ini m potom v agrarni reformi sploh lahko pridobila, znaša v Sloveniji okrog 150.000 ha. Ne vemo, koliko tega kompleksa bo država konečno dejansko odvzela dosedanjim veleposestvom. Navajamo ta primer samo za vzgled, da se na ujem lahka pečamo z vprašanjem, ki je dosedaj vsaj za našo širšo javnost popolnoma neobdOlano polje in ki bo gotovo zanimalo, z vprašanjem, kak-’ šno odškodnino bo plačala dl"žava dosedanjim lastnikom veleposestva za odvzeto zemljo. Z drugimi besedami, koliko bo stalo, ako se izvede agrarna.* reforma, kdaj naj se plača odškodnina in ali je agrarna reforma vočigled o-gromni odškodninski svoti pri naših začasno neurejenih finančnogospodar-skih razmerah v državi sploh izvedljiva. Da se agrarna reforma izvede in potom nje odvzame dosedanjim lastnikom veleposestev zemlja, ki jo imajo preveč in dodeli onim kmetskim masam, ki je nimajo nič ali manj, kakor bi jo lahko obdelovali, samo proti pravični odškodnini, jo določil že kraljev manlfesL na naroči po izvršenem uicdi-njenju dne 6. jan. 1919.. ki je obenem napovedal narodu, da pride agrarna reforma. To načelo si je usvojila tudi Vidovdanska ustava. Drugače tudi biti ne more n urejeni državi, kjer sloni ves družabni red na priznanju privatne lastnine. Pristopimo sedaj k vprašanju, v čem obstoji pravična odškodnina za razlaščeno zemljo. Najlažje in najnazorneje rešimo to vprašanje, če vzamemo za podlago in primer gozdni kompleks. Izkustvo uči, da priraste na 1 ha gozdnega sveta srednje bonitete ob trajnem gospodarstvu letno 4—6 m3 lesa. Vzemimo tedaj za letni prirastek srednjo mero 5 in3 za ljha. En m3 lesa na panju (na rastočem) stane pri sedanjih draginjskih razmerah v gozdu s srednjeugodno lego glede spravila približno 300 K. Letni prirastek in letni donos i ha gozda srednje bonitete in srednjemsrodne lege je tedaj podan z zneskom 1.500 K. Staro narodno-gospo-darsko načelo je, da nosi zemlja, (ta-kozva.ua zemljiška renta) 2—4% vanjo investiranega kapitala. 1 ha takega gozda predstavlja potemtakem, množeč letni donos s 25, ob današnjih draginjskih razmerah vrednost 37.500 K. Ta znesek predstavlja ob sedanjih draginjskih razmerah pravično odškodnino za 1 ha razlaščenega, gozda srednjo loge in kvalitete. V Sloveniji imamo 150.000 ha gozdnega kompleksa, ki prihaja za razlastitev potom agrarno reforme v poštev. Ako pomnožimo vrednost (odškodnino) za 1 ha 37.50Q K z gorenjo površinsko svoto 150.000, nam rezultat kaže, da bi tre-balo nič manj kakor 5 milijard 625 milijonov kron odškodnino samo za razmeroma majhno ploskev po 150.000 ha gozdov, no vštevši druge poljedelske kulture. To samo v Sloveniji, ki prihaja vsled svoje gorate lege za agrarno reformo le malo v poštev. Ako v predstoječeu naveden^ računske metodo in podlago u primerimo na ostale pokrajine Bačke, Banata. Slovenije s Sremom in Vojvodine, kjer je težišče vsega problema, pridemo do tako Ogromnih številk, da na prvi vid nobena država s še tako urejenim jlr--žavnim1 gospodarstvom takega problema zbog finančne neizvedljivosti rešiti ne moi’e. »Tudi ta stvar, od katere smo toliko upali jn pričakovali za narod, je torej pokopana,« bo resigilirano pristavil ta; drugi si bo zadovoljno oddahnil, ččš: »No, hvala bogu, da so pričeli ljudje uvidevati, da iz cele stvari nič biti no moro in da ostane vse lepo pri starem.« Počakajta, prijatelja, poslušajta do konca, morda se srečamo kje na srednji poti,'da bodeta oba. zadovoljna. Odškodnina r,a odvzeto ozemlje v agrarni reformi naj so določi že na tej ali oni podlagi, bo tako ogromna, da nje plačila sedanja generacija sama ne zmore. Treba jo bo porazdeliti na dva ali več rodov. T6 je tudi pravično, saj bodo šele zanamci uživali nje prave sadove. Razdeljeno na 70 ali 80 let pa se da še tako veliTto breme polagoma odplačati. Pri tako dolgoročnem odplačevanju pa moramo ves račun odškodnine postaviti na čisto drugo podlago. v V 10 ali 15 lotih bo naša državna hiša, upajmo, dograjena, naša zemlja bo do takrat 10—15 krat rodila in ob naravnem bogastvu, ^ki jo v zemlji, bo po vsem pričakovanju naša sedaj še slaba valuta dosegla _vsaj približno predvojno plačilno moč. Ob tem predpogoju ne bo nikake krivice, če vzamemo pri določitvi odškodn:"a nod- lago predvojnp cene, ko je 1 m3 losa s črnim plaščem in je plesal s kraljice 1 O 77" AT„ ln rr," stal na panju 8—10 K. Na tej podlagi bo znašala odškodnina za en ha gozda K 1250 in za kompleks ha 150.000, ki prihajajo v Sloveniji v poštev za razlastitev potom agrarne reforme, kron 187,500.000. To pa je že tako krščanska številka, da se da o nji govoriti.. Ker se bo odplačevanje odškodnine vršilo v 70— 80 letni amortizaciji, bodo veleposestniki vso glavnico dobili v* valuti, ki bo polnovredna s predvojnim plačilnim sredstvom, ker bodo prvih 10—15 let šle amortizacijske anuitete skoro izključno na plačilo obresti in le z neznatnim delom na račun glavnice. Le obresti od te glavnice bodo prejemali sprva v slabši valuti. To prejemajo tudi sedaj v "enaki slabši valuti od svojih naloženih kapitalov. Rešitev odškodninskega problema agrarne reformo v tem smislu mislimo, ne h? bila krivična in je sprejemljiva za veleposestnika. Razlika med dolžno odškodnino in med dnevnimi cenami, ki jih bo od- plesišča. Stopil sem bliže. Groza! Krasotica je plesala s kostnjakom, s pravo smrtjo, o kateri mi je pripovedovala pokojna babica toliko strašnih pripovedk. S koščenimi rokami se je oklepal lepotice, ki je naslanjala svojo bledo glavico na njegove prsi, gigantieno stopal v zateglih akordih, škripale so mu kosti v sklepih, spodnja čeljust pa mu je neprestano sekala ob zgornjo.' Hipno so umolknili razglašeni Inštrumenti, kostnjak je vzel z bližnja mize čašo piva ter jej hotel liti v usta dremajoči plesalki. Skočil sem k njima. Z zadnjimi svojimi silami sem hotel preprečiti to dejanje. A iz očesnih duplin plesalca je zažarel ogenj, iz njegovih ust pa JB zavonjal mrtvaški duh. Jaz sem pada — in. se zbudil... Moje že tedaj bolno srce je delalo z 9. konjskimi silami, na čelu pa jo stala ledena rosa strahu. Crez nekaj mesecev sem prišel v vzeta zemlja ob umnem gospodarstvu poznem mraku zopet v isto gostilno, v pr.vih 10—15 letih donesla, daje mož- V prvi sobi je’brlel» neznatna lučica, nost, ki napravlja to veliko breme tu- postarani krčmar pa je cumal pri Pecj' di s finančnega stališča za izpeljivo. Zemljič Maks. Nemi grehi. (Skica iz kmetskega življenja). Nehote sem se spomnil čudnih, sanj. Pogledal sem v temno drugo sobo, na tedanje plesišče ter po dolgem molku vprašal pol izredno lepi plesalki. »V: grobu je« — se jo odrezal nesočutno starec in pristavil: »Tretji dan po (skica iz kmetskega življenja). , t'*««’*«- . ■' tj i i t- i i i. • onem plesu je zbolela, hirala nekaj Pred leti sem priromal v neko tujo • . . . W iz krčmo na Ptujskem polju. Pred njo “ T ^ayi g, zdravn.ka, N. * so nekaj minut poprej postavili vaški r/ ,, 1 a u'? s • A fantjo nebotičen in od deklet razkošno , , , v°,m® ^a ,u*s” gotenkrat odičrni mini globoka žalost. Pogledal sem so/enkrat Dekleta pa so tudi bogato ovenčala Z ono. t.6™10 ^bo pusti1 vse prostore skromne gostilne. Posebno na ™1Z! teJ od«*. Imel som d^olj! druga soba, ki je služila za plesišče, je nudila pestro zbirko vsega cvetja ne-beškolepe pomladi. V gostilni je vladalo izrazito kmetsko življenje. V prvi sobi so sedeli v živahnem razgovoru možje in žene, starčki in starke, v drugi, prostornejši, pa se je vrtela v divjem plesu vsa selska mladina. S svojega, sedeža v prvi sobi sem: prezrl celo plesišče. Kar na. prvi hiP S0m se zamaknil v neko plesalko. Zanimala mo jo namreč njena resnično nenavadna, večnolepa Na ta doživljaj mo je spoAmila prof. Cotiča, slika. Raditega sem £a za' pisal za človekoljubne* ideje' PTL Mariboru. I J. Z.; Kako sem hodil v Limbuš. (Nedeljska zgodba.) Domenili so se štirje, da pojdejo v nedeljo popoldne na izprehod, i^o ® pravi: peti sem bil jaz, pa nisem T>T£ šel do besede. Dva sta bila za Limh11., druga dva za Sv. Vrbana, jaz sem- ženska lepota. Dozdevalo se mi je, da tudi za Vrbana toda eden je bil 1 .l gledam živo Ticijanovo »Floro«. rist tor je izjavil, da gre na vsah na .g Ker pa je bila krasotica povrh še v Limbuš m sicer z vlakom, ker ■ edina hčerka na mernike bogatega v nogah«. In tako je znm«^ kmeta, vrtel se je ves vaški naraščaj manjšina. Dostavil^ je jŠG.^da sej ^ se bil krog nje. Vsak fant bi rad plesal ž ^udi z vlakom vrniti. Najbrže njo, le za njo ni bilo nobenega počitka, zhak da ga bodo nazaj gredo nog®* Kratko: krasna zarja ljubeznipolne slabše nosile. Pot v Limbuš je nam bodočo sdovenske mamico je bila kra- lopa široka" cesta, nazaj grede P8, ,fl ljica plesišča. spremeni }n dobi vso polno ovinko^ Po večurnem vrvenju in drvenju na vsakem nepotrebnem kraju jo ^ pa so je med plesom iztrgala svojim gruš^fe ali jarek ali ogal hiše. oboževalcem. Lahno jo prišla v prvo v _ Prišla je nedelja in zbrali smo ^ sobo, boječe prisedla k moji mizi ter si štirje na Grajskem^ trgu ob pol dv naročila vrček ledenomrzlega piva. P° kosilu. Na frančiškanski cerkvi 3* Gostilničar je prinesel in dekle je ho- bila tisti dan ura za 7 minut preltas^ v telo izpiti naročeno pijačo. V tem hipu kar je bilo ravno prav malemu det> pa sem ji rekel: »Ohladite so poprej, luharju, ki bi bil drugače prišel P{® pivo vam lahko škoduje.« pozno. On še ni bil nikoli v^Limbu® * \Do skrajnosti razgreta lopotica me zato je glasoval zanj. S seboj je PrI*V je debelo pogledala in se navidezno^sel špecijalno karto ter vedno prim podvrgla mojemu, nasvetu. Ko sem se pa trenutno tšbrnil od nje k miznemu sosedu, izpila je usodno pijačo in zbežala na cesto. * Ko sem to noč dom n zaspal, ponesel mo je hudobni nočni škrat, ki po-ljubnd pretvarja naše dušne predstave in s tem kali bednemu zemljanu zaže-Ijeni počitek, nazaj v poprej imenovano krčmo. S svojo vsegamogočn ost j o me je postavil na staro mesto in mi s tem dovolil pregled črez celo plesišče. Pa kašna« izmrememba! Jasne, pomladne solnčne žarke je zastopala pojemajoča svetilka, vse nežno cvetje in zelenje je bilo velo in črno, godba za-teglootla, plesalci izpiti, bledi in nemi, ozračje neznosno. Ker so vsi moji prejšnji mizni sosedje trdno spali, postalo mi je tesno ___________________ v ^ pri srcu. Ko^sem pa povrh šo zapazil, trga v Slovensko ulico in mi za njim. da mi je počrnelo v kupici tudi vino, potem po Samostanski ulici na Vrb' zavladal je v moji duši nepopisen no- novo cesto. Tu je špecijalist razvi^ mir. Tega m! je pa še od sekunde do svojo špeeijalko in je ugotovil, da 11 ^ sekunde višal temoljubni čuk, ki jo na gremo.prav. Limbuš jo na drugi stra* visokem mlaju neprestano skovikal: ni Dravo. Zahteval jo, da so vrnem »spiš, sipiš, spiš.«' na mosf. Temu pa smo ostali trijo V tej grnzni situaciji pa je zopet ]0čno ugovarjali, češ da več potov v zaživela svetilka in razlila svoje žarke di v Limbuš, da nočemo iti j>o ve IX) čudnem plesišču. - prašni cesti, da se lahko v čolnu V Tedaj sem šole zapazil novega ple- peljemo čez Dravo in da sploh, n'n?aJia-salca. Bil je nonavarlno volik. ogrnjen navado hoditi nazaj. Gremo torej jal teren, če prav gremo. Rekli mu zaradi tega špecijalist. Drugi i® sitnež, hotel je več vedeti kakor f®,0 šr>ecijalne karte. Rekli smo mu zofi®1-Po Mariboru je hodil spomladi in ^ leti kakor mnogi drugi brez glavo, se pravi razoglav, brez klobuka. Troti, je bil pol lovca, pol turista. Pri lovm je spadal v tisto skupino, ki se dr/ prvotnega pomena besede lovec, o samo love in nič ne vjamejo in nic D ustrele, k večjemu, da prjneso domm., kako opico. Klicali smo ga turista. B jo dolg in suh, ni čuda. da je lahko m£ dil po hribih. Tako, sedaj sem pa bra' cem predstavil vso družbo. Samo na® sem pozabil. Hotel sem biti homur^J pa mi teda priimka niso priznali, 0 da niti obraza nimam primerno« za to. . A Turist, je torej krenil * Grajsko®® / Prej po drevoredu Vrbanove ceste in Potem navzdol in pridemo do prve go-6 v Rosbahu (Vodnik). Poleg ob aapotju 36 križ. Špecijalist je določil. ni v i- j1-? tlic^ v karti, da gostilne .... ar ti, da pa ja ta>sn zaznamovana cp.sffl31 xf’ katera Pa na levi strani di r.'i a naj se človek spozna, če lio-j,uP° liarti,<< se je razjezil. Zofist pa je karf^PuPJ0-milil: 3>zakaj Pa hodiš po a™? Hodi po poti!« ,ri ^rižu se odcepi, na desno lepa čnn P° ^una-i;skem jarku, tako nam za- v,- /az*agati turist, in potem navzgor včasih , , tožke 439 m- kier je bila np.tQ 1 ^r!' gostilna ali švicarija na rlga od tod se je prišlo lin- esnoJla V1'h sosedne, vsporedne do-lce v Počehovo in v Maribor. Ta le-izprehod je postal neznan, odkar se ,-ariji ne dobi več kave, mleka, in e ^ pa smo krenili na levo do dru- iiirfaxTaz?ot^'a‘ ■*-)° SGm je iz mesta pol ■ -Na levo gre cesta čez mostič na-' »V Kamilico (10 minut), na desno ]• , .aze tablica k Sv. Vrbanu. Specija-lja. sta so ravno pričkala,, za- nJLJl6 \ karti zapisano pri Kamnici msko ime Gams in v oklepaju San-a ™. tako je špecijalist prezrl, da smo nn 11T^a ^e?no Proti Sv. Vrbanu in k Limbušu. Od tod gre za znam o va- ■ a P°t ob potoku Rošbah čez mostič Potem do drugega mostiča. Tu smo ?®to zapustili in krenili čez brvico po ezi mimo velikega hrasta (z rdečim namenjeni) in ob vrsti jablan do prve jse ob cesti, ki pride od leve od Kam- ■ ice m gre na Spod. Kungoto ob Pes-lci. Ko^pridemo na vrh klanca te ce-e, zavijemo na levo po kolovozu na- ro^u gozda in mimo par hiš Pri Kapocu) in vinogradov na pla-ri2i10°’ ^er se odpre prav lep razgle-G n4lD^Pesniško dolino in okrožje Si. Wne: i zav'^'G v lep gozdič, ki ima rlvT\.- .° dobrega kostanja, mimo i.„ !T !e ™ na prosto med sadovnja-a desni vidimo zopet cerkev Sv. , katere pridemo sedaj brez avignomrnaa hfbetYkf n ^ “''“"n Se Šnppiiai-6*50 3,avnem ln na vrhu smo. aftoSv8 'aja,sieer ni bil° vše^’ v LimbnS i Tn’ ke? :ie hotel po karti c< b’ toda prekrasen razgled s Sv. Vrbana (595 m višine) Ka je kmalu Potolažil. Turist je pogledal na uro in Ugotovil, da smo rabili ravno eno nro in pol iz mesta. On sam je že prišel v '1^ ure, seveda ko ima take dolgo noge Enajstino. Za počasne hodce se računar dve uri. Pot je jako lepa, nikjer strma, v Mehkem vremenu na par krajih premehka, in poplača človeku na vrhu s Prelepim razgledom, lcakoršnega ni v °eli okolici Maribora. Vrh je za 321 m Vl*.ii od Maribora. Pod njim je globoka Preseka ali razpoka v Rošbaliu, k-i deli ®°$orjo Kozjaka na zahodu in Slov. ^oric na vzhodu, ki so za 200 m nižje Ou Vrbana. Vse Slov. Gorice leže pred ami( kakor valovito morje. V tem ob-^dovauju nas prekine špecijalist, da Tide beseda Rošbah najbrže od te raz-Zofist mu,oporeka in o.menja oz na Koroškem, turist pa pravi, da vse to samo ugibanje, ker je razpoči Ze prej bila tu, predno se je kak nu1160 ali Ncmec tod naselil. fe-„Ub Pesniški dolini vidimo Spod. ^ungoto Sv. Marjeto, Sv. Lenart, Sv. Ojlico, bolj na desno Sv. Barbara in aruge svetnike, pa tudi posvetnjake bvJ .grad Vurlierg in mesto Ptuj in om.| celo Ptujsko polje. Na jugu je jO^ocno Pohorje in na levi v daljavi nas j ali Rogaška gora. Na zahodu ?e“ vBin,..v”s Sv- M vrh (914 rnf i Vn ?a *3im Bavčarjev na severi j n® cist zrak- 80 vidi ca (KoraS ViS°ka snežena Goli-Gralceni^ o severovzhodno nad vrraacem gora Schookel. (HiuntSanTV® profonia ^stilna mauptman) ki imp, poleti tudi dober knl-ni ^ družinske izle!'e akor nalašč, Za cerkvijo je Okopali- Sv zada,] triangulacija. Sestopov s (nn/ ^f -1? vfc- Na vzll°dnem robu do t go?*tll.no) ob vrsti hišic v dolino bab r m,P0 0681,1 na cIosno v Roa-in čez -L^t ' V° 1Pr°ti Sp°d> Kungoti konnr„ '^pei'k v mesto, ali pa od Po&r”‘” ta mimo iTi’ fculn^n dnizba .ie odšla mimo triangla lav« Z ?.v o stran po holmcu ° cozflu*H, potem ob. ir ozdu (na levi je začetek globoke Kamniške grape) mimo par hiš (Vabič) po ovinku na levo na veliko razpotje pri križu (table in kažipoti). Špecijalist je razgrnil karto in takoj določil, da tega križa ni v karti, moral bi biti pod točko 463 m. Na levo kaže zaznamovana pot v Kamniško grapo ter je lepa in senčna, ob dolgotrajnem dežju pa ni priporočljiva. Na desno kaže rokapiro-ti Sv. Križu i nk Sv. Duhu na Ostrem Vrhu. Na zahod gre kolovoz na Bre-sten; [i jo udarimo po tej poti malo navzgor do dveh hiš, potem na levo mimo sadnega drevja in v gozdič do majhne hišice (na desno za njo je še ena večja). Pred prvo hišico gre kolovoz na levo v jarek, ki ima karakteristično ime v karti in vodi v Kamniško grapo. Naša pot gre na desno nekoliko navzgor in doli v gozdič, kjer se pride zopet do križa na razpotju. »Tega križa tudi ni v karti«, se jezi špecijalist. Zofist pa pripomni: iLe potrpi, saj v.tvoji glavi tudi ni vsega, kar bi moralo notri biti.« Turist pa vzklikne: »To pot bo treba markirati, po teh grmih so gotovi kaki zajci in v dolini kake postrvice«. Jaz pa sem si na tihem mislil. bo uspehi slabi. Čudimo pa se. da lvr-rii« taki disciplini, ki baje vlada- le ni ri -da: medtem ko vidim neke djia';? t.i* • kajšnjih šol celo ob pozni, nočni n v. ' kavarnah, slišim, da bi na drucen^?.«-vodu bil takoj izključen, kdo:1 bi ni drznil le pomislili na kavarno. različnost je bila k plesnimi prtretii'-vami. Ista nepravičnost je' s podaljšanjem. počitnic. Medtem ,ko dobijo na nekem zavodu, kar vsi, ki se oglasijo, prosto, se izgovarjajo na drugem zu- vojno izšle v Trstu, se lahko naštejejo na prste ene roke. To pa je bila velika napaka, katero so Italijani pridno izrabljali ter nas predstavljali svetu kot narod brez kulture. In to nam je precej škodovalo, posebno pri manj razsodnih naših ljudeh, ki so se zamam-ljeni od zunanjega blesika italijanske kulture, izgubili v italijanskem morju. Če bi bili mi v Trstu delaii od prvega početka istotako intenzivno tudi na kulturnem in prosvetnem polju, ka- siji leta 1897. Takrat' je v 50 guberU1" j ah evropske Rusije stanova^ 93,442.864 ljudi; ,v poljskili guberniji 9,402.253, v celoruski državi Pa 125,600.682 oseb. Nepopolno ljudsko štetje pa se je vršilo med vojno v leti® 1916 in 1917. Takrat se je naštelo 'f vsej Rusiji 175,134.000 ljudi. ZadnJ0 ljudsko štetje 1. 1920 radi vojnih d°' godkov ni bilo popolno. V 50 gubernija današnje efVropske in azijske BU" sijo se je naštelo 70,807,000 oseb, in kor smo delali "na političnem in gospo- cer 34,500.000 moških in nad 49 000.000 :Vi'skem, bi bili naši uspehi nedvomno žensk. Če prištejemo k farm. - mnogo večji, kakor so bili _ jinske gubernije", kjer seliTdsko štetje da so danes naši tržaški ro- :, r ,uutts prištejemo k temu še uki®* »ernije, ni moglo izvršiti, ima danes vodu na višji šolski svet in ne dovolijo 'čuvstvovanju, mišljenju in značaju so niti enega dne, in čo tudi _ potuješ v ost(l]i kljub temu še vedno Primorci Gorico... Ker mislim, da je višja o- njihovi umotvori nosijo jasen žig Zdi j '.M*uvideli to, kajti pričeli so na kulturnem polju z res živahnim in smo-I :":nim delom. Prosvetne organizacije se mneže, poleg »Edinosti« vstajajo S ^vap:stis«.v°^ 'U mski Sloveniji je lepo število pisa- uni'6i, lad Po“gkSm mesto pesnikov m umetnikov; res je, etaro Rusije; -je imd prod voj^ 1,191.000 prebivalcev, danes jih štoj0 samo 705.000. Nova ruska * ozironj® i ’ ima danes krog 110 milijonov prebivalcev, primeri s predvojnimi številkami 30 je rusko prebivalstvo zmanjšalo ^ 40 odstotkov. Deli nekdanje Rusije,80 ta ];0S?ali samostojne države, mnogo ]ju' ‘ di jo pokončala vojna, milijone pa J0 tcljo\ da s-o se nekateri po italijartski okupaciji preselili v Jugoslavijo, toda po blast pri nas ista za vse šole, se mi zdi to zelo čudno. Zadnjič je Kolo jugoslovanskih sester vprašalo po listih učitelje, naj javno.odgovore, čo jim jo ljubo, da hodijo stariši češče povpraševat za svojimi otroci. Odgovora nisem čital nikjer. Iz lastne skušnjo pa vem, da nisem bil nikoli nevljudno sprejet. Le naprava takozvanih posetnih ur je silno neprimerna. Kajti mi stariši se hočemo informirati pri vseh strokovnih učiteljih naenkrat in nam nikakor ne kaže priti v sredo povpraševat, ka-JvO gJ fi otroku v jezikih, v četrtek so boljševišlca prestolica Moskva je ime'8 pred vojno poldrugi milijon prebivfl'}' eov, danes jiili ima komaj pičel mik' jon, kljub temu da so tam koncentn* rani vsi državni uradi. • ' Koliko las ima človek na glavi. D*, čim pesniki navadno opevajo žensk1 laso, se bavijo angleški, učenjaki tem, da preštejejo, koliko las ima človek na glavi. Dognali so, da so naha3/* na enem kvadratnem centimetru pr1' bjižno 100 las. Človek ima potemtakem na glavi približno 120.000 las. Pia"^ lasi imajo bolj goste lase, okrog 140-.. mnogo, vendar pa brez gotovega pr o- rujavi lasje pa so bolj redki, torej J-grama. S programatičnim delom na približno 90.000 las. Kako daleč jt? t široki nori!asi jo pričel delati komaj račun pravilen, pa mi ne vemo in njihovi umotvori nosijo jasen žig Primorja. Izdajanjo njihovih del v Jugoslaviji je postalo težavno, še težavnejše pa je širjenje teh del iz Jugoslavije v Primorje, med ono ljudstvo, iz katerega so izšla in kateremu so v prt vi vrsti namenjena, katero jih najbolj razume in kaitoro jih jo končno — najbolj potrebno. Treba je bilo torej misliti na to, da se omogoči našim primorskim pisateljem in pesnikom, da izdajo svoja dela doma, v Primorju. V Gorici se jo v tem oziru storilo že večera je prinesla »Nowa Reforma« . Podlistku prevode Nazora, ' Šantiča in. Andriča, katere je preskrbel znani Prevajalec Feldhorn. To delo za kulturno zbližanje Poljakov in Jugoslove-n°v je vredno vse hvale, ne zaslužimo Pa. Prav nikake hvale mi Slovenci, ki Pn tem stojimo popolnoma ob strani Poslej so delali za zbližanje le Hrvati, deloma tudi Srbi, čeprav ti poslednji v Prav neznatni meri, zato pa vidimo, da Poljaki upoštevajo, prevajajo in čitajo I9 hrvatslvo, deloma še 'srbsko literaturo, o slovenski pa dobe le tu in tam kako postransko mrvico. Župančič bi oil gotovo zaslužil pred vsemi, da bi on pirišel na omenjeni večer — toda kako; če pa spimo. Ali res ni nikogar ^d nami, ki bi se lotil tega hvaležnega dela? /—o— s ffov način literarne reklame. Uaude Farrere, čigar »Gusarji« so nedavno izšli v založništvu »Jutra« tudi v slovenskem prevodu, je poslal svoj Pojnovejši roman vsem kritikom, na °n}°t pa je pritrdil svojo posetnico' z Nekolikimi priporočilnimi besedami, riporočilo na posetnici pa je bilo li-tc>graHrano, kar so nekateri takoj o-Pazib jn jj6r parrere med njimi ni imel ™ Prijateljev, ampak tudi nasprotnika, so mu ti poslednji ta nov način leklame silno zamerili ter — objavili vsebino njegovega lastnega priporoči-~.a- V splošnem pa mu s tom niso ško-vfval; ampak mu napravili nehote le ™ večjo reklamo. X Jugoslovenska literatura v poljskih prevodih. Znani češki pesnik in književnik, urednik »Kurj er a Poljske-8 k ega« je organiziral poseben konzor-Cl0, ki bo izdajal v poljskih prevodih ve m ek-d e la slovanskih literatur. Iz hrvatske literature izidejo zaenkrat v Prevodu Gjalskega »Novele«, Vojnovičeva »Dubrovačka Trilogija« ter Kosorjeva drama »Požar strasti«. O Prevodih del iz slovenske in srbske li-erature menda še ni določenega ničesar. Dostal pa deluje tudi sicer pridno na polju upoznavanja slovanskega . turnega gibanja med Poljaki ter prinaša v svojem listu vsak četrtek Poseben pregled pod naslovom »Bule-kulturnega Slovanstva«, v katar em tudi o Jugoslovonih. x Narodne pripovedke L. N. Tolstoja je izdala te dni v hrvatskem prevodu v skupni, celotni izdaji »Hrvat-ska Matica« v Zagrebu. x Knjige »Matice Hrvatske« so izšle naknadno za 1. 1920, i.s. dve knjigi: 'Miroslav Krleža: »Tri kavalira« tor F. M. Dostojevski,!: »Selo Stepančikovo«. 2a Člane staneta obe knjigi pri upravi ^I. H.« 64 K, po knjigarnah pa 88 K. x Damir Fajgel v češčini. P. Kou-dslka je prevel v češčino več humoresk Damira Fajgela, autorja »Pol litra vipavca« in »Tik za fronto.« Pomorstvo. ladja »Vila Velebita« na nauč-nem potovanju. , ,Pno 3. maja t. 1. je odplula šolska »Vn bakarske mornariške akademije ruvo Velebita« na naučno potovanje 'P0'Sredozemskem morju. ^ Ladja je opremljena, kakor škima, •3. kot jadrenjak s petimi križi na Ij^vem jarbolu in s sošnjakom in zad-vim ?m ,na drugem jarbolu ter ima 12 •jVbkrh _ jader, od teh je pet na križih. Inv33, tma obliko jahte s kočo na paca^ Prvim jarbolom. Dimnik se za lad^n"1 ■ an^a P°^i proti krmilu. Cela Kieln3 T\Z?ra^ena ® 3®kla leta 1908. v vina 7 , olKO®t ladje meri 35.75 m, ši-ža tona- s 300 konjih •?1r^x3e-°PTeml;,.en stroiem 1 . močnim parnim sn« d°-10 miii a 200.000 mark a " Parnik je stal “f?',,™68 Pa ^eprezemtira Rednost 3 tmkjone dinarjev. V norosti je soba za 50 gojencev, na Paltlbo 'ie 8 s°b za Poveljnika, častnike in profesorje - sobeTS ^ Tvf imajo svoje ffi, VP?1Ubl' h'161 » tudi ku-odk i d to koo° -10 poveljniški most, odkoder se poveljuje, kadar plovejo s \retrr- S" ,pa" ltadar plovejo z a 8ekrin!la ,pa" kadar plovejo nameravajo ta parnik miti tudi z brezžičnim brzojavom. ^amiliu zapoveduje Irn.rnfnn l.n nvn 'f Nikola Ofereohtsh lammer. Nje- gov namestnik je kapetan Mate Cepu-pulič. Razen 34 akademikov je na parniku še 6 mornarjev in 2 ložača, kuhar in sobar ter vodja instrumentov mornariškega dela. Med potovanjem pristane ladja v Splitu, Mesini, Napulju, Genovi, Marseillu, Barceloni, _ Gibraltarju, Algieru, Tunisu, Malti, Krfu, Dubrovniku in Bakru. To je prvo naučno potovanje »Vile Velebita«. Glavna »vrha potovanja se, da morejo mladi kadeti praktično izkusiti to, česar so se teoretično naučili, da bodo kot abiturijenti dovršeni in vešči pomorščaki. Šolsko leto je razdeljeno v dve dobi: 8 mesecev teoretičnega pouka in 2 meseca praktične naobrazbe. — Na ladji so gojenci zn dobo potovanja razdeljeni v dve skupini. Vsaka skupina vrši 4 ure službo na ladji. Razen tega se vrši dnevno pouk o pomorskih predmetih, kateremu morajo prisostvovati vsi službe prosti gojenci. Program je lop in upati je, da bo doprinesel tudi povoljne uspehe. Po prvem potovanju odpluje »Vila Velebita« v začetku julija na drugo potovanje ,po Sredozemskem morju z gojenci dubrovniške pom. akademije, a v mescu septembru z gojenci kotorske akademije na tretje naučno potovanje. », o Poziv bratom »Sok. društva v Mariboru«, ki imajo kroje! Ker je udeležba pri proslavi poroke Nj. V. kralja Aleksandra v četrtek, 8. t. m., Gbvezna za vse posednike kroja, zato naj se vsi talci bratje, ki niso redni telovadci, zbero zanesijivo v torek, 6. t. m., ob 20. (8.) uri zvečer na dvorišču Narodnega doma, da ponovimo redovne vaje. — Načelnik. ( Okrožni zlet Marib. Sok. okrožja se vnši 18. t. m. v Ruše. Za občinstvo iz Maribora posebni vlaki. Natančneje o tem kakor tudi zletni spored na lepakih! o Župni zlet Marib. Sok. župe se vrši lotos tri dni: 25. 6. naraščajev dan, 28. 6. župne tekme, 29. 6. obhod in javita telovadba. Ker je zlet, predpriprava za savezni zlet, je zanj določen kot centru m z najugodnejšimi zveza mi Maribor. Natančnejša-poročila sledijo. o Prigb^e za savezni zlet sprejema od 9. 6. naprej društveni blagajnik br Satler ob uradnih urah v društveni sobi v Nar. domu. — Sok. .dp. v Mariboru. o Slavnosti na dan kraljevo poroke se vdeleži Sokolsko društvo v Mariboru v kroju in sicer je za člane (So-kolice in naraščaj so izvzeti) obvezno, da se vdeleže dopoldanskih slavnosti brez izjeme v kroju in se zberejo v to svr-ho ob 1410. uri dopoldne na dvorišču Narodnega doma. Za člane kola jahača izide poseben poziv. o Tekma za prvenstvo Jugosloven-skega Sokolskega Savesa s©-*vrši v nedeljo, dne 4. junija in v pondeljclc 5. junija pa trgu Tabor na telovadišču Sokola I. v Ljubljani. V slučaju slabega vremena se vrši tekma v telovadnici Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. Ta tekma velja tudi kot izbirna tekma za vrsto, lci se udeleži mednarodne tekme ob priliki vsesokol-slcega zleta v Ljubljani. K tekmi se je prijavilo 15 bratov. Vabimo vse brate in sestre, da se udeleže zanimive tekme v kar naj večjem številu. Vstopnina: Sedeži na tr-ibunao 10 din., stojišča 5 din., naraščaj in deca 1 din. Vstopnice veljajo za oba dneva. Pozdravni večer tekmovalcev in otvoritev prireditev veesokolskega zleta so vrši v pondeljefc 5. t. m. ob pol 9. uri zvečer v dvorani Narodnega doma. Istotam se razglasi rezultat tekme. Pri pozdravnem večeru sodeluje orkester Sokola I. in pevski zbor. Sokoli v kroju. Vstopnina 5 din. Vabimo brate in sestre, da se tega bratskega sestanka udeleže v kar največjem številu. o Sokol v Sv. Lovrencu na Dravskem poliu. Že okoli Božiča smo si za-ortavali fantje pot, po kateri bi ^se združili -pod sokolski prapor. V naših kmetskih srcih se jo zbudilo navdušenje, program in ono prepričanje, da bo le edino »Sokol« prinesel napredek v našo mrtvo občino. Z geslom: začetek je težak, nadaljevati še težje, smo se pripravljali na ustanovni' občni zjjor. Kakor vedno in povsod, tako smo se morali tudi mi braniti proti napadom in ostudnim gonjam temnih elementov. Dosegli so malo, ali pa nič! Sokol je razprostrl zmagoslavno svojo peruti nad razvalinami vseh obrekovanj. V naših srcih pa je zrastel ponos in zavest, kako velikega kulturnega in vzgojnega po men n. je Sokol tudi na deželi. Ustanovil se je pripravljalni odbor meseca prosinca in po štirimesečni pripravi se je vršil dne 30. a-prila t. 1. ustanovni občni zbor. Da se nismo varali, nam pove število članov in sicer z navdušenjem in ponosom smo stavili nad e v 18 telovadnih, 10 podpornih članov in 12 naraščaja, skupaj 38. Dne 25. maja t. 1. pa so prvič prikorakala v našo občino bratska društva. Nastopil je ptujski in pragerski Sokol. Upoštevaje geslo: brat za brata, sestra za sestro: so prihiteli tudi Šmarj^čki (na Dr. p.) in nekaj hoč-kih Sokolov. Po vrlo uspelem nastopu prej imenovanih bratskih društev, jo imel br. starosta »Mariborske župe«, dr. Ljud. Pivko slavnosten nagovor na lovrenške Sokole in' občinstvo. Da so njegove jedrnate besede našle odmev v marsikaterem srcu kmeta, to smo opazili že do danes. Mi lovrenški Sokoli pa kličemo bratsko zahvalo vsem, ki ste s svojim poletom k nam povečali našo slavnostno ustanovitev! Vas, brate in sestre iz Ptuja in malih pragerskih Sokoličev in Sokolic, ki ste s svojim lepim nastopom vzbudile v vseh srcih trajen spomin, ne zabimo mi in naše občinstvo nikoli. Do bratskega svidenja krepek: Zdravo! i Tsr®i p p IB ica. Kaj hočejo komunisti? Češki komunistični pesnik Jar. Sei-fert objavlja v listu »Komunist« pesem, ki opeva komunistične cilje (prosti, ne-rimirani prevod). Tudi mi hočemo h kosilu svinjsko meso z zeljem, k večerji nadeto teletino ali pečenko s papriko; demonstriramo in pravimo odločno naj ne pozabi noben od vas tam zgoraj — od gospode; mi hočemo piti kozarce burgundskega vina, mi hočemo mirno sesti k mizam, k hlebom ementalskega sira, za vso našo nevoljo, za vso našo bedo si bomo izbrali od neštetih darov prirode najlepših in najslastrtejših lososov, salam in gnjati, pa kaviarja. Ker verujemo v železno logiko zgodovine, verujemo, da si bomo tudi mi privoščili likerjev, in v plačilo za ,vse trpljenje naših prednikov, se bomo tudi mi vozili y, autu in naša deca... Torej ne gre za reforme in preporod človeštva, ampak za to, da so eni spodaj in drugi zgoraj. V Rusiji je ta ma-terijalistični »komunizem« že v bujnem cvetju: bivši sluge in portirji se vozijo' v avtomobilih in trošijo milijone za dragocene delikatese, med tem ko intelektualci in muziki umirajo gladu. Partija št. 58. Mojsterski turnir Pištani XIII. 20. aprila 1922. Španska partija. Beli: Marco. Crni: Aljehin 1. e2—e 4 e 7—e 5 2. Sg 1—f 3 Sb 8—c 6 3. Lf 1 —b 5 a 7—a 6 4. Lb5—a4 Sg 8—f 6 5. Sbl— c 3 Lf 8—e 7 6. 0—0 b7—b5 7. La 4—b 3 d7— d6 8. a 2—a 4 b 5—b 4 9. Sc3—d5 Ta 8—b 8 10. d 2—d 4 Lc 8—g 4 11. c 2—c 3 0—0 12. Tf 1— el b 4Xc3 13. b 2Xc3 e5Xd4 14. c3Xd4 Lg 4Xf 3 15. g2Xf3 Sc 6Xd 4 16. Lb 3—c 4 Sf 6Xd5 17. e4Xd5 Le 7—f 6 18. Lel—e3 Sd 4—f 5 19. Ta lr—c 1 Sf 6—b 2 20. Tel—c2 Dd8—f 6 21. Kgl—hi Tb 8—b 4 22. Lc 4Xa 6 Tb 4X'a 4 23. La 6—d 3 Sf 5Xe 3 24. f 2Xe3 Ta 4—a D 25. Dd 1—e 2 Ta lXe 14- 26. De 2Xe I Df 6Xf 34- 27. Tc 2—g 2 Beli se uda. * Tf 8—a 8 Kolo Snort. : „Rudolfshiigel“ v Mariboru. Danes ob 18. uri tekmuje S. V. »Rapid* z dunajskim prvorazrednim športnim klubom »Rudolfshugel*, jutri 4. t. m. ob 18. uri pa nastopi znamenito dunajsko moštvu proti našemu prvaku I. SsK »Maribor". Nastop Dunajčanov obeta zopet dve lepi prvovrstnem tekmi, kot jih klubi letos še' ni nudili ravno pre-pogostokrat. : Naraščaja »Maribora« in »Rapi-da« tekmujeta danes in jutri od 9.—12. ure na prostoru Rapida. : »Maribor« II. : »Rapid« II. igrata oba dni ob 16 uri predtekmo k tekmovanju z »Rudolfšhugel« (Wien). INSERATI IN DOPISI za »TABOR« se sprejemajo odslej SAMO DO 10. URE DOPOLDNE. Kar pride po 10. uri, ne more biti več objavljeno v štev. dotičnega dne. Na to opozarjamo s povdarkom, da se ne bodo delale ni-kalce izjeme, razun v izredno nujnih slučajih (smrtni slučaji itd.). Beograd. Beogrcjski Champion F. Poljanec nam piše: Dr. M. Vidmar je bil teden dni službeno v Beogradu, ravno tedaj je pa prišel tudi B. Kostič. Bil sem takrat nekaj bolan ter nisem imel_ prilike vseh iger videti. Začetkoma sta igrala nekaj brzih partij, toda dr. Vidmar je podlegel: kakor imam vtis, ni bil baš v formi. Potem sta igrala 2 resni partiji. Prva je bila pravzaprav dobljena za dr. Vidmarja, imel je že skoro od začetka kmeta več, ki ga j* pridobil z igro, a ostala je remis. Pri drugi partiji sem kibiciral do 3. ure pop., nato sem moral v urad; tedaj je stala partija izvestno za dr. Vidmarja, ki je sicer imel enega kmeta manj, toda vehementen napad. Kako se je KostiČ ubranil, ne vem. Partijo sta prekinila ob 5. uri pop., ker je dr. Vidmar od* potoval. Listi so pisali, da je igra za Kostiča dobljena, kar je imel kvaliteta in kmeta več. Dr. Vidmar menda z napadom ni prodrl; partija se bo še nadaljevala, kakor sem čul. A. Levin je igral s Kostičeu^ eno partijo, jo je imel že nhaushoch* dobljeno, toda žrtvoval je eno figuro in konečno napravil komaj remis. Potem smo imeli v „Grand* hotelu" skupno večerjo, bilo je prav prijetno, in nato a tempo-turnir, 2 kola, Kostič je dobil vse partije, tudi proti dr. Vidmarju obe. Jaz sem bil tiste dni popolnoma out form in sem zgubil menda proti vsem ostalim po eno ali 2, proti dr. Vidmarju in Kostiču obe, dasi sem v eni partiji proti Kostiču imel kvaliteto, kmeta in napad. Mislim, da je tudi vince pri večerji mi nekoliko šahovske moči absorbiralo. V ostalem sem tu glede šaha razočaran. Sedaj ne igram skoro nič razun z gener. ravnateljem Konjovičem. Po mojem mnenju, ki pa seveda ni merodajno, sem tu naj-močneiši igralec, potem pride Konjovič, nato Ovadija in Barlovac. Levin je v Zemunu in nisem nikdar imel prilike, grati ž njim, dasi sem jo iskal. Nadalje je tu neki Rus Martinovski, ki izvrstno igra. Podcenjeval sem ga in „po Luft* sem zgubil 2 partiji. No, to me je .ujezilo, prihodnji 2 sem dobil v lepem slogu; več nisva igrala. Sedaj se bo pa igra sploh jenjala, imamo že tropično vročino, katero ravno jaz tako težko prenašam; rad bi šel na kak turnir, pa ni nikjer nič. Šahovski klub v Celju postaja vedno bolj središče organiziranega šahovskega delovanja v celem okraju. Dočim se je namreč, kakor čisto naravno, omejeval prvotno le na ozke meje celjskega mesta, je v zadnjem Času razširil svoj delokrog tudi že na večje naselbine v njegovi okolici. Priredil je v ta namen doslej letos že dva izleta in sicer prvega (dnt 30. aprila) v prijazni trg Vojnik, drugegr ipa dne 25. maja v ponosni Žalec. V <1 obeh omenjenih krajih se nahaja dokaj Številna šahovska kolonija, ki razpolaga trez več precej močnih šahovskih sil. Samo da ti skriti šahovski talenti do-sedaj niso imeli prilike se primerno uveljaviti in izvežbati, ker jim je manjkalo za to potrebno torišče, organizacija. Temu se je z izleti celjskega šahovskega kluba skušalo odpomoči in, kakor vse kaže, njegova akcija ni bila brezuspešna. V Vojniku se je že ustanovila podružnica kluba s približno 12 člani in se vrši tam baš te dni že celo domači turnir. To je vsekakor veselo znamenje za ta narodno še vedno neenoten trg, ker se krog šahovske mize redno zbirajo kot okrog nekakega mednarodnega in nadpolitičnega ognjišča ljudje najrazno-vrstnejšega narodnega, kulturnega in političnega prepričanja. Nekaj podobnega se pripravlja sedaj tudi v Žalcu, ker tudi v tem lepem, pa razkrojenem trgu uvi-devajo resni činitelji, da je ne samo v interesu poglobljenja v šahovsko igro, temveč tudi v svrho zbližanja vsakojakih nasprotstev tako skupno, nepolitično torišče potrebno. — V doglednem časti nameravajo celjski šahisti izleteti še v Laško in potem v Rogaško Slatino, kjer se bo s tamošnjimi šahisii-letoviščarji priredil šahovski, turnir. ' Mariborski šah. klub se zahvaljuje g. ravnatelju Štucinu za poklonjenih 1000 K. fmmmm® m mmmm SEaliSevaJle povsod Rogaško slaste©46 ki Je najboljša nBMašr.na tresi«?. 08—«®® © Gospodarstvo. g Razglas o priredbi dohodnine, plačarine in rentnine za leto 1921. V smislu člena 36, B IV., točka 11 b, začasnega zakona o računskih dvanajstinah za mesece junij do decembra 1921 1., z dne 27. 6. 1921 »Uradni list« et. 240 jz leta 1921, se objavlja, da je priredba dohodnine, plačarine in rent-nino za leto 1§21 za davčno okraje Ma-iTibo* okolica, Slov. Bistrica in Sv. Le-jnart izvršena. 15-dnevni rok za v-po-Igled v odmeritnem izkazu o dohodnini, jplačarlni in rentnimi se določa za čas ;od I. do vštevši 15. junija 1922. Davčni zavezanci lahko vpogledajo v odme-rilno izkaze pri davčnih uradih v Mariboru, Slov. Bistrici in pri Sv. Lenartu, pri davčnem okrajnem oblastvu v Mariboru ali pa pri občinskem uradu svojega stalnega bivališča. Predpisi zgoraj navedenih davkov onim zavezancem, k; v 15 dneh po preteku roka za vpogled odmere, to je do vštevši 30. junija 1922 ne vlbže priziva ali pritožbe pri davčnem oblastvu v Mariboru, postanejo pravno veljavni. Izrečno se opozarja, da so podvrženi prizivi in pritožbe proti zgoraj omenjenim davkom po tarifni postavki 6 začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921 (U-radni list št. 259 iz leta 1921) kolku za $ dinarjev. g Uvrstitev novih predmetov v prosto trgovino. Opozarjamo gg. trgovce in občinstvo na naredbo 144 »U-radnega lista« št. 25 od 23. t. m., ki določa: Ad 1. IV zannprej je trgovina z vinom in pivom v zaprtih steklenicah prosta obrt. Lastniki obrtnih listov za mešano obrt so že na podlagi teh listin upravičeni za trgovanje z vinom in pivom — pa tudi z žganjem — v zaprtih' steklenicah. Prodaja žganih o-pojnih pijač je vezana samo na določbe § 38 obrt. reda — zahteva se dokaz usposobljenosti. Ad 2. Trgovina z živino je sedaj prosta obrt. Nadalje pa ostanejo v veljavi odredbe glede hlevov. Ad, 3. Trgovina z mlekom in z jajci je odslej prosta obrt, odredbo glede obratnih prostorov ostanejo seveda v veljavi. Ad 4. Trgovina z vsakovrstnim blagom — na debelo in nh drobno je odslej prosta'obrt z omejitvijo določbe § 38 obrt. reda. Tudi komisijska podjetja — razun ona z zemljišči — so odslej prosta. Podpirajte Jug. Matico! Pretrgana pesem. Poljski spisala Eliza Orzeszkoiva. Prevel Vinico Albič. (24) Eno uro pozneje je sedel Wygrycz kakor po navadi na ozki zof i pred pogr njeno mizo, katero je danes krasil nenavadno lep šopek cvetlic, ki so na belem prtu stale v lončeni vazi. Božal jih je z roko, vdihaval njih vonjavo; klinčki so ga prav posebno veselili. »Kakšne krasne cvetke!« je rekel z usmevem, iz katerega je bila izginila vsa grenkoba, Klara je prižgala luč, nalila očetu drugo čašo čaja, dala Stanku mleka, imela povsod kaj opraviti in je bila zgovorna, skoro vesela. Pripovedovala je, da jo bila na knezovem vrtu, da je tam z gospodom Przyjemskim čitala pesnitev »V Švici« in da ji je on na to dal te krasne cvetke: s klopi, na kateri sta sedela, se je videlo preko vseli vrtnih gredic, in z zgovornimi besedami je pripovedovala, kako lepo jih je bilo videti od daleč na ozadju bujnega zelenja. Veselje je kar žarelo iz nje; njene kretnje so postale hlastne, nervozne. Vse je kazalo, da ni mogla sedeti na istem mestu, da ji je bila potreba, hoditi semtertja, govoriti, iznebiti se preobilja nabrane življenske sile. Včasih je obmolknila sredi besede in stala tu nepremična, nems, s pogledi in dušo daleč odtod. Wygrycz je ni motril presrepo, z veseljem jo je poslušal, se večkrat zamislil, a njegove misli niso bile hude, niti mračne,"celo poreden smehljaj mu je igral okrog Žollih ustnic. Franja se je bila pred nekaj minutami vrnila iz mesta in z napeto pazljivostjo poslušala sestrino pripovedovanje. Naenkrat pa je pričela z rezkim glasom, nemirno metajoč poglede semtertja: „01 Saj vem, da ne bo nič iž tega! Tisti gospod Przyjemski je zaljubljen v Klaro; a močno dvomim, da bi jo vzel. Prevelik gospod je zanjo!. .. Taki gospodki samo glave mešajo ubogim deklicam, potem pa jih puščajo ns cedilu..." Wygrycz se je hudo raztogotil in se je kar tresel od jeze. »Molči, ti jezik strupeni 1“ je zavpil nad njo. „Vedno moraš zbadati sestro. Kdo pa je kal rekel o zaljubljenosti ali celo o ženitvi?* Popadel ga ie kašelj, hčeri sta prihiteli z vodo, čajem in pastilami, a dasi je napad hitro minil in se je Franja kesala ter postala nežna proti očetu in sestri, je vendar Klarina veselost ugasnila kakor upihnjena luč. Saj je vedela, da se mlade deklice, ki ljubijo in so ljubljene, omože; na to pa je mislila le redkokdaj, zaradi Przyjemskega pa ji to niti enkrat ni prišlo na misel. Videti ga in pogovarjati se ž njim, to je bila njena goreča želja, največja sreča ... Sestra je bila na oduren način razglasila, kar se je godilo v njenem deviškem srcu. V glavi so ji, kakor muha v pajčevini, obstale besede: On je previsok gospod zanjo. V tistih kratkih urah njiju občevanja je vedno čutila vzvišenost njegovega razuma in odličnosti. Sedaj se je temu pridružilo še to. Dast je bil višji knežji služabnik, je bil velik gospod v primeri ž njo. Kneza je nazival svojega prijatelja, razpolagal v knezovem domu kakor v lastnem. Kdo ve, če ni bil tudi sam bogat. Ta zadnja domneva jo je nsjbolj bolela. V dnu srca je čutila, da kljub temu, da je ona uboga, skromna deklica, med njima ni nič nepremostljivega, seveda pod nekim pogojem. Ako jo ljubi... ljubi, ljubil Čutila se je v resnici kakor začarano ... Odkod ves ta up, vse veselje, ki ji je pretresalo srce ? ... Kaj se je zgodilo ?... Kako lepo je življenje! Drug svet se ji je odprl, svet, v katerem se je sama sebi zdela kakor izpremenjena ... Komaj je bil oče, s časopisom, ki ga je dobival od tovariša, odšel v svojo sobo, kjer je, prebravši časopis, navadno hitro zaspal, že je hitela pred hišne vrata. Stanko je spal že eno uro, in tudi Franja je bila že odšla k počitku. Večer je bil topel, toda oblačen, na ebu ni bilo videti zvezd; tem jasneje žarela v temi vrsta razsvetljenih | retorika, dialektika, aritmetika, astrono* v gradu. Od obiakov je včasih mija, geometrija in muzika). Znanstveno pa je oken zapihal precej močan veter, ki pa ni Irajal dolgo. Enkrat je čez oba vrta nesel velik val muzikalnih glasov. Skozi visoka, ozka, od luči svetilk obsevana okna so vreli glasovi klavirja in čela, in resna, tiha glasba velikega sloga je polnila zrak v mrakotnem vrtu. Klara je naglih korakov prehodila vrt in obstala pri plotu tik bezgove utice. Naslonjena cb plot je pobožno poslušala, pozabila na vse drugo okrog sebe in čutila samo neizrekljivo blaženost, ki je prevzemala vse njeno bitje. S to nepoznano blaženostjo se je družilo občutje lepote, tajinstvenost temne, oblačne noči z žarko razsvetljenimi, visoko v zraku dvigajočimi se okni, vzdihovanje vetra in valovi skoro slovesne glasbe, ki so valovili čez vse to. Prevladalo pa je čuvstvo blažene ginjenosti in hvaležnosti, strastno koprnenje duše proti onim oknom, vhodom v raj, skozi katere je lila rejska čistost in harmonija. . Dvigajoč oči proti razsvetljenim oknom se je popolnoma udajala mirnemu razpoloženju; po glavi so ji begale šepetane besede: Najini duši bosta skupaj, in silno je čutila moč teh besed. Glasba je bila njegova duša, ki je od zgoraj lila nanjo in si jo osvajala z gorečim, sladkim objetjem. Zakrila si je obraz z rokami in nekako vdihavala glasove, ki so vreli iz njegove duše, lili v njeno dušo in tako delali nevidno zvezo med njim in njo. Cetrtinka ure je potekala za drugo, potem je utihnilo za nekjsj minut, godba v gradu je utihnila ... Po kratkem premolku pa seje oglasila znova, toda tiše, kakor iz večje daljave, kajti čelo je bil umolknil, pel je samo, klavir. Precej dolgo so doneli glasovi klavirja brez spremljevanja čela. Zdajci pa se v drevoredu tik za plotom vglase pritajeni koraki. (Dalje prihodnjič.) jc bilo dokazano, da ja v skali 7 tonov in da ima mavrica 7 barv. V raznih bajkah se govori o 7 vranih in 7 palčkih; najdena podkova prinese 7 let sreče, denarji s sedmico sc pomnože; če pade zrcalo na tla in se razbije, tedaj to pomeni 7 let nesreče itd. Pomoč v sili. Nele inozemski čl a tv vladarske liiše je obhajal svojo zaroko. Občinstvo je od* vseh strani drlo v rnesto, da od blizu vidi mlada zaročenca. Po rilicab’, kjer se je premikal sprevod, je postavilo vojaštvo špalir. Vojaki so imeli innogo posla z občin* stvoni; ki je vedno sililo naprej. Naj* bolj radovedne so seveda bile ženske. Noben opomin ni več pomagal. Najbolj v zadregi je bil nek vojak, okoh katerega se je kar trlo radovednega nežnega spola. Ko je uvidel, da nobena beseda nič ne zaleže in si že ni vedel več pomagati, mu šine v glavo pametna misel. Stopil je k najbližji, jo prijel za glavo ter jo pred vsem svetom —* poljubil na, nežna usta. Nastal je seveda vik in krik. toda žensko so so urno umaknile in; red jo bil zopet vzpostav-!|ljen. Napredek moderne kirurgijo. Mo* derna kirurgija, ki je med in po vojni silno napredovala, je zopet dosegi® nov uspeh. Francoski listi poročajo na dolgo in široko o novem čudežu modernega zdravilstva. Nele veteran izza zadnje svetovne vojne, Vialla po imenu, jo tekom bojev pri Verdunu izgubil jezik in spodnjo čeljust. Zdravniki so se dolgo trudili, da ga zopet »popravijo«, končno pa se jim je to tudi posrečilo. Napravili so mu umetno čeljust, umetno nebo v ustih, K korenu, jezika pa so mu prisili jezik iz gumija. Delo jo vodil dr. Eugeno CJuenotte. Mož baje sedaj zopet lahko precej razločno in pravilno govori. r Praktičnost ameriških' novinar* i jev. Dočim se novinarji, ki so prišli v Genovo, da obveščajo svoje listo, mučijo, da dostavijo čitljive vesti svoji® P "7FH) )T% redakcijam, gubeč pri tem mnogo ča- rtamSUi sa s pranjem dolgih intervievrov, & r Vloga številke 7 v ljudskem izročilu. Vavlj$° ameriški novitiarji. ta--p05čl zlšIčnvM. kakšno vlogo * najveejo lahkoco. Amenkanski uo- Dr. Dreuner je raziskoval, kakšno vlogo je igrala v zgodovini, zlasti pa v ljudskem izročilu znana številka 7. Srečujemo jo že' v najstarejših časih. ,Tako je bilo po grški mitologiji žrtvovano Mino-tauru na Kreti 7 devic in 7 mladeničev. Nioleja je imela 7 sinov in 7 hčera in Grki so imeli 7 glavnih jonskih otokov, Rimljani so si zgradili svoje mesto na gričih in modrijanov vinarji so došli v Genovo namreč skoro vsi s svojitai ženami, ki neprestano, pri vsakem koraku, nosijo s seboj ^ malih kovčegih praktične pisalne stroje ter povsod spremljajo svoje može Ako potem novinar pride do kake n* glede osebe, da jo intervievvvajo, razr . , _ kloni njegova žena svoj pisalni stroj a si zgradili svoje mesto na 7..n brai prsti lete proko tipk. lo- imeli 7 glavnih vrat, šteli 7 j ye& vsako bos6d0. Tako se ameriškim in 7 čudcr.ev sveta. Najbolj | novil)airjom ne dogaja vsaj to, da bi so sedmico spoštovali Židje, ki so ji pri- j -,m italijanski brzojavni uradniki ne-oisovali sveti značaj. 7. dan je Stvarnik nftitn.ii. kakšne rokooiso jim pisovali sveti značaj. 7. dan je počival, zato je blagoslovil ta dan. Po sv. pismu je bil vesoljni potop 7 let pred potopom napovedan, v Egiptu se je Jožefu, Jakobovemu sinu, sanjalo o 7 debelih kravah in klasih in 7 suhih — nastopilo je 7 rodovitnih in 7 nerodovitnih let. Mojzes je 7 dni ostal na gori Sinai, Židje so jedli 7 dni presni kruh, 7 dni so imeli trajati njihovi prazniki, 7 dni so morali jokati za mrtvimi; k zlatemu Salamonovemu prestolu je vodilo 7 stopnic, v jeruzalemskem templju je bilo 7 svečnikov, vsaki s 7 zlatimi rameni. Jakob jc služil 7 let pri Raheli. Tudi kristjani so smatrali številko 7 za "sveto znamenje. Očenaš vsebuje 7 prošenj, poslednjih besed, ki je Kristus izpregovoril na križu, je 7, brali so 7 spokornih psalmov, verovali so po (sv. Janezu), da sc bo pojavilo 7 angeljev s trobentami in se pokazala knjiga s 7 pečati. Dalje imajo 7 glavnih kreposti, 7 glavnih grehov, in 7 zakramentov. V srednjem veku je bilo 7 svobodnih umetnosti (gramatika, presta.no očitali, kakšne rokopise jim dostavljajo, da jih, ker so pisani teksti v tujih jezikih, ne morejo citati, kakot to očitajo ostalim, ker med novinarji navadno ni kajigrafov. CENJENE DOPISNIKE opozarja* mo, da dopis!, Iti pridejo v uredništvo po 10. uri dopoldne, za številko dotiČ* nega dne ne morejo več priti v poštev, Glavni urednik: Radlvoj Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. Poslano.* Obžalujem žaljive besede naprsni g, Prinčiču v 'njegovi trgovini, ter jih S tem preklicujem. 888 F. Legan. * Za .Poslano" prevzame uredništvo le t toliko odgovornost, v kolikor to določa zakon. KNJIGOVEZNICA MARIBORSKE TISKARNE P. D. KI JE NAJMODERNEJŠE UREJENA. SE PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU! OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA VSA V KNJIGOVEŠKO STROKO SPADA- 1 c JOČA DELA. S i IZVR&BA SOLIDNA 1 CENE ZMERNE 1 Maribor, 28, maja 1922, ;TiBOR« ■Stran Sr. ®OSE£&š£ffi©f aBaatMggMf^fc mmx*.KawmsswcsBBSx:xmaaxivrx E Prepustitev trgovine dovoljujem si s tem p. n. občinstvu Maribora in okolice najvljudneje javiti, da sem z današnjim dnem svojo trgovino z manufaktunslm, ku-centnim in platnenim faS@g®m na Aleksandrovi cesti št. 21 prepustil gospodu I. Sziniczu, da pa bodem še nadalje v njej sodeloval in prosim, da se meni dosedaj izkazano zaupanje tudi na mojega naslednika blagohotno prenese. Z odličnim spoštovanjem JOS. ULLAGA. Prevzem trgovine. Čast mi je p. n. občinstvu Maribora in okolice najvljudneje javiti, da s,em prevzel staro renomirano trgovino s manufakturnim, kurentnšm in platnenim blagom los. Ullaga na Aleksandrovi cesti št. 21 in da bodem to trgovino pod protoko- j starih za oglje, rabi nujno grajščiria Statenbreg pri Poljčanah. Ponudbe z navedbo cene istotam. 860 rmBEBmsmsEaBmsmBaosmsNmssm Jos. Martinc Maribor «a& GalsntoriJsUa vdatrsovlna lirano tvrdko Jos. Ulia^a naslednik !. Szinlci naprej vodil. Oprt na svoje dolgoletno trgovsko delovanje se bodem potrudil, da varujem dober glas te trgovine in ohranim ter pridobim po strogo reelnem poslovanju zaupanje svojih velecenjenih odjemalcev. Z odličnim spoštovanjem I. SZlMSZo Leseno pohištvo Želszno pohištvo Tapstn. pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Preproge Zaveso m BiapzapoMštvo Posteljno perje izvanrfidna nizke t zalogi pohiSfri KgdfttR marlbor Gosposka ulica fit> 90 ] Ptrofamore hla*, ST" Svoboden ogMI j Ceniki breiptafinoi VABILO na somom novi velnic -DRAVE- Besne industrijske delniške družbe, Maribor Redni občni zbor naše družbe je sklenil dne 27. maja t. 1. povišati delniško glavnico od K 10,000.000 na K 15,000.000 z izdajo 10.000 novih delnic po EC 500'— nora. pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi štirih starih delnic eno novo po K 580-—, prištevši, 5 odst obresti od nominale K 500 — od 1. jan. 1922 do dneva vplačila. 2. Novi delničarji dobe delnice po kurzu K 780-—, prištevši 5 odst. obresti od nominale K 500'— od 1. januarja 1&22 do dneva vplačila. 3. Delnice tretje emisije participirajo na čistem dobičku za leto 1922. 4. Delnice se bodo izdajale po 25 komadov skupno in se bodo izročile podpisovateljem proti vrnitvi začasnega potrdila v približno dveh mesecih po končani subskripciji. 5. Reparticijo,delnic za nove delničarjcsi pridržuje upravni svet do 5. julija 1922. Po preteku tega roka se bo povrnila vplačana protivrednost za nedodeljene delnice. 6. Podpisovanje delnic nove emisije se vrši od 10. do 30. junija 1922 in sicer pri a) Ljubljanski kreditni banki, podr. v Mariboru, b) Centralni banki d. d. Zagreb, podr. v Mariboru, c) Trgovski banki d. d. Ljubljana, podr. v Mariboru, č) „Dravi“, lesni industrijski delniški družbi v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 51. ,v. Naša družba se je v dveh letih svojega obstoja izredno razvila, tako, da sicer visoka del-msKa glavnica nikakor ne more več zadoščati. Ker je povpraševanje po izdelkih naše'tovarne za upognjeno pohištvo v Zbelovem vedno večje, tako, da komaj zadoščamo naročilom, moramo to- varno primerno razširiti. Delni znesek povišane glavnice se bo vporabil za nadaljno moderno ureditev našega podjetja v Mariboru, kjer smo vpeljali strojno in stavbeno mizarstvo. Prepričani smo, da bomo tudi 1. 1922 zaključili z lepim čistim dobičkom, ki bo čisti dobiček leta 1921 v znesku K 1,738.270-83 še izdatno presegali Sloves, ki ga uživajo naši izdelki in sploh naša družba, si hočemo tudi v bodoče ohraniti. v Mariboru, dne 1. junija 1922. , Upravni svet »Drave", lesne industrijske delniške družbe, 903 M@rSfe@r0 Mala oznanila. SffiMsaSaSfsaiej korespondcnta za francusku i nemačku ko-respodenciju sa znanjem stenografije i daktilografije potrebujem. Prvenstvo Hoji je radio u izvoznickim radnjama. Prepise dokumenataTeferencije ponude sa uslovima plate poslati Nikola A. Jovanovič Valjevo Srbija. 890 1—2 irafspa spremnog za luksuzni auto trebam. Ponude poslati Nikola A. Jovanovič Valjevo Srbija. 891 1—2 Sposobnog majjsSora i ra- dnike za sušenje šljiva a la Goricien (ljuštenjc bez koSpe sumporisane) trebam.. Ponudbe sa detaljnim uslovima i refe-rencijama poslati Nikola A. Jovanovič, Valjevo Srbija. 889 1—3 Prazne zaboje, v ze o dobrem stanju po izredno nizki ceni, prodaja Tobačna glavna zaloga v Mariboru, 625 10 5 VesapsSsega poSSs*Ja in veS j tesarjev, kakor tudi zidarjev I sprejme stavbeno podjetje Fra- ! njo Spes in sin, Maribor, Tr- ! žaška cesta. 900 KompieJsua trda spalnica se i proda. Mizarstvo Aleksandrova ; c. št. 203. 90? ; PosesSwo, hlevi za govejo i živino, svinje, oralno zemlje i vse pri hiši četrt ure od Ma- ribora se takoj proda. Kupec dobi stanovanje takoj. Vpraša ! se Ruška cesta 8, predpoldan. 887 Jetika! Strokovni zdravnik za pljučne bolezni dr. Pečnik , orelinira s i/jemo torka in pet- j ka v St. Jurju ob j. ž. Kupujt* « tudi njegove tri knjige. Nav® I dila, kako do zdravja priti, o> j zdraviti. 48? Brivnica Frana Novaka na Aleksandrovi cesti St. 22 s« priporoia. 3 W gostilni Kereniii m® P©sni«i 901 5. mmm 1922 METIH VESELICA. Za obilen obisk se priporoča gostilničar. StalK® oh sobotah, 53edeSJai3, sredah in prašnikih DO □ID □ID o cr> oo mm KONCERT ''10X1 ZVEZE 1SCEM = S TKGOVCEN mlinarskimi, deželnimi pridelki, oljem,’ mastjo itd. za mojo v Gradcu (Grazer Platz) ustanovljeno trgovino z moko in deželnimi pridelki. Ponudbe na upravništvo lista pod „konkurenco 90.“ 898 Gospod išče separirano sobo v sredini mesta, ako možno tudi s celo oskrbo. Ponudbe na =± upravo „Tabora“ pod ,J. K." -- Podružnica R. Bunc in drug Maribor, Koroška cesta 17 priporoča 870 3—2 prima Gavrilovičevo zimsko salamo od tovarne » Petrinji ali od zaloge v Mariboru po dnevnih cenah, istotako svinjsko mast in slanino. Nadalje je v zalogi razno vrvarsko blago, motvoz in čevljarska dreta tvrdke A. Šinkovec v Grosuplju. Razno žganje, špirit, žigice i. t. d. vedno v zalogi. mojster se takoj sprejme. Reflektira se samo na prvovrstno in samostojno moč, ki je že bila v enakih službah. Mariborska tiskarna d. d. Jurčičeva ulica 4. Mantor. 4 ninija 1922 Prijatelji dobre vinske kapljice in Velik ¥rtrsl toncert; na blnkoltao nedeSJ® in pojideljek! od 9. do 1. ure ■a krasnem §aztnmžkmm = ©rfis = ordinira od pol 12. do 1. in 2. do 3. Svira priljubljena godba Pelterske požar, brambe Za obilen obisk se priporoča 895 gostilničarka „Ba!kana“. - VSTOPHSHH PRDSTH. - Za mnogobrojno udeležbo se p. n. občinstvu priporočata 885 J. in A. Račič ZADRUŽNA GO$P@0AK$KA D. D —-—— v uubl/ani ■■■■■ ......... POZl¥ na subskripcijo Mariborske tiskarne d. d. v Mariboru* Redni občni zbor dne 11. aprila 1922 je sklenil zvišati delniško glavnic0 od SC 2,500.000 na K 3,000.000 ‘ ter pooblastil upravni svet, izdati 2.500 komadov novih delnic po 200 K nom., glasečih se na ime, pod sledečimi pogoji: 1. Starim delničarjem se pridrži pravica do nakupa ene nove delnice na pet starih po kurzu K 300. 2. Delnice se bodo izdale v komadih po 1, 10 in 25 delnic. 3. Delnice participirajo na čistem dobičku družbe od 1. jul. 1.1. naprej. 4. Kupnino je vplačati v gotovini pri podpisu. 5. Rok za suBskripcijo delnic se prične 6. junija in traja do vštetega 20. junija 1922. 6. Prijave sprejemajo podružnice Slavenske banke d. d. v Mariboru, Ljubljani, Celju, Murski Soboti In Gornji Radgoni. 7. Reparticijo delnic si pridržuje upravni svet. V Mariboru, dne 30. majnika 1922. ' IW. emisije daSi^ie ZacEruine gospodarske basuke d. d. v Liubfljani. II. redni občni zbor Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani je sklenil povišati delniško glavnico od K 24,@©@.0©§ IB3 if 43,000.000 z Izdajo 60.000 novih delnic po 400 K nom. vrednosti pod sledečimi pogoji 1. Dosedanji delničarji imajo pravico, da prevzamejo za vsako staro delnico eno novo po ceni K 520-— za komad. * 2. Neoptirane delnice dodeli upravni svet novim delničarjem po kurzu K 580’— za komad. 3. Subskripcija se začne 22. maja 1922 in konča 14. junija 1922. Nove delnice so deležne dobička za drugo polletje . 1922. 4. Opcija oz. subskripcija se izvrši: pri blagajni Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani, „ „ „ „ B „ podružnice Djakovo. „ » Maribor, Sarajevo, n » » » n n n Split, Sombor, 99 99 99 » 99 99 9f SlbCIllk „ „ „ „ - „ „ ekspoziture Bled, „ , Sveopče zanatlijske banke d. d. v Zagrebu, „ podružnice Karlovac, „ „ Gospodarske banke d. d. v Novem Sadu. 5. Protivrednost podpisanih delnic se vplača takoj pri subskripciji. Ljubljana, 18. maja 1022. Upravni svet Mariborske tiskarje d. & v Mariboru. i.aatuik in izdajatelj: Konzorcij »Tabor?. — Tiska; Mariborska tiskarna d. d,