152 Izvleček Sodobna družba se sooča z izzivom, kako ranljivi skupini prebivalstva odraslih oseb z intelektualno motnjo v procesu staranja zagotoviti ustrezno podporo pri izboljšanju telesne pripravljenosti in aktivnega življenjskega sloga. V razi- skavi smo uporabili integracijo kvantitativne (randomizirana klinična študija) in kvalitativne (fenomenološka študija) raziskovalne metodologije, da bi proučili kratkoročno učinkovitost treh različnih gibalnih programov Specialne Olimpia- de na gibljivost v ramenskem sklepu ter kvalitativno proučiti izboljšanje le te pri športnikih z intelektualno motnjo. Vključenih je bilo 150 športnikov z intelektu- alno motnjo, ki so bili po principih stratificirane randomizacije razvrščeni v dve študijski in eno kontrolno skupino. Na podlagi analize rezultatov modificirane- ga Apleyevega testa ugotavljamo, da so športniki v skupini Fun fitnes plus do- segli statistično pomembno izboljšanje ramenske rotacije (p < 0,001) v primer- javi z športniki v ostalih dveh skupinah. Med tremi skupinami so bile statistično pomembne razlike v prid skupini Fun fitnes plus (p < 0,001). Izboljšanje njihove funkcionalne ramenske rotacije potrjujejo izjave udeležencev Fun fitness pro- grama, v katerih so poudarili boljšo gibljivost in stabilnost ramenskega obroča, ki jim bo pomagala pri opravljanju različnih aktivnosti v vsakdanjem življenju. Ključne besede: specialna olimpiada, športniki z intelektualno motnjo, telesna pripravljenost, funkcionalna ramenska rotacija. Tine Kovačič, Joca Zurc Vpliv gibalnih programov Specialne olimpiade Slovenije na izboljšanje gibljivo- sti ramenskega obroča odraslih oseb z intelektualno motnjo Impacts of the exercises programs of the Special Olympics of Slovenia on the flexibility of the shoulder ring among adults with intellectual disability Abstract A modern society faces the challenge of providing vulnerable groups of adults with intellectual disabilities in the aging process with appropriate support in improving physical fitness and an active lifestyle. In the study we used the integration of a quantita- tive (randomized clinical study) and a qualitative (phenomenological study) research methodology in order to study the short- term effectiveness of the three different Special Olympics programs of physical activity on flexibility in the shoulder joint and to qualitatively study the improvement in this case in athletes with intellectual disability. There were 150 athletes with intellectual disability who were classified into two study groups and one control group according to the principles of stratified randomiza- tion. Based on the analysis of the results of the modified Apley test, we found that athletes in the Fun Fitness Plus group achieved a statistically significant improvement in shoulder rotation (p <0.001) compared to athletes in the other two groups. Among the three groups, statistically significant differences were in favor of the Fun Fitness Plus group (p <0.001). Improving their functional shoulder rotation is confirmed by the statements of the Fun Fitness program participants, emphasizing the better flexibility and stability of the shoulder ring, which helps them to perform various activities of daily living. Key words: special Olympics, athletes with intellectual disability, physical fitness, functional shoulder rotation. raziskovalna dejavnost 153 „ Uvod Osebe z intelektualno motnjo je mogo- če obravnavati kot manjšinsko skupino, ki sama po sebi doživlja razlike, kot je neena- kost v zdravju in psiho-motoričnih sposob- nostih. Tako kot druge manjšine tudi ljudje z intelektualno motnjo doživljajo margina- lizacijo, manjša pričakovanja in manj prilo- žnosti, ki jim jih ponudi večinska družba, kar se odraža v neenakosti odnosov, zdrav- ju in zdravstveni oskrbi, kakovosti življenja ter tudi v državljanskem, političnem, go- spodarskem in športnem udejstvovanju (Iacono 2006). Povprečna starost oseb z Downovim sin- dromom, ki jih uvrščamo k osebam z in- telektualno motnjo in razvojno motnjo, je bila ob smrti v koledarskem letu 1983 25 let in je do leta 1997 narasla na 49 let (Yang idr. 2002). Pričakovana življenjska doba preostalih ljudi z intelektualno motnjo je dandanes enaka pričakovani dobi starejših in starih ljudi v večinski populaciji, razen pri populaciji s težjo in težko intelektualno motnjo in drugimi pridruženimi motnjami ter pri ljudeh z Downovim sindromom, ki še vedno umirajo, preden dočakajo tretje življenjsko obdobje (Coppus, 2013). Ko ljudi z intelektualno motnjo primerjamo z večinsko populacijo, se prvi srečujejo z večjo stopnjo obolevnosti, zlasti na podro- čju kroničnih nenalezljivih bolezni (Carey idr. 2016), umrljivosti (Hollins, Attard, Fraun- hofer, McGuigan in Sedgwick, 2008) in ne- enakosti pri nudenju zdravstvenih storitev v primerjavi z večinsko populacijo (Cooper in van der Speck, 2009; Dieckmann, Giovis in Offergeld, 2015; Ouellette-Kuntz, 2005). Ker se z napredkom biomedicine poveču- je njihova življenjska doba in se pojavljajo zgodnje, s starostjo povezane spremem- be zdravja, se moderna družba sooča z izzivom, kako tej rizični skupini v procesu staranja zagotoviti ustrezno podporo pri zagotavljanju vključenosti v redne obli- ke gibalne aktivnosti (Haveman idr., 2010, 2011). Avtorica Hilgenkamp s sodelavci (2010, 2012) ugotavlja, da intelektualna mo- tnja že sama po sebi vpliva na določeno stopnjo odvisnosti od ključnih oseb, zato je optimalna stopnja telesne pripravljenosti bistvenega pomena za kar se da neodvi- sno življenje, še zlasti pri starajočih se od- raslih z intelektualno motnjo. Osebe z intelektualno motnjo in drugi- mi razvojnimi motnjami so na testiranju telesne pripravljenosti doslej pokazale povprečno slabše rezultate v primerjavi z večinsko populacijo (Bainbridge, Arnold, Shellard in Tilley, 2015; Lotan, Isakov, Kessel in Merrick, 2004). Osebe z intelektualno motnjo in drugimi razvojnimi motnjami, ki so bile redno gibalno aktivne, so se na teh testih odrezale celo slabše v primerja- vi s sovrstniki večinske populacije, ki niso bili redno gibalno aktivni (Carey idr., 2016). Njihova stopnja telesne pripravljenosti je nižja, prav tako življenjska doba, stopnja umrljivosti pa višja v primerjavi z večinsko populacijo (Lotan idr., 2004). Slednje lahko pripišemo številnim rizičnim dejavnikom (Morin, Mérineau-Côté, Ouellette-Kuntz, Tassé in Kerr, 2012). Eden izmed razlogov je hitrejši upad telesne zmogljivosti oseb z intelektualno motnjo in drugimi razvojnimi motnjami. Zato je zelo pomembno, da so te osebe čim bolj gibalno aktivne, kar jim omogoča ustrezno stopnjo telesne pri- pravljenosti in čim večjo samostojnost in neodvisnost v vsakdanjem življenju. Poleg tega je pomembno, da so osebe z intelek- tualno motnjo in drugimi razvojnimi mo- tnjami deležne specifičnega programa gi- balne aktivnosti, ki bo omogočil izboljšanje tistih komponent telesne pripravljenosti, pri katerih ima oseba z intelektualno mo- tnjo in pridruženimi razvojnimi motnjami največje težave (Buys, Aird in Mille, 2012). Namen raziskave Namen študije je bil s pomočjo protoko- la randomizirane klinične študije raziskati kratkoročen vpliv treh različnih programov gibalne aktivnosti pod okriljem specialne olimpiade Slovenije na gibljivost v ramen- skem sklepu, kot pomembne komponente telesne pripravljenosti starajočih se oseb z intelektualno motnjo. Nadalje je bil cilj našega raziskovanja kvalitativno proučiti izboljšanje omenjene gibljivosti na nivoju telesne zgradbe in funkcije, dejavnosti in sodelovanja s pomočjo biopsihosocialne- ga modela mednarodne klasifikacije funk- cioniranja, zmanjšane zmožnosti in zdravja pri osebah z intelektualno motnjo. „ Metode Raziskovalni načrt V raziskavi smo uporabili integracijo kvan- titativne in kvalitativne metodologije, ki je nastala kot nova dimenzija raziskovanja na zdravstvenem, kineziološkem, socialnem, socialnogerontološkem, psihološkem, družboslovnem in pedagoškem področju znanosti ter je doživela izreden razmah v zadnjih nekaj letih (Creswell, Hanson, Clark Plano in Morales, 2007; Creswell in Plano Klark, 201 1; Teddlie in Tashakkori, 2009; Zurc, 2013, 2016). Uporabili smo pojasnjevalni pri- stop (angl. explanatory design), pri katerem kvalitativni podatki dodatno pripomorejo k razlagi pridobljenih kvantitativnih rezulta- tov (Creswell idr., 2007; Ivankova, Creswell in Stick, 2006). V prvi fazi smo izvedli kvanti- tativni del raziskave (randomizirana klinična študija), ki mu je sledila uporaba kvalitativ- ne metodologije (fenomenološka študija). Druga kvalitativna faza je bila načrtovana na podlagi rezultatov oziroma v povezavi z rezultati prve kvantitativne faze. Prva, kvan- titativna faza je bila dominantna. Randomizirana eksperimental- na klinična študija Na podlagi priporočil avtorjev (Bowling, 2000; DePoy in Gitlin, 2015; Sim in Wright, 2000) smo v kvantitativnem delu raziskave 154 uporabili raziskovalni protokol randomi- zirane kontrolirane klinične študije za pri- merjavo rezultatov med tremi skupinami programov gibalne aktivnosti Specialne olimpiade Slovenije. Testirani programi gibalne aktivnosti so stremeli k zmanjšanju okvare zaradi zmanj- šane zmožnosti in razvojnih motenj s pre- vencijo sekundarnih komplikacij in okvar, k izboljšanju funkcioniranja in aktivnosti ter k omogočanju sodelovanja odraslega športnika z intelektualno motnjo v špor- tni vlogi, ki ustreza njegovim življenjskim pričakovanjem in željam. Volontersko delo sodelujočih študentov socialne geronto- logije in fizioterapije ter vseh zaposlenih športnih pedagogov, trenerjev specialne olimpiade, ki so bili poleg rednih treningov dodatno vključeni v programe gibalne ak- tivnosti, je temeljilo na timskem oziroma interdisciplinarnem pristopu po principu prenosa terapevtskih komponent v špor- tne aktivnosti, sodelovanja pri treningih specialne olimpiade Slovenije in sodelo- vanja pri zdravstvenem programu zabavni fitnes. Na ta način je bila športnikom spe- cialne olimpiade omogočena štirimesečna udeležba v programih gibalne aktivnosti pod strokovnim vodstvom, ki jim je omo- gočila napredek v samih tehnikah posame- znih tekaških atletskih disciplin in tudi pri pridobivanju psihofizične pripravljenosti, gibljivosti, mišične moči, mišične vzdržlji- vosti, ravnotežja, aerobne zmogljivosti ter tudi vztrajnosti, hitrosti in eksplozivnosti, ki se odražajo v testiranih rezultatih, pa tudi doseženem izboljšanju osebnih rekordov posameznih intervjuvanih športnikov spe- cialne olimpiade. Po zaključnih meritvah so odrasle osebe z intelektualno motnjo v kontrolni skupini dobile možnost vključitve v programa gibalnih aktivnosti fun fitness in wellness. Testiranja Podatke smo zbrali z veljavnimi in zaneslji- vimi funkcijskimi testi za zdravstveni pro- gram specialne olimpiade (angl. Fun fitness Special Olympics Healthy athletes program), ki jih je za specialno olimpiado pripravilo Ameriško združenje fizioterapevtov (Bain- bridge idr., 2013). Za merjenje funkcionalne ramenske rotacije je bil uporabljen modifi- ciran Apleyev test. Osnovne/začetne meritve smo izvedli po stratificirani randomizaciji odraslih oseb z intelektualno motnjo, da bi preverili učin- kovitost izenačenja oziroma uravnoteže- nosti skupin odraslih oseb z intelektualno motnjo v okviru progama SO fun fitness plus, programa SO wellness in samostoj- nega programa treningov SO (kontrolna skupina), da bi dobili podatke o stanju nji- hove telesne pripravljenosti na področju gibljivosti ramenskega obroča. Drugo testiranje je potekalo po štirih me- secih izvajanja športnih treningov v kom- binaciji s programom fun fitness plus in programom wellness specialne olimpiade. Opis meritve z modificiranim Apleyev-im testom: Priporočljivo je, da se test izvede stoje, če pa to ni mogoče, se lahko izvede tudi v se- dečem položaju. Preiskovanec se z obema rokama prime za hrbtom. Položaj preisko- vanca: preiskovanec je v stoječem ali se- dečem položaju, na stolu ali v invalidskem vozičku. Položaj preiskovalca: preiskovalec demonstrira preiskovancu izvedbo testa. V času izvajanja preiskovalec stoji za prei- skovancem, asistent pa zaradi varnosti pred preiskovancem. Izvedba meritve: preisko- vancu se da navodilo, da se s kazalcema poskusi dotakniti za hrbtom. V tem položa- ju je ena rama v fleksiji, abdukciji in lateral- ni rotaciji, nasprotna rama pa v ekstenziji, addukciji in medialni rotaciji. Rezultat testa je enak izmerjeni razdalji med kazalcema. Rezultati se beležijo v enoti centimeter, v treh različnih oblikah: – če se preiskovanec obeh kazalcev dota- kne, je razdalja enaka 0 cm; – če se s kazalcema ne dotakne, se pred vrednostjo razdalje postavi negativen predznak (npr. –12,5 cm); – če se kazalca ne dotakneta in gresta drug mimo drugega, se pred izmerje- no dolžino postavi pozitiven predznak (npr. +2,5 cm). Funkcijski test ima visoko stopnjo veljavnosti in zanesljivosti pri populaciji oseb z intelektualno motnjo in predstavlja del baterijskih testov za ocenjevanje telesne pripravljenosti (Ba- inbridge, Gleason in Tilley, 2013). Populacija in vzorec preisko- vancev 150 telesno nedejavnih odraslih oseb z intelektualno motnjo je bilo izbranih na podlagi slabših rezultatov stopnje telesne aktivnosti (priporočila SZO in IPAQ-LF ter priporočila avtorja (Booth, 2000) izmed 311 telesno nedejavnih odraslih športnikov specialne olimpiade iz vseslovenskega gi- banja Specialna olimpiada Slovenije in gle- de na proces randomizirane stratifikacije (Kahan in Morris, 2012; Sedgwick, 2015) raz- vrščenih v študijsko skupino 1 (skupina fun fitness plus v kombinaciji z rednimi treningi SO) (N = 50), študijsko skupino 2 (skupina wellness v kombinaciji z rednimi treningi SO) (N = 50) in skupino 3 oziroma kontrol- no skupino (redni treningi SO) (N = 50), da bi zagotovili uravnoteženost in primerlji- vost vseh treh skupin glede na posamezne karakteristike odraslih oseb z intelektualno motnjo in na samo heterogenost omenje- ne populacije. Vseh 150 preiskovancev je uspešno zaklju- čilo udeležbo v raziskavi, bili so prisotni na vseh vodenih terminih posameznih programov gibalne aktivnosti ter na vseh testiranjih (100 odstotna realizacija vzorca). Metode analize kvantitativnih podatkov Zbrane podatke smo analizirali s statistič- nim programom SPSS, različica 22. Pri anali- zi smo upoštevali priporočila glede analize podatkov pri stratificirano randomiziranih kliničnih študijah (Kahan in Morris 2012, 2013). Najprej smo preverili, ali so spremen- ljivke normalno porazdeljene in v skladu s temi rezultati izbrali ustrezne metode za analizo podatkov. Predstavljeni rezultati so bili analizirani z opisno statistiko in bivari- atnimi statističnimi analizami (t-test za ne- odvisne vzorce, ANOVA). Kvalitativna raziskava V kvalitativnem delu raziskave smo upo- rabili polstrukturirani, poglobljeni intervju za 18 starajočih se odraslih z intelektualno motnjo, ki dosegajo vrhunske športne re- zultate na tekmovanjih specialne olimpia- de (od tega 6 iz vsakega programa gibalne aktivnosti specialne olimpiade). Zbiranje podatkov s polstrukturiranimi intervjuji je potekalo od 22. aprila 2018 do 15. junija 2018. Skupni čas vseh izvedenih intervjujev je bil 9 ur, 12 minut in 30 sekund, povpreč- no je posamezni intervju trajal 30 minut. Vseh 18 intervjujev je bilo posnetih s sne- malno aplikacijo na pametnem telefonu (snemalnik zvokov), zatem dobesedno pre- pisanih in analiziranih s kvalitativno vsebin- sko analizo. Etični vidiki raziskovanja Za izvedbo raziskave smo pridobili soglasje Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko (št. 0120-598/2017/7), soglasje društva Specialna olimpiada Slovenije za izvedbo raziskovalna dejavnost 155 raziskave ter soglasja oseb z intelektualno motnjo z opravilno sposobnostjo, ki so bili vključeni v raziskavo, oz. soglasja njihovih staršev/zakonitih zastopnikov. Raziskava je bila opravljena skladno z načeli Helsinške deklaracije o biomedicinskih raziskavah na človeku, določili Konvencije Sveta Evrope o varovanju človekovih pravic in dostojan- stva človeškega bitja v zvezi z uporabo bi- ologije in medicine (Oviedske konvencije) in skladno z načeli slovenskega Kodeksa medicinske deontologije, Kodeksa etike fi- zioterapevtov Slovenije in Kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu ter mednaro- dnega kodeksa raziskovalne etike (Europe- an Commission 2013). Vse zbrane osebne podatke preiskovancev smo obdelovali na način, da smo jih anoni- mizirali in tudi psevdonimizirali, skladno s pravili in načeli, ki veljajo na področju znan- stvenega raziskovanja. „ Rezultati Po štirimesečni študiji je pri končnih rezultatih (post test) modificiranega Apleyevega testa za merjenje funkci- onalne rotacije desnega ramena med študijskima skupinama fun fitness (–0,70 cm) in wellness (–11,20 cm) ter kon- trolno skupino trening SO (–11,48 cm) pri- šlo do statistično pomembnih razlik (p < 0,001). Analiza povprečnih rezultatov mo- dificiranega Apleyevega testa za merjenje začetne in končne funkcionalne rotacije desnega ramena je pri študijski skupini fun fitness pokazala, da je prišlo do statistično pomembnega izboljšanja gibljivosti v de- snem ramenu (p < 0,001). Pri skupini well- ness ni prišlo do statistično pomembnega izboljšanja gibljivosti v desnem ramenu med začetnim in končnim merjenjem (p = 0,922), prav tako ne pri skupini trening SO (p = 0,944) (Tabeli 1 in 2). Po štirimesečni študiji je pri končnih re- zultatih modificiranega Apleyevega testa za merjenje funkcionalne rotacije levega ramena med študijskima skupinama fun fi- tness (–2,90 cm) in wellness (–14,04 cm) ter kontrolno skupino trening SO (–14,02 cm) prišlo do statistično pomembnih razlik (p < 0,001). Analiza povprečnih rezultatov mo- dificiranega Apleyevega testa za merjenje začetne in končne funkcionalne rotacije levega ramena je pri študijski skupini fun fitness pokazala, da je prišlo do statistič- no pomembnega izboljšanja gibljivosti v levem ramenu (p < 0,001). Pri skupini wellness ni prišlo do statistično pomemb- nega izboljšanja gibljivosti v levem rame- nu med začetnim in končnim merjenjem (p = 0,902), prav tako ne pri skupini trening SO (p = 0,925) (Tabeli 1 in 2). Nadaljnja kvalitativna analiza 18 pol-struk- turiranih intervjujev z odraslimi osebami z intelektualno motnjo, vključenimi v vse tri testirane gibalne programe specialne olim- piade, je pokazala, kako preiskovanci doži- vljajo izboljšanje posameznih komponent telesne pripravljenosti z vidika prispevka h kakovosti njihovega življenja in zdravja (Ta- bela 3). Percepcija izboljšanja gibljivosti se je pokazala skozi dve podtemi: izboljšanje funkcionalne sklepne gibljivosti in izboljša- nje funkcije sklepne stabilnosti. Na podlagi subjektivnih pogledov doživljanja kakovo- sti življenja po udejstvovanju v programih gibalne aktivnosti specialne olimpiade so Tabela 1 Primerjava funkcionalne ramenske rotacije pri odraslih športnikih in športnicah Specialne olimpiade Slovenije v posameznih programih gibalne aktivnosti na začetku in ob koncu študije N Povprečna ocena Std. odklon Std. napaka 95in Interval zaupanja Min. Maks. Spodnja meja Zgornja meja Fun fitness MAT D Pre test 50 -11, 63 12,31 1,74 -15,13 -8,13 -38,50 8,00 Post test 50 -0,70 5,45 0,77 -2,25 0,85 -22,00 8,00 Skupaj 100 - 6,17 10,95 1,10 -8,34 -3,99 -38,50 8,00 MAT L Pre test 50 -14,29 12,39 1,75 -17, 81 -10,77 -43,60 15,00 Post test 50 -2,90 6,95 0,98 -4,88 -0,92 -31,00 15,00 Skupaj 100 -8,60 11, 52 1,15 -10,88 -6,31 -43,60 15,00 Wellness MAT D Pre test 50 -11,4 4 12,21 1,73 -14,91 -7,97 -39,00 8,00 Post test 50 -11, 20 12,14 1,72 -14,65 -7,75 -39,00 8,00 Skupaj 100 -11, 32 12,11 1,21 -13,72 -8,92 -39,00 8,00 MAT L Pre test 50 -14,34 12,21 1,73 -17, 81 -10,87 -45,00 11, 0 0 Post test 50 -14,04 12,08 1,71 -17,47 -10,61 -45,00 11, 0 0 Skupaj 100 -14,19 12,09 1,21 -16,59 -11,79 -45,00 11, 0 0 SO trening MAT D Pre test 50 -11, 65 12,12 1,71 -15,09 -8,21 -38,50 8,00 Post test 50 -11,4 8 12,01 1,70 -14,89 -8,07 -37, 0 0 8,00 Skupaj 100 -11, 57 12,00 1,20 -13,95 -9,18 -38,50 8,00 MAT L Pre test 50 -14,25 12,32 1,74 -17,75 -10,75 -43,60 15,00 Post test 50 -14,02 12,24 1,73 -17, 50 -10,54 -42,00 15,00 Skupaj 100 -14,14 12,22 1,22 -16,56 -11,71 -43,60 15,00 Legenda: MAT D = modificiran Apleyev test, desna roka (v centimetrih); MAT L = modificiran Apleyev test, leva roka (v centimetrih); Min. = minimalna vrednost, Maks. = maksimalna vrednost. Vir: Kovačič 2018 156 intervjuvanci izpostavili izboljšanje splošne funkcije skeleta kot eno od pomembnih vzniklih podtem, povezanih s pozitivnimi učinki redne gibalne aktivnosti na zdrav- je in počutje. Na primer, en izmed inter- vjuvancev je tako navedel, da mu gibalni program pomaga pri izboljšanju celotne gibljivosti: »Od kar hodim na fun fitness, sem izboljšal gibljivost v vseh glavnih sklepih.« (ŠFF5). Drugi intervjuvanec pa je navedel pomen izboljšanja gibljivosti za opravljanje vsakodnevnih nalog v delavnici: »Od kar sem redno hodil na fun fitness, sem res izboljšal gibčnost telesa. Prej se sploh ni- sem mogu namilit tu na hrbtu (pokaže na področje med obema lopaticama), me je mo- gla mami. Zdej pa, ko smo delal tolko vaj za gibčnost, pa moč, pa se lahko brez problema namilim z gelom za tuširanje, pa pol tut zdr- gnem s frutirko do suhga. So mi rekl v VDC -ju, da bom zdej lohk šel počasi živet s punco u svoje stanovaje. Komi čakam, res.« (ŠFF6) Nadalje poudarja vlogo fizioterapevta pri izboru ustreznih vaj za telesne zmogljivosti: Tretja intervjuvanka je omenila vpliv izbolj- šanja ramenske rotacije na športne rezul- tate: Naslednje izjave športnikov z intelek- tualno motnjo v fun fitness plus skupini pa najizraziteje ilustrirajo podtemo izboljšanja gibljivosti ramenskega obroča in rok (Tabe- la 3). »Ker redno trikrat na teden delam vaje po fun fitness program, imam boljšo giblji- vost u rami, lažje kaj dvignem na šihtu, dam na visoko poličko, kjer hranimo iz- delke za kupce.« (ŠFF5) »Zdej mam rame ful gibljive, se ful z lah- koto oblečem al pa slečem, tut žogco vr- žem dlje na treningih.« (ŠFF3) »Ker sem imel že kot ooootrok težave s prepreprepreveč gibljivostjo v kkk kko- molcih, so mi te vaje pomagale pri boljši stastasta stabilnosti.« (ŠFF2) »Zdaj po vseh teh vajah za moč in giblji- vost komot mečem žogico, prej pa me je zategoval u rami.« (ŠFF1) Kvalitativne ugotovitve, ki jih prezentirajo zgornje izjave preiskovancev, potrjujejo dobljene ugotovitve statistično pomemb- nega izboljšanja funkcionalne ramenske rotacije po izvedbi gibalnega programa fun fitness. Kljub začetnem izenačenju udeležencev v rezultatih modificiranega Apleyev-ega testa z levo in desno roko so udeleženci v gibalnem programu special- ne olimpiade fun fitness po koncu progra- ma dosegli statistično pomembno boljše rezultate v tem testu v primerjavi z zače- tnim stanjem (Tabela 2). Izboljšanje njihove funkcionalne ramenske rotacije potrjujejo izjave udeležencev fun fitness programa, v katerih so poudarili boljšo gibljivost in sta- bilnost ramenskega obroča, ki jim poma- gala pri dvigovanju bremen na delovnem mestu, oblačenju in slačenju ter motoričnih spretnostih pri igrah z žogo. Tabela 2 Testiranje statistično pomembnih razlik v funkcionalni ramenski rotaciji pri odraslih športnikih in športnicah Specialne olimpiade Slovenije v posameznih programih gibalne aktivnosti na začetku in ob koncu študije t-test za enakost povprečij med fazama PRE-POST ANOVA za primerjavo povprečij med skupinami Fun fitness, Wellness in SO trening Pre test Post test Pre test Post test t p-vrednost F p-vrednost F p-vrednost Fun fitness MAT D -5,740 0,001 0,005 0,996 17, 639 0,001 MAT L -5,668 0,001 0,001 0,999 18,006 0,001 Wellness MAT D -0,099 0,922 MAT L -0,123 0,902 SO trening MAT D -0,070 0,944 MAT L -0,094 0,925 Legenda: MAT L = modificiran Apleyev test, leva roka (v centimetrih); MAT D = modificiran Apleyev test, desna roka (v centimetrih) Vir: Kovačič 2018 Tabela 3 Kvalitativna analiza polstrukturiranega intervjuja z odraslimi osebami z intelektualno motnjo, vključenimi v gibalne programe specialne olim- piade, in njihovo doživljanje izboljšanja gibljivosti, ki pomembno prispeva k boljši kakovosti življenja in zdravja TEMA KATEGORIJA KODA percepcija izboljšanja na področju dejavnosti in sodelovanja Prenašanje težkih stvari Lažje dvigovanje uteži v fitnesu Lažje prenašanje predmetov z laktmi in rokami pri delu Lažje dvigovanje izdelkov Lažje metanje žogice pri treningu Neodvisnost pri osebni negi Lažje nanašanje gela za tuširanje po hrbtu in lopaticah Lažje brisanje hrbta z brisačo Lažje šamponiranje lasišča Neodvisnost pri oblačenju Lažje oblačenje puloverja preko glave Socialni kapital Občutek polnega življenja raziskovalna dejavnost 157 „ Razprava Na podlagi analize rezultatov modificira- nega Apleyevega testa ugotavljamo, da je udeležba v programu gibalne aktivnosti fun fitness statistično pomembno učinko- vala na izboljšanje telesne pripravljenosti pri vseh vključenih odraslih osebah z inte- lektualno motnjo. Te ugotovitve in učinki pa ne veljajo za udeležence v programih wellness in kontrolne skupine z rednimi športnimi treningi specialne olimpiade. Ugotavljamo, da smo z interpretacijo kvali- tativnih rezultatov, pridobljenih iz intervju- jev v drugi fazi študije, pridobili bolj detajl- ne in specifične informacije odraslih oseb z intelektualno motnjo, vključenih v gibanje specialne olimpiade glede pomena izbolj- šanja ramenske rotacije na opravljanje na- log v vsakdanjem življenju. S kvalitativnimi rezultati smo pridobili širši in poglobljen vpogled v kvantitativne rezultate razisko- valne teme. Ugotavljamo, da lahko na ta način razvijemo bolj poglobljeno razume- vanje učinkovitosti eksperimentalne inter- vencije na gibljivost ramenskega sklepa. Naša raziskava je pokazala, da so začetna ocenjevanja posameznih komponent tele- sne pripravljenosti pokazala izredno nizke vrednosti z zdravjem povezane telesne pri- pravljenosti oziroma slabo telesno pripra- vljenost športnikov z intelektualno motnjo, ki so vključeni v gibanje Specialna olimpia- da Slovenije. Glede na to, da začetna slabša telesna pripravljenost predstavlja niz atri- butov, ki jih je dosegala telesno nedejavna skupina 150 starajočih se odraslih oseb z intelektualno motnjo, sicer aktivnih članov specialne olimpiade (plačana članarina za tekoče koledarsko leto), in se je nanašala na njihovo sposobnost, da so se le redko ude- leževali gibalne aktivnosti in da so posame- zniki imeli težave pri opravljanju številnih funkcionalnih dejavnosti, prav tako težave na področju vključevanja in sodelovanja v vsakdanjem življenju v skupnosti, je pri tem treba opozoriti na druge oteževalne dejav- nike, ki so jih vsi intervjuvanci omenjali kot prioritetne za manjšo gibalno aktivnost, in sicer segregacijo, stigmatizacijo, margi- nalizacijo, pomanjkanje ustrezne podpo- re in informacij strokovnjakov s področja športa, zdravstva in socialne gerontologije. Ugotavljamo, da se zlasti začetni rezultati modificiranega Apleyevega testa vseh 150 starajočih se odraslih oseb z intelektualno motnjo v naši študiji razlikujejo od normati- vov enako starih v večinski populaciji, kot je predhodno v svoji presečni študiji ugotovi- la Bainbridge s sodelavci (2015) na večjem vzorcu športnikov specialne olimpiade z vseh šestih kontinentov. Avtorji so sicer razdelili vzorec športnikov specialne olim- piade (od 9 do 80 let) na dve podskupini, in sicer na telesno bolj sposobne športnike z intelektualno motnjo, ki so se udeležili letnih in zimskih svetovnih iger specialne olimpiade v obdobju 2007–2014, ter na druge, ki se svetovnih iger niso udeležili. Avtorji so v nadaljevanju ocenjevali tudi gibljivost v ramenskem sklepu ter na pod- lagi normativnih vrednosti (Bainbridge idr., 2013) definirali okvare športnikov z intelek- tualno motnjo na področju telesne zgrad- be in funkcije. Ugotovili so, da se odstotek okvar na področju komponente gibljivosti povečuje do obdobja 40–49 let, nato se v obdobju 50–60 let stabilizira, v starostnem obdobju nad 60 let pa ponovno močno narašča. Podoben vzorec s starostjo po- vezanih okvar na ravni telesne zgradbe in funkcije so avtorji ugotovili v drugi skupini športnikov z intelektualno motnjo, ki se še niso udeležili svetovnih iger, udeležili pa so se tekmovanj na regijski, državni in medna- rodni ravni, in so jih kategorizirali kot slabše športnike. Ko so primerjali odstotek okvar na področju telesne zgradbe in funkcije s sposobnostjo športnikov, je imela druga skupina višji odstotek okvar na podro- čju komponente gibljivosti v primerjavi s prvo skupino. Avtorji zaključujejo, da je na podlagi visokega odstotka telesnih okvar pri populaciji športnikov z intelektualno motnjo stanje zaskrbljujoče in da zahteva uvedbo specializiranih gibalnih intervencij (Bainbridge idr., 2015). Treba je poudariti, da do omenjenih razlik med večinsko populacijo in populacijo sta- rajočih se odraslih z intelektualno motnjo definitivno prihaja zaradi omenjene zmanj- šane zmožnosti na področju intelektualne motnje kot tudi pridruženih težav, kot so na primer okvare na področju telesne zgradbe in funkcij, senzorne in telesne okvare odra- slih oseb z intelektualno motnjo, ki vplivajo na različne gibalne modele, na spremenje- ne gibalne vzorce in držo telesa z uporabo asociiranih reakcij, kompenzatornih reakcij ali z uporabo patoloških gibalnih sinergij, ki so značilne za večino podskupin oseb z razvojnimi motnjami (Chang, Chen in Huang, 2011; Martin, Piek, Baynam, Levy in Hay, 2010). Na podlagi analize kvantitativnih in kvali- tativnih rezultatov ugotavljamo, da je do statistično pomembnih razlik v rezultatih Modificiranega Apleyevega testa pri prei- skovancih v skupini fun fitness plus prišlo zaradi pospešenega motoričnega učenja na podlagi integriranega večkomponen- tnega vadbenega programa, ki temelji na sodobnem konceptu plastičnosti živčno- -mišičnega sistema in motoričnega učenja ter je pomembno prispeval k zmanjšanju okvar (zaradi razvojnih motenj) na podro- čju gibljivosti, k izboljšanju funkcioniranja na področju dejavnosti ter sodelovanju starajočih se odraslih oseb z intelektualno motnjo. Udeležba odraslih oseb z intelek- tualno motnjo v omenjenem programu je ob pomoči koordiniranega procesa pod nadzorom interdisciplinarnega tima stro- kovnjakov s področja socialne gerontolo- gije in medicinske rehabilitacije omogoči- la nadaljevanje njihove habilitacije in jim omogočila dosegati vloge, ki ustrezajo nji- hovim življenjskim pričakovanjem, željam in potrebam po vzdrževanju dobre telesne pripravljenosti, samostojnosti in neodvi- snosti ter uspešnosti pri vzajemnem sode- lovanju v skupnosti. Ocenjujemo, da je več- komponentni program gibalne aktivnosti fun fitness plus uspešen tudi pri nadome- ščanju primanjkljajev in okvar na področju telesnih funkcij na področju gibljivosti pri odraslih osebah z intelektualno motnjo. Ugotavljamo, da je v naši študiji prav zaradi ustreznega interdisciplinarnega pristopa vseh deležnikov, ki so zagotovili neposre- dno podporo starajočim se odraslim ose- bam z intelektualno motnjo, ki je bistvena pri kakovosti življenja, kot je že v svoji štu- diji ugotavljal Friedman (2018). Z vsem na- vedenim je podpora interdisciplinarnega tima strokovnjakov vplivala na spremembo življenjskega sloga odraslih oseb z intelek- tualno motnjo, saj so izboljšali kakovost življenja, zadovoljstvo z življenjem in zdrav- jem ter samospoštovanje ter percipirali po- men aktivnega in produktivnega staranja, kar odraža kvalitativen in kvantitativen del rezultatov obstoječe študije, ki je ena od prvih tako v slovenskem kot tudi v medna- rodnem prostoru. „ Zaključek S testiranim programom gibalne aktivnosti fun fitness smo namensko in v kar najvišji meri motivirali športnike z zmanjšano zmo- žnostjo, da skozi dodaten program gibalne aktivnosti poleg športa invalidov (treningi specialne olimpiade) in program wellness obnavljajo, razvijajo, vzdržujejo ter izbolj- šujejo gibljivost levega in desnega ramen- skega obroča za neodvisno in kakovostno življenje ter kar najvišjo mero vključevanja na področju družbenih dejavnosti skladno 158 z mednarodno klasifikacijo funkcioniranja, zmanjšane zmožnosti in zdravja. „ Opomba Prispevek predstavlja rezultate doktorske disertacije z naslovom »Vpliv programov gibalne aktivnosti na kakovost življenja odra- slih oseb z intelektualno motnjo, vključenih v Specialno olimpiado Slovenije«, ki jo je mag. Tine Kovačič pripravil pod mentorstvom izr. prof. dddr. Joce Zurc na študijskem pro- gramu Socialna gerontologija na Alma Ma- ter Europaea – ECM, Maribor (2018). „ Literatura 1. Bainbridge, D., Arnold, T., Shellard, A. in Tilley, V. (2015). The relationship of age and athle- tic ability to fitness impairments in Special Olympics Athletes. Physiotherapy, 101, e102. http://doi.org/10.1016/j.physio.2015.03.237 2. Bainbridge, D., Gleason, J. in Tilley, V. (2013). . USA: Special Olympics. 3. Booth, M. (2000). Assessment of physical ac- tivity: an international perspective. Research Quarterly for Exercise and Sport, 71(2 Suppl), S114–20. Retrieved from http://www.ncbi. nlm.nih.gov/pubmed/10925833 4. Bowling, A. (2000). (1st ed.). Buckingham: Open University Press. 5. Buys, L., Aird, R. in Mille, E. (2012). Active Ageing Among Older Adults With Lifelong Intellectual Disabilities: The Role of Familial and Nonfamilial Social Networks. Families in Society: The Journal of Contemporary Social Services, 93(1), 55–64. http://doi.org/definitive version of this work, please refer to the pu- blished soudoi.org/10.1606/1044-3894.4179 6. Carey, I. M., Shah, S. M., Hosking, F. J., DeWil- de, S., Harris, T., Beighton, C. in Cook, D. G. (2016). Health characteristics and consul- tation patterns of people with intellectual disability: a cross-sectional database study in English general practice. British Journal of General Practice, 66(645), e264–e270. http:// doi.org/10.3399/bjgp16X684301 7. Chang, Y.-J., Chen, S.-F. in Huang, J.-D. (2011). A Kinect-based system for physical rehabi- litation: A pilot study for young adults with motor disabilities. Research in Developmen- tal Disabilities, 32(6), 2566–2570. http://doi. org/10.1016/j.ridd.2011.07.002 8. Cooper, S.-A. in van der Speck, R. (2009). Epidemiology of mental ill health in adults with intellectual disabilities. Current Opini- on in Psychiatry, 22(5), 431–436. http://doi. org/10.1097/YCO.0b013e32832e2a1e 9. Coppus, A. M. W. (2013). People with intel- lectual disability: what do we know about adulthood and life expectancy? Deve- lopmental Disabilities Research Reviews, 18(1), 6–16. http://doi.org/10.1002/ddrr.1123 10. Creswell, J. W., Hanson, W. E., Clark Pla- no, V. L. in Morales, A. (2007). Qualita- tive Research Designs. The Counseling Psychologist, 35(2), 236–264. http://doi. org/10.1 177/001 1000006287390 11. Creswell, J. W. in Plano Klark, V. L. (2011). (2nd ed.). Thousand Oaks: CA: Sage. 12. DePoy, E. in Gitlin, L. N. (2015). (2nd ed.). St.Louis: Elsevier Health Sciences. 13. Dieckmann, F., Giovis, C. in Offergeld, J. (2015). The Life Expectancy of People with Intellectual Disabilities in Germany. Journal of Applied Research in Intellectual Disabili- ties, 28(5), 373–382. http://doi.org/10.1111/ jar.12193 14. Friedman, C. (2018). Direct Support Profes- sionals and Quality of Life of People With Intellectual and Developmental Disabilities. Intellectual and Developmental Disabilities, 56(4), 234–250. http://doi.org/10.1352/1934- 9556-56.5.234 15. Haveman, M., Heller, T., Lee, L., Maaskant, M., Shooshtari, S. in Strydom, A. (2010). Major He- alth Risks in Aging Persons With Intellectual Disabilities: An Overview of Recent Studies. Journal of Policy and Practice in Intellectual Disabilities, 7(1), 59–69. http://doi.org/10.1 1 1 1/ j.1741-1130.2010.00248.x 16. Haveman, M., Perry, J., Salvador-Carulla, L., Walsh, P. N., Kerr, M., Van Schrojenstein Lant- man-de Valk, H., … Weber, G. (2011). Ageing and health status in adults with intellectual disabilities: Results of the European POMO- NA II study. Journal of Intellectual in Deve- lopmental Disability, 36(1), 49–60. http://doi. org/10.3109/13668250.2010.549464 17. Hilgenkamp, T. I. M., Reis, D., van Wijck, R. in Evenhuis, H. M. (2012). Physical activity levels in older adults with intellectual disabilities are extremely low. Research in Developmen- tal Disabilities, 33(2), 477–483. http://doi. org/10.1016/j.ridd.2011.10.011 18. Hilgenkamp, T. I. M., van Wijck, R. in Evenhuis, H. M. (2010). Physical fitness in older people with ID—Concept and measuring instru- ments: A review. Research in Developmen- tal Disabilities, 31(5), 1027–1038. http://doi. org/10.1016/j.ridd.2010.04.012 19. Hollins, S., Attard, M.-T., Fraunhofer, N. Von, McGuigan, S. in Sedgwick, P. (2008). Mor- tality in people with learning disability: risks, causes, and death certification fin- dings in London. Developmental Medicine in Child Neurology, 40(1), 50–56. http://doi. org /10.1111/ j.14 69 - 8749.19 98 .tb15356 . x 20. Ivankova, N. V., Creswell, J. W. in Stick, S. L. (2006). Using Mixed-Methods Sequential Explanatory Design: From Theory to Prac- tice. Field Methods, 18(1), 3–20. http://doi. org/10.1177/1525822X05282260 21. Kahan, B. C. in Morris, T. P. (2012). Reporting and analysis of trials using stratified rando- misation in leading medical journals: review and reanalysis. BMJ (Clinical Research Ed.), 345, e5840. Retrieved from http://www.ncbi.nlm. nih.gov/pubmed/22983531 22. Lotan, M., Isakov, E., Kessel, S. in Merrick, J. (2004). Physical Fitness and Functional Ability of Children with Intellectual Disabi- lity: Effects of a Short-Term Daily Treadmill Intervention. The Scientific World Journal, 4, 449–457. http://doi.org/doi.org/10.1100/ tsw.2004.97 23. Martin, N. C., Piek, J., Baynam, G., Levy, F. in Hay, D. (2010). An examination of the relati- onship between movement problems and four common developmental disorders. Human Movement Science, 29(5), 799–808. http://doi.org/10.1016/j.humov.2009.09.005 24. Morin, D., Mérineau-Côté, J., Ouellette-Kuntz, H., Tassé, M. J. in Kerr, M. (2012). A Comparison of the Prevalence of Chronic Disease Among People with and Without Intellectual Disa- bility. American Journal on Intellectual and Developmental Disabilities, 117(6), 455–463. http://doi.org/10.1352/1944-7558-117.6.455 25. Ouellette-Kuntz, H. (2005). Understanding Health Disparities and Inequities Faced by Individuals with Intellectual Disabilities. Jo- urnal of Applied Research in Intellectual Disa- bilities, 18(2), 113–121. http://doi.org/10.1111/ j.1468-3148.2005.00240.x 26. Sedgwick, P. (2015). Treatment alloca- tion in trials: stratified randomisation. BMJ, 350(feb26 6), h978–h978. http://doi. org/10.1136/bmj.h978 27. Sim, J. in Wright, C. (2000). (1st ed.). Chelten- ham: Nelson Thornes. 28. Teddlie, C. in Tashakkori, A. (2009). . Thou- sand Oaks: SAGE publications Inc. 29. Zurc, J. (2013). Integracija kvalntitativne in kvalitativne metodologije v raziskavah v zdravstvu: sistematična pregledna študija. Zdravstveno Varstvo, 52, 221–235. 30. Zurc, J. (2016). Stališča podiplomskih štu- dentov do raziskovanja z integracijo kvan- titativne in kvalitativne metodologije. In B. Filej (Ed.), (pp. 77–78). Maribor: Alma Mater Europaea - ECM. Mag. Tine Kovačič, dipl. fiziot., viš. pred. Alma Mater Europaea – ECM, Slovenska ulica 17, Maribor tine.kovacic2@gmail.com