MAnm / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA K()\ , ( 1 lvS 'N 1)1 k \ w «/;om m pil »; H %'T:' i .' S. ; $ Amm$rn km Itl •i:- :. C M m m ir' ... - •••*.... '$■& šmmm 4\ SfewfA'>; 'šStf&nV?. .v- r:t*.v.$i i» ntnn/, > OZNANILO - IZOLSKI ŠTIRINAJSTDNEVNIK Pred tednom dni smo v uredništvu našli prvo številko novega izolskega štirinajstdnevnika z naslovom OZNANILO in podnaslovom List za politično osveščanje in samozavestnost. Izdajatelj Oznanila, ki zaenkrat izhaja še na enem listu A4 formata je Frane Goljevšček (Zeleni Izole), list bo izhajal L in 15. v mesecu, po uvodniku sodeč pa je njegova usoda odvisna od podpore bralcev. Prvo številko je izdajatelj posvetil predvsem našemu tedniku, kar nas seveda navdaja z določenim zadovoljstvom, vseeno pa Oznanilu želimo še veliko številk in dobro poslovanje, predvsem pa veliko bralcev. ROTTERDAMSKA AKADEMIJA ZA ARHITEKTURO MATIČNI KNJIŽNICI IZOLA Matična knjižnica Izola je od rotterdamske akademije za arhitekturo dobila v dar knjigo z angleškim tekstom, COAST WISE EUROPE, prev., "Evropa, obalni del". 12 strani knjige zajema slovensko obalno področje z Izolo. Knjigo lahko preberete, pregledate v knjižnici. Knjiga je eden od rezultatov projekta, ki ga organizira Akademija za arhitekturo iz Rotterdama, Nizozemska. Projekt je vezan na obalo Evrope in v njem sodeluje 21 obalnih držav od Baltika in Atlantika do Sredozemlja. Tema projekta je turizem, opazovan preko arhitekture, urbanega planiranja in krajinske arhitekture v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Arhitekturne šole 21 obalnih držav so pripravile predstavitev svojega obalnega območja, in sicer z besedilom, kartami, fotografijami in skicami. Knjiga ni ne atlas, ne sistematičen katalog, ne zgodovinsko-geografska knjiga. Je zbirka prikazov obalnih pokrajin, vsaka regija je predstavljena na svojstven način, izhajajoč iz pogleda dežele oz. arhitekturne šole, kije prikaz pripravila. Knjiga Coast Wise Europe je samo eden od rezultatov celotnega projekta, ki ga sestavljajo različne delavnice, predstavitve in razstava. Razstava projektov v potujočem kontejnerju, ki je začel pot maja lansko leto, je bila predstavljena tudi v Kopru, svojo pot pa zaključuje letošnje poletje na World Expo v Lizboni. Del projekta Coast Wise Europe, oz. Tokovi v Severnem Jadranu, je naslov mednarodne konference, ki bo potekala v Izoli, od 12.-14. julija v Kulturnem domu. Konferenco organizirajo Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, sodelujejo pa še Hrvaška, Nizozemska in Italija. Namen konference je primerjava pogledov, raziskovalnih izkušenj in praks, s poudarkom na načrtovanju obale in obalnih regij, upravljanju z obalo, pogledih nacionalnih držav na regionalno načrtovanje in čezmejno sodelovanje na obalnih območjih ter posebnih temah: turizmu, transportu, kulturni izmenjavi, varovanju okolja. N0U0 NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO INTELIGENTNI ZVOČNI SIGNALIZATOR VKLOPLJENIH IN IZKLOPLJENIH LUČI »MEMOBIPii M EM OB IP vas po vžigu motorja počaka okoli 15 sekund, da vklopite luči (Vžiganje avtomobila pri vklopljenih lučeh ni priporočljivo, ker škoduje akumulatorju). Če jih v tem času zaradi pozabljivosti ne vklopite, vas MEMOBIP s prekinjajočim zvočnim signalom (bip...bip) prične opozarjati Z vklopom luči se MEMOBIP takoj samodejno izklopi. Če luči ne vklopite, ker se nahajte v tujini (kjer so pri dnevni svetlobi vklopljene luči prepovedane), se MEMOBIP samodejno izklopi po približno 15 sekundah. MEMOBIP vas po zaključeni vožnji oziroma izključenem motorju opozarja tudi na vklopljene luči Z izklopom luči, se MEMOBIP samodejno izklopi. Tudi, če zaradi varnosti pustite vklopljene pozicijske luči na parkiranem vozilu, se MEMOBIP samodejno izklopi po približno 30 sekundah. MEMOBIP imamo na zalogi in vam ga montiramo takoj! V PROSTORIH AMD IZOLA V 1 A SEKVIS-u. tel. 0609 640 238 itttteto DNEVI PRODAJNEGA CENTRA MAVRICA v Izoli ČETRTEK, 9.7.1998 - predstavitev blagovne znamke "Čisto" - Ilirija, Ljubljana (pri nakupu 2 izdelkov kupec prejme predpasnik "Čisto”) - prodajna akcija na oddelku metraže (15% popust za gotovinsko plačilo) Izolski svetilnik je bil skoraj premajhen za dvatisočglavo množico športnikov in spremljevalcev, ki so se tam zbrali za slavnostni mimohod po Izoli do centralnega prizorišča pred Gostinsko srednjo šolo. Tam je zbrane pričakala tudi kulisa Eurofesta - gusarska ladja, ki jo je izdelal Koni Steinbacher. Pohod po Izoli je sicer zmotil dež, vendar so to občutili le tisti, ki niso bili v povorki. Mladih iz vseh koncev sveta ni prav nič motil in petja ter vzklikanja je bilo kot na svetovnem nogometnem prvenstvu. Z7 DIJAKI, ŠTUDENTJE, L OBVESTILO ZA VAS! LAy) KDOR ODPRTE JE GLAVE, POSLUŠA NAJ GLAS: jz| ( /gyj//? ZDAJ KO TU JE POLETJE, DOLGO IN VROČE, // AVTOŠOLA VAS JOSIP OPOMNITI HOČE- VA—JULIJA, PA ŠE AVGUSTA, NUDI DESET PROCENTOV POPUSTA! J M IM PRILOŽNOST JE TUKAJ, ČAS TI JE DAN, J W X IZPIT BOŠ NAREDIL, AK' NISI ZASPAN! AVTOŠOLA ■ SCUOLAGUIDA Premrlova 8/Izola/tel.: 066 ■ 648 400/GSM 041 676 541 Med najbolj glasnimi so bili rokometaši s Hrvaške, verjetno tudi zato, ker so bili še pod vtisom euforije o njihovem vstopu v polfinale nogometnega prvenstva. Za zabavo so na prireditvenem proštom poskrbeli tudi požiralci ognja na hoduljah, igrala je godba na pihala iz Divače od koder so prišle tudi mlade maržoretke. Potem je huda nevihta udeležence spravila pod streho, organizatorje pa v skrbi, da se bo takšno vreme nadaljevalo. K sreči se vreme že spreminja. Tudi v sredo zjutraj, ko so se začela prva tekmovanja je dež prestrašil organizatorje in igranje na posebni plastični ploskvi na parkirišču Lonka je bilo kar nekoliko nevarno, vendar je dež padal le nekaj minut, potem je zapihala burja in organizatorji ter tekmovalci so si oddahnili. PETEK, 10.7.1998 - predstavitev blagovne znamke "Subrina" - Ilirija, Ljubljana (pri nakupu 2 izdelkov kupec prejme glavnik "Subrina") - predstavitev blagovne znamke "Gillette" (15% popust za gotovinsko plačilo, ob nakupu treh izdelkov še priročno darilo) - prodajna akcija igrač "Unika" Postojna (10% popust za gotovinsko plačilo) SOBOTA, 11.7.1998 - prodajna akcija igrač "Unika" Postojna (10% popust za gotovinsko plačilo) PONEDELJEK, 13.7.1998 - prodajna akcija moških in ženskih kopalk (15% popust pri gotovinskem plačilu) - prodajna akcija blagovne znamke "STILL” Ljubljana (20% popust za gotovinsko plačilo) TOREK, 14.7.1998 - prodajna akcija otroške konfekcije (15% popust pri gotovinskem plačilu) - prodajna akcija blagovne znamke "STILL" Ljubljana (20% popust za gotovinsko plačilo) SREDA, 15.7.1998 - predstavitev detergentov "Henkel-Zlatorog” Maribor - predstavitev blagovne znamke "Gillette" (15% popust pri gotovinskem plačilu, zamenjava rabljenih brivnikov za nove - gratis ) PRODAJNI CENTER MAVRICA vas pričakuje ! 11. julij OBČINA IZOLA COMUNE Dl ISOLA Prazniki in praznovanja so del našega življenja, Le ricorrenze e le celebrazioni farno parte della naše zgodovine in naše sedanjosti, nostra vita, della nostra storia, del nostro presente. Naj bo letošnji 11. julij, praznik občine Izola, tudi L'11 luglio di quest'anno, la festa del Comune di praznik s pogledom v prihodnost. Isola, sia anche una festa rivolta alVavvenire. ^upanja - II Sindaco Breda Ppčan OD ZUNAJ NAS LEPŠE VIDIJO Ko praznuje občina je seveda treba povabiti k pogovoru prvega človeka lokalne skupnosti, zato smo izolski županji Bredi pečan v sredo zjutraj vzeli pol ure časa in pripravili naslednji predpraznični pogovor. - Praznik je čas za lepe stvari. Za vami je Že nekoliko daljše obdobje županovanja in zanimivo bi bilo slišali, kateri trenutek tega županovanja vam je bil najlepšL - Ne morem reči, da je bil en sam. Bilo je veliko zelo lepih trenutkov pa tudi takšnih manj lepih, žalostnih in takšnih, ki te razjezijo. Tako pestrega leta kot sem ga preživela v tem času pa v življenju še nisem imela in lahko rečem, da je bilo izjemno bogato in da sem, kljub temu, da je Izola majhna, spoznala kup ljudi, ki jih drugače veijetno nikoli ne bi. Predvsem sem spoznala veliko prijetnih in dobrih ljudi in to mi je utrdilo tisto življensko prepričanje, da je okrog nas veliko več dobrih kot slabih ljudi. - Je kakšna stvar na katero ste posebej ponosni? - Mislim, da sem predvsem ponosna na to, da smo uspeli na tekoče spraviti veliko večino stvari v zvezi s sprejemanjem odlokov. Ponosna pa sem tudi na to, da mi predvsem ljudje, ki opazujejo Izolo od zunaj, pravijo, da se o nas piše in sliši samo dobro in da imamo v njihovih očeh nekakšen prijeten, pozitivni predznak. To je seveda pomembno tudi za doseganje našega boljšega medsebojnega sodelovanja in razumevanja. - Če so župani gospodarji so županje gospodinje občine. Ste zadovoljni z redom, ki ste ga naredili v občinskih službah? - Občutek imam, da če pride voditi takšno hišo nekdo, ki mu ni žal prostega časa in želi za seboj pustiti opazne sledove, da to vpliva tudi na njegovo okolico. Zdi se mi, da je ta moj delovni zagon vplival tudi na sodelavce in tudi po besedah zunanjih ljudi je vzdušje in delavnost občinskih uslužbencev kar na ravni. Je pač tako, da če vidimo predpostavljenega ki dela zares veliko tudi mi poprimemo bolj kot nam je morda v navadi. - Zdaj je čas dopustov in praznikov pa me zanima, kdaj ste prišli v službo in kdaj boste odšli domov? - Prišla sem ob pol šestih, okrog petih bom morda na kratko skočila domov, potem pa imam sprejem za vodje ekip Evrofesta in nato bomo vsi skupaj na koncertu Klezmatics, tako da bom okrog polnoči veijetno doma. - Na občinskem svetu včasih povzdignete glas, vendar se zdi, da je vendarle čutiti nekakšen skupni interes za dobro Izole pri vseh političnih partnerjih in tekmecih. - Moram reči, da sem pričakovala težje čase, posebej zdaj, ko se bližamo lokalnim volitvam, vendar se mi zdi, da občinski svet deluje kar dobro, problematično pa je predvsem delo v komisijah in odborih, ki jim počasi zmanjkuje delovnega elana in so velikokrat nesklepčne. Seveda brez klasičnih političnih ravnanj ne gre, opozicija mora pokazati daje prisotna in skuša otežiti delo takoimenovani poziciji, ki je pravzaprav niti ni. Mislim pa, da so vsi svetniki, tudi tisti iz opozicije, že ugotovili, da ne želim nikomur dajati posebne prednosti ampak da mi je prednostna le Izola in njeni občani, zato največkrat ne nasprotujejo prdlogom, ki jih pripravljam, ne kot članica stranke ampak kot županja te občine. - Sreda je dan županjinih odprtih vrat Koliko občanov pride tako k vam? - Zdaj smo načrtno nekoliko zmanjšali število teh obiskov, ker ni možno obvladati toliko stvari. Vsako sredo jih pride od deset do dvanajst, le danes bo malo manj, ker imamo vse te obveznosti. - Ljudje se jezijo zaradi popravljanja dveh pomembnih izolskih cest Kaj se bo zgodilo z njima? - Prešenova naj bi bila enosmerna, razmisliti pa bi veljalo tudi o tem, da bi ostala povsem zaprta, ko bo Dantejeva dokončana. Končali naj bi jo nekje naslednji teden. Dovoljenje je bilo podaljšano do 20. julija vendar upam, da bo prej končana. - Ena največjih prihajajočih investicij je čistilna naprava? - Mislim, da bomo nanjo čakali vsaj še tri do štiri leta, vendar ne več, saj se bomo brez nje ustavili v vsakršnem razvoju. To je objekt, ki ni vezan le na naše finančne zmožnosti in bo gradnja zagotovo več pok 50 odstotkov vezana na tuja nepovratna sredstva, zato je rok štirih let kar realen. - Ljudje sprašujejo, kako bo s socialnimi in neprofitnimi stanovanji? - Nekdanja solidarna stanovanja so zdaj razdeljena na socialna in neprofitna stanovanja in socialna bomo razpisali, ker jih ni treba imeti na zalogi. Razpis bo izšel jeseni zato, da dobimo kompletno listo prosilcev, saj smo dobili nekaj novih prosilcev. Z ustanovitvijo sklada pa bomo kandidirali za sredstva republiškega stanovanjskega sklada in verjetno zgradili en stolpič v Livadah, kjer naj bi bilo od 10 do 20 stanovanj. Seveda bo izšel razpis tudi za ta stanovanja za katere se plačuje polna stanarina brez dobička, medtem ko je v socialnih stanovanjih najemnina lahko subvencionirana. - Parkiranje je tradicionalno problematično, ljudi pa je še presenetila študija po kateri ne bi bilo smiselno graditi garažno hišo v Jagodju. - To študijo bomo morali mi še enkrat prediskutirati. Mislim, da je izdelovalec študije zaradi finančnih razlogov razmišljal o tem, da bi bilo treba parkirišča graditi na površini. Mi na Obali pa imamo zelo varčen odnos do okolja in menimo, da je treba graditi parkiriščav nadstropjih, kar je sicer dražje a je dolgoročno racionalno. O tem, da parkirnih hiš ne bi gradili torej ne moremo graditi, kako bomo to rešili pa je treba seveda še doreči. Glede Livad pa lahko povem, da se bomo jeseni lotili spodnjega parkirišča, ki je dostopno s Partizanske ceste in na katerem bo okoli 150 parkirnih mest. - Jeseni so lokalne volitve na katerih boste verjetno kandidirala. Katera stranka vas bo predlagala? - Kandidatka bom zagotovo, čigava kandidatka bom pa ne vem, saj to prepuščam kolegom v združeni listi, LDS-u, DeSUSu, ZZP-ju, saj mislim, da lahko računam na njihovo sodelovanje. Upam, da lahko računam tudi na Istrski demokratski zbor, čeprav je bila izjava predsednika Gregoriča nekoliko drugačna in me je presenetila, saj se mi zdi, d je bilo moje sodelovanje z njimi korektno in bi bilo dobro sodelovati še naprej. Predvsem pa bi rada dosegla eno: Naj se ve, daje Breda Pečan pripadnica leve opcije in trenutno član ZLSD. Če ne bi bila članica ZLSD ne bi bila članica nobene stranke, saj sem človek načel. Še najbližje bi mi bila nekako Zveza za Primorsko, vendar mislim, da če bi izstopila iz ZLSD ne bi iskala druge stranke, ker to nima nobene stranke. Ljudje v Izoli vedo, da sem levičarka in od tega niti ne morem, niti nimam možnosti pobegniti. Tega me ni sram ampak sem ponosna na to. Ali me bodo kandidirale tudi druge stranke ali bom neodvisni kandidat, to še ne pomeni, da bom zamenjala svojo barvo. Izolani vedo, da sem enaka s tistimi ki so iz moje kot s tistimi ki so iz drugih strank. Moje politično prepričanje z županovanjem nima nobene zveze. KAR O IZOLI MORDA NE VEMO O Izoli sicer vemo vse, vendar nas vsakokrat presenetijo podatki, ki jih zbere ta ali ona inštitucija ali posameznik. Igor Franca, direktor GIZ za turizem je ob študiju na visoki šoli za managment v Portorožu izdelal seminarsko nalogo o izolskem turizmu in o Izoli nasploh. Iz naloge povzemamo nekaj zanimivejših podatkov, ki jih je avtor zbral v letu 1996 in 1997. Predstavitev TGZ Pogodbo o ustanovitvi gospodarskega interesnega združenja TGZ Izola -Turistično gospodarsko združenje Izola g.i.z. je podpisalo enajst ustanoviteljev 13.04.1995, združenje je bilo vpisano v sodni register okrožnega sodišča v Kopru z dne 01.07.1996. Na 21. seji dne 09.04.1997 je občinski svet občine Izola sprejel sklep, da pristopi k pogodbi tudi občina Izola. Ustanovitelji Dosedanji način načrtovanja razvoja in priprava projektov ni bil dovolj usklajen med posameznimi subjekti. Do tega spoznanja so prišla tudi podjetja in organizacije, ki delujejo na območju Izole in so ustanoviteljice GTZ : Simonov zaliv d.d., HTP Belveder d.o.o., Hotel Delfin ZDUS d.o.o., Stavbenik-gostinstvo d.o.o., Marinvest d.o.o., Srednja gostinska in turistična šola Izola, CIRT-center za izobraževanje in razvoj v turizmu d.o.o., Adriatik d.d., TA Bele skale d.o.o., Turist Service Belveder d.o.o., Radio Moije d.o.o. in Občina Izola. Upravljanje Naj višji organ je skupščina združenja, ki jo sestavljajo vsi člani združenja. Člani združenja imajo posamične glasove v odvisnosti od vplačane članarine in drugih sredstev, tako da imajo za vsakih 10.000,00 SIT po en glas. Združenje ima upravni odbor in ga sestavlja sedem članov, ki jih imenuje skupščina združenja za mandat štirih let, pri čemer so štiri člani imenovani iz gospodarskih družb v gostinstvu in turizmu, dva člana iz občine Izola in po en član iz Obrtne zbornice. Dejavnosti TGZ Dejavnosti združenja so : pospeševanje turistične dejavnosti, načrtuje in izvaja marketinške in informacijsko-promocijske dejavnosti, organizira in izvaja informacijsko dejavnost in stike z javnostjo,spremlja in analizira podatke o turističnem prometu, skrbi za celostno podobo turizma Izole, založništvo, tiskarstvo, storitve potovalnih agencij; s turizmom povezane dejavnosti, raziskovanje trga in javnega mnenja, podjetniško in poslovno svetovanje (stiki z javnostjo in komuniciranje), ekonomsko propagiranje, propagandno fotografiranje, prirejanje razstav, sejmov, in kongresov, Demografski procesi, prebivalstvo Po zadnjih podatkih ima Izola 14.329 prebivalcev od tega jih živi v mestu 12.500 (87,3° o) in 1829 (12.7%) na podeželju. V občini živijo tudi pripadniki italijanske ipanšine in jih je 563 (4.1%). Iz tabele je razvidno daje občina Izola zelo gosto poseljena v primerjavi z regijo oz. državo, kar je razvidno iz tabele. Izobraženost in zaposlenost Izobrazbena struktura je v mestu zelo slaba saj je z nedokončano in končano OŠ kar 44,4% prebivalstva in to je dosti slabše od državnega povprečja. Tudi z višjo oz. visoko izobrazbo jih je zelo malo, kar lahko pomeni zelo veliko oviro pri prestruktu-riranju gospodarstva. Od leta 1989 do 1992 je šlo več večjih podjetij v stečaj in to se odraža tudi v veliki brezposelnosti.V začetku devedesetih seje začelo prestrukturiranje občine iz pretežno industrijske v turistično in storitveno dejavnost. Tako se že opaže trend padanja nezaposlenih iz 22% 1.92 na 18,4% konec 1.96. Gospodarska in družbena razvitost V začetku devedesetih let je šlo največ tradicijonalne industrije, ki je zaposlovala večino občanov v stečaj (Mehano, Oprema, Ladjedelnica, Gabiano...). V tabeli 4 imamo število delujočih podjetij v občini, kar pa ne odraža dejanske moči posamezne panoge. Gostinske in restavracijske zmogljivosti Ponudba jedi in pijač v najrazličnejših gostinskih obratov sodi v okvir osnovne turistične ponudbe, ki velja predvsem za kulinariko, ki je osrednji motiv turističnega obiska posebej iz bližnjih trgov. Kakovost storitev, ki je primerna za trženje, dosegajo le nekatire gostilne in restavracije. Nastanitvene zmogljivosti V občini je 1100 ali 35% stalnih ležišč in 2041 ali 65%, ki se trži samo v poletni sezoni. Po statističnih podatkih 1995 je bilo torej v Izoli 3141 ležišč ali 15,5% vseh ležišč na obali, 13% vseh ležišč na Primorskem in 4,2% vseh turističnih ležišč v Slove-niji Pristanišča,marine V občini je turistična marina z 660 privezi, je še v fazi gradnje in lahko trenutno ponudi le 330 kvalitetnih privezov, 330 pa nedokončanih z nižjim standardom. Občina ima še 200 komunalnih privezov in planiranih še 300 komunalnih privezov do 1.2000. V poletni sezoni (maj-oktober) je odprt turistični mejni prehod, HOTEL MARINA Veliki trg 11, Izola, tel. 066/ 645 325, fax. 066/ 648 504 Doma smo v Izoli. Naj bo ta praznik, praznik vseh njenih ljudi. HOTEL BELVEDERE Dobrava la, Izola, tel. 066/ 605 100, fax. 066/ 645 583 REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBBLICA Dl SLOVENIA UPRAVNA ENOTA IZOLA UNIT AMMINISTRATIVA ISOLA Upravna enota Izola čestita vsem občankam in občanom ob 11. juliju, izolskem občinskem prazniku. Načelnik Branko Andrejašič dipl.jur. L'Unita amministrativa Isola porge gli auguri a tutti i cittadini in occasione deli'11 luglio, festa del Comune di Isola. Capounitž Branko Andrejašič, laureato in legge Mnogi nam pravijo, da znamo vse bolje skrbeti za to našo Izolo. Pohvalijo čiste ulice, pravijo, da znamo biti dovolj tihi s smetnjaki in kontejnerji, da mesto ne smrdi po odpadkih, da so parki pokpšeni in cvetličnjaki zasajeni. Pravijo tudi, da znamo delati in da smo urejen kolektiv. Vse to je morda res, vendar so tudi ljudje, ki še vedno najdejo napake v našem delu in tudi sami vemo, da še ni vse tako kot bi moralo biti. S preselitvijo v industrijsko cono smo našo dejavnost odmaknili od oči turistov in gostov našega mesta, zdaj pa moramo doseči, da bodo naše storitve še kvalitetnejše, da bodo plaže čiste in urejene, sprehajališča z dovolj smetnjaki in otroška igrišča takšna, da bodo matere brez strahu spustile otroke z naročja. Smo javno podjetje v lasti občine Izola in zato je to še posebej tudi naš praznik. Z veseljem sodelujemo v pripravi vseh prireditev v našem mestu, pomagamo z znanjem in tehnologijo in verjamemo, da z vašo pomočjo iz tega mesta in iz te občine lahko naredimo mali Pariz. Saj tako menda pravijo tej naši Izoli, mestu z nasmehom. Kolektiv JP Komunala Izola " Izola Prenovljeni objekt na Trgu republike Smo podjetje za upravljanje, vzdrževanje in čiščenje stanovanjskih in poslovnih objektov. Svoja stanovanja in lokale nam tudi v Izoli zaupa veliko stanovalcev in podjetnikov. Uspešno prenavljamo dotrajane objekte: starim stavbam damo novo preobleko, mestu primeren videz, krajanom pa boljše počutje v polepšani Izoli. Čestitamo za praznik! | Ns! if.Vi:) t-:. - Nj) SERVISNE STORITVE DOO, KOPER Enota Izola - tel.: 647 646, 647 - 651 IZOLANIO IZOLI IN O SEBI Poletje pogosto prinese v Izolo tiste ljudi, ki so tu preživeli svoje otroštvo, potem pa jih je življenje iz tega ali onega razloga popeljalo v svet. Eden teh je tudi Nino - Toni Pesaro, kije rodno Izolo zapustil leta 1951, kot trinajstletni fantič, skupaj z številnimi rojaki italijanskega rodu, ki jih je tedanja situacija odpljusknila v Italijo in širom po svetu. O Toniju smo v Mandraču že pisali aprila, ko smo objavili reporažo Mira Kralja, ki gaje obiskal v Braziliji, na otoku liha Grande, kjer je zadnja leta doma. Sedaj pa je Toni Miru vrnil obisk, hkrati pa izpolnil željo svoji ženi, Brazilki, ki sije želela videti kraj, kjer je rojen. Toni ni nikakršen nostalgik, preteklost pušča preteklosti, življenje pa zna zajemati s polno žlico. »Živiš samo enkrat,« pravi in pove, da je Brazilijo odkril pred petimi leti, se odločil za predčasno upokojitev in si ustvaril novo življenje na južni polobli. Prej je živel v Ženevi, kjer je bil zaposlen v CERN-u, slavnem inštituru za nuklearno fiziko. » V Trstu sem se izšolal za elektrotehnika, nato pa sem odšel v Nemčijo, kjer sem bil na natečaju izbran za delo v ekipi poznejšega nobelovca Carla Rubbie. Tako sem prišel v Ženevo, se poročil in rodila sta se mi dva sinova. Kot vsi srečni zakoni, se je tudi moj kmalu končal z ločitvijo, » hudomušno doda. » Pred petimi leti me tako ni nič vezalo, izbral sem Brazilijo. Imam penzijo, nekaj prihrankov, lahko dobro živim, sem si rekel. Sinovav sta oba diplomirala, lahko grem. Še vedno imam hišo v Franciji, kakšen mesec na leto preživim tam. Sem kot ptica selivka.« Sicer pa danes oba Tonijeva sinova živita v Braziliji, kjer se ukvarjata s turizmom. . »Nekajkrat sta me obiskala v Braziliji, potem pa sta tam kar ostala in se ne želita vrniti v Evropo. Brazilija je namreč čudovita dežela, tam se lahko odlično živi. Posebej to velja za mlade, šolane ljudi s poklicem, z univerzitetno diplomo. Veliko je dobrih strani, sonce, ljudje so bolj veseli, četudi revnejši od nas. Zato bi tudi mladim v Sloveniji, tu v Izoli priporočil naj čimveč potujejo, spoznavajo nove kraje in ljudi, nove ideje in s tem spoznavajo samega sebe.« Za Tonija je Izola nekakšno gnezdo, v katerega se vedno rad vrača, kot lastovka, ki ne pozabi kraja kjer se je rodila. Tu ima tudi sorodnike, sestro in njeno družino. » Izola se je spremenila in sicer na bolje. Gradi se veliko novega, je simpatična in prijazna. « meni. »Turizem je po mojem priložnost za Izolo. Recimo Marina, čeprav jo nekateri kritizirajo, pomeni pomembno popestritev. Turizem tudi zagotavlja delo, hkrati pa omogoča tudi tistim, ki živijo tu in morda nimajo toliko možnosti za potovanja, da prihajajo v stik z ljudmi z raznih delov sveta, kar zagotovo vpliva na potrebno širino mišljenja,« razglablja Toni, ki načrtuje okolju prijazno turistično ponudbo tudi na svojem posestvu s peščeno plažo na otoku liha Grande, ki se nahaja okoli 80 kilometrov južno od Ria de Janeira. » Otok seje začel turistično razvijati v zadnjem času, prej je bil tu zapor. Okrog tisoč petsto prebivalcev se sedaj ukvarja pretežno s turizmom, vendar še nimajo ustrezne turistične miselnosti. Včasih, kot da bi gosta obravnavali kot zapornika: tu spi, tu jej.. Sicer pa ima otok izredne možnosti, ima lastno pitno vodo, čudovite plaže, primerne za deskarje, jadranje, na otoku ni cest, ni avtomobilov, pravi raj za ljubitelje nedotaknjene narave. Zaenkrat so gostje predvsem Brazilci iz bližnjega Ria, videl pa sem , da je nastajajoče turistično združenje pripravilo tudi stran na Internetu, kar kaže tudi na odpiranje v svet. No, že nekajkrat sem rekel, o tem smo govorili tudi z Mirom, da bi bilo lepo, če bi se naša brazilska Isola Grande in Izola na nak način povezali, pobratili, da bi prišlo do izmenjav znanja in izkušenj na področju turizma, predvsem med mladimi. Sploh pa je Brazilija država, ki nudi velike možnosti za gospodarsko sodelovanje za vso Slovenijo. Predvsem mladi bi morali te možnosti izkoristiti.« Vsekakor pa bi se po njegovem morala Izola še bolj odpreti v svet, ne le skozi turizem, temveč tudi kulturno in intelektualno, znati sprejeti ljudi, ki so drugačni. »Morda ji manjka tistega kar je bilo nekoč, ko so se ljudje med seboj poznali, manjka ji več tistega obmorskega, mornarskega duha. Ljudje, ki so se po vojni priselili s celine tega pač niso imeli, to sta že od nekdaj dva različna duhovna svetova. To ni nič slabega, tako pač je. Vendar mislim, da ima Izola vse možnosti, da to obmorski način mišljenja spet najde. Po mojem je najvažnejša odprtost, sprejemanje drugačnosti, veselje. To velja ne le za Slovenijo, temveč tudi za Francijo, ki jo poznam, da ne govorimo o Švici. V Evropi se ne poje več, poje se le ob kozarcu , ljudje kaj zapojejo, ko so malce opiti, ampak življenje ni to. Za veselje nista potrebna alkohol in droge. » Tonijeva žena Sirlea je tokrat prvič v Evropi. Sicer diplomirana pedagoginja namerava jeseni na njuni plaži odpreti majhno preprosto restavracijo. » Miro mi je v Braziliji govoril o čevapčičih in v Izoli naju je že prvi dan povabil k Dorotu pod kostanje in bila sem navdušena. Tja smo šli tri dni zapored. Pozanimala sem se za recept in na jedilniku moje restavracije bodo zagotovo tudi čevapčiči,« smeje pripoveduje. »Tako v Franciji, kot v Izoli pa opažam, daje v ljudeh malo veselja do življenja. Na prvo mesto postavljajo delo, nato šele pride življenje. Tudi pri nas se dela, vendar so na prvem mestu življenske radosti.« Potem se Toni znova prepusti razmišljanju o tem, kakšne vezi bi lahko vzpostavili med njegovima Uho in Isolo. » Lahko bi organizirali izmenjave med mladimi Brazilci, ki bi tu obiskovali tečaje slovenščine, italijanščine, v Braziliji pa bi se mladi iz Izole lahko učili portugalsko. Ali pa bi ustanovili nekakšno ženitno posredovalnico. V Braziliji je žensk veliko več kot moških, npr. samo v državi Minas Gerais pride 17 žensk na enega moškega. Kar se tega tiče je Brazilija za moške prava skušnjava. En tak primer, za katerega vem, je ko je Fiat poslal začasno delat v Brazilijo trideset tehnikov, od katerih se jih je na koncu le pet vrnilo v Italijo. Ostalih petindvajset je razdrlo zakone in ostalo tam dol. Ja, tem skušnjavam seje tam težko izogniti.« Na nedavnem posvetovanju o strategiji razvoja turizma je nekaj zanimivih idej o prihodnjem razvoju Izole kot turističnega mesta natrosil tudi Vojko Vojvoda, sicer po poklicu ekonomist, zaposlen v Delamarisu. Zato smo ga povprašali, kako si predstavlja turistično Izolo v prihodnjih letih. Takole pravi: »Možnost za razvoj Izole je videti predvsem na področju turizma in spremljevalnih storitvenih in trgovskih dejavnosti. Izola ima danes problem trgovske ponudbe. Ljudje hodijo po nakupih v Koper. Ljubljanska in Koprska ulica, kljub temu, da sta bili lepo obnovljeni, nista zaživeli. Menim, da niso problem ne najemnine, ne karkoli drugega, osnovna težava je v tem, da je ponudba je premajhna, da bi ljudje tod kupovali. To pomanjkanje ponudbe pa je po mojem mnenju povezano s tem, da je v Izoli pravzaprav premalo ljudi, ki bi tu kupovali. Potrebno bi bilo torej povečati število ljudi v Izoli, kar pa bi najbolje dosegli s tem, da se poveča število turistov. Če povečamo število ležišč s 4000 na 8000 in jih zapolnimo skozi vse leto, prištejemo še obstoječih 12.000 prebivalcev imamo tu 20.000 ljudi. Obstoječe kapacitete trgovin bi tako najbrž postale premajhne, kar bi samo od sebe povzročilo večjo ponudbo. Da bomo imeli goste skozi vse leto pa moramo razvijati takšno vrsto turizma, ki bi to omogočal. Ta bi zagotavljal tudi delovna mesta. Možnosti za podaljšanje sezone v Izoli vsekakor so. Lep primer je hotel Delfin, ki je zaseden vso sezono. Med drugim bi to lahko dosegli s primemo ponudbo bazenov, ki bi bili uporabni tudi v terapevtske namene. Ena možnost se že kaže pri kamnolomu, kjer bi lahko imeli pokrite bazene ali pa bi jih dogrevali na sončno energijo, s čimer bi tudi lahko podaljšali sezono. Na to področje bi poleg gostov iz apartmajskega naselja gravitirali tudi gostje sobodajalcev iz Jagodja, zato se slednji tega naselja ne bi smeli bati. Po drugi strani pa se moramo zavedati, da samo kopanje, tako v morju ali bazenih ni tisto, po čemer bi gost prvenstveno pri nas povpraševal in to lahko velja za vso obalo. Gost si poleg sonca želi tudi zabave in za to bi bilo po mojem primemo območje pri Argu, kjer bi lahko zgradili naselje v stilu istrske vasi, z osrednjim trgom, zbirališčem, z lokalčki, trgovincami, galerijami in veliko možnostmi zabave. Na območju Delamarisa pa bi zgradili terme, saj so vrtanja že pred časom pokazala, da topla voda je. Tu bi lahko imeli bazen, kjer bi se lahko na prostem kopali 12 mesecev, kot je to npr. v Čatežu, terme so povezane tudi s športnim turizmom, ki bi tam lahko koristili terapevtske storitve. Jasno je, daje naša klima zelo primerna tudi za zimske priprave športnikov, pri čemer bi se dalo izkoristiti že obstoječe objekte, stadion, telovadnice, dvorane, dograditi pokrita teniška igrišča in podobno. Tu so še vodni športi. Seveda je tu še podeželje in možnosti ki jih ponuja: jahanje, kolesarjenje, ponudba kmetij, vinskih kleti... Ne smemo pozabiti tudi kulturne ponudbe in po mojem Izola rabi lep odprt amfiteater, morda v Simonovem zalivu, ob arheološkem nahajališču. To bi bilo potrebno primemo urediti, prav tako pa tudi ribiški muzej. Pa še galerije, slikarske kolonije... Tega je še veliko. Kakorkoli že, če govorimo o turističnem mestu, mora imeti to vsaj še enkrat večje število gostov kot je prebivalcev, to je v svetu znano. Temu v Izoli danes ni tako in to moramo doseči. Za to je potrebno dovolj ležišč, pri čemer so nekatera že načrtovana, kot npr. kamnolom, apartmaji v Simonovem zalivu, Amfora, Belvedere, nekatera pa bi bilo možno še pridobiti kot npr. Argo, terme na območju Delamarisa, širilo se bo tudi Jagodje in še kje. Vsekakor je prihodnost našega mesta predvsem v turizmu, tu so delovna mesta in ko bo 30 do 40 odstotkov prebivalcev posredno in neposredno živelo od turizma, se bo tudi mentaliteta ljudi prilagodila turistični miselnosti. Namreč, povsod po svetu, kjer je turizem razvit, živijo bogati ljudje.« Katja Dellore je 18 letna dijakinja 4.1etnika Gimnazije A.Semd v Portorožu. Kot nam je povedala, so njeni predniki v Izoli že nekaj rodov nazaj, zato lahko rečemo, daje res prava Izolanka. Tudi njo smo povprašali kakšno mesto si želi na prehodu v naslednje tisočletje in kaj ji je v Izoli danes všeč ter kaj jo moti. »Izola ni napačno mesto, mi je všeč. Je sicer bolj majhna, skromna, vendar lepa. Edino to me moti, da je morje zelo umazano in zdi se mi, da Izolani nasploh ne skrbijo dovolj za čistočo. Zato si želim, da bi bilo leta 2000 mesto bolj čisto, negovano, da bi bile hiše bolj urejene, da ne bi z njih odpadal omet in podobno. V Izoli mi je všeč ta ribiška tradicija, saj so tu ribiči že pred stoletji lovili ribe in danes se mi zdi, da se vidi, da ta tradicija še zdaj drži. Vsekakor se mora še IZOLANIO IZOLI IN O SEBI Pa še to bi želela, da bi na začetku prihodnjega tisočletja v Izoli imeli zavetišče za živali, saj po ulicah videvam mačke in pse brez gospodarja, ki jih mularija preganja. Zelo rada imam živali, doma imam štiri mačke in dva psa, zato sem na te stvari bolj občutljiva. Tudi bi lahko mladim Izolanom mojih let in mlajšim na nek način povedali, jih stimulirali v smeri, da je treba živalim pomagati in ne trpinčiti jih.« Tudi Katja bi rade volje sodelovala pri takšni iniciativi. » Seveda, saj je zaenkrat zavetišče le v Kopru. Vsekakor bi bila zelo vesela in ponosna na Izolo, če bi to naredila.« Zanimalo nas je še, če namerava po zaključku študija ostati v Izoli in si tu urediti življenje. »To pa ni odvisno od Izole, temveč od mene, mojega karakterja. Mislim, da ne bi živela v Izoli, ker si želim, da bi šla nekam stran živet, nekam v naravo, kjer bi lahko imela svoje živali in skrbela zanje. Lahko pa se tudi zgodi, da bom kasneje živela v Izoli, saj ni napačno mestece.« Po njenem pa za mlade ni najbolje poskrbljeno. »Morda manjka kakšen klub, zbirališče. Za določene kroge mladih je npr. Gavioli, Ml-klub, vendar pa manjka še kaj tudi za tiste mlade z drugačnimi interesi.« »V Izoli sem že dolgo, ampak komaj zadnje leto sem jo nekako vzela za svojo,« nam je zaupala Nerina Bonassin Battelli iz Livad, sicer psihologinja na OŠ Dante AlighierL » V ta prostor sem se priselila po diplomi, najprej pa sem živela v Piranu. Ne glede na da to so tudi tam ljudje od vsepovsod, tako kot tu v Izoli , sem čutila, da mesto diha. Tu v Izoli se mi je zdelo, da je vse nekako razpršeno, da mesto nima duše. Ko smo pred dobrim letom iskali novo stanovanje je bil moj cilj , da se ponovno preselim v Piran. Naj povem, da sta hčerki že od malega v Izoli in mesto čutita kot svoje, sta navezani na mesto, kar me je tudi malce zadrževalo. Piran seje danes spremenil, je preveč zaprt, zato sem si premislila. Končno so nam pred letom dni ponudili stanovanje v Livadah. Sama sem imela v glavi idejo, da v Livade pa nikdar, daje tam še hujše kot v starem mestu, ampak, ko sem vstopila v to stanovanje se mi je zazdelo, da je pravo, tako smo sedaj že leto dni v Livadah in moram reči, da mi je tam vsak dan lepše in tudi Izolo čutim čisto drugače. Vedno bolj mi je všeč in mislim, da se iz Izole ne bom več preselila. Kar zdaj čutim, daje spremenjeno je ta poletni utrip, riva, glasba na Manziolijevem trgu, mislim, da je čudovito. Če hodiš pogosto morda malce predrago. Večkrat sem šla tja s prijateljicami, ki niso iz Izole in so bile navdušene. Z otroci gremo večkrat na končne izlete z barko po našem moiju, in včasih se mi zazdi, da je tudi v morju okoli mesta nekaj izolskega. Morda mestu manjka nek osrednji trg, neko osrednje zbirališče, kjer bi se ljudje spontano zbirali. To mi je prišlo na misel, ko sem bila pred dnevi v Piranu in je bilo na Tartinijevem trgu živo še ob 11. uri zvečer - otroci so se igrali, odrasli posedali v bližini ali se sprehajali. Izola ima sicer svoje sprehajališče, vendar se mi zdi, da ji manjka osrednji mestni trg.« LJUBLJANČANI V LJUBLJANSKI To poletje bo v naslovu imenovana inštitucija pripravila štiri gostovanja priznanih umetnikov klasične glasbe, za začetek pa so nastopili člani Big Band orkestra RTV Slovenija. Znani glasbeni orkester, ki ga vodi dirigent Alojz Krajnčar je s solisti in pevko Alenko Godec v staro mestno jedro prinesel nekaj metropolitanskega svetovljanstva. Čeprav so imeli na programu v glavnem standardne uspešnice filmske glasbe so številni poslušalci z navdušenjem sledili njihovemu nastopu in si po slabi uri koncertiranja prislužili še dva bisa, ki sojih rutinirani glasbeniki izvedli dovolj navdušujoče, da so si prislužili aklamacijo prisotnih. Čeprav je bilo videti, da člani orkestra niso začetniki in jim koncert sam po sebi ne pomeni posebno doživetje, so se znali zabavati in del tega veselja se je prenesel tudi na občinstvo, ki se je posebej razveselilo skladb iz filma Cabaret, seveda pa ni šlo niti brez že zimzelene My heart will go on iz filma Titanic. Prizorišče na stičišču Ljubljanske in Koprske ulice je bilo prijetno urejeno in okrašeno z baklami in svečami, tako daje bila intimnost občinstva zagotovljena, nekaj reflektorjev pa je ulico spremenilo v pravo mediteransko središče. Naslednji koncert v okviru Imago Slovenia, ki se bo zgodil na prizorišču na Lonki, bo v nedeljo, 12. julija z začetkom ob 20.00, nastopil pa bo studio tolkal. V avgustu boste sledila še dva koncerta: Trio Lorene (najverjetneje v cerkvi Marije Alietske) in orkester iz Snt. Petersburga. Emilija in Emil Grbec sta oba doma v Kortah. Vzela sta se kmalu po vojni, in se naselila v Kopm, kjer sta najlepša leta preživela v hišniškem stanovanju poleg italijanske šole. » Se sedaj me mnogi takratni učenci šolarji pozdravljajo. »Nekateri so v tisto šolo hodili od 1 .razreda osnovne šole, do konca gimnazije in sem jih imela kot za svoje. Enkrat je bilo: Milka, imate škarje, drugič sukanec, špaga.... Veste, ko sem prišla v Koper, so mi rekli: Tu smo zdaj Slovenci, ne boš več Emilia, ma Milka.« se z nasmehom spominja Milka. »Včasih je bilo drugače, je b'lo treba marširat kur so tli starši,« doda v sočnem kortežanskem narečju. »Se kot dekle sem šla delat v fabriko, v Arrigoni. Tam sem bila do leta 1948, ko so stroje odpeljali na Reko. Potem sem šla na tečaj in kasneje v Koper. Po tridesetih letih pa smo se vrnili v Korte. Tu sedaj živijo tudi najini otroci z družinami. Smo vsak na svojem, ampak na razdalji 500 metrov,« pripoveduje in s ponosom pokaže fotografijo njenih šestih vnučkov. Pogovor nanese na življenje v Kortah in Emil naravnost pove, da se mu zdi, da je podeželje še vedno precej pozabljeno. »Recimo naše ceste, še posebno tiste proti Luciji so precej slabe. Vem, da je to druga občina, ampak bi se naši tudi lahko zmenili, da asfaltirajo še tisti košček ceste.« »Gor na vas prihaja živet dosti foreštov in bi bilo lepo, če bi malo bolj se prilagodili našim navadam, da bi malo bolj sprejeli našo kulturo, naše običaje. Sedaj velikokrat zgleda, kot, da jih ni. Tako takrat, ko je treba recimo popravljat ceste, kot ob prireditvah in podobno. Zdi se mi, da se premalo vključujejo v vaško življenje. To predvsem, kar se tiče stare vasi, v okolici so namreč predvsem domačini, ki so svoje hiše v stari vasi v glavnem prodali, « razmišlja Emilija. » Dečki, kot jim pravite v Mandraču, k nam sploh ne pridejo, razen če se kaj zgodi, kakšen vlom ali podobno,« ugotavlja Emil. » Še včasih, ko je bilo dol štiri, pet karabinjerjev, so prihajali bolj pogosto sem gor. Tudi tu imamo hrupne motoriste in prekrškaije, ampak policistov pa ne vidimo skoraj nikoli. Pa še ena stvar je, ki me moti,« pripoveduje Emil brez dlake na jeziku,« ko sem pred dvajsetimi leti gradil to hišo je bilo precej strogo. Jih je prišlo kakih sedem dol iz občine in so povedali, da moram graditi tako in tako, da mora biti hiša zgrajena v primorskem stilu. Danes pa marskikdo gradi zelo po svoje, prav nič v primorskem stilu. Mislim, da bi morali to kontrolo dosti bolj poostriti.« Sicer pa Grbčeva preživljata svoja upokojenska leta mimo in zadovoljno. Obdelujeta nekaj njiv, Emilija pa rada zamesi domači kruh in druge dobrote od tič'ce do kruha koncariga (sladkega kruha), tako, da je v domači shrambi vedno kaj dobrega za pod zob. To dobro vedo tudi njuni vnučki.. Sobota zvečer pa je rezervirana za ples v hotelu Riviera, kjer rada zaplešeta stari istrski ples »šaltin«. »Gre za stari istrski ples podoben polki, ki so ga plesali že naši nonoti. Danes ni več veliko parov, ki bi ga znali zaplesati. Primorski fantje so naju pred časom povabili v Maribor, kjer sva zaplesala šaltin, « razlaga Emilija, ki je že pred časom razmišljala o tem, da bi ta ples naučila še koga. »Če bi se zbrala skupinica interesentov, sva takoj pripravljena imeti plesne vaje, dokler sva še dovolj pri močeh, saj je za šaltin treba imet dobre noge,« pravi Emilija, ki je včeraj, v sredo, 8.julija, praznovala 71.rojstni dan. Iskreno ji čestitamo tudi mi z Mandrača in želimo še dosti »šaltinov«. Srečen je, kdor ima srečo. (p—-e) (Simonovi! zaliv HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE SIMONOV ZALIV Morova 6a, Izola, tel.: 066/ 463 100, fax: 066/ 648 402 Izolani imamo to srečo, da živimo v lepem mestu in v vsak dan bolj urejeni občini. Ob občinskem prazniku vsem čestitamo z željo, da bi bili veseli vsega, kar smo doslej lepega in dobrega ustvarili, ter da nam želja po še boljšem ne bi nikoli zmanjkalo. Dokler bo tako nas tudi sreča ne bo zapustila. In če bo samo za trenutek popustila bomo mi iz Triglava dovolj blizu, da ponudimo roko pomoči. m /CAR NAREDIMO, naredimo z Mt&m NA NANESETE- fZDlANE fN TfETE OD DRUGOD. TNOf 03 LETOŠNJEM PRAZNIM JETA/C0. PR/DfTE /N PREPRIČAJTE ŠE/ /mmČEST/TAMD 08 PRAZmet NAŠEOBČm/ 6000 KOPER, Pristaniška 8 tel.: 454-100, fax: 37-788 PREDSTAVNIŠTVO IZOLA Sončno nabrežje 4 Tel.: 645 248, Fax.: 645 248 Tjradicija od leta 1819 Izola, prisrčno ribiško mesto na slovenski obali, nekdanji otoček, se ponaša z bogato ribiško tradicijo. Ribištvo je pomembna panoga slovenskega gospodarstva. S tem pojmom je tesno povezano tudi ime DELAMARIS IZOLA, saj je to edino podjetje v Sloveniji, ki se ukvarja z morskim ribištvom. Delamaris je s svojimi kvalitetnimi izdelki ribjih pločevink prisoten na skoraj vseh svetovnih tržiščih in sicer v več državah Evrope, pa tudi na drugih celinah, kamor izvozimo skoraj polovico ribjih konzerv. BOGATSTVO IZ MORJA DELAMARIS IZOLA DELAMARIS, konzervna industrija d.d IZOLA Izola, Tovarniška 13 telefon: (066) 60 57 / fax: (066) 605 890 OB OBČINSKEM PRAZNIKE ČESTITAMO VSEM IZOLANKAM IN IZOLANOM! delfin HOTEL ZDUS Tomažičeva 10, Izola tel.: 066/ 60 70, fax: 63 411 Našim gostom in vsem prebivalcem izolske občine čestitamo ob občinskem prazniku. ČESTITAMO, IZOLANI! Saj je vendar praznik naše občine in imamo več kot en razlog za zadovoljstvo. Živimo v urejeni občini, v lepem mestu ali podeželju, smo dobri ljudje in znamo držati skupaj, ko je to potrebno. Zato v imenu Krajevne skupnosti Izola čestitamo vsem Izolanom dobre volje z željo, da bi to postali prav vsi. In ker je praznik Vas pričakujemo na prireditvah, ki jih je letos zares toliko, da nam zavidajo nekajkrat večja mesta in občine. Lahko smo ponosni nase. Predsednik KS Izola Lucio Gobbo Drevored l.maja 4a Izola / tel.: 647 - 050 HTP San Simon, Morova 25 tel.: 066 646-211 ZA VAS IZDELAMO FOTOGRAFIJO 20 X 30 cm GRATIS pri vsakem razvijanju filma (135 mm) od 1.7. do 31. avgusta četrtek, 9. julij 16.00 park P. Coppo POLICIJSKA POSTAJA IZOLA SE PREDSTAVLJA 20.00 galerija Alga RAZSTAVA "IZOLA" petek, lO. julij 16.00 Sončno nabrežje PREDSTAVITEV POLICIJSKE KONJENICE 18.00 jadralni klub Burja ZAKLJUČEK EVROPSKEGA JADRALNEGA PRVENSTVA ( klase SOLING ) 21.00 Manziolijev trg MEDITERAN FESTIVAL - LOU DALFIN (Italija) sobota, 11. julij 8.00 igrišče v Jagodju TURNIR KOŠARKARSKIH TROJK 10.00 jadralni klub Olimpic REGATA ZA RAZREDE OPTIMIST, EVROPA, FIREBALL 15.00 Belvedere ZBOR IZOLSKIH TURISTIČNIH DELAVCEV 17.00 Lonka ZAKLJUČEK 6. ROKOMETNEGA EVROFESTA 1 8.00 vila Ranieri EKOLOGIJA V PLANIRANJU okrogla miza - sodeluje minister MOP RS, Pavle Gantar) 20.00 SGTŠ SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA PODELITEV NAGRAD IN KULTURNI PROGRAM 21.00 Lonka in SGTŠ ISTRSKI VINOGRADNIKI - DU JES - PRIMORSKI FANTJE 21.00 Manziolijev trg MEDITERAN FESTIVAL - K - PASSA (Anglija) nedelja, 12. julij 17.00 jadralni klub Olimpic ZAKLJUČEK JADRALNE REGATE 18.00 SGTŠ SREČANJE BORCEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU 20.00 Lonka KONCERT - STUDIO TOLKAL 21.00 Lonka ISTRSKI VINOGRADNIKI £ Primorski poletni festival Festival e s t i v o del I i l ora I e Kralj Ojdip V noti s četrtka, 9.7., na petek, 10.7., bo na plaži v Simonovem zalivu ob 3.00 Al zjutraj uprizorjena predstava Kralj Ojdip v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča. Klasično Sofoklovo tragedijo je režiral mladi režiser Tomi Janežič in za svoje delo požel vrsto navdušenih kritik, vlogo Ojdipa pa bo odigral Sebastjan Cavazza. Ustvarjalci predstave so se za zgodnjo uro odločili zato, ker so se tudi predstave v antični Crčuiii začenjale v ranem jutru. Koncu predstave sledi sončni vzhod in gledalci odidejo v nov dan z vtisi s predstave. Režiser je tragedijo postavil v prostor, ki spominja na tempelj in čajnico, in s tem povečal vzdušje kontemplativne zbranosti, ki podčrtuje tisto kar je že pri Sofoklu najpomembnejše: dialogizirano pripoved o Ojdipu, ki skuša razvozlati niti svoje usode. Za postavitev v Izoli so se ustvarjalci sceni odrekli - predstava bo v naravnem okolju, v bližini morja m v zavetju dreves. Vabljeni! ULIČNI PROGRAM IZOLA, četrtek, 9. julija, ob 19.30 Manziolijev trg MAGICAL MOONSHINE THEATRE -LEOPARDOV VODNJAK je glasbeno lutkovno gledališče, ki je specilizirano za družinske predstave, primerne za najmlajše gledalce in v posladek odraslim obiskovalcem. Zgodba JAGUARJEV V0DN|AK je tradicionalna ljudska basen iz Brazilije. Pripoveduje v tem, kako je jaguar v času hude zavladal nad edinim nepresušenim vodnjakom v džungli. Toda našel se je na videz šibak, vendar prebrisan junak, ki se mu je zoperstavil... Zgodbo igralci prikažejo brez besed, le z zvoki glasbenih inštrumentov, ki so vgrajeni v lutke. Nekatera teh glasbil poznamo, druga so morda malo manj običajna. Tudi dež in sonce imata svoj zvok, vsak prizor svojo melodijo. V predstavi je veliko petja ob spremljavi harmonike in charange, južnoameriškega brenkala, ki je izdelano iz želvje lupine. 22.900 M PC M P C Akcija v Kovinotehni RUDA center Izola, Polje 21, tel.: 066-646-720 vrtna ____________ Sezonsko znižanje kosilnic od 6. 7.'98 dalje .BA|. električni bojler TG 80 Til# i- M PC 20.450. simbolna slika lamelni parket hrast S ki. 8 lamel Džurdženovac m2 1.629,- motorna kosilnica CRAFTSMAN art. 38720 - motor: VANTAGE Eagerl (4 taktni) - moč: 3,5 KS/2,7 kW - 4 ročno nastavljive višine košenja - širina košenja: 50 cm - teža: 21 kg CRRFTCMI spenjalnik B&D KX 418 E 15.900,- baterija Style krom-zlata UNITAS 07357 za kopal, kad J 1- moč 1500 W 1- sponke 6-14 mm 1- žebljički 14 mm 1- 7 stopenj moči zahijan 1- 20 udarcev v minuti ]black&decker® 'M' i HkfiH • alu kovček za orodje 4.290,- kosilnic in vrtnih traktorjev do 31. julija sodelujejo v nagradnem žrebanju gpp S kartico Kovinotehne za gotovino še 4-5% popusta! SUPER PRODAJNI POGOJU PLAČILA NA VEČ ČEKpV. DO 5 ČEKOV Z ODLOŽENIM PLAČILOM - BREZ OBRESTI! MINIMALNI znesek /obrok je 5.000 SIT, pri nakupu nad 5 obrokov poračunamo obresti. 6 ČEKOV 1 % OBRESTI 7 ČEKOV 2 « OBRESTI 8 ČEKOV 3 % OBRESTI 9 ČEKOV 4 % OBRESTI 10 ČEKOV 5 % OBRESTI 11 ČEKOV 6 % OBRESTI 12 ČEKOV 7 « OBRESTI GOTOVINSKI POPUSTI ZA LASTNIKE KARTICE KOVINOTEHNA nad 5.000 SIT do 50.000 SIT 4% POPUSTA nad 50.000 SIT 5% POPUSTA - najugodnejša posojila: do 12 mesecev T4-0 % do 24 mesecev T+4 % KOVINOTEHNA Nemogoče je mogoče Osnovna dejavnost Stavbenika je gradnja novih objektov, s čimer tudi v Izoli izboljšujemo življenjske in bivalne pogoje prebivalcev. V tem času so naše aktivnosti v izolski občini usmerjene zlasti v stanovanjsko gradnjo. Pred kratkim smo v Livadah predali 15 stanovanj, pripravljamo pa gradnjo novega objekta, v katerem bo 30 stanovanj od 27 do 9 lm2. Občanom Izole čestitamo za praznik ! DNEVI BLAGOVNICE SOČA IN KOPRČANKE v Kopru ČETRTEK, 9.7.1998 - predstavitev blagovne znamke »ČISTO« Ilirija, Ljubljana (pri nakupu 2 izdelkov kupec prejme predpasnik »ČISTO«) - prodajna akcija na oddelku metraže - (15% popust za gotovinsko plačilo) PETEK, 10.7.1998 - predstavitev blagovne znamke »Subrina« Ilirija, Ljubljana (pri nakupu 2 izdelkov kupec prejme glavnik »Subrina«) - predstavitev blagovne znamke »Gillette« - (15% popust za gotovinsko plačilo ter ob nakupu 3 izdelkov še priročno darilo) - prodajna akcija igrač »Unika« Postojna (10% popust za gotovinsko plačilo) - prodajna akcija sladoledov »Ljubljanske mlekarne« -(Lučka ali Ježek - 40 SIT) - promocija in degustacija »Pivovarne Union« Ljubljana pred Blagovnico Soča , od 17.00 do 19.00 - nastop ansambla »POVVER DANCERS« iz Maribora - tekmovanje v metanju na koš - (dnevna nagrada košarkaška žoga , dnevni zmagovalci se bodo 18.6.1998 potegovali za super nagrado - košarkaški koš) - program povezuje D.J. LOVRO SOBOTA, 11.7.1998 - predstavitev blagovne znamke »Subrina hair line« ter negovalni barvni kremi v setu »Triocolor« Ilirija, Ljubljana - prodajna akcija igrač »Unika« Postojna (10% popust za gotovinsko plačilo) - predstavitev malih gospodinjskih aparatov »De Longhi« - promocija in degustacija »Pivovarne Union« Ljubljana - prodajna akcija sladoledov »Ljubljanske mlekarne« -(Lučka ali Ježek 40 SIT) pred Blagovnico Soča, od 10.30 do 12.30 ure - nastop ansambla »FARAONI« Izola in »KALAMARI« Nova Gorica - tekmovanje v metu na koš - (dnevna nagrada košarkaška žoga) - frizerja Narta - studia bosta na 5 modelih izvedla styling pričeske in podelila tri nagrade izdelkov »Subrina hair line« - program povezuje D.J. LOVRO PONEDELJEK, 13.7.1998 - predstavitev ročnega električnega orodja "Iskra ERO" - prodajna akcija moških in ženskih kopalk -(15% popusta za gotovinsko plačilo) - prodajna akcija blagovne znamke "STILL" Ljubljana -(20% popusta za gotovinsko plačilo) TOREK, 14.7.1998 - prodajna akcija otroške konfekcije - (15% popusta za gotovinsko plačilo) - prodajna akcija pralnega praška "Dash" - prodajna akcija blagovne znamke "STILL" Ljubljana -(20% popusta za gotovinsko plačilo) SREDA, 15.7.1998 - predstavitev detergentov "Henkel-Zlatorog" Maribor - predstavitev blagovne znamke "Gillette” - (15% popust za gotovinsko plačilo, zamenjava rabljenih brivnikov za nove - gratis) BLAGOVNICA SOČA IN SUPERMARKET KOPRČANKA VAS PRIČAKUJETA H! Vsako leto dobimo kaj novega, izgubimo pa tudi. Tokrat so člani likovne skupine LIK iz Izole festivalu narisali in napisali opozorilno tablo. Dokaz je na fotografiji, transparenta pa ni več, ker gaje nekdo med sušenjem preprosto ukradel. Kaj bo z njim počel se ne ve. Mimogrede, velja povedati da so člani LIKa prispevali precej svojih slik za dobrodelno aukcijo, ki jo pripravlja TV Koper, kar je še dokaz več, da so več kot le skupina ustvarjalcev, ampak da so predvsem skupina ljudi z občutkom za lepo in humano. iw V petek zvečer je dež pokvaril zagotovo nepozabno glasbeno doživetje. Ankala, skupina avstralskih aboriginov je že bila na odru, obiskovalci z vseh koncev Slovenije so bili pod odrom, potem pa je udarila nevihta in smo komaj rešili, kar seje rešiti dalo. Še sreča, da seje v soboto vreme nekako uredilo in so izvrstni Madžarski cigani Ando Dram lahko nastopili ter navdušili veliko število obiskovalcev. Ti so spet prišli od vsepovsod in pohval na račun izvajalcev in ambienta kar ni bilo konec. Čeprav so bili nekateri tako navdušeni, da so pol koncerta preplesali pa je imel organizator težav čez glavo. Kmalu po začetku koncerta je namreč odpovedalo povsem novo ozvočenje in šele po dogovoru z Radiem Koper seje koncert nadaljeval, tokrat s pomočjo mikserja iz reportažnega avta. TV Koper je koncert posnela in bo kmalu na ogled vsem tistim, ki so ga zamudili. JADRANJE V zelo dobrih pogojih poteka pred Izolo evropsko prvenstvo v razredu Soling, na katerem nastopa 51 posadk iz triindvajsetih držav. V torek je po šestih plovih vodil Ukrajinec Pičugin Sergej, ki si je prijadral lepo prednost pred drugouvrščenim Fincem Lindber-gom. Sicer pa je po šestih plovih boj za medalje še odprt in za žlahtna priznanja pa ima možnost vsaj še deset posadk. Zelo dobro pa se je z najboljšimi boril tudi Boštjan Antončič EVROFEST Z zanimivo in spektakularno otvoritvijo se je pričel 6. Evrofest. Na njem bo svoje rokometno znanje pokazalo več kot 2000 predvsem mladih. V predtekmovalnih obračunih si lahko ogledamo zanimive boje. Ponekod gre prav za prave "prvenstvene tekme", ko je pomembna vsaka žoga in sekunda. Na koncu pa vendarle ------------ zmaga šport in fair play. Na evrofestu je ob rokometu namreč pomebna tudi zabava in želja po druženju Jutri popoldne vas že vabimo na finalne obračune v najmlajših kategorijah. Seveda pa vsekakor ne smete zamuditi sobotnih finalnih Afront to mesto, kar je izjemen dosežek, mlajše pionirke: 7. Sonja Škorjanc, 20. Jauševac Marika, 40. Anja Fi-lipas mlajši pionirji: 17. Tjaš Zigante. 30. Blaž Lipovec pionirke: 3. Ludvik Jana, 5. Erika Jauševac, 17. Škorjanc Sonja, 20 Špela Mislej, 31. Marika Jauševac pionirji: 16. Tarik Trgo, 36. Tjaš Žigante. 58. Kodrič Tine, 72. Krstič Robi in Blaž Lipovec mladinci: 2. Rahotin Kristina. 10. Erika Jauševac, 16. Ludvik Jana, 24. Nemarnik Tina, 33. Kodrič Teja. in 48. Mislej Špela, mladinci: 12. Jerman Iztok, 70. Tarik Trgo j članice: 6. Rahotin Kristina. 28. Umer Kristina \ člani: 47. Jerman Iztok km * ROKOMET Gornja slika bo nedvomno postala zgodovinska. Gre namreč za prve izolske strokovnjake za umetne podlage. Postavljanje "tepiha" na Evrofestu je bilo tako brezhibno, da so moli menda le dobili prve ponudbe za podobna dela. Tudi iz tujine. Športna trgovina Kraška 8, Izola tel.: 645/375 JADRALSKI PARADIŽ obračunov. Vsa finala se bodo igrala na igrišču pred gostinsko šolo. VESLANJE Veslači VK Argo so se minuli vikend udeležili mednarodne regate v Celovcu. Regata je za marsiketero državo udeležnko pomenila tudi zadnji preizkus mladih veslačev pred nastopom na Mladinskem svetovnem prvenstvu v Otensheimu v Avstriji. Argovci so v Celovcu dosegli nekaj vidnih rezultatov, zanimivo pa je da so se po sobotnih predtekmovanjih prav vsi uvrstili v nedeljske finalne boje. Sicer pa so bili doseženi naslednji rezultati: pionirji, enojec: 2.Miran Kitič, 3 Janja Klarič mlajši mladinci, dv. dvojec: 4. Maja Rehar in Katja Dodič ter 6. Davor Lonzarič in Toni Barač mlad. dvojec: 2. Božič Boštjan in Zolgar Igor mladinci dv. dvojec: 2. Zolgar Peter in Krajcar Erik člani, skif: 7. Dejan Žolgar člani, skif - lahkji veslači: 8. Hrvat Danijel veterani, skif: 1. Butinar Iztok - kategorija A, 1. Krajcar Egidio - kategorija B veterani, dv. dvojec: I. Butinar, Krajcar. NAMIZNI TENIS Po končani tekmovalni sezoni je Namiznoteniška zveza Slovenije objavila zaključne jakostne lestvice na katerih igralci in predvsem igralke NTS Arrigonija zasedajo visoka mesta. Kristina Rahotin sicer ni uspela obraniti prvega mesta pri mladinkah, je pa še vedno odlična druga, pri članicah pa zaseda visoko šes- ZRK Izola seje vrnil z dolgega potovanja s Švedske, kjer so se v Goteborgu udeležili Partille Cupa, švedske različice Ev-rofesta. Na švedskem evrofestu je nastopilo ogromnih 500 ekip, tudi dve iz Izole in ----------sicer izolske mladinke (1.80) ter starejše deklice (1. 84.,85.). Mladinke so med 25 ekipami v predtekmovanju zasedle drugo mesto ter se uvrstile na polfinalni turnir, kjer pa so žal izpadle iz nadaljnega tekmovanja. Starejše deklice so bile med boljšimi igralkami turnirja in so z lahkoto opravile s svojimi tekmicami vse do polfinala, kjer so jih pričakale Norvežanke in tudui norveška sodnika. Po nepoštenem sojenju v drugem polčasu, po koncu prvega so Izolanke vodile že s 5 zadetki prednosti, so Izolanke izgubile za en gol in v finale so se uvrstile Norvežanke, ki so potem tudi postale zmagovake. Za neljube dogodke na polfinalni tekmi pa so se po turnirju organizatorji opravičili izolskemu klubu. S . . 'Vf * i V i "v r. rs 'I * * * Izolske rokometašice so nam pisale iz daljne Švedske, kjer je bilo največ 13 stopinj. Obljubile pa so, da bodo napisale potopis in ga objavile v Mandraču. Čakamo ...! Biiifti ODDAJANJE PROSTOROV V NAJEM OBČINA IZOLA Komisija za oddajo poslovnih prostorov Na podlagi določil pravilnika o oddajanju poslovnih stavb in poslovnih prostorov v najem (Uradne objave, {t. 13/95), je komisija za oddajanje poslovnih prostorov v najem dne 22.04.1998 sprejela sklep za: JAVNI RAZPIS z zbiranjem pisnih ponudb za oddajo v najem poslovnih prostorov v Izoli: 1. Gregorčičeva 34 Predmet oddaje je urejen poslovni prostor v pritličju stavbe Gregorčičeva 34, Izola, last občine Izola, v izmeri 28,03 m2. Izklicna cena mesečne najemnine za poslovni prostorje: - za storitvene dejavnosti in trgovine z živilskimi in neživilskimi proizvodi 36.328,00 SIT 2. Kumarjeva 4 Predmet oddaje je skladiščni poslovni prostor v pritličju stavbe Kumarjeva 4, Izola, last občne Izola, v izmeri 17,50 m2. Izklicna cena mesečne najemnine za skladiščni poslovni prostorje: 19.679,00 SIT 3. Malija 66 Predmet oddaje je neurejen poslovni prostor v pritličju stavbe Malija 66, Izola, last občine Izola, v izmeri 156,43 m2. Izklicna cena mesečne najemnine za poslovni prostorje: za gostinsko dejavnost 280.485,00 SIT 4. Smrekarjeva 59 Predmet oddaje je skladiščni poslovni prostor v pritličju stavbe Smrekarjeva 59, Izola, last občine Izola, v izmeri 23,85 m2. J| Izklicna cena mesečne najemnine za skladiščni poslovni prostorje: 20.342,00 SIT 5. Ul. Oktobrske revolucije 19a Predmet oddaje je garaža - poslovni prostor v pritličju stavbe Ul. Oktobrske revolucije 19a, Izola, last občine Izola, v izmeri 10,40 m2. Izklicna cena mesečne najemnine za garažo - poslovni prostorje: 5.321,00 SIT RAZPISNI POGOJI - Najemnik je dolžan na lastne stroške usposobiti prostor za izvajanje dejavnosti v roku 180 dni od sklenitve najemne pogodbe. - Na razpis se lahko prijavijo domač fizične in pravne osebe. Fizične osebe se morajo izkazati s potrdilom o državljanstvu, pravne osebe pa s potrdilom o registraciji. - Ponudba mora vsebovati program dejavnosti, ki bo izvajan v poslovnem prostoru in višino mesečne najemnine za poslovni prostor. Ponujena najemnina mora biti izražena v tolarjih. - Za vse poslovne prostore je potrebno izpeljati kompletni upravni postopek (lokacijsko, gradbeno in uporabno dovoljenje), katero najemnik uredi skupaj z najemodajalcem. - Rok za zbiranje ponudb je 15 dni od dneva objave. - Udeleženci, ki se bodo prijavili na javni razpis morajo v navedenem roku vplačati varščino v višini tri mesečne izklicne cene najemnine na žiro račun 51400-601-22449 STAVBENIK - SERVISNE STORITVE d.o.o. Koper. - Najemna pogodba mora biti sklenjena v roku 15 dni od prejema sklepa Odbora za okolje in prostor v funkciji Komisije za oddajo poslovnih prostorov v najem, o oddaji poslovnega prostora najbolj {emu ponudniku. - V primeru, da najemnik pogodbe ne sklene v določnem roku, varščina zapade v korist občine Izola. - Najemniku, ki na javni dražbi uspe, se vplačana varščina upošteva pri obračunu najemnine. - Udeležencem, ki na javnem razpisu niso uspeli se varščina vrne v roku 14 dni od dneva izvedbe javnega razpisa. - Interesenti, ki nimajo do Občine Izola iz naslova najemnin že najetih prostorov poravnanih vseh obveznosti bodo, izločeni iz postopka izbire za najem. - Pisne ponudbe pošljite v zaprti kuverti z oznako "JAVNI RAZPIS" na naslov: STAVBENIK - SERVISNE STORITVE d.o.o., ul. 15. maja 16, 6000 Koper, skupaj s potrdilom o plačani varščini. Vse morebitne dodatne informacije dobijo interesenti na STAVBENIK -SERVISNE STORITVE d.o.o., Cankarjev drevored 17, 6310 Izola tel. 647-646 ga. Slavica Kovačevič. Ogled poslovnega prostora je možen po dogovoru. Udeleženci bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku javnega razpisa. Predsednik komisije: Branko MAHNE KRIMINALIJE Za domače lopove časi niso kaj lahki. Nelojalna konkurenca iz barja jih je potisnila v brezdelje. Po večini so se umaknili za nekatere šanke v strogi senci in za katere je preverjeno, da ponujajo samo domačo zdravo robo. Močvirniki lahko dokaj prosto operirajo po širši Izoli, zaradi nepoznavanja terena pa so izjemno neusmiljeni nevarni poberejo vse kar se sveti ali pa ne. Prave nadloge. / : ^ Gradbinci smo kot nekakšni zdravniki starih mest Popravimo tisto, kar se da popraviti, včasih pa moramo tudi kaj zamenjati ali narediti čisto na novo. Izola je takšen pacient, ki pa ga počasi in zanesljivo vračamo k pravemu zdravju. Veseli smo, da smo tudi mi prispevali k njenemu zdravju in nasmehu, po katerem je tako znana. Vzamejo vse Kar precej tatvin je bilo v minulih dneh. Neznanec je v Simonovem zalivu s skuterja odnesel baterijo vozila. Drugi zlikovec je pravtako v Simonovem zalivu zmaknil igrico Nintendo in otroka lastnika oškodoval za 100.000 SIT. V Livadah je nekdo sunil gorsko kolo parkirano pred blokom. Na dvorišču doma Dva topla je neznanec uspel prilesti v dve tam parkirani prikolici in iz njih odnesel denar. Vlomljeno je bilo v stanovanjsko hišo v Izoli in iz nje odnešeno 800.000 SIT. Barabe -Ljubljančani so že odkriti. V Simonovem zalivu so vlomili v avtomobil in odnesli potovalko in dva nahrbtnbika, ki so jih kasneje našli v smetnjaku v Kajuhovi ulici. Ukradeno je bilo gorsko kolo znamke Aurora, povsem novo. Nekdo je olupil skuter in zbežal z masko in lučjo. Na plaži na Svetilniku je neznanec odnesel torbo z denarnicami, manjšo vsoto denarja in dokumenti. Med prijatelji V starem delu mesta so se našli štirje prijatelje in se ga družno usuli v spomin na mlade dni. S kričanjem so seveda motili sosede, ki so bili prisiljeni dečke reda in miru. Ene prijatelj pa je bil s kričanjem tako vztrajen, da so ga dečki vklenili in vzeli s seboj. Dve prometni nesreči Zgodili sta se dve prometni nesreči in sicer ena na vzhodnem obrobju mesta , druga pa na zahodnem. Na cesti proti bolnici je bila "kriva" prekratka varnostna razdalja, v Jagodju pa je voznik zamnjal levo za desno. Velike škode ni bilo v nobenem primeru. Za vsak slučaj, da ne zavarovalnicam ne bi zmanjkalo dela so dečki zabeležili še 51 poškodb na parkiriščih. PREŠERNOVA BO MALO POČAKAL Dela na Prešenovi cesti se nadaljujejo, po odločbi, ki jo ima izvajalec pa naj bi od 1.7. do 30. 9. imeli dovoljeno polovično zaporo voznega pasa v smeri Portorož -Koper. V tem času bodo sicer potekala dela ob cestišču oziroma na drugi polovici bodočega cestišča, ki bo sicer namenjena kolesarjem, pešcem in drugim. Glede na predvideno prometno gnečo sredi glavne sezone pa je v obravnavi tudi predlog, da bi po odprtju Dantejeve ulice, Prešernovo cesto namenili zgolj parkiranju. SOLA IMA DOVOLJENJE Nova osnovna šola in vrtec z italijanskim učnim jezikom sta končno izpolnila vse pogoje za pridobitev uporabnega dovoljenja. Na občinskem svetu je bilo sicer slišati pripombe, da pouk poteka v šoli brez uporabnega dovoljenja, kasneje pa smo izvedeli, daje šlo za usklajevanje dejanskih del z načrti. Po zazidalnem načrtu naj bi dostopna cesta za šolo posegla v vrtove okoliških hiš, po usklajevanju pa so se odločili in ograjo šole zamaknili za štiri metre bliže šole in tako ohranili zeleni del tega okolja. Zdaj so to uredili tudi s korekcijo načrtov. PORTOROŽ Obala 114, Portorož / tel.: 066 / 770 - 328, 770 - 728 / fax: 066 / 770 - 329