Poitnlna platana w gotovini Cena Din 1*^ Ste v. 186. V L|ubl|anlf četrtek 18. avgusta 1938. Leto III Lord Halifax začel hoditi po Edenovih potih: Angliji je že žal prevelike popustljivosti Demokratske države bodo bolj trdo stopile na prste v A s A « l * A London, 18. avgusta, o. čeprav so se v zadnjih dneh pojavili znaki, da se je napetost v Evropi nekoliko polegla, pa vendar v Angliji Se niso postali brezskrbni in se ne vdajajo nobenim utvaram. Tri dejstva nikakor ne gredo v rač’in Chamberlainovi pomirjevalni politiki, namreč prekomerno nemSko rožljanje s sabljo, silna italijanska propaganda med palestinskimi In sploh vsemi drugimi Arabci in bombardiranje angleških ladij v Španiji. Lord Haliiax in predsednik Chamberlain sta razpravljala včeraj o teh zadevah in ugotovila, da v Evropi jasnosti Se ni, ker jo mnoge države sproti kale in zmeraj. povečujejo napetost nanovo, če je prej le nekoliko pojenjala. Dobro informirani krogi zatrjujejo, da je lord Ha-lifax o vseh teh dogodkih zatrdno prepričan, da ni mogoče ohraniti miru, ne da bi se zavzelo ostrejSe stališče proti diktatorskim državam. Nadalje pravijo, da se je lord Haliiax sestal z bivšim angleškim zunanjim ministrom Edenom in da je sedaj popolnoma prepričan, da je bila Edenova stroga politika na pravem mestu. Anglija ne želi, da bi prišlo do odprtega preloma, uverjena pa je, da bo storila ostrejše korake, kakor hitro se ji bo nudila prilika. Govori se tudi, da bo predsednik vlade Chamberlain najbrž odstopil še to jesen. V tem primeru pa bi prišel za predsednika sir Samuel Hoare, ki je sedaj notranji minister. Chamberlain, ki je bolehal na katarju, je že docela okrevaL Sestal se je z lordom Haliiaxom in sirom John Simonom. Prevladuje prepričanje, da je špansko vprašanje kakor tudi češkn-nemško vprašanje le odraz idejnega in gospodarskega spopada med demokratskimi in diktatorskimi državami Anglija si je v Evropi postavila pod vlado Chamberlaina nalogo, da bo te spore poravnavala, zlasti pa nemško-češki spor ter je tudi zato poslala kot posredovalca, a ne uradnega odposlanca, v Prago lorda Runcimana. Danes je prispel v London odgovor generala Franca. Odgovor bodo takoj dostavili odboru za nevme-šavanje, ki ga bo potem sporočilo vsem članom odbora. Takoj, ko bodo člani proučili Farncov odgovor, se bo sestal odbor za nevmešavanje. V diplomatskih krogih se boje, da je general Franco zavrnil vse angleške predloge in mislijo, da se je general Franco oprl na Mussolinija in Hitlerja, če tudi zaradi tega izgubi sodelovanje z Anglijo in Francijo, katera je pripravljena odpreti svojo mejo. Tudi Amerika se oglaša Pariz, 18. avg. V političnih krogih je govor zunanjega ministra Združenih držav Cordela Hulla naletel na ugoden sprejem. Njegove besede so odjeknile toliko bolj, ker se v njih opažajo jasni pogledi na sedanji evropski položaj Čeprav je tra- dicionalno politično načelo o nevmešavanju USA v evropske zadeve tudi v tem govoru ponovno potrjeno, so dobili na Francoskem vtis, da ta govor predstavlja znaten napredek v primeri s prej- | njimi izjavami predsednika USA Roosevelta in zunanjega ministra Hulla. Posebno pozornost je vzbudil oni del Hullovega govora, v katerem je ta izjavil, da ameriško javno mnenje skrbi vsak dan bolj za blagostanje in varnost. Poudariajo tudi oni odstavek, v katerem je Hull naglasil, da morajo posamezne države danes izbirati ali med zakonitim redom in spoštovanjem pogodb, ali pa proti zakonitimi akcijami in nasiljem. Tej zadnji izjavi pripisujejo v Franciji velik pomen tudi zato, ker smatrajo, da bo mir ohranjen samo tedaj, če bodo obstojala načela o visokem pojmovanju vezi med posameznimi narodi. London, 18. avg. Govor zunanjega ministra Hulla so v angleških uradnih krogih z zadovoljstvom sprejeli, posebno še ugotovitev, da vlada v USA z vedno večjim zanimanjem spremlja mednarodna vprašanja, ki interesirajo prestolnice evropskih držav. Vse priznanje dajejo tudi duhu solidarnosti, ki so ga tolikokrat pokazale ameriške vodilne osebnosti nasproti demokratskim državam in njihovemu boju za ohranitev miru na svetu. Hlinko bodo pokopali v nedeljo Pogreba se bo udeležilo 100.000 ljudi Bratislava, 18. avg. o. Vsa Slovaška žaluje Sa svojim voditeljem Andrejem Hlinko, ki je umrl z molitvijo na ustnih za bodočnost svojega naroda. V samem Ružomberku ni koče, na kateri ne bi visela črna zastava. Tudi kolodvorsko poslopje je zavito v črnino. Na mnogih hišah vise napisi: »Illinka je umrl«. Včeraj dopoldne je bila seja mestnega Bveta v Ružomberku. Sklenjeno je bilo, da bodo Illinko pokopali v nedeljo popoldne na stroške mesta. S pripravami za pogreb so že začeli. Pričakujejo, da se bo pogreba udeležilo nad 100.000 ljudi iz vse Slovaške in Češke ter iz drugih delov republike kakor tudi posamezna zastopstva iz zamejstva. Kolikor je do zdaj znano, se bo pogreba udeležil tudi predsednik vlade dr. Hotiza, delegati Slovakov iz Poljske in Romunije, nato delegati vseh avtonomističnih strank v ČSR ter zastopniki sudetskih Nemcev. Oti uglednih tujcev se je prijavil prvi Sea-ton Watson. Mestna občina v Ružomberku namerava zgraditi za pokojnega voditelja slovaškega naroda poseben mavzolej. Znana slovaška kiparja Hrisko in Midlo sta posnela posmrtno masko Andreja Hlinke, nakar so mrtvo telo balzamirali in ga včeraj popoldne v svečanem sprevodu prenesli v župno cerkev, kjer bo truplo ležalo na odru vse do pogreba. Častno stražo ob odru imajo slovaški Orli. Truplo bodo pokopali v kripti katoliške katedrale v Bratislavi, kamor bodo za tem romali številni Sivolasi voditelj je umiral s križem v roki. Že ditelja, ki je ostal zvest svojemu narodu do zadnjega diha. Zadnji trenutki Hlinke Praga, 18. avg. o. O zadnjih trenutkih velikega borca Andreja Hlinke poročajo sledeče: Sivolasi voditelj je umiral s križe mv roki. Že Štiri dni se je boril s smrtjo, čeprav je tretji dan nastopilo lahno olajšanje. Illinka je vseskozi z izjčmo nekaj trenutkov bil pri polni zavesti in se razgovarjal s svojimi najbližjimi. Na večer pred smeertjo se je poslovil Illinka posebno od svojega sodelavca Sidona in drugih političnih prijateljev, od 'svoje nečakinje ter od zdravnikov. Kmalu po deveti uri je začelo življenje Hlinke naglo usihati ter je zato prišlo y sobo deset duhovnikov, ki so začeli moliti. Takoj nato so Hlinki dali v roke mrliško evečo, ki jo je krčevito držal. Okrog pol 11 je bolnik že zaprl oči, nakar je zdravnik objavil, da je nastopila zadnja agonija.^ Takrat se je pred župniščem zbrala silna množica ljudi, ki so na kolenih prosili za 6vojega voditelja. Ob 11.05 pa je Hlinka izdihnil svojo dušo, nakar so takoj zazvonili vsi zvonovi. Vse češko časopisje proslavlja velike zasluge Hlinke za slovaški narod in za njegovo svobodo. Z enako pieteto pišejo o pokojniku tudi poljski, nemški in madžarski listi. Kdo bo naslednik? Danes se bo rešilo tudi vprašanje Hlinkovega naslednika. Bržkone bo to 38 letni poslanec Karel Sidor, ki je bil tudi navzoč pri zadnjih trenutkih Hlinke. V poštev bi prišel tudi še starejši in bolj nmirjeni dr. Tiso, vendar pa se je opazilo, da se je ves čas Hlinkove težke bolezni držal precej v Manevri belgijske vojske «■* Bruselj, 18, avgusta. V vzhodnih Ardennih v okolici krajev Spaa, Malmedy in Vervey so se sačeli veliki manevri belgijske vojske, največji od svetovne vojne sem. Naloga manevrov je namišljeni napad neke severne države na neko južno državo, na katere vzhodni meji se nahaja neka nevtralna država. Načelnik belgijskega generalnega Slaba general Van den Bergen je ob začetku manevrov izjavil, da namišljene države v 'manevrih na noben način in v nobenem primeru ne odgovarjajo katerikoli evropski državi. V petek bo Prišel na manevre kralj Leopold. V ponedeljek pa bodo manevri končali z veliko parado pred kraljem v Spaa. List »Standard« pravi, da je nrestna občina v Spaa okrasila ob priliki manevrov ?esto, ki vodi v manevrsko ozemlje, z belgijskimi la francoskimi zastavam’ ozadju. Testament Hlinke bodo odprli šele po pogrebu. Praga, 17. avgusta. AA. (ČTK.) Vsi češkoslovaški listi posvečajo polno pozornost smrti vodje slovaške ljudske stranke Hlinki in brez razlike poudarjajo številne, zasluge velikega slovaškega boritelja za svobodo. Listi popisujejo zadnje trenutke Andreja Hlinke. Češke Slovo piše, da je Hlinka pol ure pred smrtjo na vprašanje, kako mu je, odgovoril: Molim za svoj narod. Listi poudarjajo tudi, da je Hlinka umrl prej, preden je izve- del za brzojavko, v kater! se je Hodža zanimal za stanje njegovega zdravja in v katerem je 6talo: V duhu sem z Vami. »Venkov« piše, da je bil pokojnik politični nasprotnik dr. Hodže, vendar pa je zmerom kazal do njega veliko spoštovanje. Narodny Politika prinaša vest, da bodo Hlinko pokopali v Ružomberku, kjer je on dolga leta pasti-roval. Začasno bo Hlinka pokopan v grobu, dokler ne bo zgrajena posebna kapela. Soba, v kateri je Hlinka snoči umrl, je bila takoj zapečatena, a včeraj so Hlinkovo truplo balzamirali. Tipli nemški Isti poudarjajo velike pokojnikove zasluge. Li6t sudetsko-nemške stranke Die Zeit prinaša spominski članek pod naslovom: Slovaški orel je umrl. V tem članku se popisujejo tudi zadnji trenutki Andreja Hlinke. Sudetski Nemci si žele V. ■» • , , . ■ ' , > hv , Vik Pogajanfa x vlado ne kažejo nade na uspeh Praga, 18. avg. o. Včeraj so se dvakrat zbrali Ilenleinovi odposlanci za pogajanja s češkoslovaško vlado v palači Kolovrat. Poslanec dr. Kundt se je najprej bavil s potekom in vsebino razgovorov v preteklem tednu, nato pa je začel kritizirati vladno stališče. Kundt se sprašuje, kje je spomenica sudetsko nemške stranke, katero je vlada vzela za podlago nadaljnjih pogajanj. Vse vladno postopanje ne kaže, da je češkoslovaška vlada resno mislila, ko je tisto izrekla. Sudetski Nemci, pravi dalje Kundt, hočejo le enakopravnost med narodi in ureditev uprave. »Obžalujem, če moram reči, da je sedanji češki načrt popolnoma enak češkim tradicionalnim pojmom ter ne ustreza na noben način sedanji stvarnosti. Čehi nič ne upoštevajo krivice, ki se godi sudetskim Nemcem. Mnenje dr. Ilodže, v katerem pravi, da sudetski predeli niso popolnoma nemški, nasprotuje načrtu 7. junija, v katerem predvideva skupna administracija. Mi uvidevamo, da se ta načrt v sedanjih razmerah s Čehi ne bo dal ostvariti. Vlada odklanja pravno osebnost nemškim nacionalnim združenjem ter vzdržuje parlamentarni centralizem. Mislimo, da tako stališče Čehov ogroža evropski mir. Mi želimo živeti skupaj s Čehi, a hočemo imeti enakopravnost v jeziku. Naše nemško ljudstvo je strto ter ima dobro voljo, da žrtvuje vse za dobro skupno življenje«. Ta nemški odgovor je tak, kakor so ga politiki pričakovali, a so še zmeraj upali, da bo drugačen. Ves čas, kar je Runciman v Pragi, se Cehi in Nemci niso nič zbližali, čeprav se Nemcem ponujajo take dobrote in pravice, kakor jih nima drug njihov sonarodnjak nikjer pod božjim soncem, pa niti ne v svoji zgodovinski domovini. Vendar pa še zmeraj upajo, da Sudeti še niso zaprli vseh vrat za sporazum, čeprav vidijo na drugi strani vrat milijon in pol oboroženih nemških vojakov. Zadnje upanje pa bo vsekakor lord Runciman. Praga, 18. avgusta. AA. (ČTK.) V palači predsedstva vlade so se včeraj ob 4 popoldne začeli razgovori med dr. Hodžo in zastopniki stranke sudetskih Nemcev. Sestanek bo vodil dr. Hodža, a poleg enega se ga bodo udeležili člani političnega odbora ministrov ter zastopniki sudetskih Nemcev: narodni poslanci Kundt, Rose, Pe- tere, Siketantz in Sebekovsky. Člani odbora šesto-rice vladne koalicije, ki so sodelovali v priprayah p V—v y . M N *— V; —J. » -rt > ■* - ml ~ -i. < 'Ni jih mogoče nadomestiti kljub temu, dati je inženirska zbornica Bled Bled, 17. avgusta. Včeraj je prispelo na Bled več odličnih osebnosti, med njimi dr. Henri Buli, sekretar pri kr. poslaništvu v Kairu, Ivan K r u ž i č, honorarni konzul, Talina M e 1 n i k o v a, tajnica pri g. predsedniku vlade, Markič Franjo, narod, poslanec iz Belgrada in dr. Matej Perič, narod, poslanec iz Belgrada. Odpotovali so z Bleda: J o y c e Robert, tajnik ameriškega posl. v Belgradu, Maraldi G u e r i n i, ital. general, konzul v Ljubljani, Kosta Ristič, načelnik dvorske pisarne, Menninger Robert, vicekonzul USA v Zagrebu, Martinac Vladislav, posl. n. r. in Ali Serj Omar Bey, egiptovski poslanik v Belgradu. h , V ' > * * Jr-"*-* ySV f y(» ' 4-r J' r* sama ugotovila, da imamo pri nas vse polno strokovno dosti boljše izvežbanih ljudi, ki bi lahko vse tri izgnance vsak hip nadomestili ter bi njihove posle opravljali prav tako ali pa še bolje, kakor ti trije inozemci. Na razpolago so osebe s fakultetno izobrazbo, z dovoijno prakso, z vsemi garancijami — in kljub V6emu temu io trije inozemci »nenadomestljivi«) '» " _ ' »'-•«/ f . v - ■ V ' * V. "nf*—'r-^ -r* - . «% Pa recuno, da so bili res »nenadomestljivi« se pred tremi meseci, ko je prišlo povelje, da se morajo izgnati. Dane«, po treh mesecih bi bila lahko tovarna izvežbala sto drugih naših državljanov, ki bi sedaj prevzeli posle od inozemcev. Ni pa nastavila niti enega, da bi se izvežbal ter nadomestil tujca, ka**'ega je notranje min:«tr*tvo izgnalo. / ’ „ 1 - V __________^ - ml - vv * - v — * w — r* r V v -fi. ^ Pod udarom kazenskega paragrafa Ljubljana, 18. avgusta. Mali kazenski senat se je včeraj sestal k daljšemu zašel.i.iju. Predsednik senata s. o. s. 6. Fran Kovač, kot sosodnika gg. s o. s. Ivan relih in s. o. s. Fran Gorečan. Javno obtožbo je zastopal v vseh zadevah drž. tožilec dr I.e-on Pompe. Po vrsti so se vrstili obtoženci, ki so imeli na vesti tudi hude zločine. Obetal |fm je driavne sfuibe Ljudje res dosliVrat v svoji lahkovernosti in naivnosti nasedajo marsikateremu prebri-sinemu prevarantu, zlasti ljudje, «i se skušajo vriniti v državne službe, so pripravljeni nagraditi človeka, da bi jim preskrbel dobro državno službo. Že trikrat zarodi prevar obsojeni Jurij S., t‘e navaden delavec. Je posebne vrste tip, špe-ulant, ki lovi svoje žrtve na ta način, da se izdaja za kako važno osebo. Po Ljubljani se je izdajal za »sodnega oficiala v pokoju«, ki ima najboljše zveze s škofom, banom in ministrom dr. Krekom. Lovil je okrog svoje žrtve in mnogo jih je vjel. Osleparil je deset žrtev sicer za malenkostno vsoto 293 din skupaj, največji znesek je dobil od neke stranke, namreč 80 din. Pred sodniki je S. svoje sleparije priznal. Zaradi zločinstva obrtoma izvršenih prevar je bil S. obsojen na 5 mesecev strogega zapora ia v izgubo častnih državljanskih pravic. Smarn?ca, noi In ubo| Ljudje, bojte se šmarnice! Pijte raje dobro vince! Tak pouk vam daje sodni reporter. Povedal vam bo pa tudi zgodbo nesrečnega delavca Toneta Bajca, doma iz Nove gore, zaposlenega na Jesenicah. Nad leto dni ni okusil alkohola in se je odvadil piti vino. Lelos 8. maja je obiskal svoje sorodnike na Javorju pri Sv. Križu. Tam okrog je hodil in pil po gostilnah in zidanicah. Pil je tudi šmarnico, ki ga je popolnoma zmešala. Med fanti se je vnel prepir. Skočila sta skupaj Bajc in njegov znanec Fr. Pograjen. Ta je prvega sunil v roko, Bajc pa je pograbil nevede za nož in močno obklal Pogrnjena v prsa tako, da je pozneje umrl na poškodbah. Tone Bajc je mirno pripovedoval sodnikom: »Pil sem različno vino. tudi šmarnico, ki me je popolnoma zmešala. Vino je na mene močno delovalo, ker sem se bil pijači že popolnoma odvadil. Na Jesenicah ne pijem vina, ker je tam predrago. Res mi je bilo prav hudo, tarnal sem, ko sem videl, da je človek obležal.« Sam se je takoj javil orožnikom. Branilec obtoženca je predlagal več za obtoženca razbremenilnih prič in je bila zato obravnava preložena na nedoločen čas. Na Vačah je bila grozna noč 14. maja leto*« Okoli 1.20. kakor je orožniški poveljnik Skraja nar ugotovil, je izbruhnil ogenj pri posestniku Jožetu Klincu. Goreti je začelo že v razpadu se nahajajoče gospodarsko poslopje. Požar ja objel tudi sosedne hiše in poslopja Celokupna škoda je bila cenjena na 100.000 din. Najhujšo škodo je trpel posestnik Alojzij Indof, ki mu je pogorela hiša z gospodarskim poslopjem in velika zaloga raznega živeža in krme. Splošno je bilo prepričanje, da je bil ogenj podtaknjen. Orožniki so začeli okrog poizve* dovati in so zasliševali tudi^ hudo požiga osura-i ljenega posestnika Jožeta Klinca. Zbrali so to-< liko obremenilnega gradiva, da so ga naposled ovadili državnemu tožilstvu zaradi zavarovalne sleparije in požiga. Klinc je bil silno preža« dolžen. PAB je prevzela njegov dolg, pa ga ja brez njegove vednosti zavarovala. Državni tožilec je sedaj Klinca obtožil dvojnega zločinstva, tako zavarovalne prevaro po §-u 34« k. z. in požiga po §-u 188-1. k. z. OIh tožnica mu očita, da se je liotel polakomniti za-, varovalnine in da je že poprej okrog govorilj da bo treba zažgati. Na razpravi je Jože Klinc zanikal krivda in navajal, da je bil popolnoma zbegan in ne ve, kaj je sprva govoril orožnikom o požaru. Orožniki so res zbrali mnogo obremenilnega gradiva, toda nekatere priče so ga razbreme« njevale, zlasti ena, ki je videla, kako je počilo* ko je bil še obtoženec v hiši v trdnem spanju«* Klinc ima okrog 39.000 din dolga. Državni tožilec je predlagal obsodbo S smislu obtožbe. Branilec dr. Smode| na dru^i strani je V živahnem zagovoru logično analiziral vse one okolnosti, ki govore za obtoženčevo nekrivdo ter je naposled predlagal oprostilno sodbo. Senatni predsednik je po kratkem posve« tovanju izrekel oprostilno sodbo v smislu §-« k. p. zaradi pomanjkanja dokazov. Prostorek je g. predsednik utemeljeval tako, da so orožniki vestno zbrali mnogo gradiva, ki kaže na to, da bi bil obtoženec požigalec. _ tako njegov gmotni položaj, ko ni imel pri hiši_ niti za hra* no niti za krmo, njegovo govorjenje in značaj* toda sodišče ne more iti preko nekaterih prič* ki govore za obtoženca. Tatovi in razbojniki nad Škofjo Loko Lučine nad Škofjo Loko. Lansko leto }e bilo po naših lepih vaseh vse polno večjih in manjših tatvin. Ko so potem orožniki prav energično nastopili, je bil nekaj mesecev mir pred tatovi. Pretekli teden to pa tatovi zopet stopili v »akcijo«. V sredo zvečer je bilo vlomljeno v hišo Cankarja Jak. na Planini, vlomilec je v sosedovem kozolcu vzel'4>m dolg tram in z njim upognil mrežo v oknu, ter skozi odprtino prišel v shrambo. Pobral ja nekaj slanine. Z mesarico je odprl še več drugih vrat, pa ga je gotovo gospodinja prepodila, ko je ravno tedaj vstajala. Naslednjo noč je bilo vlomljeno v trgovino Martina Martinčiča v Lučnah, tudi tu skozi okno in vrata. Tat je pobral 500 din denarja, skoro ves tobak, kar ga je bilo v zalogi in več drugih stvari iz trgovine in gostilne. Isto noč so tatovi vlomili pri posestniku p. d. Škrbinetu v Lavrovcu. Vlomilec je prišel skozi vežna vrata v družinsko sobo. Gospodarja, je ležal pri peči na klopi, je zbudil ropot. Ko je tat stopil v hišo in zapazil gospodarja, je zavpil: »Stoj, pucačul« Gospodar je skočil proti njemu, foda medtem je tat že dvakrat sprožil samokres. Streli niso zadeli. Tedaj je razbojnik udaril gospodarja s sekiro po obrazu, nato pa še za vrat. Ko je' gospodar v nezavesti ležal na tleh, mu je zadaj še več drugih ran, nato pa pobral denar 1800 din in izginil. Dekla, ki je spala na drugem koncu hiše, je slišala ropot in vpitje ter je letela klicat'sosede, ki so 15 minut oddaljeni. Razbojnika seveda že ni bilo nikjer več. Ljudje so šli po zdravnika in duhovnika. Ranjenec je komaj ostal pri življenju. Očividno je neka zveza med vsemi temi Itat-vinami. Razbojništvo v Lavrovem je bilo izvršeno skoro na isti način kot predlansko zimo pri Mežnarju na Planini, ko je nek tat obstrelil domačo hčer, ki še zdaj nosi kroglo v glavi. Iz Kočevja Nov listi V Kočevju je začel izhajati. »Ko?er* ski Slovenec«, ki ga izdaja konzorcij pod predj sedstvom K. Škulja, župnika v Dolenji vasi pri Ribnici; urednik mu je Fran Radešček, tiska ga tiskarna J. Pavliček v Kočevju. List bo izhajal vsakega 1., 15. in 25. v mesecu, letna naročnina znaša 20 din. Prva številka nosi na prvi strani naslov »Slovenski dan v Kočevju«, ki bo dna 4. septembra t. 1. pod pokroviteljstvom voditelja slovenskega naroda dr. Antona Korošca. Na ta slovenski dan 6e bo razvil in blagoslovil prapor »Prosvetnega društva« v Kočevju, ki naj zavihra po utripih naših src ter v skladju naše volje ia pogumnega dela za lepšo in boljšo bodočnost slo* venske Kočevske. Raznoterosti iz dnevne kronike Ljubljana, 18. avgusta. Skromen kronist danes prav z globoko žalostjo mora zapisati, da nas sv. Jakob in sv. Jernej nista oblagodarila z vročimi pasjimi dnevi, katerih konec bo čez dober teden dni. Gotova leta, takole leta 1924, je bila ob tem času kopalna sezona na vrhuncu, letos, kakor lani, kopalci niso zadovoljni z vremenom, še manj pa lastniki, odnosno najemniki kopališč tam ob deroči Savi in mirno se vijoči Ljubljanici. Za nedeljo napovedani praznik povodnega moža je izostal, prijatelji nam zatrjujejo, da se bo kljub slabemu vremenu pojavil v soboto zvečer v vsem svojem sijaju. Dež nas vedno nadleguje. Dobra dva dni je vročina pritisnila. Snoči okoli 22 pa se je silno vlilo nad mestom in okolico. Najhujši naliv je trajal davi od 4.25 tja do 5.32. Od enoči pa do 7 davi je padlo v mestu 24.5 mm. Prav znatna množina dežja! Račun nam kaže, da se je nad mestnim ozemljem zlilo v tem času 9,800.000 hi vode. Kaj ko bi se ta voda bila spremenila v žlahtni cviček? Tih In orfgtnalen LfubCanian Kronist je pozabil na tih jubilej originalnega Ljubljančana. Vsakdo ga pozna, zlasti vsi oni, ki imajo opravka na sodniji in v justični palači. Je pri nas sicer princip, da ne pišemo mnogo o GUudnJt***— 66 Najprej so me izpraševali, zakaj' nisem ubral običajne poti po stopnjah in sem se obrnil kar naravnost na osrednji odbor. Odgovoril sem jim, da sem potrkal na vsa vrata, ne da bi bil dobil kje odgovora. Hoteli so vedeti, če sem res prepričan o tistem, kar sem pisal v pismu, zlasti o stavku, da kapitalistične vlade bolje ravnajo s psi kakor pa Sovjeti z delavci. Odgovoril sem, da vsekakor mislim tako in boj se je nadaljeval. Vprašal sem odposlanca: »Ali je kje na svetu države, kjer bi bolna žena kakega delavca morala ostati mesec dni brez zdravniške oskrbe, katere nujno potrebuje, kakor je to pri moji ženi?« »Ali je ni obiskal in pregledal zdravnik?« »Da. celo več jih je prišlo pogledat. Toda kaj je vse to pomagalo? Pred nekaj dnevi je bil tu zdravnik s klinike Napisal je recept, toda opozoril me je, da ne morem kupiti nanj drugje kakor v Torgsinu ali pri GPU, Prav tako lahko bi mi bil dejal, da naj se za zdravila obrnem na Hitlerja. Mislim, da veste, da nimam ne zlata, ne tujega denarja, da bi kupoval v Torgsinu, niti potrebnega zvežka nakaznic za lekarnarje v Kremlju ali pri GPU. Te trgovine niso dostopne ni- komur drugemu kakor oblastnikom in uradnikom, kakor dobro veste.« Ustavil sem se in premišljal. Oni ni dejal nič, zato sem nadaljeval: »Torej povejte mi, kaj naj «to-rim? Ali mislite, da bom brez besede trpel kakor ruski delavci? Ce ne dobim za ženo takoj zaželene zdravniške pomoči, se bom obrnil naravnost na stranko, da mi dovoli vrniti *• v Združene države.« Voditelj odposlanstva me je skušal potolažiti: »Čakajte, čakajte! Nikar se tako ne razburjaj I V Ameriki ne bi imel zdravnika, katerega želiš, kaj ne?« Začel sem se peniti od besa in sem vpil: »Vi ste slepil Kako mi moreš staviti tako bedasto vprašanje? Kaj mislite, da bi bili Amerikanci pripravljeni trpeti, kakor trpi vaše ljudstvo tu? Kaj morda verjamete vsem bedarijam, ki vara jih pripovedujejo tu o tem, kaj se godi po Združenih državah? To so vse samo lažil Delavci jmajo tam vso zdravniško pomoč in jim za to ni treba prej moledovati po sto pisarnah.« Voditelj je vprašal: »Po kaj si pa prišel sem, če je v Ameriki vse dobro?« »Zakaj? Zato, ker sem mislil, da bon) tu našel pravo proletarsko domo- vino, ker sem menil, da so tu gospodarji delavci. Povej mi, ali sem se zmotil ali se nisem? Kakšen vpliv in državi?« f kakšno besedo ima delavec v tej »To je odvisno od stališča, na katero se postaviš. Veš, da bi bilo smešno, če bi dovolili delavcem, da oni vodijo državo. To bi bila lepa zmešnjava, če bi pustili ljudstvu, ki nič ne ve in nima nič skušenj, da bi samo vodilo vse zadeve. Toda ljudstvo vlada posredno. Voditelji ljudstva vladajo v njegovo korist.« »S kakšnim imenom imenuješ ti ljudi, ki jemljejo zase ves dobiček in vse pravice in ki delavcem ne puščajo ničesar? Jaz jim pravim krvosesi, saj ti ljudje ponižujejo proletarca na stopnjo ki ni vredna človeškega bitja, na stopnjo, s kakršno ne bi bili zadovoljni niti psi.« Ta trenutek le je na vratih oglasilo boječe trkanje. Ko sem odprl, je stala pred mano nesrečna ženska v cunjah kakor ponavadi. Na rokah je nosila otroka, ki se je zdelo, da umira. Druga dva otroka, tri in pet let stara, sta se ji obešala na krilo. Povabil sem jih, naj vstopijo. Potem sera dejal s posmehljivim glasom: »Glej nekaj svojih rojakov. Poglej jih! Kaj kaže, da bi to bila človeška bitja? In ti mi boš dopovedoval, da poglavarji vladajo za korist ljudstva? Kaj so kdaj storili za siromake tele vrste?« člani odbora se je zdelo, da so zelo slabe volje. Niso pričakovali, da bodo prišli v tak položaj in niso poskušali niti, da bi mi kaj odgovarjali. Spet se je oglasilo trkanje. To pot je bil človek koščene zunanjosti, s katerega so na vseh stradeh visele cunje. Bil je ogabno umazan. Spoznal sem v njem nekoga od svojih vsakdanjih obiskovalcev. Spet sera novega došleca predstavil obiskovalcem, ki so očitno postajali vedno nemirnejši. Vprašal sem: »Povejte mi, koliko tehtajo takile nesrečneži v vladnih krogih? Rad bi imel odgovor!« Namesto, da bi ugodili moji zahtevi, se je nekdo od tega odbora obrnil k ženski in jo vprašal: »Odkod prihajaš?« »Iz Ukrajine.« »Kaj delaš tu?« Zenski je moja navzočnost dajala poguma in je odgovorila: »Kakšno vprašanje! Z mano je tako, kakor s tisoči in tisoči kmetov, ki so prišli sera in beračili od mesta do mesta po poti ter prosili kruha, da bi z njim nasitili lačne otroke.« »Ali nisi prišla sem prav za prav le za to, ker ne maraš delati?« 2enska je ugovarjala: »Kako si upal tako govoriti? Res, dela je veliko, toda kruha ni nič. Vzeli so nam vse žetve. Ali moreš delati, če ne ješ, če nisi oblečen? Uši nas žro, ker nimamo kosa mila, da bi se umili. Okoli nas so ljudje umirali kakor muhe, zato smo došli iz svojega kraja.« Ta trenutek sem se vtaknil jaz v pogovor in vprašal nekega odposlanca: »Kaj moreš odgovoriti na to? Ali zaslužijo ljudje, da ljudski zastopniki tako ravnajo z njimi? Poglej te uboge otročičke Vse polno je šol. Zakaj pa ni nobene šole zanje? Zakai se nihče ne briga za te otroke? Celo šole in otroški vrtc< so pridržani uradniškim otrokom.« raznih Jubilarjih, vendar dnevni kronUl smatra za svojo dolžnost, da se z nekoliko vrsticami spo* minja še vedno čilega in zdravega g. Janeza Hilb« šerja. Pretekli teden je naš Janez slavil — dobro pomislite 1 — sedemdesetletnico svojega rojstva« Je res prava ljubljanska srajca. Mnogo je doživel* Šolske klopi je drsal tam na Grabnu pod starimi učitelji. Stopil je v službo pri sodniji kot diurnist, In videl je mnogo tam na Žabjeku, kjer |e bila krvava rihta, dihal je gosti zrak pri Križankah in v Cojzovi hiši, nekaj let je preživel tudi gori na Gradu, kjer je bila moška kaznilnica. Ta ja bila po potresu opuščena, ker 60 vse kaznjenca prepeljali v Maribor ali v Gradišče. Takrat ohi potresu so bili na Gradu grozni trenutki, ko sa kaznjenci rjoveli in besneli kakor divje zverine« Služil je dalje v novi justični palači. Doživel ja prevratne dneve leta 1918 še kot aktiven uradnik« Bil je on — Janez tisti, ki je pod poverjenikom pravosodja dr. VI. Ravniharjem pisal odpustilna dekrete raznim Nemcem, nam ne naklonjenim, ta* ko takratnemu predsedniku deželnega sodišča Els« nerju. In te dekrete je potem kam dostavljal. Sedaj uživa penzijonl In Janez je še vedno prožen In vesel. Povsod po mestu in daleč v okolici je znan kot cenilec« Oceni in proda vam vsako stvar, avto, .kmečki voz in kravo. Naj ga Bog ohrani še mnogo leti Se nekaj! Naš Janez je tajnik in blagajnik strelskega kluba »Maček«, ki rezidira tam pri Mačku za vodo. Da bi ga videli, kako zna streljati in kako se je postavil pri izletu tja v Benetko, kjer je zajahal Markovega levat Razne nesreče in nezgode Hčerka železniškega premikaSa, 13 letna Ma« nca Siškarjeva, stanujoča na Viču, si je zlomila desno roko v zapestju. Prepeljana je bila z reše« valnim avtom v bolnišnico. Leta 1904 na Brezovici pri Ljubljani rojeni podpreglednik finančne kontrole Anton Majer, bivajoč v Rovtah pri Logatcu ob meji, se je včeraj pripeljal na Brezovico k sorodnikom. Na cesti mu je spodrsnilo in je padel s kolesa tako nesrečno, da se je hudo ranil na glavi in je bil nekaj časa nezavesten. Prepeljan v bolnišnico z rešilnim avtomobilom so mu na kirurgičnem oddelku rano pre* gledali, izprali in obvezali. Na prvi pogled je bilo videti, kakor da bi bil g. Majer dobil hujše poškodbe na glavi, toda ni tako hudo in bo že danes zapustil bolnišnico. Od včeraj do davi drugih ne« sreč in nezgod ni bilo. Šahovski turnir v Os jeku Osjek, 18. avgusta. Vsako kolo prinese nekaj novega, dobrega ia slabega, tako da 6e nam presenečenja na noben način nočejo izneveriti. V osmem kolu tega osje-škega šahovskega turnirja je prav gotovo vzbujala najvdSjo pozornost partija, ki sta jo igrala Slovenec 6 i koše k in Rajkovič. Sikošek je kljub svojim dosedanjim slabim uspehom na tem turnirju vedno bolje razpoložen, vsaj tako se zdi. včeraj je na veliko iznenadenje igralcev, kiblcev in morda še koga drugega porazil Rajkoviča. Obema je ura kar nekam prehitro tekla, tako da eta morala igrati nekaj časa skoraj brzoturnir. Izredno dobro je včeraj igral tudi Lešnik proti malemu, pa vendar toliko trdovratnemu C a r e v u. Razvil 1®JeP napad in je po sijajnih domislekih zmagal. Šiška je bil včeraj prost. o Stanje po osmem kolu ta zdaj tole: Rabar 0.5, Pavlovič 5.5, Carev 5, Jonke 4.5 (2), Lešnik ia Biška 4.5, MUller, ltaikovič, Subarič 4, Avirovič jfl Sikošek 3.5 itd. Od tu in tam Napredovali so: na dvorazredni trgovski Soli v Ljubljani za ravnatelja 4-1 Josip Gogala, na državni srednji tehnični žoli v Novem Sadu za prof. 6. skup. inž. Srečko Pust. Pri oddelku za kontrolo mer pri okrajnem načelstvu v Celju za žigosača 7. skup. Leopold Svetlinec, v oddelku za kontrolo mer pri okrajnem načelstvu v Ljubljani za žigosača 7. skup. Viktor Sterlekar. Prometni minister je odobril polovično voznino vsem, ki se bodo udeležili obrtniškega zborovanja v St Vidu nad Ljubljano na dan 21. avgusta 1938. Vozna olajšava velja za odhod na zborovanje od 19. do 21. avgusta, za povratek pa od 21. do 23. avgusta. Omejitev prometa !i Jugoslavije v Avstrijo ta vso živino, živinske proizvode in surovine, ki bi mogli biti prenašalci kužnih bolezni, je zdaj po odloku dunajskega poljedelskega mnistrstva še večja. Ta omejitev je prišla zaradi nevarnosti slinavke in parkljevke v Jugoslaviji ter se nanaša na vse okraje v savski, vrbaski, drinski in dunav-ski banovini. Dalje na sledeče okraje v Sloveniji: Brežice, Dolnja Lendava, Kranj, Krško, Ljutomer, Murska Sobota in Radovljica. Bugojino, Konjic in Prozor v primorski banovini. Kraljevo in Rekovac v moravski banovini, kakor tudi mesta Belgrad, Zemun in Pančevo. Avstrijsko poljedelsko ministrstvo na Dunaju ei pridržuje pravico, da izjemoma odobri od primera do primera posebne izjeme. Izjeme od gori navedenih omejitev, ki jih je s posebnim razpisom sporočilo to ministrstvo, ostanejo še naprej v veljavi. Te izjeme se nanašajo samo na prevoze namenjene za kontumacijsko uvrstitev na dunajski trg ali pa v sanitarno klavnico v Wiener Neu-stadtu. Za prevoze, ki bi se morebiti usmerjali v kak drug kraj bivše Avstrije, je treba prej dobiti posebna dovoljenja, bodisi neposredno od avstrijskega ministrstva na Dunaju ali pa posredno preko tega ministrstva. Mussolinijeva soproga Rarhela se Je te dni pripeljala na dalmatinsko obal. 2e nekaj časa kroži po jadranskih vodah jahta italijanske vojne mornarice »Aurorac. Z njo se vozi Rachela Mussolini s svojimi otroki! Včeraj se je ustavila v Zndru. Proti večeru se je odpeljala z motornim Solnom na krajši izlet do Dikla, ki leži ob naši meji. Kitajski idravntk 3r. Se J« te dni prispel v Osjek. Tamkaj si je razgledal zdravstvene ustanove, ki spadajo k Domu narodnega zdravja. Danes se bo dr. Se odpeljal v Belgrad, da se tudi tam pouči o razmerah, ki vladajo po belgrajskih zdravstvenih ustanovah. Čebele so umorile dva konja v Slavonskem Svilaju. Neverjetno se zdi to, pa je vendar bilo čisto res. Tamkajšnji trgovec Benič ima v svojem čebelnjaku precej panjev čebel. Pred čebelnjakom eta ee včeraj pasla dva Beničeva konja. Čebele so ee začele vanju zaletavati in ju pikati. Konja sta se spustila v dir, čebele pa za njima. Podivjana konja sta se vrgla na tla, da bi se na ta način otresla čebel. Teh pa je bilo vedno več. Nazadnje so je nabral že cel roj, ki je neusmiljeno začel pikati konja. Zaradi hudih oteklin, ki jih je po-yzročil čebelji, .pik, sta konja kmalu poginila. Dva od sile zanimiva človeka irtajo v vasi Gabošu pri Vinkovcih. Prvi j« neki kmet, ki je zapustil svoje, ne tako skromno posestvo in od-iel k ciganom. Tam se je naučil njihovega jezika ter postal, kakor pravijo, najpriljubljcnejša osebnost med cigani. Kadar odhaja kak mlad poročen cigan k vojakom, pride k temu svojemu »poglavarju« in ga prosi, naj mu varuje ženo, dokleT se ne vrne od vojakov spet domov. Drugi Gabošan pa je še mnogo bolj zanimiv. Ta pa je pravi cigan in se piše Blagoje Balilovič. Pri ciganih je ostal do svojega dvanajstega leta. Naveličal pa se je •tega ciganskega življenja in večnega klatenja okrog in je prav iskreno prosil nekega gabošan-skega kmeta, naj ga vzame za hlapca ali da mu da kak drug posel. Kmet se ga je usmilil, saj v tamkajšnjih krajih tudi potrebujejo dosti poljskih delavcev. Med temi gabošanskimi kmeti je kmalu Muhaste telefonske celice Ljubljana, 16. avgusta. V Ljubljani hočemo biti moderni tudi v tem, kar se tiče telefona in njegovih ugodnosti, zato je poštna uprava postavila na najrazličnejših delih mesta majhne steklene hišice, v katerih so avtomatični telefonski aparati, ki funkcionirajo po sistemu »daj-damc. Ta sistem se je baje prav dobro obnesel v nekem ljubljanskem avtomatičnem buffetu in pričakovati je bilo, da se bo tudi pri tej novi napravi. In res so se celice prav nad vse pričakovanje odlično izkazale, zlasti kar se tiče prvega dela omenjenega sistema. Vendar pa imajo te celice, v katerih je prav živahen promet, nekoliko preveč muh, čemur pa seveda ni kriva poštna uprava. Vse celice bi namreč lahko razdelili v tri glavne vrste, to je v nagajive, pravične in nepravične. Vendar pa ta razdelitev ni povsem točna, čemur so spet krive celice same, ker so silno vetrnjaške in tudi dvakrat ne funkcionirajo onako. Naga* Ive: V frančiškanskem zvoniku Je nra pravkar odbila dve. Živahno vrvenje po Marijinem trgu je nekoliko ponehalo, samo od časa do časa obkroži bele kupčke na trgu kak kolesar. Sonce se z vso močjo upira v asfalt in vročina je neznosna. Celo rdecenosi postreščki so se umaknili izpred Prešerna in šli v cenco pod velike marele snažilcev. Tako se zdi, kot bi izumrlo na trgu vse življenje. — Samo mlada gospodična, ki se je točno kot sončni mrk pojavila ob dveh pred spomenikom, se še vedno nervozno sprehaja z lično torbico v rokah in čaka svojega zvestega fanta, s katerim sta se zmenila, da pojdeta na Savo. Ponovno ji je zatrdil, da bo prišel točno ob dveh; če bi se zgodilo pa kaj prav posebnega, da ne bi mogel, naj mu telefonira. Gospodična čaka In čaka in še vedno trdno veruje, da je njen dragi mož-beseda. Ura je Že zdavnaj udarila četrt. Ob pol treh pa se gospodična le odloči, da se bo poslužila zadnjega sredstva. Odpre torbico in poišče dinar, potem pa obotavljaje se, kot bi se bala Izvedeti resnico, stopi proti hišici na oni strani ceste, odpre vrata in nervozno brska po telefonskem imeniku. Končno le najde telefonsko številko svojega ljubimca. Vrže dinar v špranjo in dvigne slušalko. Razburjena je. Končno se nekdo oglasi: »Halo, kdo tam?< »Ali si ti dragec?« hlastno vpraša gospodična nestrpno čaka, da ji bo povedal, zakaj ne pride. »Pardon, gospodična, napačno ste klicali. Tu je Pogrebni zavod!« Ubožica od presenečenja spu- na i ?« in 1 sti slušalko. Nejevoljna zapusti celico in ko vsa potrta odhaja proti domu, je vsa v strahu, da morda njena ljubezen res ne bi prav danes, ko si je toliko obetala od popoldneva, doživela pogreba .... Nepravične: V neki hiši se uradniška družina pripravlja k počitku. Nenadoma po vsi začutijo, da neznosno smrdi po plinu in da vse neznansko boli glava. Oče prvi spozna, da je počila plinska cev in da ni izgubljati časa. Hitro veli odpreti vsa okna, sam pa pograbi ključe in denarnico in leti do prve telefonske celice. Kot blazen meče dinar za dinarjem v avtomat in si prizadeva dobiti zvezo z mestno plinarno, a zaman: avtomat žre dinarje kot Čop knjige, »od sebe pa ne da najmanjše fige«. Končno zmanjka dinarjev v podkvici in ubogemu možu ne preostane drugega, kot da sam leti v Mestno plinarno. Čez dobre pol ure nato je počena cev v stanovanju popravljena in družina gre lahko brez skrbi k počitku. Ubogi oče pa ie dolgo v noč ne more zaspati, ker mu je žal za dinarji, ki jih je zmetal v telefonski avtomat, čeprav ima tako skromno plačo..« Pravične: Teh je pa prav za prav tako malo, da skoraj niso omembe vredne. Samo od časa do časa in če ima človek prav posebno srečo, se mu posreči, da naleti na tako celico, ki brezhibno takoj ob prvem klicanju dobi pravo številko in zvezo. Vendar pa naj nepravičnim in nagujivim na ljubo in v opravičilo povemo, da se včasi komu, ki prav nejevoljno razbija po aparatu, le posreči, da nazadnje dobi pravo zvezo, v tolažbo za vso to jezo pa mu avtomat strese še vse svoje bogastvo, ki dosega včasih tudi vsoto deset do petnajst dinarjev. Je pač tako, da so včasi tudi med navidez slabimi ljudmi izjeme. In tako je pri vseh stvareh, tudi pri telefonskih celicah. Vendar pa, bodi s to zadevo kakorkoli že, dejstvo je, da si Ljubljančani presneto malo pomagajo s temi celicami, ki jih je poštna uprava, skoraj bi dejali, blagohotno dala postaviti po mestu, in da je zdaj zaradi njih že vse polno anekdot, pa tudi jeze in kletve. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer- 1 sko stanje 1 temperatura v Cf a > i« •S r- ! a 3- l = Veter (smer. iakost) Pada- vine , n c 1 « o ■ E B a a Er Ljubljana 7o0 4 26'4 172 9 10 0 2V5 dei Maribor 765-i 24-4 121 90 10 N, 23-0 dež Zagreb 760-5 28-0 17-0 60 1 w» — — Belgrad 760 1 27-0 16-C 95 0 0 — — Sarajevo 7o2-9 - 120 go 0 0 — — Vis 761*3 22-0 17-0 90 3 NW, — — Split 761-5 m 201, 70 0 NNE, — — Kumbor 760-3 '6-0 20-li 60 0 N, — — Rab 761-2 18-0 80 0 0 — — DdopoiiiIIi 7o0-5 25*0 20-0 60 0 NE, — — Lahkoatletske tekme xa dri. prvenstvo Te tekme bodo letos ie osemnajstič V dneh od 18. do 21. avgusta, torej od čs-trtka do nedelje, imamo v Ljubljani na Stadionu državno lahkoatletsko prvenstvo poedincev. _ Po dolgem času imamo torej v Ljubljani zopet elitno športno prireditev, pri kateri se bodo srečali naši najboljši lahko atletski tekmovalci za naslov državnega prvaka v posameznih lahkoatletskih disciplinah. To je prav za prav druga letošnja lahkoatletska prireditev večjega stila v Ljubljani. Letos so lahkoatleti, vsaj po številu prireditev, pri nas precej počivali. Ob uvodu v državno prvenstvo pa nikakor ae moremo preiti mirno mimo članka, ki je izšel 8. avgusta v »Hrvatskem dnevniku«. V članku se rieki »Fič« (Frančič?) pritožuje o zapostavljanju’ Zagreba glede lahkoatletskih prireditev in Zatr- ' juje, da bi imel dosedanji prvak Concordija preveč stroškov, če bi hotel poslati v Ljubljano vse svoje tekmovalce, ki bi se lahko placirali. Prav tako se člankar pritožuje nad ASK Primorjem, ki je bilo tako »drzno«, da je predlagalo, naj se program tz-premeni tako, da ne bi bile v enem samem dneve naslednje discipline: 400 m pred teki z zaprekami, 200 m predteki, 400 m zapreke finale, 800 m, 200 m finale in štafeta 4 krat 400 m. Zdi se nam prav, da na vse tri očitke • strani Zagreba odgovorimo in pokažemo, da so brez vsake stvarne podlage. Zagreb &o ne more pritoževati, da ima Belgrad balkanske igre, državno prvenstvo pa Ljubljana, sam pa ničesar. Zagreb bi moral organizirati lahkoatletski troboj Ljubljane, Zagreba in Belgrada. Zakaj tega ni storil? To pozabil svojo cigansko govorico. Pravijo pa tudi, I bi bila ena najlepših prireditev in hkratu tudi naj-da je postal v onem kraju eden najagilnejših čla- I zanimivejša. Nihče naj se ne pritožuje, letošnji A1t ^f\bnlpl/Aitik ■ X i.. n I 1 11 _ 11 - 1 1* . f M , a Kil nov sokolskega društva, Nevarnega razbojnika robifaia Aleksandra Jevtiča je orožniška patrulja ustrelila preteklo noč. Bil je svoj čas obsojen na 13 let robije, ker je ubil svojo ženo, jo presekal na dvoje in njeno truplo položil na železniški tir, da bi na ta način Zakril svoj zločin. Pred sodiščem je zelo obremenilno govorila zanj njegova sinaha. V zaporu je koval načrt, kako bi pobegnil in 6e ji maščeval. Preteklo noč se mu je posrečilo pobegniti iz zapora. Orožniki so bili takoj obveščeni o tem begu ln so skrbno stikali za beguncem. Njihova potrola ga je opazila ravno, ko se je skrival v neki koruzi. Tu se ga orožniki tudi vjeli. Med potjo pa se jim je hotel spet izmuzniti. 2e ee jim je izpulil iz rok in začel bežati. Ker pa se na klice »stoj!« ni cmenil, oo orožniki streljali za njim in ga ubili. Mnogo odličnih gostov se zdaj mudi v Dalmaciji. V Splitu se je za nekaj ur ustavila bivša grška kraljica vdova Aleksandra s svojo hčerko Aleksandro. Predno je odšla iz Splita, je napisala pismo ravnatelju hotela »Ambasador«, v katerem 6e mu je zahvalila za svoje prijetno bivanje v Splitu. Obljubila je tudi, da bo kmalu spet prišla v Split. — Včeraj pa je prispel v Dubrovnik bivši predsednik argentinske republike don Augustino Justo s svojo ženo in hčerko. Tu bo ostal dober (eden dni. Navdušene boksarje imajo v Pančevu. To se Je pokazalo posebno zadnje dni, ko se mudi tam nek cirkus, ki je med drugim priredil tudi boksarske dvoboje med cirkuškimi lioksarji in pančevskimi boksarskimi amaterji. Predsinočnim se jo boksal s sinom cirkuškega lastnika Slivaka nek bivši sprevodnik na avtobusu Jovanovič. Jovanovič je zelo slabo razvit in tehta le 40 kg. Nihče ne bi mislil, da bi ta mladenič imel toliko korajže in se šel celo boksat. Pa vendar je že večkrat nastopil v pančevskih boksarskih dvobojih. Njegov boj je bil gledalcem le bolj za smeh in kratek čas. Čeprav je baje celo hodil v boksarsko šolo, ni imel niti pojma o tem, niti se ni v tej stroki kaj izuril. Poleg tega pa je še tako slaboten, da so se nekateri gledalci kar bali zanj, kadarkoli je nastopil. 15 letni Slivak pa je bil za to svojo starost neverjetno razvit. Tudi na boks 8e je dokaj razumel. Takoj v začetku je zbil Jovanoviča na tla, toda ta ni odnehal. Pobral se je brž in se spet zakadil v svojega nasprotnika. Tedaj pa jo je že takšno izkupil, da je takoj padel v nezavest. Gledalci so prihiteli bliže in poskusili * umetnim dihanjem spraviti Jovanoviča k zavesti. Njihov trud pa je bil zaman, prav tako tudi prizadevanje zdravnikov v bolnišnici, kamor so ga morali takoj prepeljati. Skoraj dva dni že leži v nezavesti in pravijo, da »o zdravniki zelo v skrbeh Ba njegovo življenja lahkoatletski program je bil razdeljen pravično. Državno lahkoatletsko prvenstvo imamo že od 1. 1920., torej letos osemnajstič. V teku teh 17 let je bilo državno prvenstvo v Ljubljani 1. 1924., 1. 1328. in 1. 1935. — torej trikrat. Kdo je tedaj vprašal slovenske klube in slovenske lahko-atlete, kje bodo dobili denar, da so šli tekmovat v Zagreb Ali pa v Belgrad. Nihče. Lahkoatletski šport pri nas še bolj životari kot v Zagrebu, ker smo revnejši in vendar smo se Slovenci vedno udeleževali tekem za državno prvenstvo. Tudi slovenski klubi bi se lahko postavili na stališče kot se ie postavila Concordija. Zato ni opravičila! Tuai glede izpremembe programa glede gori navedenih točk je zahteva povsem opravičljiva. Teki na 400 m in 200 m so sprinterske panoge. Preveč je zahtevati od tekača, da teče vsako progo najmanj dvakrat in da teče potem še v štafeti 4 krat 400 m. Program vsega prvenstva Je razdeljen na štiri dni in zato je taka izprememba zelo lahka. Dejstvo, da se kdo nad takimi stvarmi spodtika in jih celo očita, kažejo že mnogo več kot samo nerazumevanje. Iz Zagreba se od gotovih ljudi delo, pravice in zahteve slovenskih lahkoatletskih klubov dosledno omalovažujejo in zapostavljajo. Vsi taki napadi imajo navadno svoje ozadje in nekaj pripravljajo, kar sledi kasneje. Pa ne, da bi kdo hotel še enkrat ponoviti v Ljubljani državno plavalno prvenstvo, topot v lahki atletiki. Letošnje prijave. Po prijavah, ki jih je dobila lahkoatlet. zveza v Zagrebu in ki smo jih dobili na vpogled, bi bilo letošnje lahkoatletsko prvenstvo ena najveličastnejših prireditev, ki smo jih dosedaj in sploh kdaj imeli. Žal pa samo po prijavah ne smemo sklepati na resnično udeležbo e strani vseh atletov, ki so prijavljeni. Pa tudi, • če bo nastopila le polovica prijavljenih atletov, smemo upravičeno pričako-vati najlepših borb. Lahkoatletska zveza v Zagrebu je namreč za udeležbo vsakega atleta predpisala najmanjše mere, ki jih je moral v letošnjem letu doseči, sicer nima pravice nastopiti pri državnem prvenstvu. Mere so naslednje: 100 m 11.8, 200 m 23.6, 400 m 56 sek., 800 m 2:10, 1500 m 4:35, 5000 m 17:40, 10.000 m 37:20, 100 m zapreke 18, 400 m zapreke 1:05, skok v višino 16 cm, skok v daljavo 6 metrov, triskok 12 m. Skok ob palici 3 m, met krogle 11.50, met diska 33 m, met kopja 48 m, met kladiva 30 m. Za posamezne discipline je prijavljenih naslednje število tekmovalcev. Poudarjamo, da so to le prijave, dejansko udeležbo bomo videli šele od četrtka dalje. V oklepajih navajamo število slovenskih tekmovalcev. 100 m 32 tekačev (5 Slovencev), 200 m 27 tekm. (4 Slov.), 400 m 24 tek. (5 Slov.), 1500 m 18 (17), 3000 m zapreke 16 (SL 5000 m .16 J«, 10.000 m .1.8 I7L 110 m zaoreke 18 (2), 400 m zapreke 16 (3). Štafeta 4 krat 100 m 14 (3), štafeta 4 krat 400 m 7(2), Skok v višino 23 (7), triskok 18 (6), skok v daljavo 24 (5), skok ob palici 16 (4). Met krogle 21 (6), met diska 19 (9), met kopja 7, met kladiva 12 (5). Program vseh štirih dni prvenstva pa Je na- slednji: Četrtek, 8. avg.« Tek na 10.000 m, tek na 100 m, skok v daljavo, met krogle, skok v višino, tek na 400 m. Zadnjih pet disciplin velja za tekmovalce za deseteroboj. Petek, 19. avg.i Tek na 110 m čez zapreke (deset.), tek na 3000 m z zaprekami, predteki 400 m zapreke, met diska1 (deset.), skok ob palici (deset.), met kopja ' (deset.), tek 1500 m (deset,), finiVMOOm ^apreKfc. ■ Sobota, 20. avg.; Skok ob palici 110 m zapreke, met kopja, 100 m predteki, 400 m predteki, tek 1500 m, met kopja, skok v daljavo, 100 m finale 400 m finale, štafeta 4 krat 100 m. Nedelja, 21. avg.: Met krogle, 200 m predteki, triskok, met diska helenski stil, tek 800 m, finale 200 m, skok v višino, met kladiva, tek 5000 m, štafeta 4 krat 400 m. Slovenski dan v Kočevju Na angeljsko nedeljo, dne 4. septembra, bo pod pokroviteljstvom ministra g. dr. A. Korošca velik prosvetni tabor »Slovenski dan«, da vzpodbudi zavednost kočevskega Slovenstva in zausta vi nadaljnje potujčevanje našega življa na ogro ženem kočevskem ozemlju. Ves spored bo prinesel »Kočevski Slovenec«, ki j« glasilo kočevskih Slovencev in izhaja trikrat na mesec v Kočevju. Pišite, naj ga vam pošljejo na ogled In naročite se nanj. S tem boste podprli kočevske Slovence v njihovem narodnem boju. Vabimo vse Slovence in Slovenke, da se kočevske prosvetne prireditve Vremenska napoved: Oblačno, nestanovitna vreme s padavinami. Splošne pripombe e poteka vremena ▼ Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo zjutraj do 6.40 močno megleno, nato pa do 8 ne' iliko manj. Ob 8 ee je pričelo jasniti in je bilo vse dopoldne poloblačno. Popoldne se je oblačnost po* večala in je pihal srednje močan zapadni veter« Zvečer ob 9 ee je pooblačilo. Deževalo Je od 22.10 v presledkih do 1 ponoči in od 4.25 (nalivi) do časa opazovanja, ko že vedno dežuje. .Ves čaa močno grmi. Koledar Danes, četrtek', 18. avgusta: F jna. Petek, 19. avgusta: Ludvik Toledskl, Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta. Umetnostno razstavo ▼ Jakopičevem paviljonu je bilo treba podaljšati, da dobi ljubljanska in tudi ostala slovenska publika dovolj prilike, da si ogleda umetnine razstavljajočih umetnikov, ki v tolikem številu že izdavna niso razstavljali. Razstava zasluži vso pozornost, saj je nekaka re« vija današnje likovne umetnosti v širokem obsegu« Permanentne vstopnice po 10 din so še vedno na razpolago in lastniki teh imajo pravico do žrebanja 10 slik. Žrebanje bo ob zaključku razstave V nedeljo, dne 21. avgusta t. 1. Imejmo nekaj ljubezni in razumevanja tudi za duhovne tvorbe današnje dobe in oglejmo si razstavo. S tem bomo pokazali svojo kulturno zrelost, • katero se tako radi ponašamo. Po gasilski tomboli t Zgornji Sliki. Tombola je končana. Srečni dobitniki so se razšli na vse strani. Motorno kolo bo pelo svojo kovinsko pesem daleč doli v Vinkovcih. Tombola je uspela nad vse pričakovanje, tako so se vsi dvomi nevernih Tomažev razblinili v nič spričo ogromne množice, ki se je tombole udeležila. Prostovoljna gasilska četa se vsem udeležencem iskreno zahvaljuje, da so s svojo nsvzočnostjo pokazali, da znajo ceniti naše idealno in nesebično delo. Posebno pa ee zahvaljujemo vsem Siškarjem in Si* škaricam, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da se je vsa stvar tako brezhibno izvedla. Ne bomo vam tega pozabili in ko bo treba, kar nas sam Bog obvaruj, bomo s svojo požrtvovalnostjo pokazali, da smo vredni vaše podpore. Gasilska četa ee vsem še enkrat iz srca zahvaljuje, obenem vas pa prosi, da svojo blagohotno naklonjenost do nas ohranite še v naprej. »Na pomoč!« Iz Cerknice V nedeljo, dne 21. avgusta bo v Cerknici po« poldanska prireditev fantovskega odseka in ds« kliškega krožka. Spored nedeljske prireditve: popoldne ob pol 2 sprevod z godbo po trgu. V sprevodu bodo korakali samo uniformirani člani, članice in obojni naračaj cerkniškega odseka oz. krožka. Ob 2 pete litanije Matere božje v župni cerkvi, nato pa telovadni nastop na vrtu g, Martinčiča Janeza iz Cerknice kakor običajno. Po telovadbi sledi prosta zabava. K tej prireditvi vabimo vse naše prijatelje> IV jJiiicuuri vaviiuu naat ijaitijc, Člani sosednjih fantovskih odsskov naj s« prireditve udeleže v civilu. Bog živil •n fr mi En semi dinar Vcnn lahko včasih resi vse imetje ■“ e» pdfuSTt* ©k pravem faro «r> dinor več, do si ohranite nekaj fako dragocenega kot je Vaie perilo. N« Vorčujte pri milu, ker samo izdatno In felogo milo temeljito odpravi nesnago in varuje Vale dragoceno perjlo. SCHICHTOVO TERPENU NOVO MILO Iš pere bleščeče belo »SLOVENSKI DOM*, 3ne Y8. avgusla 1938. o&s don&Hsos de ta Tfcnae pcnjf~ ZGft*xewuml~' s ri936> 12.5 Ta zgodba se ni zgodila v Ameriki, ampak na Čisto drugem koncu, v Rusiji, in nam obenem živo predočuje »urejene« razmere v »rdečem raju«. Železniška postaja Japičevo. Zunaj je gluha noč. Prihodnji v.ak odpelje šele čez štiri ure. Čakalnica je nabasana do zadnjega kotička, komaj se moreš ganiti. Po tleh je razpostavljena različna prtljaga: kovčegi, košare s kokoši itd. Vendar zrak v čakalnici ni prav nič zadušljiv, kajti temperatura je 20 stopinj pod ničlo. Debela plast ledu se je nabrala na pipi za vodo, ki je na sredi čakalnice. Kdor hoče piti, mora prej razbiti led. V sobi je bila sicer velika peč, ki je pa že tri leta niso zakurili. Gorivo, ki je bilo določeno za to uporabo, so uslužbenci pokradli. Luč toliko da brli. Naenkrat še ta ugasne in nastane egiptovska tema. Nista še pretekli dve minuti, že je nastal prepir.'Neki utrujen potnik je hotel sesti na svoj kovčeg. Toda v temi je zgrešil in se vsedel na košaro svojega soseda, v kateri je imel kokoši. Lastnik se je začel nanj dreti. Toda to ni trajalo dolgo. Nek potnik, predno se je vlegel, je stisnil svoje stvari k sebi, da mu jih ne bi kdo ukradel. Se v spanju je vedno otipaval, ali jih še ima. Naenkrat je začutil pod rokami praznino. Otipaval je levo in desno, toda nič. Naenkrat se njegovi preti potope v nečem toplem in vlažnem. Začul se je strahovit krik. Prsti neopreznega prednika so 6e znašli v ustih spečega soseda. Ta je instinktivno stisnil zobe in ugriznil v prst. Takoj sta si skočila v lase in se začela vneto prelepavati. Končno so ju razdvojili in pomirili. mil/icrds Frcs. Nova antifašistična internacionala V Parizu se bo vršila konferenca »Organizacija za pomoč rdeči Španiji«, ki jo nameravajo prekrstiti v »Mednarodno organizacijo antifašistične solidarnosti«. Iz tega se da sklepati, da Moskva smatra primer v Španiji kot gotov in da Kominterna namerava svojo akcijo za pomoč rdeči Španiji spremeniti v akcijo proti fašizmu. Sredstvo ni važno, važno je samo to, da se doseže svetovna revolucija. Francosko oboroževanje zadnjih treh let v sliki, ki so jo narisali Nemci. sem pismo prebrala, sem točno vedela, kako boni morala igrati. Ime »Joan Crawford« so mi prideli moji obo« ževatelji. Pri mojem sprejemu k filmu, so ravna« telji odločili, da razpišejo natečaj za moje ime. Pisma so deževala in ob svojem debutu v filmu sem dobila ime Joan Cravvford, namesto svojega pravega Billie Cassin. Seveda je razumljivo, da tudi jaz ljubim svoje občinstvo. O posameznikih, ki mi pišejo že več let, sem si ustvarila že čisto svojo določeno predstavo. Zvečer, ko prebiram svoja pisma, vedno iščem poznana imena. Človek sem, in rada vidim, da ugaja ljudem moja igra. K sreči v vseh teh pismih niso samo ljubeznivosti, ampak tudi dobri nasveti in koristna kritika. Joan Crawford o svoji poti k filmu nju in vedno sem ostajala sama. te sem se odločila, da je najbolje, da 6e kar vrnem v Newyork. Tedaj se je zgodilo...; »Pismo za Vas«, mi je dejal pomočnik v ateljeju. To je pomenilo zame toliko, kot bi mi kdo ponudil milijon dolarjev. Do tedaj sem vedno igrala majhne vloge. Ali me je vendarle kdo opazil? V tem prvem pismu mi je prva neznana »oboževateljica« pisala, da upa, da bom napredovala. Nikdar ne bom pozabila stavka iz tega pisma: »Nobena stvar naj vas ne zadrži, mislite na to, da Vas spremljajo moje dobre želje«. To pismo je zame dragocenost, ki me je 6talno vzpodbujalo. Zdaj sem se odločila, da ostanem v Hollywoodu. Morda je bila to 6amo sreča, toda prvi teden potem sem dobila svojo prvo večjo vlogo. Tej prvi vlogi je sledila tudi prva daljša pogodba. Pisma oboževalcev Kmalu sem spoznala veliko resnico filmskega sveta. Hollywood ne ustvarja zvezdnikov, zvezdnike v resnici ustvarjajo ljudje kot na primer to mlado dekle, ki mi je želelo uspeh. Pisma so pravi barometer za U6pek filmskih igralcev. Ne morem povedati, koliko poguma in vzpodbude dajejo igralcem taka pisma. V najvišjem nastropju nebotičnika v Newyorku je v pisarni mlada tajnica. Še nikdar je nisem videla in je najbrž tudi ne bom, in vendar je to ena mojih najboljših prijateljic. Šest let so mi bila njena pisma vir resničnega veselja. Vse svoje podrobnosti mi je odkrivala v svojih pismih. Mnogo se ji imam zahvaliti. V Londonu živi neka stara, že sivolasa učiteljica, sama zase v majhnem enosobnem stanovanju s kopalnico. Do potankosti poznam njo, njene skrbi in njeno zdravje, njene ro.ž.e in učence. ČeprAv je’ nisem nikoli videla, me je naučila ravno ona, kaj je pogum. Neka telefonistka v malem mestu Arizone je prav gotovo najsrečnejša žena na svetu. Poročiti se hoče z mladim možem, ki prodaja bencin. Malo leseno hišico si bosta napravila, za telefonistko je to višek njenih sanj. Za vsak kos pohištva vem, ki bo prišel v to hišico. Vem tudi kaj stane vsaka posamezna stvar in koliko zadovoljstva ima z nakupovanjem. To dekle me smatra za svojo prijateljico. Ponosna sem nanjo. Vsi tisoči so moji prijatelji. Nikdar ne bom mogla dovolj podčrtati njihovo prijateljstvo in pomoč. Nepoznani režiser Nekega dne sem dobila vlogo, ki je bila povsem različna od tistih, ki sem jih dosedaj dobivala. Vloga je zahtevala mnogo študija in se nisem mogla znajti. Zopet sem 6e zatekla k svojim pismom. Slučajno mi je prišlo v roke pismo nekega iskalca zlata z Aljaske, v njem je pisal: »Bral sem zgodbo, ki jo boste igrali v naslednjem filmu. Vloga tega dekleta v filmu me izredno zanima. Prav taka je bila namreč usoda nekega dekleta, ki sem ga spoznal pred tridesetimi leti.« V pismu je bilo več 6trani pripomb o značaju, potezah in drobnih posameznosti tega dekleta. Ko Dnevna pošta, ki jo prejemajo v Hollywoodu filmski zvezdniki in zvezdnice, je merilo njihove priljubljenosti. Vsak igralec ali igralka mora dobiti od svojih oboževateljev gotovo število pisem. Kadar to število pade, je to prav gotovo znak, da priljubljenost med občinstvom ponehava in, da to pomeni za igralce začetek konca. Nad Holly-vvoodsko dnevno pošto se torej vodi ljubosumna, zavistna in škodoželjna kontrola. O svoji pošti pripoveduje Joan Crawford tole: »Če je bilo kedaj mlado dekle v začetku svoje filmske kariere, boječe in negotovo, potem sem bila to jaz. Razočaranje je sledilo razočara- Otrod v službi komunistične propagande Otroke rdeče Španije stalno izkoriščajo kot sredstvo propagande za komunistične cilje. Odvzemajo jih voditeljicam ter jih pošiljajo okrog. Z njimi vzbujajo usmiljenje in nabirajo darove, za katere potem barcelonska vlada kupuje orožje in municijo. Kamor pa ne pošiljajo otrok, pošljejo njihove Slepi rokoborci Znamenita šola za slepce v angleškem mesiti Overbooku vzdržuje skupino rokoborcev, ki so že nekaj let znani radi matchev, v katerih skoraj vedno dobivajo. Pred dvemi leti so tem slepim rokoborcem prvič postavili nasproti normalne rivale in jim tako dali priliko traininga. Zdaj so ti rokoborci iz Overbooka postali že tako močni, da se matchi Tazvijajo popolnoma normalno in vsak nasprotnik že ob prvem udarcu gonga zapusti svoj kot. Na ta način ni bilo mogoče preprečiti, da ne bi skupina iz Overbooka pred kratkim dobila nove zmage, ki je v šestih letih že devet in trideseta za po vrstjo. Programi Radio Ljubljana Tr°va ^»JtPBloT stv°. - Stala je okpJL djftftrfcfc Četrtek, 18. avgusta: 12 Vsakemu nekaj (plošče? — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski kon-cert Kad. ork. — 14 Napovedi — 13 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. nra: Ministrstvo za telesno vzgojo naroda — 19.50 10 minut zabave — 20 Kalinan: Fortlsslmo (pl.) — 20.10 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 20.30 Koncert. Sodelujejo: Slovenski vokalni kvintet in Kad. ork. — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Koncert na klarineta, g, Urbance Frauc, pri kavirju gdč. Melita Gnjezda. Drugi programi Četrtek, 18. avgusta: Belgrad: 20 Nar. pesmi, 20.30 Slrof. koncert, 22.20 Plesna glasba — Zagreb: 20 Koncertni večer, 22.20 Pisna glasba — Praga: 19.25 Orkester, zbor ln solisti, 20.25 Fredrova komedija -Dama in huzarjlc, 22.20 Plošče — Varšava: 21.10 Pestra glasba. 22 Komorna glasba — Sofija: 19.30 Narod, glasba, 20.40 Vok. koncert — Budimpešta: 20 Oporni odlomki, 22.05 Jazz. 23.10 Plošče — Trst-Uilan: 21 Igra, 21.35 Violina, 22.20 Zbor — Bim-Bari: 21 Mascagnijeva opera -Parislna« — Dunaj: 19 2cgnanje ob'Vrbskem jezeru (iz Celovca), 20.10 Politični kabaret, 21 Zab. koncert, 22.30 Plesna glasba, 24 Nočna glasba — Berlin-Bam-burg: 20.10 Vojaška godba in orkester -» Ktiln-Stutt. gart: 19 Verdijeva opera -Falstaff« — Frankfurt: 20.15 Orkester, »bor in solisti — Beromiinster: 20.55 Opereta iMikado« -« Strasbourg: 21.30 Komična opera. Marii V-# kralj Sedanga Meeeca julija letošnjega leta j« neopazno poteklo petdeset let, odkar se je dogodila ona čudna avantura, ki je bila svoj čas zlasti za Francijo prava senzacija. Meseca julija leta 1888. je namreč neki francoski podoficir, ki ni imel prav nič drugega kot lepo brado in puško, kar na svojo roko in popolnoma sam okupiral v Indokini nekaj dotlej še neraziskanih vasi. Kmalu nato pa se je ondi proglasil za kralja z imenom Marij I., kralj Sedanga. Brez kakega posebnega odpora je dal nato narediti tisoč dokaj čudnih krojev za uniformo svoji bodoči armadi. Nekaj mesecev pozneje pa je francoska misija odkrila teritorij nove »konfederacije«, ki jo je bil proglasil Marij 1. »Kralju« se je zdelo bolj pametno, da zbeži, kot da se opraviči. Radi tega se je zatekel v Hong-Kong, kjer je igral vlogo kralja v pregnanstvu. Tam je odprl pisarno za odlikovanja in ple- menilaške naslove !n našel se je marsikakšen ne-spametnež, med njimi tudi neki belgijski finančnik, ki si je za prav lep denar kupil naslov »vojvoda Sphirski«. Ker pa je bil ta originalni kralj pijanec in zapravljivec, je na vse zadnje vendarle umrl v popolni zapuščenosti. Dvakrat na dan se obesi Joseph Ovette, kanadski državljan iz Carls-bada Springs (Ontario), je sklenil kaj svojevrstno stavo, ki je menda samo v Ameriki mogoča: obvezal se je, da se bo obesil, ostal tri minute z vrvjo okoli vratu in nato brez škode odšel od te nevarne avanture. — Mr. Ovette je star 47 let in tehta 175 liver. Da bi svojo originalno obvezo čim boljše izvršil, se že več mesecev vsak dan dejansko pripravlja na veliki dogodek. Dvakrat na dan se obesi in zdaj zdrži na vrvi že dve minuti brez prestanka. Pravijo pa, da kaže Miss Ovette med temi norimi vajami več skrbi kot njen mož. Hervey Allen: 54 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Mi trije smo bili neločljivi. Mislim, da se le redkokdaj trije ljudje tako ujamejo. Od tedaj sem imel sam veliko sreče kot trgovec, zakaj kot plemič sem vedno imel pred očmi geslo, ki ga je nekoč izrekel neki kralj: »Natančnost je vrlina vladarjev.« »To si tudi ti zapomni.« S tem je mister Bonnyfeather nespremenljivo zaključil to zgodbo, ki jo je pogosto pripovedoval. V načinu, s katerim je poudaril zadnji stavek, v drži in v izrazu, ki si ga je nadel pri tem, v vzvišeni resnosti, s katero je gledal čez sveče fanta, le ležalo nekaj, kar je v Antoniu vzbujalo čudne misli. Tu je moralo ležati staro izročilo, katerega bo iz skrivnih razlogov on, Antonio moral nekoč nadaljevati. Mister Bonnyfeather se je z Antonijem pogovarjal o vseh skrivnostih, o najtanjših zapletenostih poslovnega življenja in ljudi, ki so bili s tem zvezani. Govoril je z njim, kakor z odraslim dedičem svoje hiše. Fant je sedel pred njim in zelo resno poslušal. Pri priliki je znal tudi zastaviti o pravem času primerno vprašanje, pokazati sporazumen nasmeh, dati odgovor, nad katerim se je človek začudil. Potovanja ladij sta zasledovala po zemljevidu in po globusu. Antonio je kmalu poznal skoraj vse večje luke na svetu in kaj je v njih moči kupiti. Poznal je imena in življenjske okoliščine trgovcev, splošni tržni položaj, na kratko, poznal je vse, kar je gibalo v evropski in ameriški politiki, trgovini in poljedelstvu. Po večerji je vedno v teh razgovorih potekla ura. Potem sta sedla in pisala pisma, kakor jima je to narekoval razgovor. Bila so pisma take vrste, da bi jih mister Bonny!eather ne bil rad spustil skozi roke svojih nameščencev. Tako je kmalu prišlo do tega, da je Antonio postal tajnik mistra Bonnyfeathera. Sčasoma je prišel tudi tako daleč, da je tu in tam tirez obotavljanja in strahu predlagal kak boljši izraz ali primernejši besedni prehod. Vedno si je prizadeval, da bi ljudi, na katere so bila pisma naslovljena, poznal tudi po obrazu. Poizvedoval je o njih pri kapitanih, ki so imeli s temi možmi posla, kolikor se je to dalo, poučil se je o njih pa tudi iz pisem, ki so jih odlagal v kleti. Zavržena pisma so polnila velik prostor. Toda še preden je imel Antonio šestnajst let, jih je že skoraj vsa prebral. Toda ni prav misliti, da so bili Antonievi večeri izpolnjeni 3amo s poslovnimi rečmi. V sobi mistra Bonnyfeathera je stala knjižnica. Antonio se je poželjivo spravil nad njo. Mister Bonnyfeather je znal veliko Shake-spearja na pamet in se je s tem malo bahal, pred vsem z navedki iz prvega dela »Henrika IV.« in iz »Beneškega trgovca«. Stari škotski grof je moral njega dni kar čez noč s svojci vred bežati s svojega posestva h kralju Jakobu v Saint Germain. Tam je dolgo časa zvesto služil na operetnem dvoru izgnanega kralja. Ves čas mu ni izginilo upanje, čeprav je tam vladala častita revščina. Potem je prišel oče mistra Bonnyfeathera, »drugi markiz«, kakor je prav rad sam govoril. Bil je Stuartom nepoplačljiv služabnik. S spletkami, katere je predel zanje. Mister Bonnyfeather sam se je iz svoje mladosti spominjal Versaillesa. Kot mlad človek je potem v vstaji leta petinštiridesetega pohajal po škotskem gorovju. Tedaj je prišel z njim v Livorno Vil-liam Mac Nab. Mac Nabi so vedno bili zvesti staremu gospodarju in so vedno točno plačevali svoje dajatve. Mister Bonnyfeather ni mogel te rodbine nikdar dovolj prehvaliti. Fides pa je bila napol Grkinja, toda pri njej je prevladovala materina kri. Ko je stari končal In od razburjenja razširil obe roki na prsih, je dejal: »In zdaj, zdaj pa vidiš kako sedim tu jaz, tretji markiz — kot trgovec!« In naglo, kakor da bi se mu podrobnejše zdelo potrebno, je pojasnil: »Prišlo je tako, ko je knez spet odšel v Francijo. Moj oče je bil še vedno pri njem. Sam pri sebi je bil tedaj že katoličan. Potem je Karel Edvard umrl in šli smo v Italijo, da bi bili čim bliže zadniemu Stuartu.« Oče se je dal z vsemi svojimi sprejeti v Cerkev. Imel je majhno službo kot komornik pri yorškem kardinalu. Tam so ga še vedno imenovali markiza. Videl sem, kako stvari teko in sem pisal svojim protestantovskim sorodnikom v Angliji. Eden izmed njih, brat moje matere, mi je pripravljal pot. Odšel sem v Anglijo in prišel na šolo v F.xeter. Tam sem spoznal sina nekega trgovca s suknom, nekega Francisa Baringa, ki mi je bil vedno čudovit in stanoviten prijatelj. Od njega so tiste tri sklenjene roke tu na naslovni strani v svetem pismu. Tretja roka je za Johanna Heinricha Neutea, danes trgovec v Hamburge. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nllca G/111. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica & Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. . Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec, Urednik: Joie Količek.