Jadran Mark je v »play-outu« košarkarske C1 lige izsilil tretjo tekmo >/21 Kl.O.P se je pogovoril o nizkocenovnih potovanjih, ki so namenjena predvsem mladim ¿22 Primorski PETEK, 18. MAJA 2007 št. 117 (18.900) leto LXIII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,75€(180 sit) Nabrežina: nenavadno, aposrečeno soočenje SandorTence Volilni shodi so navadno dolgočasni in suhoparni, v glavnem namenjeni ljudem, ki že vnaprej vedo, za koga bodo volili. Zato se kandidati in stranke raje posvečajo drugim oblikam volilne propagande, ki se tako v glavnem odvija po časopisih in televizijah ter v zadnjem času tudi po internetu. Včerajšnje soočenje treh županskih kandidatov v Devi-nu-Nabrežini je bilo nenavadno, zato zanimivo in mislim za poslušalke in poslušalce tudi privlačno. Giorgio Ret, Massimo Veronese in Romano Vlahov so si namreč s pomočjo novinarjev v glavnem sami postavljali vprašanja. Za to so imeli točno odmerjeni čas in pravila, ki so se jih strogo držali. Med so o če njem ni bi lo pre re kanj ali medklicev, tako da si je številna in politično raznolika publika lahko res ustvarila mnenje o kandidatih. Volilna debata v pravem televizijskem ali, če hočemo, ameriškem stilu, ki predstavlja za naše razmere novost. Kdo je naj bolj pre pri čal ljudi, bomo izvedeli v ponedeljek, 28. maja ob zaprtju volišč. Med vse mi tre mi je bil si no či najbolj živahen Vlahov, ki je stalno zbadal Reta in odkrito povedal, da mu ne gre za županski stolček, temveč za mandat v občinskem svetu. Ret se je zdel nekoliko utrujen in naveličan političnih pogojevanj Nacionalnega zavezništva. Verone se, ki je edi ni od treh go vo -ril tudi slovensko, pa je zaigral predvsem na struno pridobljene enotnosti levosredinskega zavezništva. fest - Včeraj slovesno odprli prvi mednarodni sejem znanstvenega založništva Štiri dni v znamenju znanstvene komunikacije Sejem bo odprt do nedelje - Prvi odziv občinstva povsem zadovoljiv Z novim lastnikom tržaški Stock še uspešneje Osrednja razstava je v Dvorani čudes v bivši tržaški ribarnici kroma TRST - Včeraj se je v Trstu začel prvi mednarodni sejem znanstvenega založništva FEST (Festival editoria scientifica Trieste). Trajal bo do nedelje, odvija se na 22 različnih lokacijah, posvečen pa je Na 4. strani Kmetijska zbornica Slovenije podelila Ediju Bukavcu visoko priznanje Na 9. strani Sinoči v dvorani ZKB na Opčinah posvet o energiji in okolju Na 8. strani V Gorici zasegli vagona z radioaktivnim odpadnim materialom Na 15. strani vsem občilom, prek katerih se izraža znanost danes, od knjige do filma, od radia do interneta. Predsednik deželnega odbora Riccardo Illy je na včerajšnji otvoritveni slovesnosti izrazil voščilo, da bi Trst postal svetovno središče znanstvenega založništva. Prvi odziv občinstva je bil po oceni prirediteljev dober, poleg številnih pohval pa je bilo slišati tudi pripombe. Na 6. strani Na Goriškem stopnja zaposlenosti narašča, industrijski sektor v prestrukturiranju Na 14. strani vilenica - 5. do 9. septembra Zmagovalec Goran Stefanovski LJUBLJANA - Mednarodni literarni festival Vileni-ca bo na Krasu sicer potekal šele septembra, na Društvu slovenskih pisateljev (DSP) pa so organizatorji že včeraj predstavili nekaj žarišč letošnje 22. izdaje: dobitnik nagrade vilenica je makedonski dramatik Goran Stefanovski, vodilna tema festivala bo Kdo se boji resnice literature?, posebne pozornosti bo deležna irska književnost. V Lipici bodo gostili več kot 50 književnikov, med njimi poleg glavnega nagrajenca na posebnih večerih še vodilnega švedskega pesnika Tomasa Transtroemerja, srbskega prozais-ta Davida Albaharija ter italijanskega pesnika in pisatelja Roberta Pazzija. Letošnji festival v organizaciji DSP in KD Vilenica bo na ustaljenih prizoriščih, v Hruševju, Kopru, Lipici, Ljubljani, Lokvi in Štanjelu, jami Vilenica in Gorici, potekal med 5. in 9. septembrom. Na 5. strani nabrežina - Soočenje treh županskih kandidatov Nasprotniki, ne sovražniki V Grudnovi dvorani Giorgio Ret, Massimo Veronese in Romano Vlahov NABREŽINA - Politični nasprotniki, ne pa sovražniki. To je morda osnovno sporočilo včerajšnjega soočenja Giorgia Reta, Massima Veroneseja in Romana Vlahova, ki se v Devinu-Nabre-žini borijo za županski stolček. Srečanje v Grudnovi dvorani je privabilo veliko ljudi iz vseh treh volilnih taborov. Beseda je tekla o vseh vprašanjih, ki so v osredju pozornosti te volilne kampanje. Torej o Sesljanu in spornem regulacijskem načrtu, a tudi o kraji prvomajske zastave v Medji vasi, ki jo je izvedel kandidat NZ za občinski svet, in o odnosih med kandidati ter njihovimi strankami. Na 7. strani Ret, Vlahov in Veronese na soočenju v Grudnovi dvorani v Nabrežini kroma 2 Četrtek, 17. maja 2007 MNENJA, RUBRIKE / ŽARIŠČE Kaj razumemo kot Family day?,. v Julijan Čaudek_PtSSS"_^Šm Letošnja izvedba dneva namenjenega družini, oz. Family day, je pritegnila kar precejšnjo medijsko pozornost. Vendar pri prelistavanju in prebiranju razno raznih časopisov in revij ter poslušanju radijskih in televizijskih poročil, nisem uspel najti tistega, čemur je ta prireditev v resici posvečena, oz. po ve da ne ga je bi lo res nič no ma lo. Vse drugo je bolj zadevalo dejstvo, da je to v bistvu desno-sredinska manifestacija, da ima pri tem glavno be se do ka to liš ka cer kev in predstavljene so bile alternativne pobude. Skratka vse skupaj se mi je zdelo izredno ideologizirano in daleč od pravega bistva, ki ga ima ta dan. Kot da bi šlo zgolj za razkazovanje mišic med dvema blokoma. Da pa bi se opozorilo na to, kar res nič no po me ni dru ži na, kot te -meljni kamen naše družbe in človeškega razvoja vsake osebe, tega pa ni bilo. In v resnici si upam trdi ti, da se lah ko ozre mo ka mor in kolikor hočemo, vendar v tem trenutku ni pravega nadomestila tra-di ci o nal ni dru ži ni. Po drugi strani me je prizadel do go dek, ki se je zgo dil pred kak -šnim dnem v Gorici. Pri tem mislim na domnevno spolno nasilje dveh mladoletnikov nad sovrstni-co, pri katerem je bilo vse skupaj še posneto. Vprašali se boste, kaj ima to skupnega z družinskim dnevom. Res je, ali ima lahko ta dogodek kakšno povezavo? Ne vem. Vendar ob tem dogodku zmeraj po mis lim na dru ži ne teh mla dost -nikov in na njih same. Kako bodo sedaj živeli? Kakšne posledice bodo nosili? Kam se bodo zatekli, da bo do lah ko do bi li pri mer no po -moč, da prebrodijo ta težek trenutek, ne glede na to, če je šlo za posilstvo ali ne. V enem ali drugem primeru se sprašujem, kako bodo dru ži nam teh mla dost ni kov in njim samim v pomoč razno razne ideološke debate, s katerimi se polnijo razni mediji. Pri tem pa mi je jasno, da tukaj ne gre za laičnost države ali za Bog ve! kakšno poli- tično strujo. Gre konkretno za življenjsko dramo, ki se je zgodila in ki je prizadela konkretne ljudi, spremenila jim je življenje. Naj si bo punca, fant, mati ali oče, bodo to dramo nosili v sebi celo življenje. Kaj pa, če se to zgodi kateremu od naših otroku? Tudi druga misel si utira pot. Kakšni so vzroki, da tako mlade ljudi vlečejo v take situacije. Kje jih lah ko naj de mo? Ka ko na njih vpli -vati, oz. se jim zoperstaviti? Ali sploh še ostajajo osnovne vrednote, na katerih je mogoče lastno življenje zastaviti in na njih graditi osebno bodočnost. V tej splošni zme di, kjer smo vsi pod vti som, da je vse mogoče, da nam je vse dano in da je glavni cilj človeka osebni užitek in poraba, se ob tragediji teh treh mladostnikov in njihovih družin lahko zamislimo v kakšno bodočnost drvimo. In v tej luči si upam tr di ti, da je dan dru ži ne ali Gre konkretno za življenjsko dramo, ki se je zgodila in kije prizadela konkretne ljudi, spremenila jim je življenje Family day nekaj povsem drugega od ideološke konfrontacije. Ta dan resnično opozarja na dejstvo, da dan za dnem zgubljamo temeljne opo re na še bi ti. In dan za dnem se vse to vedno bolj zliva na mlajše generacije, ki se večkrat iznajdejo popolnoma osamljene pred takimi življenjskimi situacijami. Mogoče bo vse skupaj izgledalo tradicionalistično, vendar družine osnovane na ljubezenskem od no su med mo žem in že no, ni mogoče zamenjati. Od njenega obstoja odvisi družbeni razvoj neke družbe, pa naj si bo to vaška, mestna ali širša, evropska. Saj bo veljalo, da hiša brez pravega temelja ne zdrži pred preizkušnjami. sazu - Ob visokem življenjskem jubileju Poklon Berniku ob osemdesetletnici SAZU in ZRC SAZU včeraj predstavila knjigo o jubilantu LJUBLJANA - Ob 80-letnici dolgoletnega predsednika in častnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti Franceta Bernika sta SAZU in ZRC SAZU v navzočnosti jubilanta predstavili knjigo Ob osemdesetletnici Franceta Bernika. Izšla je pri Založbi ZRC. V njej so objavljeni zapisi predstojnika Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede pri ZRC SAZU Darka Dolinarja, direktorja ZRC SAZU Ota Lutharja in znanstvenega svetnika na Inštitutu za kulturno zgodovino pri ZRC SAZU Igorja Grdine, pa tudi Bernikova bibliografija, ki pa, kot je opomnil predsednik SAZU Boštjan Žekš, "ni dokončna, saj Bernikova aktivnost kaže, dajo bo potrebno že prihodnje leto dopolniti". Luthar je poudaril, daje ta slovesnost tudi poklon Berniku in "srečanje z osebnostjo, ki je zaznamovala desetletja akademijskega življenja v Sloveniji in Evropi ter tudi enega najbolj prelomnih obdobij v slovenski zgodovini". Bernika je označil kot človeka, v katerem so "načelnost, razumevanje in odprtost združeni z zavidljivo strpnostjo". Dolinar je Bernika označil kot osebnost, ki je povezovalno delovala znotraj stroke, pa tudi med različnimi strokami ter domačo stroko povezala z mednarodno. Predstavil je Bernikovo delo na Inštitutu za literature pri SAZU in osrednje področje Bernikovega proučevanja, to je slovenska literatura druge polovice 19. in začetka 20. stoletja. Grdina je opozoril na Bernikovo tenkočutno povezovanje različnih vej umetnosti, v čemer je vidna Bernikova odprtost. Spomnil je na Bernikovo sodelovanje s Slovensko matico, ki ji je, prav tako kot SAZU, Bernik "napisal standardno zgodovino". Slovensko zgodovino 20. stoletja je zaznamovalo veliko generalnih prelomov, ko je bila na preizkušnji kontinuiteta humanistične misli, Bernik pa je znal ob zadnjem velikem prelomu ohraniti vse, kar je bilo dobrega v tradiciji, predvsem zbirko Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. To je po besedah Grdine "ne le ohranil, ampak ji j e dal kompas". Proučevanje literature sem vedno razumel kot znanost o umetnosti, ki mora ohraniti načelo znanosti, obenem je po- ljubljana - Posvet o slovenskem jeziku Pavček: Bodo v prihodnje slovensko govorili le lipicanci? LJUBLJANA - "Zakon o javni rabi slovenščine in pred nedavnim sprejeta resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko sta zakonski varovalki, da naj bi bilo s slovenščino v prihodnje vse dobro," je na posvetu o slovenskem jeziku dejal pesnik in akademik Tone Pavček. Dodal j e, da kljub temu noben še tako dober predpis ne more nadomestiti dejstva, da je "obstoj jezika odvisen od zavesti". Posvet je bil namenjen razpravi o stanju, stiskah, zagatah in zakladih slovenščine. "Slovenščina je jezik, ki se zmeraj rima na zvočno polnost in popolnost. Pojoč je še tedaj, ko utihne," je materinščino opredelil Pavček. "Slovenski jezik zagotovo ne bo nikoli utihnil za zmeraj," je dodal. Ob tem je izrazil skrb, da na prihodnost slovenskega jezika ne bodo vplivali samo zunanji dejavniki. "Slovenci pačimo svoj jezik in ga zanemarjamo, vsak rod znova, vsak dan znova," je dejal. Jezikoslovec in pedagog Janez Orešnik se je v svojem prispevku posvetil vprašanju, ali je slovenščina ogrožena. Podal je statistiko, da se slovenski jezik, glede na število govorcev, nahaja med prvimi tremi odstotki svetovnih jezikov. "Kar 96 odstotkov vseh jezikov je manjših od našega," je poudaril Oprešnik ter dodal, da jeziki danes izumirajo s hitrostjo dva jezika na mesec. Predvideva se, da bo čez 100 let ži- Tone Pavček vih samo še kakih 600 jezikov, kar je deset odstotkov od sedaj obstoječih oziroma tistih, ki imajo ime. Ker je slovenščina že sedaj znotraj omenjenih desetih odstotkov, bo nemara varna tudi čez 100 let, je povedal Orešnik. Kljub temu je opozoril, da situacija ni tako rožnata. Zaradi vdorov jezikovnih prvin iz drugih jezikov se lahko zgodi, da bodo zanamci čez stoletje slovenščino govorili le v krogu družine, za njen obstoj pa se bodo borili zgolj največji ljubitelji in zagnanci. Na težavo, ki jo za slovenski jezik predstavljajo vplivi drugih jezikov, predvsem v globaliziranem svetu vedno bolj uveljavljene angleščine, je opozoril tudi slovenist in profesor Jože Toporišič. Pri analizi besedil različnih avtorjev je ugotovil, da le-ti uporabljajo vse več tujk, za katere obstajajo ustrezni izrazi v slovenščini. Toporišič je razložil, da se skušajo posamezniki, ko v preproste tekste vple- Dolgoletni predsednik in častni član SAZU France Bernik trebno biti pravičen do umetnosti, je povedal jubilant. Zato se je odločil za metodo notranjega pristopa, ki je znanstvena, a obenem umetniškega dela ne spreminja v mrtev predmet. Ob raziskovanju literarne umetnosti je užival, saj literaturo dojema kot pojav, "ki omogoča, da živimo več življenj". Bernik je opozoril še na raznorodno strukturo literature, saj usmerja še k drugim zvrstem umetnosti. Ob zapisih Dolinarja, Lutharja in Grdine knjiga Ob osemdesetletnici Franceta Bernika prinaša jubilantov življenjepis vob-liki kronike, bibliografijo med letoma 1950 in 2007 ter enciklopedično informacijo o Francetu Berniku v slovenščini, nemščini in angleščini. France Bernik (1927) je leta 1951 diplomiral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je bil asistent na oddelku za slovanske jezike in književnost do leta 1957, ko je bil izključen z univerze iz političnih razlogov. Leta 1960 je na Univerzi v Ljub- ljani pridobil doktorat literarnih znanosti. Naslednje leto je postal tajnik in urednik Slovenske matice. Med letoma 1972 in 1999 je bil znanstveni sodelavec na Inštitutu za literature pri SAZU. Leta 1984 je postal redni profesor zgodovine slovenske književnosti na FF, predaval je tudi na univerzah v tujini. Sodeluje v uredništvih nacionalnih in tujih znanstvenih revij ter zbirk. Od leta 1981 je glavni urednik nacionalne zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Objavil je štirinajst monografij, od tega dve v tujem jeziku, v domačih in mednarodnih strokovnih revijah pa več kot 300 prispevkov. France Bernik je član več znanstvenih akademij. Prejel je visoka nacionalna priznanja za znanstveno delo, med njimi naziv ambasador RS v znanosti (1994) in Zoisovo nagrado za življenjsko delo (1999) ter več družbenih in državnih odlikovanj, med njimi zlati častni znak svobode RS (1997). Z visokimi odličji so ga počastili tudi marsikje v tujini. (STA) tajo tuje izraze, povzdigniti na višjo raven, s tem pa se odmikajo od širše javnosti. Povedal je, da bi bilo mogoče od 80 do 90 odstotkov tujk v besedilih zamenjati s slovenskimi ustreznicami. Opomnil je tudi, da bi bila težnja k slo-venjenju med drugimi pomembna tudi v znanstvenih besedilih, ki so tudi sicer, zaradi maloštevilnega bralstva in želje po uveljavljanju slovenskih znanstvenikov na tujem, ena izmed bolj ogroženih kategorij. "Sprejemamo tuje navade, tuje praznike, tuje neumnosti, z njimi šarimo okoli sebe, kot da smo zato bolj pomembni, bolj svetovljanski. Pri tem se ne bojimo, da bodo v prihodnje slovensko govorili samo še lipicanci, ko bodo igrali golf ali polo. Takrat pa ne bo nikjer nobenega Edvarda Kocbeka, da bi razumel njihovo govorico, njihov užaljeni, strti beli ponos," je usodo materinščine metaforično povzel Pavček. (STA) združeni narodi - Volitve novih članic Slovenija izvoljena v Svet za človekove pravice Med novimi članicami sveta je od včeraj tudi Italija NEW YORK - Generalna skupščina ZN je včeraj s 168 glasovi od potrebnih 97 izvolila Slovenijo v Svet za človekove pravice. Slovenija bo članica postala 20. junija letos, potem ko se je za članstvo potegovala že lani, vendar neuspešno. V okviru vzhodnoevropske skupine sta bili kandidatki za dva prosta sedeža skupaj s Slovenijo še Belorusija in Bosna in Hercegovina. V prvem krogu nobena ni dobila dovolj glasov, v drugem pa je slavila BiH s 112 glasovi proti 72 za Belorusijo. Slovenska veleposlanica pri ZN Sanja Šti-glic je po glasovanju prejemala čestitke kolegov na ZN, za STA pa je izjavila, da so uspeh pričakovali, čeprav so volitve vedno nepredvidljive. "Pokazalo se je, da Slovenija uživa ugled v mednarodni skupnosti zaradi visoke ravni zaščite človekovih pravic, gre za potrditev dosedanjega dela na tem področju, kije ena od prioritet slovenske zunanje politike. Volilni uspeh pa je nedvomno tudi plod dobrega in usklajenega dela med ministrstvom ter misijama v New Yorku in Ženevi," je dejala veleposlanica. Prave volitve so potekale še v okvirju skupine zahodna Evropa in drugi, kjer so se za dve prosti mesti potegovale Italija, Nizozemska in Danska, tudi v tej skupini pa je bil potreben drugi krog. Nizozemska je bila izvolje- na v prvem krogu, Danska in Italija pa sta dobili enako, sicer zadostno število glasov in potreben je bil drugi krog, v katerem je slavila Italija. Letošnje volitve v Svet za človekove pravice niso navdušile nevladnih organizacij za zaščito človekovih pravic zaradi pomanjkanja konkurence in zaradi potrditve držav, ki niso zgled spoštovanja teh pravic, kot so Egipt, Angola in Katar. ZDA so v zadnjem trenutku prepričale Bosno in Hercegovino, da razglasi kandidaturo, ker si niso želele izvolitve Belorusije, taktika pa je malce presenetljivo uspela. Slovenija je letošnjo kandidaturo zastavila izjemno resno, ker promo-viranje in spoštovanje človekovih pravic predstavlja eno od pomembnejših področij zunanje politike. Članstvo v Svetu za človekove pravice bo koristno tudi v kontekstu predsedovanja EU v prvi polovici leta 2008. Amnesty International Slovenije (AIS) je sicer včeraj sporočil, da ima Slovenija doma hudo črno piko glede spoštovanja človekovih pravic, to je vprašanje izbrisanih. AIS zato poziva slovenske oblasti, naj nemudoma upoštevajo in uresničijo vsa priporočila pristojnih teles ZN kot tudi odločbe Ustavnega sodišča RS glede problematike izbrisanih, ne glede na izid volitev. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 18. maja 2007 3 ljubljana - Gusenbauer kot avstrijski kancler danes prvič na uradnem obisku v Sloveniji Ob ostalih vprašanjih govor tudi o dvojezični topografiji na Koroškem Šef avstrijske vlade verjetno brez konkretnega predloga - Srečanja z Janšo, Drnovškom, Cukjatijem in Pahorjem LJUBLJANA - Avstrijski kancler Alfred Gusenbauer je sinoči iz Lichtensteina prispel na delovni obisk v Slovenijo. Slovenija je zadnja sosednja država Avstrije, ki jo je obiskal, hkrati pa je to njegov prvi obisk v Ljubljani, odkar je januarja letos prevzel kanclerski položaj. V kabinetu predsednika vlade Janeza Janše so za STA potrdili, da bodo dvojezični topografski napisi na avstrijskem Koroškem ena izmed tem današnjih pogovorov predsednikov obeh vlad. Konkretnega predloga avstrijske strani glede dvojezičnih topografskih napisov tokrat še ne bo na mizi. Janša je sicer v začetku maja izrazil pričakovanje, da bo obisk avstrijskega kanclerja tudi v znamenju novega predloga rešitve. Premiera bosta spregovorila tudi o dvostran- skemu sodelovanju, slovenskemu predsedovanju EU v prvi polovici leta 2008 in aktualnih evropskih temah, kjer imata državi zelo podobna stališča. Tema pogovora bodo tudi razmere na Zahodnem Balkanu. Janša in Gusenbauer sta se prvič kot predsednika vlad srečala februarja letos na Dunaju ob robu dunajskega opernega plesa. V Ljubljani se bo avstrijski kancler tokrat srečal še s predsednikom republike Janezom Drnovškom, predsednikom državnega zbora Francetom Cukjatijem in strankarskim kolegom, predsednikom SD Borutom Pahorjem. V skladu s tradicijo se bo sestal tudi s predstavniki nemško govoreče skupine v Sloveniji in predstavniki avstrijskega gospodarstva v Sloveniji. Zadnji avstrijski kancler, Gusenbauer bo moral slej ko prej ugrizniti tudi v kislo jabolko dvojezičnih krajevnih napisov kije obiskal Slovenijo, je bil februarja 2002 Wolfgang Schüssel. Avstrijska velika rdeče-črna koalicija, ki je v drugi polovici aprila obeležila 100 dni vlade, je v svojem programu na 28. strani zapisala, da bo vprašanje dvojezične topografije uredila z ustavnim zakonom ob največjem možnem kompromisu z manjšinami, in to do poletja letos. V programu avstrijske vlade je tudi zapisana obveza, da se vlada zavzema za okrepljeno sodelovanje s svojimi sosedami. Predstavniki organizacij slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem so zmerno optimistični glede obljube avstrijske vlade o dvojezičnih napisih. Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm je dejal, da bi lahko avstrijski kancler med obiskom v Ljubljani že "nakazal okvir za rešitev tega vprašanja". Napoved avstrijske vlade, da bo to storila do poletja, bo po njegovem zaradi dolgotrajne procedure formalnopravno težko izvedljiva, "na politični ravni pa bi moralo priti do soglasja". Tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Matevž Grilc meni, da še obstajajo možnosti, da bi avstrijska vlada uresničila svojo obvezo, hkrati pa poudarja, da se bo moral avstrijski kancler odločiti, ali bo podprl kompromisni predlog slovenske manjšine ali deželnega glavarja avstrijske Koroške. "173 dvojezičnih napisov in razširitvena klavzula (ki predvideva možnost postavitve dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov) sta spodnja meja," je poudaril Grilc. S tem se strinja tudi predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik, ki je še poudaril, da lahko samo dobrososedski odnosi razbremenijo zgodovinske hipoteke in olajšajo rešitev odprtih vprašanj. Od obiska avstrijskega kanclerja pa pričakuje, da bo pospešil reševanje vprašanja dvojezične topografije. Obveza avstrijske vlade je po njegovem izvedljiva, vendar pa po Sadov-nikovih besedah ne sme biti v nasprotju s 7. členom Avstrijske državne pogodbe (ADP). Avstrija se je za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem zavezala že z ADP iz leta 1955. Leta 2001 pa je avstrijsko ustavno sodišče tudi razsodilo, da je potrebno dvojezične krajevne napise postaviti v krajih, kjer je več kot 10 odstotkov slovensko govorečega prebivalstva. Temu odločno nasprotuje deželni glavar avstrijske Koroške Joerg Haider. Slovenija in Avstrija imata zelo dobre odnose, zato premier Janez Janša pričakuje rešitev težav slovenske manjšine na Koroškem Gusenbauerjevi socialdemokrati (-SPO) so lani kot vodilna opozicijska stranka preprečili rešitev vprašanja dvojezične topografije z ustavnim zakonom. Predlog takratne avstrijske vlade je bil 141 napisov in razširitvena klavzula ter obvezno soglasje deželne vlade na avstrijskem Koroškem za postavitev dodatnih tabel, kar so manjšinske organizacije in Slovenija zavrnile. Sedanje enotno stališče organizacij slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem je postavitev 173 dvojezičnih napisov in razširitvena klavzula. Prav zaradi dvojezičnih topografskih napisov se bo avstrijski kancler 23. maja na Dunaju sestal s Haiderjem. Slednji za rešitev omenjenega vprašanja postavlja tri pogoje: da ugotovijo dejansko število slovensko govorečih prebivalcev v posameznih občinah na avstrijskem Koroškem, da rešitev ne vsebuje razširit-vene klavzule in da temelji na ustavnem zakonu. Po njunem sestanku bo, kot je potrdila avstrijska stran, Ljubljano konec prihodnjega tedna obiskal tudi namestnik kanclerja, finančni minister in predsednik koalicijske ljudske stranke (ÖVP) Wilhelm Molterer, ki je lani kot vodja poslanskega kluba ÖVP vodil pogajanja za sprejem ustavnega zakona. Avstrijsko-slovenske odnose zaznamuje tesno gospodarsko sodelovanje. V letu 2006 je izvoz v Avstrijo znašal 1,4 milijarde evrov, uvoz v Slovenijo pa 2,2 milijarde evrov. Slovenija je med vsemi državami 15. zunanjetrgovinska partnerica Avstrije, Avstrija pa je v Sloveniji po izvozu na četrtem, po uvozu pa na tretjem mestu. Slovenci smo z okoli 1000 evrov na prebivalca največji odjemalci avstrijskega blaga nasploh. Hkrati pa Avstrija uvaža za 130 evrov na prebivalca iz Slovenije, kar je največji delež vseh držav EU. Maja Lazar Jančič in Stefan Vospernik/STA 30. vseslovensko tekmovanje - Danes na Vrhniki slavnostna podelitev priznanj Med dobitniki zlatih in srebrnih Cankarjevih priznanj tudi veliko naših dijakov iz Trsta in Gorice VRHNIKA - Z objavo uradnih rezultatov 30. vseslovenskega tekmovanja za zlato in srebrno Cankarjevo priznanje se je zaključilo pomembno študijsko vrenje, ki vsako leto zajame množico učencev in dijakov v Sloveniji, a tudi dobršen del šolske mladine v zamejstvu in kopico mentorjev ter organizatorjev. Za tiste učence in dijake, ki jim ni težko žrtvovati kar nekaj svojega prostega časa in miselnega napora, da se skupaj z mentorji doživeto in ustvarjalno poglobijo v preučevanje literarnih del in njihovih avtorjev, so priprave na tekmovanje za Cankarjevo priznanje stekle že v prvih mesecih pouka. Letošnji skupni naslov Kratka zgodba dvajsetega stoletja je usmeril pozornost mladih bralcev v različna kratka besedila slovenskih literatov, ki so ustvarjali v 20. stoletju, od Cankarja do najsodobnejših pripovednikov: poglabljanje literarnega znanja, širjenje kulturnega obzorja in utrjevanje jezikovnih sposobnosti so temeljni cilji, h katerim so usmerjeni skupni napori mentorjev in tekmovalcev. Temu sledi- jo zdaj še prijetna nagrajevanja: najbolj odmevno bo današnja podelitev zlatih in srebrnih Cankarjevih priznanj na Vrhniki, na kateri bodo nagradili najbolje uvrščene na vseslovenskem tekmovanju. Naši dijaki so tekmovali na I., III. in IV. stopnji. (slednji dve se - glede na usmeritev šol - delita še na a in b stopnjo.) Prav vsi, ki so sodelovali pri pripravah in se udeležili tekmovanj (tako šolskih kot vseslovenskega), zaslužijo pohvalo za svojo marljivost in vztrajnost. Posebno pa zaslužijo tisti tržaški in goriški dijaki, ki so se 17. marca 2007 na finalnem tekmovanju v Ljubljani najbolje odrezali in osvojili petnajst zlatih odličij in prav toliko srebrnih. Zlata in srebrna priznanja bodo danes prejeli na slovesnosti, ki bo v Cankarjevem domu na Vrhniki ob 10. uri. Slavistično društvo Trst Gorica Videm pa bo bronasta priznanja tržaškim dijakom (prejmejo jih tisti, ki so na šolskem tekmovanju dosegli vsaj 65 točk) podelilo v torek, 22. maj a, ob 17.30 v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, kjer bo častni gost pisatelj Boris Pahor, medtem ko bodo goriški dijaki nagrajeni na zaključni šolski prireditvi junija v Gorici. DOBITNIKI ZLATIH CANKARJEVIH PRIZNANJ: TRST I.stopnja: Mateja Počkaj, DSŠ Srečko Kosovel, Opčine, mentorica Lučka Abram; Samantha Gruden, DSŠ Srečko Kosovel, Opčine, mentorica Lučka Abram; Giulia Leghissa, DSŠ Ivan Cankar, Trst, mentorica Manica Maver. III.stopnja: David Pozar, Znanstveni licej France Prešeren, mentorica Barbara Zlobec; Julija Berdon, Klasični li-cej France Prešeren, mentorica Slava Starc; Patrizia Jurincic, Znanstveni licej France Prešeren, mentorica Alenka Što-ka. IV.stopnja: Metka Pucer, Znanstveni licej France Prešeren, mentorica Alenka Štoka; Tjaša Bajc, Klasični licej France Prešeren, mentorica Slava Starc; Veronika Milic, Znanstveni licej France Prešeren, mentorica Majda Cibic; Lara Devetak, Klasični licej France Prešeren, mentorica Slava Starc. GORICA I. stopnja: Nina Pavletič, Licej Simon Gregorčič, mentorica Cristina Bed-narich. III.stopnja: Polona Petrovič, Licej Simon Gregorčič, mentor Adrijan Pahor. III. B stopnja: Aljaž Srebrnič, DITZ Jurij Vega, mentor David Bandelli. IV. stopnja: Marlenka Petejan, Klasični licej Primož Trubar, mentorica Da-miana Devetak; Tomaž Pahor, Licej Simon Gregorčič, mentor Adrijan Pahor. DOBITNIKI SREBRNIH CANKARJEVIH PRIZNANJ: TRST I.stopnja: Lucija Tavčar, Klasična gimnazija France Prešeren, mentorica Sonja Zupancich; Barbara Ferluga, DSŠ Srečko Kosovel, Prosek, mentorica Elena Sancin; Tjaša Oblak, Klasična gimnazija France Prešeren, mentorica Sonja Zu-pancich; Igor Žerjal, DSŠ Sv. Ciril in Metod, Katinara, mentor Aleš Brecelj; Ivana Milič, DSŠ Ivan Cankar, mentorica Ma-nica Maver. III.stopnja: Alenka Cergol, Klasična gimnazija France Prešeren, mentorica Barbara Zlobec. III. B stopnja: Tina Krizmancic, DTTZ Žiga Zois, mentorica Magda Bizjak. IV. stopnja: Jaruška Majovski, Znanstveni licej France Prešeren, mentorica Alenka Štoka. IV.B stopnja: Anja Colja, DTTZ Žiga Zois, mentorica Magda Jevnikar. GORICA I. stopnja: Veronika Mikulin, Licej Simon Gregorčič, mentorica Cristina Bednarich; Sara Komjanc, DSŠ Trinko, mentorica Erika Valentincic; Julija Kodric, DSŠ Trinko, mentorica Erika Valentincic; Iris Silič, Licej Simon Gregorčič, mentorica Cristina Bednarich; Gaja Tomsič, DSŠ Trinko, mentorica Erika Valentincic. III. stopnja: Jasmin Legiša, Licej Simon Gregorčič, mentorica Cristina Bed-narich. (pd) 4 Petek, 1B. maja 2007 GOSPODARSTVO / podjetja - Po zamenjavi lastnika zgodovinske tržaške družbe Stock ostaja v Trstu z novimi perspektivami Podjetje je od nemške skupine Eckes kupila finančna skupina Oaktree iz ZDA TRST - Novi lastnik in novo navdušenje. Carlo Sigliano, predsednik in pooblaščeni upravitelj tržaške družbe Stock je bil včeraj naravnost navdušen, ko je sporočal novico o zamenjavi lastnika. Lastnika, ki ni tak, kot si ga v Trstu niso želeli, ampak tak, da jim bo omogočal nadaljevati samo stoj ni razvoj in podjetniš ko rast. Od nemške skupine Eckes AG, ki se je odločila za prodajo področja žganih pijač in za okrepitev področja nealkoholnih pijač, pri katerih je vodilna v Evropi, je tržaški Stock prodala ameriški finančni skupini Oaktree Capital Management, LLC. Ta je letošnjega februarja upravljala s 37,5 milijarde dolarjev premoženja, njena strategija pa so multisektorske naložbe v ZDA in v svetu, ki se izkažejo kot najboljše naložbene priložnosti v podjetjih, predvsem s področij žganih pijač, živil, embalaže in nepremičnin. V skupino sodita tudi dva hedge sklada za emergentne trge in za Japonsko. Oaktree, ki je bila ustanovljena leta 1995, zaposluje približno 360 ljudi in ima urade v Los Angelesu, New Yorku, Londonu, Luxembourgu, Frankfurtu, Milanu, Hongkongu, Tokiu, Pekingu in Singapur-u. Lani je prevzela tretjega največjega poljskega proizvajalca vodke Polmos iz Lublina in indijskega distributerja škotskega viskija Mason & Summers. Tržaško podjetje Stock je stopilo v nemško skupino Eckes leta 1995 in ima v svoji skupini tudi po prodaji podjetja v Švici, Sloveniji in ZDA, urada za trženje pa na Poljskem in Hrvaškem. Lani je tržaška družba ustvarila za 124 milijonov evrov prometa in poslala na trg več kot 27 milijonov litrov alkoholnih pijač znamk Limon-ce' Vodka Keglevich, Brandy Stock in Grappa Julia. V dvanajstih letih pripadnosti skupini Eckes je Stock prehodila pomembno pot na trgu žganih pijač, vse do vodilnega mesta med dobavitelji za veliko trgovsko mrežo. Lanski poslovni obračun kaže na več kot 4-odstotno povečanje prodaje, kar je še toliko bolj pomembno glede na negativna tržna gibanja na tem področju. V Italiji Stock trži mednarodne blagovne znamke žganih pijač, kot so Champagne Pommery, Cava Freixenet, Drambuie, Rum Don Q, Tequila Climax, pa tudi vrsto avstralskih, čilskih, argentinskih, španskih, francoskih in ameriških vin. Slednja so zastopana s produkcijo slovitega režiserja Francisa Forda Coppole. Sigliano in njegov menedžment so novico o zamenjavi lastnika sprejeli z velikim zadovoljstvom, kar jim daje novega Na združenju tržaških industrijcev o socialni odgovornosti podjetij TRST - Primeri podjetij, ki so postavila socialno odgovornost za eno svojih nosilnih vrednot, bodo v središču današnje delavnice, ki jo na sedežu združenja industrijcev prireja nevladna organizacija Solidarieta' Trieste. Njena predsednica Anna II-ly je k sodelovanju povabila deželnega odbornika Roberta Cosolinija, docenta na Illyjevi univerzi kave Andreo Notarnicolo, novinarja Roberta Mo-rellija, docenta na univerzi v Pavii Giampaola Azzonija, Alessandra Bedo, ki vodi milanski Sodalirtas, in podjetnika Gabrieleja Centazza in Michelo Flaboreo. FriulAdria finansira kmetijska podjetja PORDENON - Banka FriulAdria je obnovila konvencijo s kmetijskim konzorcijem Agrifidi Livenza FVG, s katerim že od leta 2000 sodelujeta pri kreditiranju kmetijskega sektorja. Konzorcij je edini v FJK, ki jamči za bančna posojila kmetijskim podjetjem, FriulAdria pa poleg posojil ponuja tudi finančno svetovanje. Carlo Sigliano, predsednik in pooblaščeni upravitelj družbe Stock, je zgodovinsko tržaško blagovno znamko oživil z novo energijo navdušenja za delo. Kot nam je v pogovoru povedal predsednik, se Stocku odpirajo možnosti nadaljnjega razvoja dejavnosti, pri čemer so vloga, strokovne in inovacijske sposobnosti ter rezultati, ki so bili doseženi v zadnjih letih, močna osnova, na kateri bodo lahko lastniki zasnovali nove zanimive projekte. Koliko so Američani plačali za prevzem skupine Stock je poslovna skrivnost. Znano je le, da so pogajanja z interesenti za nakup trajala kar nekaj mesecev, odločitev pa je padla v zadnjem tednu, ko sta se prodajalec in kupec na zaupnih pogovorih uspela dogovoriti za ceno. »Zdaj imamo strateško in logistično podporo, ki nam jamči možnost rasti, na kakršno še do včeraj nismo mogli upati,« nam je povedal Sigliano. Pri novem lastniku pa se mu zdi pomembna tudi njegova mednarodna razsežnost in multikulturnost, na katero je tudi sam vedno stavil. (vb) odmevi - Sindikat Preprečeno krčenje delovnih mest TRST - »Preprečena je bila nevarnost, da bi nadzor nad Sto-ckom prevzelo katero od italijanskih podjetij s področja žganih pijač, kar bi vodilo k zanesljivemu krčenju osebja,« je v zve zi z zame -njavo lastnikov včeraj ocenil Ful-vio Marchi, član sindikalnega predstavništva tržaškega podjetja. Sindikalna predstavništva zaposlenih v Stocku so bila namreč po Marchijevih besedah zaskrbljena zaradi možnosti, da bi podjetje prevzele družbe, kot so Campari, Montenegro ali Ilva di Saron-no, ki so sicer nemškim prodajalcem posla le na kup ne ponudbe. Sindikalist je pojasnil, da bi bilo v tem primeru zmanjšanje števila zaposlenih v Trstu neizogibno, saj je logično, da podjetja, ki delujejo v istem sektorju, težijo k siner-gičnemu združevanju administrativnih uradov. »To tveganje k sreči za zdaj ne obstaja z lastnikom, kot je Oaktree Capital,« je dodal Mar chi. Konfederalni sindikati, ki predstavljajo 130 zaposlenih v tržaški tovarni žganih pijač, so sicer izrazili »zmerno zadovoljstvo« z zamenjavo lastnika, bolj zgovorni pa bodo takrat, ko bodo novi ameriški lastniki Stocka predstavili industrijski načrt. Predsednik družbe Carlo Sigliano se je včeraj sestal tako z me-nedžmentom kot si s tovarniškimi sindikati, ki so po njegovih besedah z operacijo zadovoljni. Izpostavil je tudi veliko zaupanje zapos le nih v vod stvo podjetja, o čemer priča tudi javni odziv (objavljen z nakupom cele strani v lokalnem dnevniku) na obrekovalno pismo enega izmed njih. Tudi ob tej priložnosti so sindikati potrdili zau panje v vo de nje podjetja in ponos, da mu pripadajo. (vb) razvojna ekonomija - Na Bledu konferenca Svetovne banke V ospredju vloga zasebnega sektorja pri podpiranju razvoja BLED - Z nagovorom premiera Janeza Janše se je včeraj na Bledu začela dvodnevna redna letna konferenca o razvojni ekonomiji (ABCDE), ki jo Slovenija organizira skupaj s Svetovno banko. »Vloga zasebnega sektorja je bolj aktualna tema kot kdajkoli prej. Lakota, pomanjkanje pitne vode, revščina, korupcija, nepismenost, otroško delo, klimatske spremembe so še vedno kruta realnost 21. stoletja,« je opozoril Janša.Zasebni sektor je v Sloveniji od leta 1992 do 2006 delež v bruto domačem proizvodu (BDP) povečal s 30 na 65 odstotkov. Finančni minister Andrej Bajuk je dodal, da sektor postaja vse pomembnejši in da se brez močnega zasebnega sektorja tranzicija ne bi odvijala tako, kot se je. Na pomen zasebnega sektorja pri razvoju je opozoril tudi višji podpredsednik pri Svetovni banki Francois Bourguignon. Poudaril je, da morajo vlade za razvoj zasebnega sektorja ustvariti ustrezne pogoje. Bourguignon je sicer poudaril, da je Svetovna banka trenutno zaradi afere, v katero se je zapletel njen predsednik Paul Wolfowitz, v težkem položaju. »Toda Svetovna banka kljub temu ostaja trdna pri svojih zavezah, da odpravi revščino po svetu,« je izpostavil. Da za boj proti revščini ni pomembna le razvojna pomoč, ampak tudi razvit finančni sistem, pa so se strinjali udeleženci okrogle mize o finančni vključenosti. Ekonomist iz ameriške univerze Brown Ross Levine je poudaril, da razvit finančni sistem ne spodbuja zgolj gospodarske rasti, ampak tudi zmanjšuje prepad med revnimi in bogatimi, saj posojila dodeljuje na podlagi donosnosti predlaganih projektov, ne pa zgolj premoženja posojilojemalca. Udeleženci konference so se posvetili tudi težavam, s katerimi se pri poslovanju soočajo majhna in srednje velika podjetja. Lastnik podjetja Seaway Japec Jakopin je kot poglavitno težavo izpostavil neprijazno poslovno okolje, čeprav se je po njegovih besedah v zadnjih treh letih na tem področju mnogo spremenilo na bolje. Tudi evropski komisar za raziskave Janez Potočnik je menil, da ima zasebni sektor pri razvoju pomembno vlogo. »V najbolj razvitih državah kar dve tretjini sredstev prihajata iz zasebnega sektorja. Ta se lahko intenzivno vključi tudi v reševanje problematike globalnih sprememb, kot so klimatske spremembe, zdravje, hrana pitna voda, varnost...,« je vlogo zasebnega sektorja pojasnil Potočnik. (STA) podjetja Illy obiskal ladjedelnico Cartubi TRST - V začetku prihodnjega leta bodo v nekdanji ladjedelnici Sv, Marka, ki jo danes upravlja podjetje Nuovo Arsenale Cartubi, po 40 letih ponovno splovili ladjo. Če je šlo 16. marca 1968, ko so splovili zadnjo, za tovorno motorno ladjo, bodo čez nekaj mesecev v Cartubi splovili 130 metrov dolgo plinsko ladjo z zmogljivostjo devet ton za naročnika Cantieri Navali De Poli iz Pellestrine. Ladjedelnico, ki se je iz tržaške Lanterne preselila na območje nekdanjega Sv. Marka in zaposluje okrog 300 ljudi, si je včeraj v spremstvu lastnikov Gi-ovannija in Maura Franca, ogledal predsednik FJK Riccardo Illy. Evropska centralna banka 17. maja 2007 evro valute povprečni tečaj 17.5 16.5 ameriški dolar 1,3516 1,3574 japonski jen 163,77 163,64 kitajski yuan 10,3677 10,4275 ruski rubelj 34,B930 34,9740 danska krona 7,4536 7,4533 britanski funt 0,6B3B5 0,6B4B5 švedska krona 9,2065 9,19B5 norveška krona B, 1721 B,1725 češka krona 2B,110 2B,235 švicarski frank 1,6555 1,6545 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 249,24 24B,74 poljski zlot 3,7B1B 3,7B9B kanadski dolar 1,4B62 1,4931 avstralski dolar 1,6421 1,6360 bulgarski lev 1,955B 1,955B romunski lev 3,2736 3,2776 slovaška krona 33,6B7 33,676 litvanski litas 3,452B 3,452B latviski lats 0,6963 0,6964 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona B5,16 B5,41 turška lira 1,7B76 1,7970 hrvaška kuna 7,3292 7,3275 Zadružna Kraška banka 17. maja 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,37262 1,34443 britanski funt 0,69457 0,67B59 švicarski frank 1,6B324 1,64224 japonski jen 169,707 159,424 švedska krona 9,445B9 B,99411 avstralski dolar 1,6B44B 1,61342 kanadski dolar 1,52BB 1,4706 danska krona 7,60323 7,31677 norveška krona 9,39022 B,9697B madžarski florint 29B,4BB 233,B16 češka krona 32,4703 25,4115 slovaška krona 3B,7274 30,30B4 hrvaška kuna 7,B4775 6,99776 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARSO ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 17. maja 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,3731 1,3393 britanski funt 0,694B 0,6777 danska krona 7,565 7,379 kanadski dolar 1,5174 1,4B01 japonski jen 165,99 161,90 švicarski frank 1,67B6 1,6373 norveška krona B,307 B,102 švedska krona 9,363 9,132 avstralski dolar 1,6647 1,6237 hrvaška kuna 7,57 7,03 » Banca di Cividale WM » ^B MNCAGRIC0LA KMEČKA BANKA | \ 1 1 - 1 Milanski borzni trg 17. maja 2007 Indeks MIB 30: +0,49 delnica cena € var. % ALLEANZA 10,59 +1,13 AUTOSTRADE 25,6B +1,1B BANCA ITALEASE 40,74 +0,B7 BPI 12,07 -0,72 BPM 12,55 +0,72 BPVN 24,02 -1,23 CAPITALIA 7,925 +0,72 ENEL B,35 +0,54 ENI 25,67 +1,06 FIAT 21,11 +0,19 FINMECCANICA 22,51 +3,73 GENERALI 35,00 +0,43 IFIL B,2 +1,01 INTESA 6,045 -0,51 LOTTOMATICA 31,1 B -0,19 LUXOTTICA 25,33 +0,72 MEDIASET B,4 +0,73 MEDIOBANCA 17,77 -0,63 MEDIOLANUM 6,4 +2,B4 PARMALAT 3,2775 -0,11 PIRELLI 0,BB45 +3,00 SAIPEM 23,07 +1,23 SNAM 4,7B +0,42 STMICROELEC 14,3B +0,4B TELECOM ITA 2,1125 +0,40 TENARIS 16,79 +0,35 TERNA 2,7525 +0,64 UBI BANCA 22,43 +0,76 UNICREDITO 7,4B5 -0,45 Podružnica Trst O ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / SLOVENIJA Petek, 18. maja 2007 5 ljubljana - Na DSP predstavili 22. Vilenico, ki bo potekala od 5. do 9. septembra Zmagovalec makedonski dramatik Goran Stefanovski Geslo letošnjega literarnega festivala je Kdo se boji resnice literature LJUBLJANA - Med 5. in 9. septembrom letos se bo odvijal 22. Mednarodni literarni festival Vilenica. Letošnjo Vilenico, ki v programskem smislu nadgrajuje lansko leto začrtane smernice, so včeraj dopoldne predstavili v Društvu slovenskih pisateljev v Ljubljani. Novost letošnje izvedbe festivala, ki se po navadi dogaja po kraških vaseh in Ljubljani, sta dve novi lokaciji: Koper in Gorica, ki v sodelovanju s festivalom Ex-border gostita enega od treh predvečerov Vilenice. Za geslo letošnjega festivala so organizatorji izbrali podnaslov kolokvija kom-parativistov »Kdo se boji resnice literature?«, ki povzema eno od tem, s katero se bo ukvarjal strokovni program festivala. 22. Vilenica bo namreč skozi osrednja dogodka strokovnega programa, to je okroglo mizo SEP in kolokvijem komparativistov, problematizirala vprašanje literarne cenzure in z njo povezanega posebnega statusa literarne resnice. Organizatorji, to je KD Vilenica in Društvo slovenskih pisateljev, namreč menijo, da literarna cenzura kljub aktualnosti ni bila še dovolj strokovno in načrtno reflektirana. Z okroglo mizo nameravajo osvetliti sodobne oblike literarne cenzure, namen dvodnevnega petega Mednarodnega komparativistič-nega kolokvija, ki se bo v sklopu Vilenice odvijal v sodelovanju z oddelkom za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete in Slovenskim društvom za primerjalno književnost pa je na znanstveni ravni dopolniti glavne diskusijske teme vileniške okrogle mize. Pretežni del Vilenice bodo kot doslej oblikovala literarna branja v izvirnih jezikih. Na nastopih po kraških vaseh in drugod se bo predstavilo preko 50 pisateljic in pisateljev iz srednjeevropskih držav, ki jih je strokovna žirija izbrala za goste letošnje Vilenice. Med njimi bodo Slovenijo zastopali Aleš Mustar, Meta Kušar, Nejc Gazvoda, Matjaž Zupančič, Italijo pa Roberto Pazzi. Častni gost bo seveda letošnji nagrajenec Vilenice 2007 Goran Stefanovski, makedonski dramski pisatelj. V sodelovanju s srednje evropsko pobudo pa bo mlademu pisatelju držav članice SEP, ki pa niso še v Evropski Uniji, podeljena pisateljska štipendija. Vileniški festival bodo pospremile priložnostne publikacije: zbornik Vilenica, programski katalog, publikacija z eseji osrednje okrogle mize in druga knjiga zbirke Antologije Vilenice. V okviru projekta Manj poznane književnosti Evrope na Vi-lenici, ki so ga vpeljali v lanskem letu z odmevno predstavitvijo baskovske literature, letos na Vilenici predstavljajo književ- Geslo letošnje Vilenice je Kdo se boji resnice literature bobo nost v irščini. Druga knjiga zbirke Antologije Vilenice, ki jo ureja Jana Unuk in ki je namenjena manj poznanim književnostim evropskega prostora, nosi naslov Amanairis, kar v irščini pomeni dan po jutrišnjem; posvečena pa je sodobni književnosti v irščini, ki sodi med najstarejše ver- Goran Stefanovski nakularne literature v Evropi. Če je slovensko bralstvo dobro seznanjeno z bogato, mnogo prevajano in nagrajevano irsko književnostjo v angleščini, pa ostaja književnost v irščini neznanka. Zato je urednik Tina Mahkota v sodelovanju s pesnikom in prevajalcem Gabrijelom Rosensto-ckom pripravila pregleden in kvaliteten izbor. Kot je tudi sama obrazložila na včerajšnji novinarski konferenci je v pretres vzela štiri desetletja in po abecedi razvrstila šest vodilnih prozaistov ter enajst pesnikov in pesnic. Nekaj izmed njih se bo tudi osebno udeležilo letošnje Vilenice. Tatjana Dolhar bled - S pomočjo posebne ladje Raziskovanje jezerskega dna BLED - Po Blejskem jezeru bo predvidoma do srede plula večja ladja, opremljena z različnimi merilnimi napravami, s katerimi bo Zavod za varstvo kulturne dediščine natančno raziskal jezersko skledo, izmeril globino jezera ter dokumentiral morfologijo dna. Raziskava bo prispevala k boljši dokumentiranosti Blejskega jezera in bo dobrodošla za raziskovalce različnih strok, ki želijo spremljati dogajanja v jezeru, je povedal Miran Erič z Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Na Blejskem jezeru je bilo v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja sicer narejenih več raziskav, ki pa so se osredotočale zlasti na sedimentološke vzorce, s katerimi so strokovnjaki ugotavljali povezanost jezera z bohinjskim ledenikom. Take vrste raziskav, ki bi natančno dokumentirala morfologijo celotne jezerske sklede, pa na najznamenitejšem slovenskem jezeru še ni bilo. Raziskovalci bodo s posebnim več-snopnim sonarjem posneli na nekaj centimetrov natančno sliko celotnega jezerskega dna, ki bo poleg raziskovanju podvodne kulturne dediščine namenjena tu- di drugim uporabnikom in raziskovalcem, od biologov do geologov, ki se ukvarjajo z raziskavami Blejskega jezera. S podatki, pridobljenimi iz takšnim natančnih meritev, bo med drugim mogoče določiti spremembe, ki se skozi leta ali stoletja dogajajo na jezeru in v njem. Podatki pa bi bili lahko koristni tudi za raziskovalce kvalitete vode, saj je ob podatkih o dnu jezera mogoče pridobiti volumen vode, je pojasnil Erič. Uspeha in rezultatov raziskave Erič sicer še ni mogel napovedati. Znano je namreč, da je na dnu jezera veliko mulja, zato bo težko določiti, kje je samo dno. V pomoč pa jim bodo ugotovitve iz prejšnjih raziskav, po katerih naj bi bila najgloblja točka jezera 35 metrov pod gladino. Raziskovalno plovilo, kije kar nekajkrat večje od pletenj, ki so običajni okras Blejskega jezera, je zanimivo tudi za obiskovalce Bleda. Da ne bi motili rednih prevozov in dogajanja na Blejskem jezeru, so se raziskovalci pogovorili z različnimi uporabniki jezera in se dogovorili s pletnjarji ter veslači. Sporazum o sodelovanju med predsedovanjem EU LJUBLJANA - Predsedniki SDS, SD, NSi, SLS in DeSUS, vodja skupine nepovezanih poslancev in predstavnika narodnosti v DZ so včeraj podpisali sporazum o sodelovanju za uspešno predsedovanje EU, ki ga je parlamentarnim akterjem aprila predlagal premier Janez Janša. Podpis sporazuma je po besedah premiera dokaz, da Slovenija predsedovanje uniji jemlje resno. Podpisniki so v izjavah po podpisu poudarjali predvsem, da sporazum v sedanji obliki opozicije pred in med predsedovanjem ne bo omejeval. "Sporazum je popolnoma uravnotežen in enako zavezuje poslanske skupine koalicije in opozicije ter tudi vlado," je tako poudaril premier Janša. Predsednik SD Borut Pahor pa je zatrdil, da sporazum ne omejuje opozicije v pravicah, ki ji pritičejo po ustavi in poslovniku DZ. Prav omejevanje nadzorne vloge opozicije je bilo med najpogostejšimi kritikami predloga sporazuma. Opozicijski SNS in LDS pa sta omejevanje opozicije navedli med glavnimi razlogi za zavrnitev podpisa sporazuma. (STA) Jutri komemoracija pri spomeniku na Kozjanah KOZJANE - Občina Divača, Območno združenje borcev in udeležencev NOB Sežana in Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Divača prirejajo jutri s pričet-kom ob 11. uri pri spomeniku NOB na Kozjanah v partizanskih Brkinih tradicionalno komemorativno svečanost. Pozdravni nagovor bo imel predsednik divaške občinske borčevske organizacije Bojan Boštjančič, slavnostni govor pa divaški župan Matija Potokar. V kulturnem programu bodo nastopili Pihalni orkester Divača pod vodstvom dirigenta Tea Kovačeviča, mešani pevski zbor Divača pod vodstvom dirigentke Eneje Baloh in učenci Osnovne šole dr. Bogomirja Magajne Divača. Po končanem programu bo kot vedno sledilo družabno srečanje. (O.K.) Marjan Beranič predstavil svoj volilni program MARIBOR - Podjetnik Marjan Be-ranič iz Skok pri Mariboru, ki je decembra lani napovedal kandidaturo na letošnjih predsedniških volitvah, je včeraj predstavil svoj volilni program. Leta 2000 je Beranič na listi Deželne stranke Štajerske neuspešno kandidiral za poslanca v državnem zboru. (STA) kulturna dediščina - Predlog nepovezanih poslancev združenja Zares vladi Bo Lipica na seznamu Unesco? Mednarodno združenje za ohranjanje spomenikov in spomeniških območij ICOMOS zaradi komercializacije zaskrbljeno za usodo Kobilarne LJUBLJANA - V mednarodnem združenju za ohranjanje spomenikov in spomeniških območij ICOMOS, ki je eno od svetovalnih teles UNESCO, so svetovno javnost pred kratkim opozorili, da se je Lipica zaradi pritiska komercializacije oziroma zasebnih interesov znašla v ne var nos ti in jo uvrs ti -li na sez nam ogrože ne de di šči ne. Vče -raj pa so v združenju nepovezanih poslan cev Zares predla gali vla di, da prič -ne postopek uvrstitve Kobilarne na UNESCO seznam svetovne dediščine ter tako prepreči razvrednotenje varovanega območja in krčenje črede lipicancev. Na predstavitvi pobude v Ljubljani so sodelovali še predstavniki Mednarodnega druženja za Lipico, Društva krajinskih arhitektov Slovenije in Društva prijateljev Lipice. »Kobilarna Lipica sodi na seznam svetovne dediščine iz več razlogov,« je uvodoma pojasnila ustanovna članica združenja Zares Majda Širca. »To je bi- ser Slovenije, ki je tako po naravni kot spo me niš ko var stve ni vredno ti izjem -no ugleden tudi na mednarodni ravni. Po drugi strani pa taka pobuda lahko prisili vlado in vodstvo Kobilarne, da začne razmišljati o upravljavskem in celotnem programu drugače, kot razmišlja sedaj; se pravi, da loči javni in komercialni interes ter da zaščiti naravno in kulturno dediščino.« Zami sel o vpi su Kobi lar ne Lipi -ca na svetovni seznam vsekakor ni nova, saj se je prvič o tem razmišljajo že v času, ko je UNESCO zaščito podelil Škocjan skim ja mam; da pa bi jo »po -tegni li« še do ne kaj kilo me trov odda -ljene Lipice, ni bilo politične volje. Idejo so znova oživili v Društvu prijateljev Lipice konec devetdesetih let, je pove dal nje gov predsed nik Boris A. Novak, ki je zadovoljen vnovične obuditve. »Lipicanec in Lipica ne sodita samo v slovensko naravno in kulturno dediščino, ampak tudi v evropsko in svetovno. Od ustanovitve leta 1580 so s potrpežljivim kombiniranjem različnih žrebcev in kobil vzgojili konjsko pasmo, ki predstavlja idealno sintezo nature in kulture ter jo odlikujeta izjemen ritmični, glasbeni in plesni občutek in nadarjenost, ima prijazen značaj in sodi v ba-roč no kul turo. Ima mo sre čo, saj je z li -pi can cem v živi ob li ki pre živel dra go -cen segment evrop ske kul tur ne de di -ščine.« Predpogoj za uvrstitev Lipice na UNESCO seznam je seveda ohranitev območja v njegovi avtentični podobi, kar pome ni, da bi se mo ra la igral ni ca in igrišče za golf izseli ti iz zavarovane -ga območja. »Osnovna naravna in kulturna dediščina v Lipici sta konj in ko-bi lar na,« je pove da la predstavni ca Društva krajinskih arhitektov Slovenije Ana Kučan. »Ampak konjev življenjski prostor je krajina, zato je v tem primeru dediščina tudi krajina. Suhi pašniki in travniki, na redko posejanimi z veliki hrasti.« V Mednarodnem združenju za Lipico, ki mu predseduje Etbin Tavčar, so zado volj ni, da so na med na rod ni ravni prepoznali ogroženost lipiškega potenciala, zato upajo, da bodo to storili tudi na ministrstvu za kulturo oziroma v vla di. »Mis lim, da tako pomembne ustanove (ICOMOS - op.a.) s tako zvenečim seznamom dediščine, nobena vlada ne more ignorirati, tudi na ša ne. Pre pri čan sem, da tudi pre mi -er Janez Jan ša tre nut nih raz mer v Lipi ci ne pozna do vo lj podrob no in upam, da bo ob tem le pre poznal zmo -to in napačno pot, ki si jo je izbrala ekipa pod okriljem vla de. Dr žavi, ki bo pri hod nje le to predsedo vala Evrop ski uniji, zagotovo ne more biti v čast, da se je Lipi ca znašla na sve tov nem sez -namu ogrožene dediščine.« Za mne nje smo vpra ša li tudi v Kobilarno Lipica, kjer so nam pojasnili, da vpisu ne nasprotujejo, da pa postopke vodijo na ministrstvu za kul turo. Tam pa, kot smo izve de li, bodo svoje stališče javnosti posredovali da nes. Irena Cunja Danes dve štirivpregi z lipicanci v Ljubljani Posestvo v Lipici s kobilarno kraških konj je 19. maja 1850 kupil karantanski nadvojvoda Karl II. in ustanovil eno najstarejših kobilarn na svetu. Zato velja 19. maj za rojstni dan lipicanca, ki ga bodo v Kobilarni Lipica v sodelovanju z Zavodom za turizem Ljubljana letos obeležili v slovenski prestolnici. S Krasa bodo tja pripeljali dve štirivpregi, s katerima se bodo lahko mimoidoči brezplačno popeljali od Krekovega do Prešernovega trga. Pričeli bodo ob 10. uri, prvi pa bo trdnost lipiških kočij preizkusil ljubljanski župan Zoran Jankovic. Na Dnevu lipicanca v Ljubljani bo sodelovala tudi kočija iz madžarske kobilarne Szilvasvarad s petimi vpreženimi lipicanci. (ic) 6 Petek, 18. maja 2007 APrimorski r dnevnik I———j Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Trst NEPREMIČNINSKE STORITVE BHEZPLJlWif CEWTVE It* • -X I 4 a i fe i 1 V Í A I K El ]■] H'l V ■■, L M I J I L h -.. Tlx Vi« 4,'G - Trst - (N. 040.110340 ¡ n fo&pd n D raen a. r* fest - Predsednik deželnega odbora Riccardo Illy na otvoritvi sejma-festivala Trst sme upati, da bi bil svetovno središče znanstvenega založništva Podtajnica Mazzonisova: Italija je tudi znanstveno bogata - Magris o prepadu med znanostjo in družbo »Upam, da bo Trst postal svetovno središče znanstvenega založništva.« To drzno in hkrati zavezujoče voščilo je izrazil predsednik deželnega odbora Riccardo Illy, ko je včeraj do pold ne v kon gres nem sre diš ču na pomorski postaji v Trstu nastopil na slovesni otvoritvi prvega medna-rod ne ga sej ma znan stve ne ga za lož -ništva FEST (Fiera editoria scientifi-ca Trieste). Sejem bo trajal do nedelje. Prirejajo ga visoka šola SISSA, Univerza v Trstu, Area Science park, Tržaška trgovinska zbornica, Tržaško sejemsko podjetje, agencija Codice -Idee per la cultura, Laboratorij znanstvenega imaginarija in založba MG S Press, po bu do zanj pa je da la de žel -na uprava. Prav zato je otvoritveno slovesnost uvedel deželni odbornik za raziskovanje Roberto Cosolini, sklenil pa Illy. Oba sta izpostavila misel, da sejem predstavlja dodatno potrditev vloge »pristanišča idej«, ki jo Trst vse uspešneje odigrava na mednarodni ravni. Spomnila sta, da je v tem mese cu to že pri šlo do iz ra za na Sve tov -nem forumu G8-UNESCO o znanju in trajnostnem razvoju. Illy je pristavil, da bo od 8. do 10. junij a na sporedu še en dogodek v tem duhu, in sicer italijanski nacionalni finale natečaja Imagine Cup 2007, ki ga prireja multinacionalka Microsoft za spodbujanje tehnološke kreativnosti mladih (svetovni finale bo avgusta v juž-nokorejskem Seulu). Novico mu je te dni sporočil podpredsednik Microsoft Evropa Umberto Paolucci. Sicer pa je Illy izrazil upanje, da bodo prizadevanja za pospeševanje znanstvene kulture na krajevni ravni v bližnji prihodnosti doživela kakovostni skok z odprtjem muzeja znanosti. Številne udeležence otvoritvene slovesnosti sta pozdravila predsednica pokrajine Maria Teresa Bassa Po-ropat in predsednik tržaškega občinskega sveta Sergio Pacor, v imenu vlade pa je nas to pi la pod taj ni ca na mi -nistrstvu za kulturne dobrine Danielle Mazzonis. »Med programskimi prioritetami, ki navdihujejo naše ministrstvo, je pospeševanje znanstve- ne kulture,« je dejala Mazzonisova. »Italija je v svetu zelo znana po svojem kulturnem bogastvu, premalo pa po svoji veliki znanstveni tradiciji. Prepričana sem, da bo FEST pomagal popraviti to izkrivljeno podobo, saj se dogaja v Trstu, ki predstavlja naša vrata v Evropo,« je pristavila. Glavne značilnosti prireditve sta orisala predsednik FEST-a Stefano Fantoni, sicer rektor visoke šole SISSA, in direktor FEST-a Vittorio Bo. Dejala sta, da gre za prvi sejem, ki je posvečen vsem občilom, prek katerih se danes izraža znanstvena misel, od knjige do revije, od radia do televizije, od filma do interneta. Pouda- rila pa sta, da je FEST predvsem festival, na katerem se svet znanosti prek medijev srečuje z občinstvom. »Ta pri re di tev že li nu di ti tu di pri lož nost za oblikovanje novega dialoga in še prej nove govorice, ki naj bi povezovali znanost in družbo,« je dejal Fantoni. »Mislim, da je Trst pravšnje mesto za takšen poskus, saj je Trst mesto znanosti ne le zaradi znanstvenih ustanov, ki so v njem doma, ampak tudi zaradi miselnosti ljudi, ki je posebno blizu znanstvenemu duhu,« je pristavil. Častni gost na otvoritveni slovesnosti je bil pisatelj Claudio Magris. Izhajal je iz ugotovitve, da je med znanostjo in družbo v zadnjih časih zazijal prepad, ki ga nekoč ni bilo. »Nekoč je znanost vsaj posredno ustvarjala oblike, prek katerih je dojemala svet celotna družba, z umetniki vred,« je dejal. »To se je prekinilo s pojavom kvantne mehanike. Odtlej je predmet naravnih znanosti postal vse težje predstavljiv za širšo družbo. Mo go če je tre ba vzrok za to is ka ti v premajhnem dialogu med znanostjo in družbo. Zato je svoj čas pri visoki šoli SISSA nastal Interdisciplinarni laboratorij, ki sem ga imel čast voditi. Mislim, da FEST predstavlja izredno nad grad njo teh po memb nih pri za de -vanj,« je zaključil Magris. (mb) fest Obetajoč začetek, a prav kot začetek V štirih dneh prireditve se bo na FEST-u zvrstilo več kot sto dogodkov, od predavanj do okroglih miz, od filmskih projekcij do gledaliških predstav, od razstav do koncertov. Vse to na 22 različnih lokacijah. Razen redkih izjem, je vstop povsod prost. Osrčje sejma-festivala predstavljata dve stavbi na mestnem nabrežju. Gre za Dvorano čudes v bivši ribarnici in za kongresno središče na pomorski postaji. V prvi je na ogled razstava znanstvenih občil, na pomorski postaji pa so uredili razstavo znanstvenih občil za otroke in znanstvene delavnice za vse. Odziv občinstva včerajšnjega prvega dne je bil po besedah prirediteljev povsem zadovoljiv. Zlasti v dopoldanskih urah se je na pomorski postaji kar trlo mladih. Bili so to šolarji, ki so prišli večinoma s Tržaškega, a tudi od drugod. Tako smo med obiskom delavnic prestregli slovenske učence iz Izole. Tudi Dvorana čudes je bila kar »prometna«, saj v Trstu konec koncev živi ali deluje 8 tisoč raziskovalcev. Kako pa so obiskovalci zadovoljni? Reakcije so dokaj različne. Poleg številnih pohval je slišati tudi pripombe. Tako so npr. nekateri pričakovali večjo ponudbo na knjižnem sejmu. Knjige so v glavnem v italijanščini, nekaj jih je v angleščini, prisotnost drugih jezikov pa je bolj simbolična. To velja tudi za slovenščino. Kar zadeva slovensko prisotnost, so se prireditelji obrnili za sodelovanje, kolikor nam je uspelo zvedeti, na Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, Znanstvenoraziskovalno središče SAZU, založbo Math in na Hišo eksperimentov iz Ljubljane. Slednja je prispevala znanstveno delavnico za otroke in njen voditelj Miha Kos bo jutri popoldne sodeloval na okrogli mizi. Pristavimo naj, da bo danes zvečer FEST popestril koncert Vlada Kreslina. A s tem se slovenski prispevek konča. Gotovo je preskromen. Upati je, da se bo FEST v svojih prihodnjih izvedbah tudi v tem oziru izpopolnil. (mb) fest - Dopoldne bodo podelili nagrado Giovanni Maria Pace za poljudno znanost Današnji drugi dan prireditve bo sklenil koncert Vlada Kreslina in njegovega benda Ob 9.30 v Dvorani čudes v bivši ribarnici: Predstavitev knjige Lucia Luzzata »Ca-pire il cancro«. Ob 10. uri v Trgovinski zbornici: Predstavitev projekta tržaškega morskega parka. Ob 10. uri v Dvorani čudes: Srečanje s predstavniki Mednarodnega centra za teoretsko fiziko Abdusa Salama iz Miramara pri Trstu. Ob 10.30 na pomorski postaji: Okrogla miza »Pressing. Moč in šibke točke znanstvenega tiska«.Sodelujejo Luca De Biase, Gianna Milano in John Rennie. Vodi Marco Cattaneo. Ob 10.30 v muzeju Revoltella: »Skrivnost priona«. Srečanmje z Lotto Skoglund in Giuseppom Legnamejem. Ob 11. uri v gledališču Miela: Nagrada Giovanni Maria Pace, Nagrada Illy leggi la scienza. Vodi Rosella Panarese. Ob 11. uri na Visoki šoli za prevajalce in tolmače v Narodnem domu: »Znanstvena komunikacija v 21. stoletju: Google in čez«. Predavata Robert Tansley in Alberto Salarelli. Ob 11. uri v Dvorani čudes: »Nevidni računalniki«, srečanje z raziskovalnim direktorjem grupe Eurotech Giampierom Tecchiolijem. Ob 11.45 v Dvorani čudes: Predstavitev knjige Amedea Balbija »La musica del Big bang. La radiazione cosmica e i segreti delTuniverso«. Ob 12.15 v Dvorani čudes: Predstavitev fotografske knjige »Trieste citta della scienza«. Predstavi deželni odbornik Roberto Cosolini. Ob 15. uri na pomorski postaji: Okrogla miza: »Znanstvene frekvence po radiu«. Sodelujejo Ideu Castro Moreira, Sylvie Coyaud, Blanka Jergovič, Gareth Mitchell, Rossella Panarese in Elisabetta Tola. Vodi Simona Regina. Ob 15. uri v Dvorani čudes: »Primer Se-ed«, srečanje z Adamom Blyjem. Vodi Michele Fabbri. Ob 15. uri na pomorski postaji: Branje za otroke od šestih mesecev do šestih let v priredbi Zavezništva knjižničarjev in pediatrov. Ob 15.30 v Dvorani čudes: »Razglednice iz Big banga. Nova odkritja sodobne kozmologije«, srečanje z znanstvenikom Carlom Baccigalupijem. Ob 15.30 v Dvorani čudes: Revija znanstvenih filmov in dokumentarcev »Videti znanost«. Vodita Pasquale Tucci in Antonella Testa. Ob 16. uri v Dvorani čudes: Predstavitev knjige Andrea Carla Mora »I confini di Babele«. Ob 16. uri v muzeju Revoltella: Okrogla miza »Na koncu je veliko prostora -Perspektive in krajine iz nanosveta«. So- delujejo Roberto Cingolani, Enzo Di Fabrizio, Elisa Molinari, Angela Simone in Erio Tosatti. Ob 16.30 v Dvorani čudes: Predstavitev knjige Yurija Castelfranchija in Nica Pi-trellija »Come si comunica la scienza«. Ob 17. uri v gledališču Miela: Predavanje »Propad teorije strun in tekma za poenotenje fizikalnih zakonov«. Govori Peter Woit. Ob 17. uri v Dvorani čudes: Predstavitev knjige Luciana Rizza »La dieta top energy«. Ob 17. uri na Borznem trgu (v primeru slabega vremena v Mestni knjižnici): Science show - Matematična solata v priredbi Roberta Ghattasa (Psiquadro). Ob 18. uri na pomorski postaji: Predavanje Edoarda Boncinellija »Čigavi so geni«. Vodi Fabio Pagan. Ob 18. uri v Dvorani čudes: »Popraviti srce. Nove perspektive genske terapije z zarodnimi celicami.«, srečanje z znanstvenikom Maurom Giacco. Ob 18.15 v Dvorani čudes: Predstavitev knjige Fabia Perca in Paole Travan »La riserva Foce Isonzo: biowatching e conser-vazione della natura«. Ob 18.30 v kavarni Tommaseo: Science café »Nanosvet. Znanost, tehnika, estetika in poezija v nanometrskem merilu«. Sodeluje Marco Peloi. Ob 19. uri v muzeju Revoltella: Predavanje »Družba jazov«Govori Nicholas Humphrey. Ob 19.30 v gledališču Miela: Video National Geographic Chanella »Spaceman«. Predstavi Margherita Hack. Ob 20. uri v kavarni San Marco: Predstavitev knjige Furia Honsella »L'algoritmo del parcheggio«. Ob 20.30 na Trgu Rusega mosta, na Borznem trgu in na Hortisovem trgu (v primeru slabega vremena v gledališču Miela): Literarna branja »Trikot misli«. Ob 21. uri v na ploščadi pred Dvorano čudes (v primeru slabega vremena v gledališču Miela): Koncert Vlada Kreslina. Ob 21.30 v kinu Ariston: Film Davisa Guggenheima »Una scomoda verita«. Ob 23.30 v gledališču Miela: Koncert Miami & The Groovers. / TRST Četrtek, 17. maja 2007 7 nabrežina - Soočenje treh županskih kandidatov Zmagovalec bo le eden Živahna, a korektna debata med Retom, Veronesejem in Vlahovom Na koncu bo sicer zmagal le eden od treh, Giorgio Ret, Massimo Veronese in Romano Vlahov pa so na sinočnjem soočenju v Grudnovi dvorani v Nabrežini pokazali, da so gospodje in da se spoštujejo. Ne torej sov-raž ni ki, tem več po li tič ni na sprot ni ki, ki imajo različne vizije o vsem, združuje pa jih bonton. V času, ki ga doživljamo, je to nedvomno vrednota. Soočenje, ki je potekalo na t.i. ameriški način z jasnimi pravili, je praktično zaobjelo vse najbolj vroče teme te živahne, a korektne volilne kampanje. Vtis smo imeli, da so bili vsi trije kandidati odkritosrčni, zato za publiko zanimivi. Vlahov tako ni skrival dejstva, da mu srce bije na desni in da j e njegov zgled nekdanja MSI, čeprav ga sedaj podpira stranka UD EUR, ki je v Pro-dijevi vladi. Ret se mu ni zdel dober župan. Glede Sesljana je bil preveč pod vplivom lastnikov in pri izbirah torej premalo samostojen, politično gle da no pa je bil Ret po Vla ho vem prepričanju preveč podrejen strankam koalicije. Ret, ki se je nekoč prepoznaval v Krščanski demokraciji, je priznal, da mu je pokojni Giorgio Depangher ponudil župansko kandidaturo v sklopu leve sredine. Slednja se je potem odločila za Marina Voccija. »Takrat nismo naš li skupne ga je zi ka o kon kret -nih zadevah. Spremenila se je vsekakor leva sredina in ne jaz«, je poudaril župan. » Pred pe ti mi le ti smo do be sed -no podarili občinsko upravo desni sredini. Za takratni razkol ,ki sem ga doživljal tudi kot osebno stisko, so krivi zu na nji po li tič ni in eko nom ski de -javniki, ki jih v Nabrežini nismo znali pravočasno onesposobiti. Tokrat smo županskega kandidata in kandidate za občinski svet izbrali sami, brez pogojevanj pokrajinskih ali deželnih vodstev strank,« je povedal Veronese. Kraja prvomajske zastave v Med-ji va si je po nje go vem hu da za de va, ker dokazuje nespoštovanje koalicijske stranke NZ do ljudi in njihovih čustev. Zanimivo, da je Ret soglašal s to Veronesejevo trditvijo. Prvomajski dogodek v Medji vasi župan ocenjuje tu di kot oseb ni po raz, če prav za kra -jo za sta ve ne no si no be ne oseb ne od -go vor nos ti. Vlahov je, kot rečeno, stalno zba-dal Reta glede Sesljanskega zaliva in tudi glede nedavnih spornih spre- Soočenju treh kandidatov je v Grudnovi dvorani v Nabrežini prisluhnilo veliko poslušalk in poslušalcev kroma memb regulacijskega načrta. Župan je si cer pri znal, da so gle de va ri ant ne -ka te ri »pre bri san ci« ho te li iz ko ris ti ti dobro vero občinske uprave, spremembe urbanističnega plana pa so bile nujno koristne, predsvem za mlade ob ča ne. Če bi bilo tako, je poudaril kandidat leve sredine, bi opozicija gotovo podprla te spremembe, za katerimi pa so žal stali tudi poskusi gradbenih špekulacij. »Zelo dobro obiskane skupščine leve sredine po vseh vaseh so dokazale, da občani zavračajo urbanistično politiko Retove uprave,« je pre pri čan Ve ro ne se. Ret se ni ma za žu pa na, ki išče za vsa ko ce no kom pro mi se in vsem ne -kaj obljublja, kot mu očitajo nekateri. Res je, da ne namerava polemik in spo rov ter da svo je do sež ke ne obe ša na velike zvonove, kot je praksa v politiki. Tudi ne more odgovarjati (in spet smo pri NZ) za stališča, ki jih za-stop ni ki des ne sre di ne ali des ni ce iz -ražajo v Trstu ali na deželni ravni. Ve ro ne se je pri znal Re to vi upra -vi uspehe na področju sociale, na vseh drugih področjih pa je bilo veliko nedorečenosti in neuspehov. Županu je očital, da se ni nikoli jasno zavzel za ponovno ustanovitev Kraške gorske skupnosti, ki je med Kraševci zelo občutena in jo je treba torej oživeti, čeprav na no vih vse bin skih te me ljih. Hotel Europa pod Nabrežino ne bo postal novo naselje (tako Ret), vsi ukrepi njegove občinske uprave (Vlahov) pa žal gre do v to smer. Če bo ta -ko, bo ista usoda (Vlahov) doletela tudi Ses ljan ski za liv. To se ne sme zgo -diti (Veronese), zadnji županovi ukre- pi v kamnolomu v brk sklepom spomeniškega varstva pa ne kažejo prav nič dobrega. Predsednik Dežele Riccardo Illy (Vlahov) je v vseh teh letih zelo pomagal Retu, ki tega v Grudnovi dvorani ni zanikal. Po Veronesejevem mnenju to ni nič nenavadnega, nesprejemljivo pa je, da desnosredinske uprave »pomagajo« le prijateljskim upravam. Polemične in ostre puščice, soočenje pa se je, kot je prav, končalo s stiskom rok. Sandor Tence politika - Letna skupščina Fortuna Drossi bo še naprej za krmilom Illyjeve liste Gibanje aktivno sodeluje na volitvah v devinsko-nabrežinski občini Pred kratkim je potekal letni občni zbor gibanja Občani za Trst, ki je sklenil vmesno obdobje, ki se je začelo oktobra lani z ustanovitvijo začasnega upravnega odbora. Sestavljali so ga predsednik Uber-to Fortuna Drossi, podpredsednica Maria Teresa Bassa Poropat ter člani Gianni Pecol Cominotto, Cristina Benussi in Silvio Cosulich. Predsednik je obrazložil šestmesečno delovanje, ponovno je predlagal svojo kandidaturo na čelu tega gibanja, predstavil je nov statut liste in dokument o občanskih principih. Ude le žen ci skup šči ne so po tr -di li za pred sed ni ka de žel ne ga svet -nika Fortuno Drossija ter upravni odbor, ki ga sestavlja 7 članov in do dat ni član, ki ga je ime no val predsednik. Upravni odbor sestavljajo Daniela Carli, Tiziana Cescon, Piergiorgio Gabassi, Nadia Kralj, Giuseppe Morea, Christian Sinic-co in Pierpaolo Zenga , dodatni Uberto Fortuna Drossi član je Fabio Perco. Tokratna skupščina, kot beremo v izjavi za javnost, si je zadala kot cilj, da se ponovno uveljavi in upošteva nekatere temeljne principe. Med najvažnejšimi bi omenili vlogo posameznega občana, ki naj kot subjekt spremlja politično delovanje glede na vsebino in načrte. Glavni temelji občanske liste so identiteta, sodelovanje, dialog, ki naj jih karakterizirata predvsem prozornost in sposobnost. Gibanje pripada laičnim strujam, ne sprejema dogmatizmov in ideoloških ek stre miz mov. Glavni cilj Občanov za Trst je ta, da bo krajevno prebivalstvo čimbolj odprtega značaja, občani nekako osamosvojeni, ki naj jih preveva čut solidarnosti, predvsem pa naj bo poudarek na enakih življenjskih možnostih in demokra-tič nim so de lo va njem v druž bi. Gibanje se je s svojo listo Cit-tadini-Občani predstavilo na devin-sko-nabrežinskih volitvah, kjer v sklopu leve sredine podpira župansko kandidaturo Massima Verone-seja. Nosilca kandidatne liste za občinski svet je Nadia Kralj, ki se je udeležila sinočnje predvolilne prireditve v Grudnovi dvorani v Na-bre ži ni. Na njej so, po leg kan di da -tov za občinski svet in Veroneseja, sodelovali tudi vidni deželni in pokrajinski predstavniki gibanja oziroma liste. devin-nabrežina - Volilna kampanja Danes srečanje LD Fini bo podprl Reta V hotelu Belvedere v Sesljanu bo danes ob 18.30 srečanje posvečeno mladim in zaposlovanju, ki ga v sklopu volilne kampanje prireja stranka Levih demokratov. Navzoči bodo deželni odbornik, ki odgovarja za to področje, Roberto Cosolini, deželna svetnica Tamara Blažina in poslanec Oljke Gianni Cuper lo. Srečanje bo vodila Mariza Škerk Kosmina, dosedanja občinska svetnica Oljke v Nabrežini in vodja LD v pokrajinski skupščini. Navzoč bo tudi kandidat le ve sre di ne za žu pan sko mes to Massimo Veronese. Fini jutri v Trstu, v nedeljo v Sesljanu Jutri pride v Trst predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini, ki bo v nedeljo zjutraj obiskal tudi devinsko-nabrežinski občino, točneje Sesljan. Tam bo podprl kandidate NZ za občinski svet in županskega kandi- data desne sredine Giorgia Reta. Nekdanji zunanji minister se bo jutri zvečer v tržaškem gledališču Ros-setti udeležil prireditve ob 20-letnici smrti Almeriga Grilza, voditelja mi-sovske mladinske organizacije Fronte della gioventu, ki je umrl v Afriki. Na prireditvi v spomin na Grilza bodo, poleg Finija, govorili še nekdanji minister Maurizio Gasparri, Gennaro Malgeri, Pierangelo Buttafuoco in Giordano Bruno Guerri. V ponedeljek SKP o odpravninah Stranka komunistične prenove prireja v ponedeljek, 21. maja ob 20.30 v Nabrežini (Kamnarska hiša) javno srečanje posvečeno problematiki odpravnin (t.i. TFR) in pokojninskih skladov. Vprašanje je zelo aktualno, saj zadeva dejansko vse odvisne delavce, ki se morajo odločati o usodi lastnih odpravnin. / 18 Petek, 8. maja 2007 SVET opčine - Sinoči v sejni dvorani Zadružne kraške banke Z novimi tehnologijami opazen prihranek energije Posvet so oblikovali podjetniki, ki se bavijo z reciklažo in energijskimi sistemi Dobra informacija o racionalnem koriščenju energije omogoča vsakomur tudi precejšnje prihranke na stroških kroma Energija in okolje. Tako se je glasil naslov srečanja, ki je sinoči potekalo v sejni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. V današnjem času, v katerem vedno bolj občutimo podnebne spremembe (te gre povečini pripisati prekomernim izpustom toplogrednih plinov v ozračje), je treba stremeti za tem, da bo razvoj, ki je človeku v preteklih desetletjih pri-ne sel vrs to ugodnos ti, pos tal znosnej -ši. Poleg izpusta toplogrednih plinov je treba veliko pozornost seveda posvetiti tudi ravnanju z odpadki oziroma njihovi reciklaži. Sinočnji posvet so oblikovali gostje iz Furlanije in Veneta, ki se ukvarjajo z reciklažo oziroma upravljanjem z odpadki in energijskimi sistemi. To sta podjetji Evoluzione Ambiente in Computer Solutions Group iz kraja Marghera pri Benetkah, ki sta ju zastopala Giovanni Tapetto in Enrico Ago sti ni. Za podjetje Bi o Calo r iz Romansa ob Soči je spregovoril Di-mitri Plett. Daniela Maizeni in Massimo Borzacchiello sta spregovorila o izkušnji podjetja Innovazionenergia iz Vidma. Pokrajinsko agencijo za energijo iz Vidma (APE) je zastopal Matteo Mazzolini, medtem ko sta v imenu gostiteljev spregovorila Igor Luxa in Štefan Tomšič. V prvem delu posveta je bil govor o zbiranju, reciklaži in skladiščenju odpadkov. Zakonska določila so v tem pogledu precej stroga. Vsako podjetje mo ra na mreč let no popi sa -ti vse odpadke, ki jih proizvede. Treba je vo di ti poseben zapis nik, zagro -že ne kaz ni pa so v pri me ru pomanj -kljivosti kar precej visoke. Zato si podjetja večkrat pomagajo z ustrezno pro gram sko opre mo, ki ve li kim firmam olajša in poenostavlja uničevanje odpadkov, malim in srednjim pa daje tisto znanje, ki ga sicer sami ne bi bi li zmožni pri do bi ti. Pro gram -ska oprema za ravnanje z industrijskimi odpadki se seveda iz leta v leto posodablja, prav zato mora firma, ki jo izdeluje, svojim strankam nuditi stalno pomoč ozi roma teh nič ne izbolj ša -ve. Pro gram ska opre ma seve da omo -goča velik prihranek denarnih sredstev, pa tudi večjo urejenost podatkov, ki ne bo odveč, ko bo mimo prišla kontrola oziroma inšpekcija pris-toj nih ob las ti. V drugem delu j e bil govor o energetskih sistemih. Tisti iz preteklosti so seveda v ekološkem smislu skd tabor - Drevi Potopis o Kambodži in Laosu V Prosvetni dom na Opčine se vračajo potopisna predavanja. Tokrat bodo v prostorih SKD Tabor odkrivali Kambodžo in Laos. Deželi, ki ležita v centru jugovzhodne Azije imata veliko skupnega, veliko pa tudi različnega. Zgodovino Kambodže zaznamuje zlato obdobje velikega Kmerskega imperija, ko so Kmeri več stoletij bili najmočnejši narod jogovzhodne Azije. Zadnje stoletje pa je zaznamovalo črno obdobje Rdečih Kmerov, ko je režim izvedel enega najgrozovitejših genocidov v zgodovini človeštva. Kot posledica tega je danes Kambod-ža ena najrevnejših držav v Aziji. Zgodovino Laosa pa zaznamuje prevlada drugih ljudstev, Laočani namreč do tega stoletja niso nikoli imeli svoje države. »Deželo milijona slonov« danes zaznamuje veliko število ljudstev in kultur, neokrnjena narava, odlična kava, ter izredno prijazni in vedno nasmejani Laočani. Dvomesečno potovanje po Kambodži in Laosu vam bodo drevi ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah s pomočjo slik predstavili Borut Bogatez, Anže Legat in Matej Lupinc. precej »umazani«, zato je mogoče z nekaj izboljšavami prihraniti veliko energije in s tem denarja, istočasno pa zmanjšati izpuste toplogrednih plinov v ozračje. Kurilni kotel na kurilno olje, ki je fosilno gorivo in zato ne spada med obnovljive vire, je mogoče zamenjati s pečjo na pelete, ki so sestavljeni iz stisnjene žagovine. Pomemben prihranek energije bomo dosegli tudi tako, da bomo zmanjšali število kurilnih peči. Prihranek bo opa zen, poleg tega pa nam bodo posebne naprave, ki merijo razliko v temperaturi vode, ki pride v stanovanje in tis ti, ki iz nje ga izteče, toč no iz- računali, koliko energije smo porabili. Stroški zato ne bodo nič večji kot pri avtonomnem ogrevanju. Ugodnosti, kijih ponujajo nove tehnologije, je seve da še ve li ko. Si noč nje pre -davanje je v tem pogledu dalo po-mem ben do pri nos k nji ho ve mu spo -znavanju. (PS) Delavski skupščinia v podjetju Alcatel-Lucent V podjetju Alcatel-Lucent sta bili včeraj dve delavski skupščini, na katerih so odobrili osnutek nove platforme v zvezi z obnovo delovne pogodbe, ki se nanaša na začasno zaposlene delavce, ali kot jim pravijo »in somministrazione« (torej bivši »interinali«).V Alcatelu je trenutno 230 stalno zaposlenih uslužbencev in 280 začasnih. Na skupščinah, ena je bila zjutraj, druga popoldne, so načeli tudi vprašanja, ki se nanašajo na podjetje, kot na primer zahteva po stabilizaciji delovnih mest in nasploh zaposlitvene perspektive v prihodnjih mesecih. Nadalje so prišli na dan predlogi, da bi zaposleni bolje izkoristili možnosti za usposabljanje, nakazali pa so tudi pot za okrepitev sindikalnega zastopstva. Skupščin se je udeležilo okrog 50-80 delavcev iz vsake izmene. Za sindikalne organizacije so bili prisotni Sebastiano Calleri (odgovorni pri oddelku za začasne delavce - Nuove identita di lavoro Nidil - Cgil), Antonella Basso (odgovorna na pokrajinski ravni za začasne delavce), Matteo Zorn (pokrajinski tajnik Cpo-Uil), Cristina Pupazzi (Rsu-Cpo-Uil začasni delavci Alcatel) in Alisabetta Millo (Rsu Nidil - Cgil začasni delavci Alcatel). Spet gorelo v tovarni Sertubi Včeraj zjutraj je spet gorelo v tovarni cevi Sertubi. To je že drugi požar v zadnjih dveh mesecih in sumijo, da je bil podtaknjen.Gasilce so poklicali okrog 7.30, potem ko so plameni zajeli lesene trame v opuščeni hali. Poleg gasilcev, ki so z ognjem kmalu opravili, je prišla tudi policija. Pravijo, da je bil tudi požar, ki je izbruhnil 7. aprila, zelo verjetno podtaknjen. Tedaj je zagorel kup lesa in odpadkov, ki so bili nagrmadeni na nekem notranjem dvorišču. Prometna nesreča brez hujših posledic Prometna nesreča, ki se je predsi-nočnjim pripetila med Prosekom in Kontovelom, ni imela tako hudih posledic kot je sprva zgledalo. V čelnem trčenju sta bila vpletena motorno kolo ter manjši enoprostorec lancia musa. Na motornem kolesu sta se peljala okrog dvajset let stara Z.H. in Z.N., oba so odpeljali v ka-tinarsko bolnišnico, prvi bo okreval v 15 dneh, drugi si bo opomogel že v 10 dneh. V enoprostorcu je bila nosečnica, ki so jo iz previdnosti premestili v otroško bolnišnico Burlo Garofolo, vendar ni utrpela nobene poškodbe. trieste trasporti - Predstavitev novega vozila Na avtobusih odslej lažje za slepe ali slabovidne potnike Pri prevoznem podjetju Trieste Trasporti so včeraj predstavili avtobus, ki je še posebej opremljen za slepe ali slabovidne osebe. Na avtobusu so namreč naprave na infrardeče žarke, ki bodo tem osebam omogočale, da ga lahko uporabljajo brez tuje pomoči, saj bodo lažje razumele, v katero smer je namenjen in kje je naslednja postaja. Kot je povedal poverjeni upravitelj Trieste Trasporti Cosimo Paparo, celotni financiranje znaša 466 tisoč ev-rov. Sredstva so nepovratna in jih je dežela namenila pokrajini. Poverjeni upravitelj je še dejal, da vsega denarja niso potrošili, zato je izrazil mnenje, da bo pokrajina del sredstev namenila drugim infrastrukturam. Avtobusi z napravami na infrardeče žarke niso edina pobuda za slepe ali slabovidne. S temi napravami so opremili sprehajalno stezo na Krasu in tudi pot po Nabrežju. Vse to sodi v uresničevanje mreže, ki bo slepim ali slabovidnim omogočala, da lahko brez spremstva gredo od doma, stopijo na avtobus in se pač samostojno premikajo. Marsikaj bo treba še urediti, začenši s pločniki in semafori. Pločniki, na katerih so odstranili arhitektonsko oviro z namenom, da olajšajo dostop vozičkom za invalide, sedaj predstavljajo oviro za slepe ali slabovidne: nehote se lahko znajdejo sredi ceste in zato bi na njih morali namestiti sistem, ki bi jih opozarjal na nevarnost. Prav tako bi morali semafore opremiti z zvočnimi signali. Posebno opremljeni avtobusi bodo bistveno olajšali prevažanje slepih in slabovidnih občanov kroma / TRST Četrtek, 17. maja 2007 9 pokrajinski svet - Avdicija predsednika sejemske družbe Bronzija Tržaška Fiera: veliko težav Sejemska družba Fiera Trieste preživlja težke trenutke. V zadnjem letu je skušala popestriti sejemsko ponudbo v Trstu, izvedla nekaj novih, specializiranih sejmov, njen ključni problem - primerni prostori - pa ostaja nerešen. Takšno sliko tržaške Fiere je sinoči med avdicijo v pokrajinskem svetu podal njen predsednik Fulvio Bronzi. Avdicijo so zahtevali svetniki desnosredinske opozicije, njim politično bližnji Bronzi jim je ustregel. Odkar je postal predsednik delniške družbe Fiera Trieste, se je moral soočiti z dvema sklopoma vprašanj: nepremičninskim in organizacijskim. Po spremembi statusa pred dvema letoma iz ustanove v delniško družbo, se je Fiera znašla v veliki prostorski zagati. Območje razstavišča pri Montebellu (25 tisoč kvadratnih metorv) je zastarelo, razpolaga s skromnimi servisnimi uslugami in še manjšim številom parkirišč. Poleg tega bi morali strukturo prilagoditi varnostnim in protipožarnim predpisom. Skratka: starost razstavišča (59 let) se povsem pozna, tako zastarela struktura pa ni vabljiva za gospodarske operaterje. Torej: nujno bi bilo dobiti druge prostore za sejemske dejavnosti. Bronzi je nekajkrat ponovil, da bi morali biti ti prostori ob morju (in številni udeleženci v razpravi so mu pritrdili...). Izrecno je omenil 4. pomol v Starem pristanišču, kar pa ni naletelo na navdušen odziv pri Pristaniški oblasti... Tudi organizacijska plat ni blestela. Bronzi je pojasnil, daje imela Fiera - ko je on prevzel krmilo - na programu le dva sejma: vzorčnega in navtični sejem ob Barcolani. Poprejšnje programiranje je bilo nezadostno, je ocenil. Tudi finančno stanje ni bilo nič kaj rožnato: dolgovi so presegali 600 tisoč evrov, spor z osebjem je stal nadaljnjih 60 tisoč evrov. Povrhu vsega je deželno upravno sodišče razsodilo, da bo morala Fiera vrniti deželi posojilo v višini 154 tisoč evrov, ki ga je prejela za ureditev sejemskih prostorov v Starem pristanišču. Družba je najela posojilo v višini milijona 900 tisoč evrov, samo na ta način je bilo mogoče spraviti Fiero spet v pogon, je ocenil predsednik Bronzi. Predmeti, ki jih je ponujal lanski vzorčni sejem Sredstva so služila za popestriti in razvejati sejemsko ponudbo. Družba se je odločila za organizacijo vrste specialističnih sejmov, kajti samo tako naj bi privabila v mesto državne in tuje operaterje. Tako ima letos na programu osem prireditev: ob dveh že standardnih sejmih - vzorčnem in navtičnem - še šest novih. Bronzi jih je nekaj naštel: božični sejem, zatem sejem Habitat, sejem o bio hiši, sejem, ki naj bi oživel mit pivovarne Dreher, nepremičninski sejem Alpe-Jadran, sejem znanstvenega založništva Fest (ki je prav včeraj odprl svoja vrata), vsedržavni sejem olja ter predvsem sejem kave Espresso expo. Ta je - tako Bronzi - sploh največji specialistični sejem v deželi. Na zadnjem je sodelovalo 72 operaterjev, privabil pa je več kot 5 tisoč »specializiranih« obiskovalcev. Uspeh sejma je potrdil 20-odstotni porast prometa. V zadnjem letu so - kljub zastarelim strukturam - zabeležili 6-odstotni porast prometa tudi na vzorčnem sejmu, na navtičnem (Sailing show) pa je promet narasel za kar 30 odstotkov. Bronzi je opozoril, da bi bila Fiera potrebna novih investicij. S tem je dejansko potrkal na vrata treh glavnih delničarjev: tržaške občine, pokrajine in trgovinske zbornice. Brez novih investicij ne bo mogoče nadaljevati, je ocenil. Svetnik Marjetice Michele Moro je tako črnogled pogled primerjal z »vabilom na pogreb«. Sam je v predsednikovem poročilu pogrešal kratkoročni in srednjeročni program za izhod iz krize. Na podlagi takega programa naj bi nato delničarji - in med njimi tudi pokrajina - ocenili, kaj storiti. Bronzi mu je odgovoril, da vodstvo Fiere pač dela, ocenjuje priložnosti, tudi prodaje struktur pri Montebellu. Že sedem let pa ne prejema deželnih prispevkov, je potožil, ter zatem »popravil« izjavo, češ, da posreduje dežela letno 78 tisoč evrov prispevkov za manifestacije, ne posreduje pa več prispevkov za strukture (kar je tudi razumljivo, ker gre za delniško družbo...). Med posegi nekaterih svetnikov desne sredine je bila izne-šena potreba po sodelovanju z zaledjem, točneje s sejmi v Ljubljani, Celju, Zagrebu, na Reki in v Novem Sadu, čemur je Bron-zi pritrdil. ljubljana - Kmetijska zbornica Edi Bukavec prejel priznanje za sodelovanje Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je predvčerajšnjim s slovesnostjo v Ljubljani obeležila sedemletnico svojega obstoja. Kot je ob tej pri lož nos ti pove dal predsed nik Peter Vrisk, je v zad njih letih zbornica upravičila pričakovanja in postala pomemben člen v razvoju slovenskega kmetijstva in podeželja. Slovesnosti se je udeležil tudi mi nis ter za kme tij stvo, goz dar stvo in pre hra no Iz tok Jarc. Na slovesnosti so podelili tudi priznanja posameznikom, ki so zaslužni za razvoj stroke in zbor-nič ne ga sis tema. Pri zna nje za življenjsko delo je prejel nekdanji direktor KGZS Ervin Kuhar, za sode-lo vanje s KGZS pa taj nik Kmeč ke zve ze iz Trsta Edi Bu kavec. V ute -meljitvi visokega priznanja Bukav-cu je med dzu gim zapi sa no: »Slo -ven ska kmečka zve za iz de že le FJK je naj pomemb nej ša slo ven ska kmečka organizacija v Italiji. Združuje veliko število kmetovalcev na območju tržaške, goriške in videm- ske pokrajine. Sodelovanje med KZ iz Trsta in podob ni mi or gani -zacijami v matični Sloveniji se je pri čelo že takoj po ustano vitvi Zadružne zveze Slovenije leta 1972. Sodelovanje se je v letih, ko je mesto taj ni ka prevzel Edi Bu kavec, še okrepi lo. Edi Bu kavec je videl dol -goročno možnost razvoja sloven-skie ga kme tij stva v zamej stvu v tes -nem sode lo vanju s kme tij ski mi ustano vami, zadru gami in kme tij -skimi organizacijami v Sloveniji. Vzpostavil je sodelovanje tudi z Mi nis tr stvom za kme tij stvo, goz dar stvo in pre hra no, na poslov -nem področju pa je spodbujal sode lo vanje med kme tij ski mi or gani -zacijamii, vzdrževal stike z italijanski mi ustano vami, kjer smo pro -uče vali nji ho ve izkuš nje in ne katere upo ra bi li tudi pri nas. Po le tu 1990 je bi lo to sode lo vanje ne ko li -ko ote že no, ven dar je Edi Bu kavec z veliko truda uspel, da se je sode-lo vanje ponov no okrepi lo in je tis -ti, ki ga že desetletja uspešno vodi«. Tajniku deželne Kmečke zveze je ob podelitvi visokega priznanja čestital tudi minister za kmetijstvo Iztok Jarc bobo danes - Pobuda Umetniki ob stoletnici Munarija V prostorih tople grede parka Revoltelle v ulici Marchesetti v Trstu bo danes ob 18.30 predstavitev pobude z naslovom Med stekli, ki jo organizira tržaška skupina Grup-po immagine ob stoletnici rojstva Bruna Munarija. Skupina umetnikov bo preko svojih ustvarjalnih posegov v prostor podoživljala lik eklektičnega mojstra, ustvarjalca in teoretika, ki je bistveno zaznamoval likovno dogajanje v Italiji in postavil temelje didaktičnemu pristopu na osnovi spodbujanja diver-gentnosti in preko osebnega izkustva Pri pobudi sodelujejo naslednji umetniki in skupine: Adriano Bon, Bruno Cher-sicla, Isidoro Dalcol, Riccardo Dalisi, Matte-o Fanni Canelles, Gruppo &, Paolo Cervi Kervischer, Jasna Merkü, Enyo Navarra, En-zo Possanelli, Mario Sillani, Studio Openspa-ce, Giorgio Valvassori in Franko Vecchiet. Predvidene so tudi delavnice za šole in interakcija s publiko. Iz teoretskega vidika bodo dogajanje podprli še: Nadia Bassanese, Aldo Castelpietra, Andrea Colla, Giorgio Den-di, Maurizio Fanni, Giorgio Pasuqlotto. Razstavljena bo tudi izvirna skulptura Bruna Munarija. ssg - Predstava Moliere še jutri in v nedeljo V Slovenskem stalnem gledališču bodo v soboto, 19. maja, ob 20.30 (Red B) in nedeljo, 20.maja, ob 16.uri (Reda C in K) ter is tega dne, ob 20.30 (Re da F in T z italijanskimi nadnapisi) zadnje abonmajske ponovitve Moli-erove burke Zdravnik po sili v režiji Diega De Bree, z avtorsko glasbo Alda Kumarja. V predstavi nastopajo člani umetniškega ansambla Slovenskega stalnega gledališča: Vladimir Jurc, Janko Pe-trovec in Nikla Petruška Panizon ter gostje Alojz Svete, Ivan Peter-nelj in Danijel Malalan. Prejšnji petek je premiera Zdravnika po sili doživela velik uspeh med gledalci in kritiko. Po tržaških ponovitvah bo Slovensko stalno gledališče gostovalo v goriškem Kulturnem centru Lojze Bratuž (v ponedeljek, 28. maja, ob 20.30- Reda A in B, z italijanskimi nadnapisi). kulturni dom - Drevi nastop gledališke šole Studio Art Zaključna produkcija z gostom Luigijem Gozzijem Nocoj ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Trstu zaživela končna produkcija gledališke šole Studio Art, ki je v letošnjem letu zaživela v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, Slovensko prosveto iz Trsta in Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice. Mentorji so za to priliko izbrali tekst sodobnega dramatika Luigija Gozzija (na fotografiji Kroma) BINOM (Binomio). Tekst je prevedla koordinatorka tečaja Maja La-pornik, režijo pa so podpisali Boris Kobal (tržaška skupina), Sergej Verč (tržaška in goriška skupina) ter Marjan Bevk (skupina v Benečiji). Pri realizaciji so pomagali še Ma-tejka Peterlin, Ana Facchini in Alida Bevk za govor, ter Gabriel Agavriloaei, Raffaella Petronio, Nikol Križmančič in Lisa Merig-gioli pri posameznih koreografijah. V prejšnjih dneh je vse pri Studiu Art presenetila novica, da bo avtor Luigi Gozzi, osebno prisoten na premieri, kar ima seveda velik pomen. Naj za bralce, ki tega imena iz sveta italijanske književnosti ne poznajo, povemo, da je Gozzi sodobni italijanski dramatik. Rojen v Bologni se je v šestdesetih letih kot mlad začel ukvarjati z gledališčem in postal eden pomembnejših predstavnikov italijanske avantgarde. Zelo odmevna je bila njegova režija Genetovih Služkinj (1959), pri kateri je sodelovala tudi Piera degli Espositi. Ustanovil je skupino Gruppo 63, se v Turinu vključil v gledališko skupino Teatro Nuova Edi-zione, vendar se je kmalu spet vrnil v Bo-logno. Tu je z ženo, igralko Marinello Mani-cardi, leta 1973 ustanovil sloviti Teatro delle Moline, ki deluje še danes. V 70-ih letih seje posvečal režiji Brechtovim, Molierovim in Strindbergovim tekstom. Za gledališče je napisal približno 40 del. Dramsko delo Binom je v bistvu dolg, vsebinsko enoten in neprekinjen dialog, ki ga formalno sestavlja dolga serija krajših pogovorov. Test, ki pred nas postavlja problem medsebojne ne-komunikabilnosti, je mlade tečajnike zelo navdušil. Predstavo BINOM bodo tečajniki Studio Arta ponovili v nedeljo, 20.5.2007, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ter 27.5.2007 ob 10.30 v gledališču Ristori v Čedadu v okviru pobude Mittelfest Giovani. V mesecu juniju bo Studio Art nastopil še z večerom umetniške besede. 10 Četrtek, 17. maja 2007 TRST / opčine - Finžgarjev dom Radžastan v sliki in besedi O potovanju je predaval Matej Susič Očitno ima Indija še vedno svoj čar, posebno če je prikaz njenih lepot napovedan z vabljivim naslovom Zlate palače v puščavi. Pretekli teden j e namreč prav ta naslov privabil v Finžgarjev dom na Opči-nah veliko število obiskovalcev, ki so z zanimanjem prisluhnili mlademu predavatelju Mateju Susiču. Ta jih je vodil s sliko in besedo po krožni poti, ki j o j e sam opravil, skozi enega najlepših predelov Indije, Radžastan. Zato da so poslušalci lahko bolje razumeli ozadje izrednega materialnega in kulturnega bogastva, ki ga odražajo spomeniki tega geografskega območja, je predavatelj najprej prikazal zgodovinsko sliko Rad-ža sta na, nje go ve ga po me na za tr -govske poti svile in začimb od starega veka preko obdobja velikanskega mongolskega imperija do širitve islama in nazadnje še angleškega ko-lonializma, pod katerim pa so mogočni maharadže, ki so tu utrdili svoj položaj, še vedno uživali določeno avtonomijo. Pretok bogastva in močnih kulturnih in verskih vplivov se še danes odraža v podobi čudo-vi tih mes tec, v ka te rih so ime li ma -haradže svoje prestolnice. Pot od glavnega mesta Delhija proti jugozahodu in pozneje spet proti severovzhodu po robu Tharske puščave in meje s Pakistanom nazaj proti Delhiju je posejana z neverjetno kulturno dediščino. Ob pogledu na mo- gočne palače z neštetimi stolpi, kupolami, obkrožene od zelenih vrtov, z detajli, ki se zdijo marmorne čipke , z mozaiki iz zlata in dragih kamnov, ti zastane dih, pa čeprav jih vidiš le na sliki. Ob tem pa občuduješ preplet duhovne dediščine, ki se odraža v templjih raznih verstev, od prevladujočega hindujskega do bu-dis tič ne ga ali is la ma, ver stev, ki so -bivajo brez pretresov in nasilja, ki so značilni za druga področja, tudi v sami Indiji. Zanimivo je bilo med drugim iz slik in razlag spoznati, kako se ob prevladujoči revščini prebivalstva na različne načine ohranjajo krasne stavbe iz preteklosti. V nekaterih palačah še živijo maharadže, druge so postale turistična atrakcija ali muzeji, spet druge so spremenili v hotele. So pa tudi take, ki propadajo in so se v njih naselili najrevnejši prebivalci, ki na krasnih čipkastih oknih sušijo perilo, pred pragom pa se jim kopičijo najrazličnejši odpadki, saj so higienski pogoji izredno slabi, stopnja onesnaževanja pa posebno v velikih mestih dobe sed no ne vzdr žna. Skratka, potovanje z Matejem Susičem po barvitem in slikovitem Rad ža sta nu je na re di lo na vse ve lik vtis, ta ko da so se ne ka teri, po seb -no mlajši, po skoraj dvournem prikazu polni radovednosti še dolgo zadržali v pogovoru s predavateljem. Včeraj danes Danes, PETEK, 18. maja 2007 ERIK Sonce vzide ob 5.31 in zatone ob 20.32 - Dolžina dneva 15.01 - luna vzide ob 6.11 in zatone ob 23.15. Jutri, SOBOTA, 19. maja 2007 IVO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,3 stopinje C, zračni tlak 1008 mb pada, veter 8 km na uro zahodnik, vlaga 59-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,8 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 14. maja, do sobote, 19. maja 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16. ure Ul. Baiamonti 50 (040-812325), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (040-54393), Milje -Ul. Mazzini 1/A (040-271124). Sesljan (040-208334) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim re cep tom. Le kar ne od pr te tu di od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Giober-ti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Maz-zini 1/A. Sesljan (040-208334) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim re cep tom. U Kino Zadruga Naš Kras vabi na predstavitev kulturno-turističnega vodnika dr. Rafka Dolharja ZAHODNI ROB z avtoijem se bo pogovarjal Peter Verč danes, 18. maja 2007, ob 20. uri v Kraški hiši v Repnu pokrovitelji večera Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Pokrajina Trst Občina Repentabor MOŠKA VOKALNA SKUPINA »LIPA« pod okriljem SKD LIPA vabi na 3. srečanje FANTJE POJEJO NA VASI v prostorih Športnega centra Zarja v Bazovici jutri, v soboto, 19. maja 2007 ob 20.30 Program oblikujejo: OKTET ŠKOFIJE - Škofije OKTET ODMEVI - Salež OKTET SIMON GREGORČIČ - Kobarid MoVS LIPA- Bazovica Ljubitelji petja vabljeni! NOČNA SLUŽBA Le kar na od prta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (040-364928). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garo fo lo. ALCIONE - 17.00 »Voce del verbo amo-re«. AMBASCIATORI - 17.30, 20.00, 22.15 »Spider-man3«. ARISTON - 21.30 »An inconvenient truth« CINECITY - 16.30, 17.30, 18.10, 19.15, 20.10, 21.30, 22,00 »Spider-man3«; 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »Zodiac; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Prey-La caccia e aperta«; 16.00, 19.50, 22.05 »L'uomo dell'anno«; 16.05, 18.00 »Le colline hanno gli occhi 2«. EXCELSIOR - 16.20, 19.00 »La Vie en Rose«; 22.10 »Mio fratello e figlio uni-co«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Breach-L'infiltrato«. FELLINI - 17.00 »Sette chilometri da Gerusalemme«; 18.45, 20.30, 22.15 »Notturno bus«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'uomo dell'anno«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) - 17.30, 19.50, 22.10 »Le vite de-gli altri«. KOPER - KOLOSEJ - 18.40, 21.10, 23.40 »Favnov labirint«; 21.20, 23.30 »Grozljiva žetev«; 19.00, 21.50 »Življenje v rožnatem«; 18.30 »Spider-Man 3«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.00, 19.20, 22.00 »Zodiac«; Dvorana 2: 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Io e l'altro«; Dvorana 3: 11.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pray-La caccia e aperta«; Dvorana 4: 16.30, 20.40 »Epic movie«; 22.10 »L'ombra del potere«; Dvorana 5: 22.15 »Le colline hanno gli occhi 2«. SUPER - 17.00, 20.30, 22.15 »The Number 23«, 18.45 »Doppia ipotesi per un delitto«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.30 »Spider-man3«; Dvorana 2: 19.40, 22.15 »Spider-man3«; Dvorana 3: 18.15, 21.15 »Zodiac«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.00 »Pry-La caccia e aperta«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.00 »L'uomo dell'anno«. H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRANA MILČINSKEGA sporoča, daje še nekaj mest za angleški tabor »Jezikaj-te« v Zambratiji od 27. avgusta do SKD TABOR vabi danes, 18. maja 2007 ob 20.30 v malo dvorano Prosvetnega doma na Opčinah na potopisno predavanje KAMBODŽA IN LAOS deželi prijaznih ljudi V sliki in besedi bodo deželi predstavili Borut Bogateč, Matej Lupine in Anže Legat KD Rovte-Kolonkovec Ul. Monte Sernio 27 vabi na 26. praznik vina jutri, sobota, 19. maja od 17.30 dalje Spored: nagradno tekmovanje SPOZNAŠ SVOJE VINO? in nagrajevanje najboljših vin, ki jih je ocenila komisija iz Podlonjerja POIMENOVANJE DRŽAVNIH OTROŠKIH VRTCEV s slovenskim učnim jezikom didaktičnega ravnateljstva Dolina danes, 18. maja 2007, ob 14. uri Dolinska občinska telovadnica 2 septembra (10-16 let) in računalniško delavnico »Miška« od 3. do 7. septembra (8-14 let) v jutranjih urah. Za prijave in informacije tel. št. 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali e-pošta franmilcinski@libe-ro.it. M Izleti SPDT vabi udeležence izletov v »Parco dellAlto Garda« (14.-16. julija 2007) in na otok Hvar (3.-8. septembra 2007), na sestanek, ki bo v »Hiši v Bo-ljuncu«, danes, 18. maja 2007, ob 20.30. Za dodatne informacije tel. št. 040-2176855 ali 333-5994450 V.K. (Odbor). DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE organizira enodnevni izlet v Ljubljano v nedeljo, 20. maja. Kdor se želi udeležiti izleta z avtobusom in za nadaljnjeinformacije, je na razpolago tel. št. 040-274995 (Ivica - v večernih urah) ali 347-5469662. SPDT pripravlja za v nedeljo, 20. maja 2007, zanimiv avtobusni izlet v dolino Trente s pohodom po Soški poti. Prijave sprejemata Vojka tel. 0402176855 ali 333-5994450 in Livio tel. 040-220155. Čimprej! KROŽEKAUSERPINO BURLO,organi-zira v okviru »Potovanj kulture in spomina« izlet v Prago, Češke Budejovi-ce, Karlstein in Mauthausen od 27. do 31. maja 2007. Odhod bo iz Trsta, poskrbljeno bo za polni penzion. Podrobnejše informacije dobite na sedežu krožka v Ul. Frausin 17/a v Trstu, od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. Tel. št. 040-362730. KOŠARKARSKI KLUB BOR priredi 1., 2. in 3. junija avtobusni izlet v Raden-ce in Prekmurje z bogatim kulturnim in rekreativnim programom. Za informacije tel. na št. 348-8011601. Vabljeni! PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU in krožek Krut vabita ob Bevkovem letu v soboto, 2. junija na ekskurzijo po Cerkljanskem z obiskom Cerknega, bolnice Franje in Bevkove domačije v Zakojci. Vpisovanje in informacije : Darko Kobal 040-826661, Anton Bole 040-417025, Krut - Ul. Cicerone 8, 040-360072. VZPI-ANPI KRIŽ v sodelovanju s Kru-tom vabi v nedeljo, 3. junija na izlet v Istro z ogledom Hrastovelj, Grožnja-na in Pirana ter spoznavanjem nabiranja tartufov s sprehodom po gozdu, za zaključek vožnja z ladjo ob slovenski obali. Informacije in vpisovanje Tretjak Ida 040-220200 in Sedmak Gabrijela 040-229237. KLUB PRIJATELJSTVA vabi v ponedeljek, 4. junija 2007 na izlet v Istro z ogledom Brijonov in Poreča. Informacije in vpisovanje do 26. maja 2007 na tel. št. 040-225468 (Vera) ali 040639949 (Mira). Vabljeni. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNECprire-di v nedeljo, 10. junija 2007, izlet v Ljubljano. Vožnja na grad in plovba s turistično ladjico po Ljubljanici. Po kosilu muzika s plesom. Odhod ob 7.30 z glavnega trga v Boljuncu. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040-228050. KROŽEK KRUT sporoča, da je v teku vpisovanje za skupinsko počitnikova-nje na Malemu Lošinju od 24. junija do 4. julija. Informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072. H Čestitke Danes praznuje svoj življenjski jubilej naša draga nona ANITA. Še na mnoga leta ji voščita Erika in Peter. VDoberdobu praznuje danes 15 let ZORA. Iz Križa ji želita zdravja, veselja ter zadoščenja v glasbi, petju in šoli nona Mari in stric Edi. Loterija 17. maja 2007 Bari 85 26 84 65 21 Cagliari 77 34 19 41 11 Firence 75 70 77 14 55 Genova 23 4 62 12 61 Milan 10 3 53 72 42 Neapelj 79 28 12 11 54 Palermo 36 61 67 32 44 Rim 63 74 34 45 71 Turin 41 85 17 7 46 Benetke 49 56 84 38 7 Nazionale 44 68 61 55 84 Super Enalotto St. 59 10 36 63 75 79 85 jolly 49 Nagradni sklad 4.240.152,43 € Brez dobitnika s 6 točkami-Jackpot 70.346.175,00 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 848.030,49 € 11 dobitnikov s 5 točkami 77.093,69 € 1.590 dobitnikov s 4 točkami 533,35 € 63.242 dobitnikov s 3 točkami 13,40 € Superstar 44 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 9 dobitnikov s 4 točkami 53.335,00 € 210 dobitnikov s 3 točkami 1.340,00 € 3.288 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 22.514 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 52.292 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Četrtek, 17. maja 2007 1 1 □ Obvestila FOTOVIDEO TRST 80 priredi danes, 18. maja 2007, v Gregorčičevi dvorani Ul. S. Francesco 20, ob 20.30, predavanje »Glasba v filmu«. Predavatelj bo Mitja Reichenberg, profesor na Ljubljanski Univerzi, komponentist, teoretik filmske glasbe in publicist. Vabljeni fotografi, snemalci in ostali. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi člane in prijatelje na predstavitev in pogovor o knjigi, kulturno-turističnem vodniku dr. Rafka Dolharja »Zahodni rob«, danes, 18. maja, ob 20. uri, v Kraški hiši v Repnu. Z avtorjem se bo pogovarjal Peter Verč. AŠD SOKOL vabi člane, prijatelje, simpa-tizerje in vaščane na družabnost s športnim sporedom v soboto, 19. maja, od 16. ure dalje, na odprtem igrišču Sokola. Ob priliki bo tudi nabiralna akcija za prilagoditev igrišča novim zakonskim predpisom. Toplo vabljeni. KD RAUTE-KOLONKOVEC ul. M. Sernio 27, priredi 26. praznik vina. Vsak udeleženec prinese vzorec vina pridelanega doma. V četrtek, 17. maja je sprejemanje vzorcev; v petek, 18. maja ocenjevanje; v soboto, 19. maja od 17.30 dalje je točka: »Spoznaš svoje vino?«, sledi nagrajevanje. LINUX USER GROUP iz Trsta prireja 19. maja 2. Install party od 10.30 do 19.00 v domu kultur (Casa delle culture) v ul. Or-landini 38. Prinesite vaš računalnik in bomo namestili linux distribucijo, ki Vam je najbolj primerna. Med prireditvijo bodo potekala razna predavanja. Več informacij na spletni strani http://trieste.linux.it SKD TABOR, ASSOCIAZIONE DOPOLA-VORO FERROVIARIO IN GRUPPO AMI-CI DEL TRAM vabijo v Prosvetni dom na Opčine na razstavo prvega natečaja »Il tram di Opicina-Openski tramvaj«. Razstava bo odprta do 19. maja 2007, ob delavnikih med 16. in 18. uro, ob nedeljah med 10. in 12. uro. KD IVAN GRBEC Škedenjska ul. 124 obvešča, da bo razstava Mikela Daliuja odprta še do nedelje, 20. maja s sledečim urnikom: v petek in nedeljo od 10. do 12. ure, v soboto od 17. do 19. ure. ORATORIJ V MARIJANIŠČU 2007 Tudi letos bodo v Marijanišču potekali počitniški dnevi pod imenom ORATORIJ 2007. Za OSNOVNO ŠOLO je določen zadnji teden v juniju in sicer od ponedeljka 25. do vključno petka 29. junija. Mladi iz NIŽJE SREDNJE ŠOLE bodo imeli oratoriji prvi teden v juliju. Uradni začetek ob 9 uri. Starši lahko pripeljejo otroke tudi prej. Zaključek ob 16 uri. Za prvo skupino je predviden en dan kopanja na morju in en dan izleta v planine. Druga skupina pa bo imela kot vsa zadnja leta dvodnevni pohod po slovenskih planinah. Prispevek je 70,00 evrov. V to je poleg vsakdanje hrane vključen enodnevni izlet za prvo skupino, ter prevoz druge skupine na dvodnevni izlet v planine (ni vključeno spanje v planinski koči). SKD PRIMOREC IN JUS SRENJA IZ TREBČ prirejata v nedeljo, 20. maja 2007, spust v jamo Labadnico pri Trebčah. Zbirališče ob 9. uri na vaškem trgu. V jamo nas bodo pospremili člani jamarskega odseka športnega društva Grmada iz Mavhinj. Obvezna predhodna najava in vpis do vključno petka, 17. maja 2007 na tel. št. 338-4482535. AŠD FC PRIMORJE vabi člane, prijatelje, simpatizerje in vaščane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 21. maja 2007, ob 20.30, v sedežu društva Primorje (Pro-sek, št. 2). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN ZALOŽBA MLADIKA vabita v ponedeljek, 21. maja 2007, na srečanje s pisateljem ZORKOM SIMČIČEM ob njegovi 85-letnici. Prof. France Pibernik in prof. Marija Cenda bosta predstavila pet avtorjevih knjig, ki so izšle ob njegovem jubileju, sam pa bo govoril na temo MOJI TRIJE TRSTI. Srečanje bo v Peterlino- vi dvorani, v Donizettijevi ulici 3, ob 20.30. Vljudno vabljeni! MASAŽA DOJENČKA tečaj se bo pričel 22. maja, ob 10.30. Vodi ga Karin Vitez, dipl. fizioterapevtka. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka KRUT, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v torek, 22. maja 2007, ob 16.30 pri združenju Confcommercio, Ul. San Ni-col 7, predavanje na temo »Diabetična retinopatija nove klinične perspektive«. Govoril bo prof. Giuseppe Ravalico, direktor tržaške očesne klinike. Vsi so vljudno vabljeni! KROŽEK KRUT prireja tečaj nordijske hoje, ki se bo pričel 23. maja 2007, ob 9.30. Vodila ga bo dipl. fizioterapevtka, med- narodna inštruktorica Inwa. Vpisovanje in dodatne informacije: KRUT, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072 SLOVENSKA PROSVETA IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV sporočata, da bo srečanje z evroposlancem Lojzetom Peterletom v četrtek, 24. maja, v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Začetek ob 20.30. AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 25. maja 2007, redni občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Domu Brdina na Opčinah. Vabljeni vsi člani in simpatizerji. OBČINA REPENTABOR vabi na občinski praznik - BINKOŠTI od petka, 25. maja do nedelje, 27. maja. V petek, 25. maja: 18. uri - odprtje kioskov; 18.30 v Kraški hiši - uradna otvoritev praznika, sodeluje MoPZ Kraški dom, odprtje razstave »Kamen in Kras«; 20.30 - ples z ansamblom »Kraški kvintet«. V soboto, 26. maja: 18. uri - odprtje kioskov; 19. uri v Kraški hiši - predstavitev brošure »Tako nas imenujejo« s sodelovanjem oš. Alojza Gradnika, glasbena točka »Mali kraški muzi-kanti«; 20.30 - ples z ansamblom Sonce. V nedeljo, 27. maja: 10.30 - slovesna sv. maša na Tabru; 17. uri - odprtje kioskov; 20. uri - povorka repentabrskih fantov ob spremljavi godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč, prihod povorke na trg in ples, ki ga otvori repentabrska mladina; 20.30 - ples z ansamblom »Mi«. SKD VESNA prireja fotografski natečaj »Razglednica iz Križa« v sodelovanju z društvom Fotovideo Trst 80. Prijavnice in pravilnik dobite v NŠK v Trstu in v restavraciji La Lampara v Križu. Slike lahko oddate v NŠK do petka, 25. maja 2007 in v Lampari do sobote, 26. maja 2007. Pojasnila: 040-220155 ali 340-7235369 (Sara Semec). SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja tradicionalni 45. PRAZNIK ČEŠENJ, od petka, 25. maja, do ponedeljka, 28. maja, v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru »Na Metežici«. Program: v petek, 25. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Ne me jugat; v soboto, 26. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Malibu; v nedeljo, 27. maja, od 17.00 dalje zabavna glasba Brkinske godbe 2000, od 20.00 dalje ples s skupino Kraški kvintet; v ponedeljek, 28. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Sonce. Odprtje kioskov: vsak dan ob 17.00, v nedeljo ob 15.00. Prisrčno vabljeni! SRENJA BOLJUNEC vabi na redni letni občni zbor, ob drugem sklicanju v petek, 25. maja 2007, ob 20.30, v kulturnem centru France Prešeren. KD RDEČA ZVEZDA IN ZDRUŽENJE SLOV. KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ŽENA prirejata v soboto, 26. maja, ob 18. uri na sedežu KD Rdeča Zvezda predavanje »Seminar o pripravi zdravilnega olja po spagirični metodi. V nedeljo, 27. maja od 14. ure do 18. ure bo nabiranje in priprava olja. Izvajalec: dr. Marco Vittori.Za informacije klicati na št. 347-6741791 (Nevia) ali št. 3407719694 (Sara). KRUT vabi na skupinsko bivanje v Šmarješke toplice od 27. maja do 5. junija 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8/B, tel. št. 040-360072. Pohitite! Š.Z. DOM IN OBMOČNO ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB NOVA GORICA vabita v nedeljo, 27. maja na 3. Pohod mimo Titovih napisov (Golec - Veliki vrh - Sabotin). Odhod ob 6. uri pred spomenikom padlim v Braniku/Rihem-berku. Možna pridružitev na krajših relacijah. Zaključek ob 20. uri pri bivši ka-ravli na Sabotinu z glasbo skupine Live Killers. Informacije: http://www.kultur-nidom.it/dom/pohod-2007.pdf, za prevoz iz Gorice: +393201423712 (Andrej). OBČINA DOLINA obvešča, da bodo vpisovanja v občinski poletni center od 21. do 31. maja 2007, od 8.30 do 12.30 v Uradu za Šolstvo občine Dolina. V ponedeljek, 21.junija 2007, bodo vpisovanja potekala tudi popoldne od 14.30 do 16.30. Za informacije tel. št. 040/8329241. Poletni center bo deloval v dveh izmenah: od 18. do 29. junija 2007, kot poletni nogometni in odbojkarski kamp v sodelovanju s Š. D. Breg za otroke med 6. in 14. letom starosti; od 2. julija do 10. avgusta 2007, kot »tradicionalni« poletni center za otroke med 3. in 11. letom starosti. ZSŠDI razpisuje dva natečaja: LIKOVNI in LITERARNI NATEČAJ na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2007. Natečaj je namenjen učencem osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi zbornika tudi nagra- jeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade v četrtek, 31. maja 2007. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. AŠD SOKOL prireja v petek 1. junija ob 18. uri v telovadnici v Nabrežini športno zaključno akademijo z družabnostjo. Nastopali bodo vsi telovadci, odbojkarice, mali košarkarji in baletke. Toplo vabljeni vsi starši in prijatelji društva. AŠD-SK BRDINA V SODELOVANJU Z ZSŠDI organizira od 23. do 30. junija špor-tniteden v Crmošnjicah na Dolenjskem. Teden predvideva športne priprave v naravi pod strokovnim vodstvom in družabne dejavnosti ter je namenjen otrokom in mladincem. Število mest je omejeno in vpisovanja se zaključijo 8. junija 2007. Za vse informacije in vpisovanje se lahko obrnete na tel. št. 348 470 2070 vsak dan od 18.00 do 20.30. Toplo vabljeni vsi člani in prijatelji. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA razpisuje fotografski natečaj na temo »Krnsko polje«. Rok za oddajo fotografij je 8. junij. Podrobnosti so objavljene na spletni strani www.planinsko-drustvo-ng.si. NABREŽINSKA KLAPA LETNIKA 1944va- bi zainteresirane soletnike na tradicionalni izlet na Lošinj-Martinščica v soboto, 9, junija 2007. Prijave prejemajo Manica na tel. št. 040-299220, Clara 347-1632273, Ca-terina 339-8161633 ob večernih urah do sobote, 26. maja 2007. POHITI!!! GLEDALIŠKI TEDEN ZA NAJMLAJŠE v organizaciji Radijskega odra in Slovenske prosvete bo potekal od 11. do 15. junija 2007 v prostorih Marjanišča na Opčinah. Vpisovanje od ponedeljka 14. maja 2007, vsak dan v uradu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, od 9.00 do 17.00 ali po telefonu (040-370846) do zapolnitve razpoložljivih mest. GLASBENA MATICA vpisuje v celodnevno Poletno glasbeno delavnico otoke med 6 in 10 letom, ki bo od 3. do 7. septembra 2007 v Dijaškem domu v Trstu. Prijave sprejemamo do 15. junija. Informacije tajništvo GM tel. 040-418605. SREDNJEŠOLCI POZOR! Tudi letos se bo na štadionu Prvega maja odvijal športni poletni kamp, od 2. do 27. julija v tedenskih izmenah. Vpisovanja sprejemamo do 20. junija na tel. št. 338-6511568 (Valentina) ali v uradu društva na tel. št. 04051377. Vabljeni ! ŠZ BOR IN ŠPORTNA ŠOLA TRST organizirata tudi letos tradicionalni športni poletni center na štadionu Prvega maja, ki bo potekal ob 2. do 27. julija v tedenskih izmenah. Namenjen je otrokom od 3. do 10. leta. Vpisovanja sprejemamo do 20. junija na tel. št. 338-6511568 (Valentina) ali v uradu društva na tel. št. 040-51377. Vabljeni! POLETNI CENTER PIKAPOLONICA ŠC MELANIE KLEIN IN SLOVENSKA PRO-SVETA obveščata, da se bo poletni center odvijal v prostorih otroškega vrtca v Bazovici od 2. julija do 10. avgusta. Vpisnine sprejemamo od 5. maja do 23. junija na uradu ŠC Melanie Klein, Ul. Cicerone 8, ob sobotah med 16. in 18. uro. Vpisnine so možne tudi po internetu. Za informacije: info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. št. 3284559414. ZSKD obvešča, da je v teku razpis za 3. natečaj Ignacij Ota za zborovske skladbe namenjen predvsem mladim skladateljem. Rok prijave zapade 30. junija 2007. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlačnik 2007« na Proseku od 2. do 27. julija od 8. do 17 ure. Informacije tel. 040-212289 v jutranjih urah. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: od 2. julija do 10. avgusta in od 27. avgusta do 7. septembra poletni središči za otroke od 1. do 3. leta starosti (jasli) in od 3. do 6. leta starosti (vrtec). Od 11. junija do 6. julija poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 27. avgusta do 7. septembra poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 29. junija do 8. julija kolonijo v Domu Kavka (Kobarid) za otroke / mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Od 24. julija do 31. julija kolonijo v Domu Špadiči (Poreč) za otroke / mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe prostih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72, tel. 040573141. Prijavnice in informacije dobite tudi na spletni strani www.sddsk.org. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja tretji mladinski glasbe-niški laboratorij INTERCAMPUS 2007, ki se bo letos odvijal v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču od sobote, 28. julija, do nedelje, 5. avgusta 2007. Namenjen je godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Prijavnice in plačilo vpi- snine sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do petka, 1. junija 2007. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja poletne ustvarjalne delavnice 2007, ki se bodo letos odvijale na Vojskem od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Okvirne delavnice: lutkovna, likovna in plesna. Namenjene so vsem osnovnošolcem. Prijavnice lahko dvignete na tržaškem uradu ZSKD od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu do konca junija. 0 Prireditve DAN ES 18. MAJA 2007 ob 21. uri bo koncert Vlada Kreslina z Beltinsko bando in Malimi bogovi v Trstu, pri bivši ribarnici, v primeru slabega vremena v gledališču Miela. OTROCI, STARŠI, VZGOJITELJICE IN RAVNATELJICA DRŽAVNIH OTROŠKIH VRTCEV s slovenskim učnim jezikom didaktičnega ravnateljstva Dolina, vas vljudno vabimo na Slovesnost ob poimenovanju, ki bo v dolinski občinski telovadnici danes, 18. maja 2007 ob 14. uri. SKD TABOR vabi danes, 18. maja 2007, ob 20.30, v malo dvorano Prosvetnega doma na Opčinah na potopisno predavanje »Kambodža in Laos, deželi prijaznih ljudi«. V sliki in besedi bodo deželi predstavili Borut Bogatec, Matej Lupinc in Anže Legat. MOŠKA VOKALNA SKUPINA LIPA pod okriljem SKD LIPA vabi na tretje srečanje »Fantje pojejo na vasi«, ki bo v prostorih Športnega centra Zarja v Bazovici v soboto, 19. maja 2007, ob 20.30. Program oblikujejo: Oktet Škofije (Škofije), Oktet Odmevi (Salež), Oktet Simon Gregorčič (Kobarid), MoVS Lipa (Bazovica). Vabljeni ljubitelji petja. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na srečanje ljudskih pevcev in godcev »LJUDSKI GLAS... V NAŠO VAS« v nedeljo, 20. maja 2007, ob 17.30, v Mačkoljah na prireditvenem prostoru »Na Metežici«. Prireditev sooblikujejo Hrušiški fanti iz Hrušice, Šavrin-ke iz Sv. Petra pri Sečovljah, ženska pevska skupina Stu ledi iz Trsta in tambu-raška skupina SKD F. Prešeren iz Boljunca s pevko Marjetko Popovski. Kioski delujejo od 16. ure dalje. GLASBENA MATICA - KONCERTNA SEZONA 06-07 soboto, 26. maja ob 20.30 -Gostovanje SNG Opera in balet iz Ljubljane - G. Verdi: Nabucco, opera v 4 dejanjih. Predprodaja vstopnic od ponedeljka, 21. maja pri blagajni KD od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Informacije GM 040418605. Vabljeni! BAMBIČEVA GALERIJA NA OPČINAH Proseška ul. 131, vabi na ogled razstave Mihaele Velikonja »Utrinki«. Razstava bo na ogled do 31. maja, vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob nedeljah samo do 12. ure. H Mali oglasi NA PROMETNI ULICI V BAZOVICI nudimo v najem resnim interesentom prostore primerne za trgovino. Tel. 333-2996301. NA PROMETNI ULICI V BAZOVICI nudimo v najem resnim interesentom prostore primerne za trgovino. Tel. 3332996301 teresirani naj pokličejo na tel. št 335285063. MLAD PAR išče nujno na Krasu majhno hišo ali stanovanje za nakup ali v najem, tudi potrebno popravil. Trebenc, tel. št. 393-8965661 ali 040-212355. NAŠLI SMO PSIČKO srednje rasti, črno z belimi tačkami. Kdor jo pogreša naj pokliče na št. 333-2523040 ali naj se javi v baru Otok (040-8325069) v obrtni coni Dolina. PEKARNA - SLAŠČIČARNA išče izkušeno prodajalko, tudi part-time. Klicati na št. 040-228669, od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. PEVCA (max 25 let) išče uveljavljena rock-pop-folk skupina. Vaje na Proseku. Tel. št. 339-8992472 ali 340-6002650. PRI PIŠČANCIH dajemo v najem hišo. Tel. št. 320-0639489. PRODAJAM nove gume Dunlop šport št. 195/60 r15. Ugodna cena. Tel. št. 3349580949. PRODAM JADRN ICO model QR 682, v dobrem stanju. Za informacije št. 3355319333. PRODAM SCOOTER 200cc, znamke Ma-lagutti, letnik 2003 po zelo ugodni ceni. Info. na tel. 040-200496. PRODAM barbecue iz zlitega železa, mera 80 za 45 cm, znamke green garden, za 60 evrov. Tel. št. 340-9329903. PRODAM fiat bravo 80 16v cx. Tel. št. 3336741266. PRODAM skoraj novo posteljo za dve osebi, rjave barve, skupaj z blazino, za 250 evrov. Tel. št. 340-9329903. V NABREŽINI PRODAM stanovanje 106 kvadratov: tri spalnice, kopalnica, kuhinja z malo teraso, dnevna soba s teraso, garaža, podstrešje in vrt (100 kvadratov). Tel. na št. 338-2457826 ob večernih urah. ZBIRATELJ kupi stare razglednice, pisma in vse, kar vam je na poti v podstrešju in v kleti. Tel. št. 040-55548. H Osmice OSMICA je odprta na Križpotu pri Silvi. Poleg vina nudimo domač prigrizek. Toplo vabljeni! OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas! Tel. št. 040299442. OSMICO je odprl v Zgoniku Roberto Sa-vron. OSMICO je odprl Berto Škrk v Trnovci št. 4. OSMICO je odprl v Medji vasi Ferfoglia Paolo. Toči belo in črno vino in nudi domači prigrizek. OSMICO je odprla družina Pertot (Špj'lni) v Nabrežini, stara vas št. 10. Vabljeni! OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Tel. 040-327240. OSMICO sta odprla Cvetko in Zmaga Col-ja, Samatorca 50. Tel. 040-229224. STEVO ZAHAR je v Borštu št. 58 odprl osmico. Toplo vabljeni! V RICMANJIH sta odprla osmico Zoran in Evina. Prispevki V PIVNICI KARIŠ NA PESKU bomo v sredo, 23. maja, predvajali finale nogometne tekme lige prvakov (Milan - Liverpool). Vabljeni vsi ljubitelji nogometa...in ne! Tel. 040-226889. DARUJEM kuhinjsko opremo (4 spodnje elemente in 6 zgornjih elementov, svetlo rjave barve). Tel. ob uri obredov na št. 040214779. GLASBENA MATICA nudi učencem slovenskih osnovnih šol na tržaškem možnost brezplačnega pouka izbranega instrumenta v mesecu maju. Prijave in informacije - tajništvo GM, tel.040-418605. GOSPA stanujoča v Barkovljah išče gospo za pomoč v hiši, govorečo italijansko, za 2 uri vsak dan. Tel. 040-948080. KLJUČAVNIČARSKA DELAVNICA v obrtni coni Dolina zaposli vajenca ali delavca z dobro voljo do dela. Zainteresirani naj pokličejo na št. 335-5702863. LONJER - obnovljeno enonadstropno hišo z vrtom, hlev s senikom in dograditvenim zemljiščem prodam. Tel. št. 393-5131232. MIZARSKA DELAVNICA v obrtniški coni Zgonik zaposli vajenca ali delavca. Zain- V spomin na Gigija De Lorenzija, darujejo sestri Marcella in Silvana 50,00 evrov za ŠD Vesna - Križ. V spomin na Gigija De Lorenzija, darujejo Miloš Košuta z družino ter Sonja in Veronika 100,00 evrov za ŠD Vesna - Križ. Namesto cvetja na grob Gigija De Loren-zija, darujejo Jelka Košuta, Rožica Košuta in Tanja Sedmak 60,00 evrov za poimenovanje otroškega vrtca v Križu po Justu Košuti. V spomin na Ladija Miliča, darujeta Pavel in Majda Fachin 20,00 evrov za oktet Odmevi. V spomin na Ladija Miliča, darujeta Janko in Marta Škrk 20,00 evrov za MoPZ RZ. V spomin na pokojno Marijo Ferfolja, daruje sin Edi 50,00 evrov za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na pokojno Marijo Ferfolja vd. Vettorato, daruje Vojka Ukmar 20,00 evrov za Kulturni dom Prosek - Konto-vel. Namesto cvetja na grob Jožefa Rauber, daruje skupina Kleklaric 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Družina Mohorovičič daruje 50,00 evrov za SKP krožek Občina Dolina. V spomin na mami za rojstni dan, daruje ASM - GE 200,00 evrov za Knjižnico Pinko Tomažič. V spomin na dragega Milana Kureta ob obletnici smrti, darujeta žena Rika in hči Magda z družino 25,00 evrov za Stranko komunistične prenove Sekcija Dolina in 25,00 evrov za ŠD Breg. 12 Petek, 18. maja 2007 KULTURA / violinski koncerti združenja chamber music - Sergej Krylov v Verdiju V rokah velikega mojstra vse violine zvenijo kot stradivarke Ruski virtuoz je samo s svojo umetnostjo priklenil občinstvo nase VALVASORJEVA NAGRADA Bolj malo je violinistov, ki lahko samo s svojo umetnostjo, brez vsakršnega dodatka, priklenejo občinstvo: prejšnji teden je združenje Chamber Music priredilo kar tri koncerte za violino solo, na katerih so po vrsti nastopili Stefan Milenko-vic, mlada drobna Francozinja Fanny Cla-magirand in ruski mojster Sergej Krylov -ta je nadomestil mladega Madžara Barna-basa Kelemena, ki se je moral nastopu odpovedati zaradi vnetja veznih sklepov. Sergej Krylov se zna tej nevšečnosti čudežno izogniti: njegova igra je na izjemnem vir-tuoznem nivoju, hitrost izvedbe pogosto prekorači meje domišljije, mojster pa ni samo mehansko neoporečen stroj, temveč tudi umetnik, ki v poustvarjanje vlaga veliko zanosa in temperamenta. Niccolo Paganini in Eugène Ysaje sta bila prisotna na programu vseh treh violinistov, Milenko-vic in Krylov pa sta igrala tudi Bacha in primerjava med dvema zelo različnima izvedbama je bila izredno zanimiva: potrdila je dejstvo, da je Bach mojster, ki dopušča veliko svobode interpretom; veličina njegove glasbe pride do izraza tako v izvedbah, ki iščejo filološki pristop, kot v bolj prostih, romantično obarvanih interpretacijah. Sonate št.1 vd-molu BWV1001 seje Krylov lotil z resnobo in slovesnostjo, igra se je postopoma razvnela v Fugi, tempo se je stopnjeval in dosegel v zadnjem stavku skoraj pretirano hitrost, vsekakor pa je bilo poustvarjanje na visokem nivoju. Svoj značaj je Krylov najlepše izpostavil v Sonati št.3 v d-molu op.27, ki ji je avtor dodal podnaslov "Ballade'. Vroča, temperamentna igra, samozavestna virtuoznost in strastni zanos so odlično izpeljali avtorjevo navodilo "con bravura', glasbena pripoved je bila skoraj vročično napeta in je iztrgala navdušeno ploskanje. S tem pa Krylov še ni izpraznil svojih nabojev: Paganinijevi Capricci so bili nov izziv, v katerih je razvil svoje akrobatske sposobnosti; po vrsti je zaigral št.14, 6, 17, 20, 16, 10 in 5, težko bi bilo izbrati tistega, ki je izzval več občudovanja, kajti v vsakem je Krylov pokazal drzno, brezhibno igro. Tudi ruski mojster nas je presenetil, ko je razkril izvor svoje violine: če je Milenkovic igral na novem instrumentu, ki gaje izdelal njegov tast, je Krylov izbral violino, ki jo je izdelal njegov oče. Še en dokaz, da v rokah velikega mojstra tudi manj cenjeni inštrumenti zazvenijo kot dragocene Stradivarke. Zadnji Capriccio, št.5 v a-molu, je Krylov zaigral z neverjetno hitrostjo, začetni in zaključni arpeggi pa so zablesteli s srebrnokristalnim zvokom. Kljub izrednemu naporu, ki sta ga vročina in vlaga le še obremenjevali, se Krylov ni mogel izogniti dodatku, ki so ga navdušeni aplavzi vztrajno zahtevali: Bruce Fox Lefriche je avtor Sonate z naslovom " A Tribute to Bach (Poklon Bachu)', vir-tuozna priredba znamenite orgelske Toc-cate in Fuge , kot nalašč za ponoven dokaz mojstrske igre, s katero je Krylov sklenil posrečen in dobrodošel violinski niz. Katja Kralj Sergej Krylov je z zvoki s svoje violine priklenil občinstvo Letošnja nagrajenka je Irena Savel LJUBLJANA - Valvasorjevo nagrado je letos prejela Irena Šavel iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, Valvasorjevi priznanji pa Slovenski etnografski muzej (SEM) za postavitev prvega dela stalne razstave Med naravo in kulturo ter Milena Koren Božiček in Mojca Jenko za razstavo Ivan Napotnik 1888 - 1960: Iz javnih in zasebnih zbirk, ki je bila na ogled v Galeriji Velenje in v ljubljanski Narodni galeriji. Priznanja, ki jih podeljuje Slovensko muzejsko društvo, so dobitnikom izročili na slovesnosti v Narodni galeriji. Irena Šavel se je po diplomi na oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani leta 1974 zaposlila kot kustosinja v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota. Nekaj let je vodila enoto muzeja v okviru Kulturnega centra Miško Kranjec, med letoma 1992 in 2003 pa je bila direktorica muzeja. Šavlova je pionirka načrtnega muzeološkega raziskovanja v Pomurju, ki ga je od svojega prihoda v muzej do danes zgradila v celovit sistem. Skozi to obdobje je pomurska arheološka dediščina postala poznana in spoštovana tako v okviru najvišjih strokovnih standardov kakor v širši javnosti, je v utemeljitvi med drugim zapisala komisija za Valvasorjeve nagrade in priznanja. V Gorici, od 18. do 20. maja 2007 èStfcria III. Mednarodni Festival Zgodovine Pod pokroviteljstvom Predsedstva Republike Pokrovitelja: Ministero per i Beni e le Attivitá Culturali AIE - Associazione Italiana Editori V sodelovanju s: APT Gorizia Spa Associazione culturale "Isonzo" - Gruppo di ricerca storica Biblioteca Statale Isontina Consiglio circoscrizionale di Straccis - Gorizia Consorzio Turistico Gorizia e l'Isontino Dipartimento di Scienze Storiche e Documentarie delrUniversita degli Studi di Udine Dipartimento di Storia e Storia dell'Arte dell'Universita degli Studi di Trieste Istituto di Storia Sociale e Religiosa di Gorizia Ludoteca Comunale - Il laboratorio del gioco - Gorizia Movimento Turismo del Vino Friuli Venezia Giulia Provincia di Gorizia Radio 24 Rotary Club Gorizia - Distretto 2060 Zasnova in organizacija: I Libreria Editrice Goriziana SREČANJA, DEBATE, PREDSTAVITVE KNJIG, BRANJA IN IZLETI NA PRIZORIŠČA PRVE SVETOVNE VOJNE. FILMI, DOKUMENTARCI, RAZSTAVE, GLEDALIŠKE PREDSTAVE IN KONCERTI V ZNAMENJU ZGODOVINE AkS Sodelujejo: Guido Abbattista j Octavio Alberola j Khaled Fouad Allam j Furio Bianco j Tiziano Bonazzi j Pino Cacucci Luciano Canfora j Marina Cattaruzza j Jung Chang j Piercamillo Davigo j Piero Dorfles j Enrico Fasana j Mimmo Franzinelli , Chiara Frugoni j Ernesto Galli della Loggia j Renzo Guolo j Robert Kagan j Lucio Lami j Mario Luzzatto Fegiz j Giovanni Minoli j Andrea Nativi j Guido Olimpio j Carlo Panella j Pelai Pages Blanch j Giuseppe Parlato j Giorgio Petracchi j Joze Pirjevec j Gabriele Polo j Federico Rampini j Eugenia Roccella j Sergio Romano j Fulvio Salimbeni j Vittorio Strada j Marco Tarchi j Massimo Teodori j Giuseppe Trebbi j Martin van Creveld j Claudio Venza j Elisabetta Vezzosi j Tatiana Yankelevich j in drugi. V NEDELJO, 20. MAJA, ODPRTE TRGOVINE SHOPPING DAY MESTA GORICE GIULIA Ospttidigente wtfca FondazionE Cassa dl RItparmlo dl Gorizia / ITALIJA Petek, 18. maja 2007 13 rim - Novinarska konferenca premiera po prvem letu vladanja Prodi zadovoljen z obračunom »Italijo smo spravili zopet v pogon« Med prednostnimi nalogami razbremenitev družin - Odgovor Mastelli: Preverjanje ni potrebno Premier Romano Prodi med včerajšnjo novinarsko konferenco ansa rim Navzkrižje interesov Fini in Casini pripravljena na dialog RIM - Medtem ko Silvio Berlusconi in voditelji njegove stranke vztrajajo v ostrem napadu proti zakonskemu predlogu o navzkrižju interesov, sta Gianfranco Fini in Pierferdinando Casini pripravljena na dialog z levo sredino. »Če leva sredina želi, da bi zakon nekoliko strožji, smo pripravljeni na soočenje. Ne trpim pa, da leva sredina najprej vihti gorjačo, ki jo nato spravi, če se ji zdi, da ji bo to koristilo. Če pa mi odobrimo tak zakon, ga oceni kot neučinkovitega, čeprav to ni res. Zaradi tega vsa zadeva ni zelo verodostojna,« je predsednik Nacionalnega zavezništva povedal mesečniku Prima comunicazione. Tudi voditelj UDC Casini je pripravljen na dialog. »Zakon o navzkrižju interesov je treba odobriti. Če bo zasnovan resno in brez demagogije, bo odobren, medtem ko ne bo sprejet, če je njihov edini cilj udariti po nekom,« je dejal Casini, včeraj dopoldne med radijsko oddajo Radio anch'io pa pribil, da »zakon o konfliktu interesov je potreben, vendar njegov edini cilj ne sme biti udariti po Berlusconiju. Potrebni sta uravnovešenost in resnost ter dogovor v parlamentu«. Povsem drugačen je bil pristop namestnika koordinatorja Forza Italia Fabrizia Cicchita, kije zakon ožigos-tal kot »prevratniški in neustaven«, blind trust pa kot »smrtni udarec za podjetja, vzvod za dejanske razlastitve«. Večja odprtost Finija in Casini-ja ni prepričala Clementeja Mastelle, ki se je v sredo vzdržal pri glasovanju o ustavnosti vladnega predloga, medtem ko Antonio Di Pietro zahteva večjo strogost. Minister za infrastrukture meni, da bi morali v zakon vključiti, da niso izvoljivi ljudje, ki so bili obsojeni s polnomočno sodbo, vladni dolžnosti pa bi se moral odpovedati kdor pred kandidaturo ni razrešil navzkrižja interesov. bologna Teroristi grozijo Cofferatiju BOLOGNA -Teroristi skrajne levice zopet grozijo županu Bologne Sergiu Cofferatiju in njegovim sodelavcem. V noči na četrtek so zažgali dva avtomobila v bližini doma Cofferatijevega tiskovnega predstavnika Massima Gibellija, nato pa prevzeli odgovornost s telefonskim klicem na uredništvo krajevnega lista Il Resto del Carli-no. Vozili sta zgoreli v Ulici Olan-da, samo nekaj metrov od stanovanja Massima Gibellija. Malo potem je nekdo v imenu Bojujoče se komunistične stranke prevzel odgovornost za požig in Gibellija označil za » služabnika Cofferatija«. V zadnjih dneh so levi skrajneži poslali medijem veliko grozilnih pisem, glavni tarči napadov pa so bili župan Cofferati, pokrajinski sekretar Levih demokratov Andrea De Maria in predsednica pokrajine Beatrice Draghetti. NAPAD NA AVTOBUS Minniti ne izključuje terorizma RIM - Pri ugrabitvi avtobusa 15. maja pri Novari ni izključen tudi teroristični cilj. Tako je včeraj povedal podminister za notranje zadeve Marco Minniti, ki je o preusmeritvi avtobusa poročal v poslanski zbornici. Minniti je poudaril, da se preiskava nadaljuje in preiskovalci želijo osvetliti vse plati dogodka. Doslej sicer niso odkrili elementov, ki bi lahko podkrepili tezo terorističnega napada, vendar ta možnost po oceni predstavnika Viminala ni izključena. Minniti je podrobno obnovil dinamiko preusmeritve avtobusa in nato aretacije treh ugrabiteljev. Dodal je, da so v krvi enega od dveh odkrili sledi kokaina, na domu najstarejšega Alija Muke pa tudi »gradivo satanističnih organizacij«. Minniti je tudi pohvalil »heroično posredovanje« dveh policistov, ki sta preprečila, da bi se preusmeritev končala tragično. RIM - »Naš cilj je bil spraviti v pogon Italijo. Mislim, da nam je uspelo.« Premier Romano Prodi je bil zadovoljen z enoletnim obračunom dela svoje vlade, obenem pa je tudi zavrnil zahtevo pravosodnega ministra Clementeja Mastelle po preverjanju. Po njegovem mnenju preverjanje v vladni večini sploh ni potrebno. Med novinarsko konferenco v Palači Chigi je Prodi ugotovil, da je vlada uravnovesila državni proračun, v prihodnjih letih bo sanacijo utrdila, do leta 2011 pa naj bi izdatki ne presegli več prihodkov. Zato po premierovem mnenju so izredne razmere mimo. Bruto domači proizvod Italije naj bi letos večji za 2 odstotka ali celo več. Med novinarsko konferenco se premier ni izognil vroči temi pokojnin in socialne države. Dejal je, da se vlada sooča s sindikati in skuša doseči konstruktivno rešitev, ki ne bo zadevala samo pokojninsko reformo, ampak celotno socialno državo. Preden porazdeli davčni presežek, bo vlada počakala na junijski izračun, da bo znana dokončna vsota. Vsekakor pa je sorazmerje že določeno: dve tretjini teh sredstev bo vlada namenila šibkejšim slojem, eno tretjino pa naložbam za razvoj. Med prednostnimi nalogami je Prodi navedel tudi davčno razbremenitev družin, še posebej manj premožnih. Sicer pa ima vlada v načrtu tudi stanovanjsko politiko, na katero se večkrat pozabi. Projekt bo v razpravi na vladni seji 25. maja. Premier je tudi prepričan, da bo njegova vlada prišla do konca te mandatne dobe. »V prvem letu smo se odločili tudi za nepopularne ukrepe in nismo sploh skrbeli, kakšen bo odmev naših sklepov v javnosti. Ko bi Berlusconi ukrepal, kot smo mi, bi bile razmere sedaj veliko boljše,« je bil odločen Prodi. In v tem okviru tudi potrdil, da njegovo časovno ob-zorj e sega do leta 2011, v isti sapi pa j e Mastelli, čeprav ga ni neposredno imenoval, povedal, da »vladne ekipe ne kaže podvreči preverjanju«. Tudi glede volilnega zakona je bil premier jasen. »Če ne bo dovolj široke- ga soglasja, novega volilnega zakona ne bo. Stranke doslej še niso uskladile stališč, zato pa j e vse zopet pozval, naj bodo pripravljene na usklajevanje in dogovor. V nadaljevanju je premier tudi napovedal, da »bomo konkretno ukrepali, da bi znižali ceno politike, pri tem ukrepanju sploh ne bomo demagoški«. Glede upravnih volitev je Prodi menil, da gre za lokalne volitve in njihov izid zato ne more pogojevati dela vlade. Končal je s poudarkom na nastajajoči Demokratski stranki. »Demokratska stranka bo izjemna novost, ki bo koristila italijanski demokraciji, ne samo levi sredini«. Ta stranka bo po Prodijevem mnenju dala novega zagona vladi in tudi Italiji. Uspeh nove stranke bo seveda odvisen od odziva ljudi. »Sklenili smo, da bo postal član nove stranke vsakdo, ki bo 14. oktobra glasoval za izvolitev članov ustanovne skupščine. To pomeni, da ne bo lažnih izkaznic, ampak se vsakdo izpostavil z imenom in priimkom,« je zaključil premier. promet - Po podatkih pristojnega evropskega urada Italijanske ceste in mesta med najbolj nevarnimi v Evropi RIM - Italijanske ceste so med najbolj nevarnimi v Evropi, saj je smrtnost v Italiji za okoli 13 odstotkov višja kot v ostalih državah Evropske unije. Tako izhaja iz podatkov Evropskega sveta za varnost v prometu. Po teh podatkih v Italiji umre vsako leto v prometnih nesrečah okoli 900 ljudi več kot je evropsko poprečje in kar 2700 ljudi več kot v članicah, kjer je varnost prometa največja. Smrtnost je največja med vozniki in potniki motornih koles. Čeprav motorna kolesa prispevajo le 3,6 odstotka k skupnemu premikanju, je njihov »prispevek« k številu mrtvih 26 odstotkov. V bistvu, kot kažejo tudi nekateri italijanski podatki, se število mrtvih motoristov veča, Italija pa ima tudi na tem področju največ mrtvih v EU. K temu je treba dodati, da so glede smrtnosti v prometu tudi italijanska mesta med najbolj nevarnimi. Na cestah in avtocestah se število smrtnih žrtev niža, medtem ko v mestih narašča, saj se v mestih pripeti 45 odstotkov vseh smrtnih nesreč in v mestih je 79 odstotkov ranjenih. Razlika med mesti pa je velika, saj v nekaterih mestih smrtnost zaradi prometnih nesreč pada, drugod pa se veča, čeprav razjog teh trendov ni jasen. Ocena o Italiji je nedvomno stroga, vendar glede na indeks, ki upošteva rabo varnostnih pasov in smrtnost v prometu, je Francija na prvem mestu, medtem ko je Italija 14. na 27 članic EU. Lestvica zadeva podatke iz obdobja 2002-2005. Prometna nesreča arhivski posnetek kroma Francija je dosegla znatne uspehe predvsem zaradi angažiranosti predsednika Jacquesa Chiraca, ki je nakazal varnost v prometu kot eno prednostnih nalog svojega mandata. Največ moči so namenili spoštovanju hitrostnih omejitev. V ta namen so namestili okoli 2000 televizijskih kamer, ki beležijo okoli 30.000 prekrškov vsak dan. Velikega pomena je tudi preverjanje vpliva alkohola na prometne nesreče. Napredek so na tem področju zabeležili na Češkem, v Nemčiji, Nizozemski in Poljski, medtem ko je smrtnost zaradi vožnje pod vplivom alkohola večja v Španiji, Madžarski, Sloveniji, Finski in Veliki Britaniji. Kakšen je trend v Italiji pa ni znano, ker so podatki zastareli in pomanjkljivi. Sedanja vlada si prizadeva, da bi z novim prometnim zakonikom in drugimi ukrepi izboljšala varnost na cestah. Toda glede na število nesreč in mrtvih bo naloga vse prej kot lahka. 3 kolesa + 3 kolutne zavore = + 20% ZAVORNE MOČI a, m, motori ulica Triestf . Guriua Tel, 04&1,5230 60-f ali s: 0461.52402 2 £ v-ma ¡3; am, moluri © dva Irr, p Ugg iu,nrt Dve kolesi spredaj, eno zadaj; poskusil bo5 do dsnei neponudeni užitek za krmilom in izredno varne vo*ne lastnosti. Revolucionarna vodljivost ti omogoča vso zabavo dvokofesnika, istočasno pa ti zagotavlja izredno stabilnost. ¿T PIAGGIO Pridi na ogled in testno vožnjo 18 Petek, 414. maja 2007 SVET / APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.it gorica - Spodbudni podatki o gospodarskem stanju in stopnji zaposlenosti Število zaposlitev narašča, industrija v prestrukturiranju Na osnovi natančnih analiz trga dela bodo ukrepi pokrajine učinkovitejši Zasegli ponarejene »Guccijeve« čevlje Preprečili so, da bi na italijanski trg prišlo pet tisoč parov čevljev s ponarejeno znamko. Goriška finančna straža je v boju zoper ilegalno trgovanje dosegla nov cilj, saj je zasegla cel tovor obuval s ponarejeno viso-komodno znamko »Gucci«, ki so jih na tovornjaku nameravali peljati iz Madžarske v Rim. Med običajnim nadzorom pretoka tovornih vozil je patrulja goriške finančne straže ustavila tovornjak s slovaško registrsko tablico in pregledala tovor. Našli so pet tisoč parov čevljev priznane italijanske blagovne znamke, ki so bili namenjeni italijanskemu tržišču. Finančni stražniki so na licu mesta posumili, da gre za ponarejene artikle, zato so natančno pregledali vsak par čevljev. Agenti so ugotovili, da je bil napis »Gucci« ponarejen, zato so tovor zasegli. Finančna straža je tudi izsledila odgovornega podjetnika, ki je nameraval tovor prodati podjetju s sedežem v Rimu. Gre za Kitajca z bivališčem v Neaplju, ki so ga sile javnega reda prijavile in predale goriškim sodnim oblastem. (Ale) Po težavah leta 2005, ki je prizadelo predvsem manufakturno industrijo, si je goriška pokrajina v lanskem letu opomogla: na Goriškem seje zaposlilo 2.700 delavcev več kot pred dvema letoma, število delovnih razmerij je naraslo za 16 odstotkov, po daljšem obdobju pa je prišlo tudi do porasta števila zaposlitev italijanskih državljanov in mladih. Uvajanje socialnih blažilcev je upadlo, narasli so primeri izredne dopolnilne blagajne. Leto so v največji meri izkoristili v mehanski industriji. Zadnji podatek kaže, da se faza prestrukturiranja tega sektorja ni še zaključila. Na podlagi statistik inštituta ISTAT, pokrajinskih digitalnih arhivov in analiz zavoda INPS je zgornje podatke zbrala deželna agencija za delo, ki bo odslej skrbela za trimesečna poročila o gospodarstvu in zaposlenosti na Goriškem. Študije sodijo v dogovor med deželo FJK in goriško pokrajino, ki bo na podlagi natančne slike trga dela lahko poskrbela za učinkovitejše ukrepe. »Podatki trimesečnih poročil bodo natančnejši od tistih, ki jih nudijo druge ustanove, saj saj se bo agencija pri njihovem izpolnjevanju strogo držala pravil,« je na srečanju s predstavniki deželne agencije, uradov za zaposlovanje in predsednikom pokrajine Enricom Gherghetto povedal pokrajinski odbornik Marino Visintin. Dodal je, da so sinergije med goriško pokrajino in deželo FJK na področju dela izredno pomembne: »Sodelovanje je privedlo do odličnih rezultatov. V deželi je goriška pokrajina edina, ki je sredstva za omejevanje hudih kriz v celoti izkoristila.« Odbornik Marino Visintin (zgoraj), delo v goriški tovarni (levo) bumbaca Na podlagi prvega poročila agencije, ki primerj a podatke iz let 2005 in 2006, se je lani raven zaposlenosti povišala za tri odstotke, s čimer presega Goriška deželno raven za 1,7 odstotkov. Novih zaposlitev je bilo skupno 2.700, od teh pa je bilo 1.300 mest dodeljenih ženskam. Število ženskih zaposlitev seje tako zvišalo za 2,8 odstotkov, brezposelnost pa je prešla od 4,4 odstotkov na 3,6 odstotkov. Število novih delovnih razmerij se je povišalo od 7.703 do 11.515, porast pa gre pripisati predvsem sedmim sektorjem. Prvi je manifakturni (5.635 novih delovnih razmerij), nato pa so na vrsti gostinstvo, gradbeništvo, poljedelstvo, trgovina, javne in socialne storitve ter aktivnosti na stanovanjskem področju, izposoja in računalništvo. Po petih letih upadanja se je lani zvišalo število novih delovnih razmerij italijanskih državljanov in mladih pod 30. letom. Kar 70 odstotkov novih delovnih razmerij je predvidevalo pogodbo za nedoločen čas; 36 odstotkov le-teh so podpisali mladi pod 30. letom (leta 2000 so mladi dosegali 51 odstotkov), 40 odstotkov pa ženske. Število delavcev, ki so izgubili mesto zaradi zaprtja obratov, se je na splošno zmanjšalo, izjema pa je bila v letu 2006 sektor ko-vinarstva. »Podatki zavoda ISTAT o zaposlenosti ne upoštevajo številnih Slovencev in Hrvatov, ki nimajo bivališča pri nas. Stopnja zaposlenosti bi se z njihovim doprinosom dodatno povišala,« je poudaril direktor deželne agencije za delo Domenico Tran-quilli. (Ale) Bo Rusjanov trg? Novogoriška komisija za poimenovanje ulic, naselij in javnih ustanov je mestnemu svetu v sredo predlagala, da bi skupni trg na mejni črti med Goricama poimenovali po pionirju letalstva Edvardu Rusjanu, od čigar prvega poleta z letalom bo leta 2009 minilo stoletje. Zadnjo besedo o imenu trga, za katerega se je na goriški strani meje obdržalo že uveljavljeno ime Transalpina, bodo imeli novogoriški mestni svetniki, ki naj bi o tem odločali še ta mesec, je povedal predsednik komisije Tomaž Horvat. Komisija se je odločala med petimi predlogi, in sicer Na postaji, Kolodvorski trg, Evropski trg, trg Franca Jožefa in trg Edvarda Rusjana. Po glasovanju je največjo podporo prejel zadnji predlog, je pojasnil Horvat. Novogoriška in goriška občina sta si sicer že vse od postavitve trga pred tremi leti, ko je Slovenija tam praznovala vstop v EU, krasi pa ga mozaik nove Evrope umetnika Franka Vecchieta, neuspešno prizadevali, da bi simbol evropskega sodelovanja dobil skupno ime. »To trenutno ni možno, mogoče kdaj drugič. Ne bomo se več ozirali na Italijane,« je pred nedavnim izjavil novogoriški župan Mirko Brulc. Čezmejni trg, kjer je meja med Slovenijo in Italijo simbolno padla več let pred uvedbo schengenskega režima, zaradi česar so ga obiskali številni evropski politiki in državniki, bo tako imel dve imeni, slovensko in italijansko. O ohranitvi naziva Transalpina na italijanski strani se je v svojem iztekajočem se mandatu izrekla tudi to-ponomastična komisija pri goriški občini. K takšnemu sklepu je napeljal predvsem protest krajanov, ki niso bili pripravljeni odpovedati se sedanjemu imenu italijanskega dela trga. »V naši komisiji je padla tudi zamisel, da bi ožje območje trga poi-memenovali po Altieru Spinelliju, enem izmed očetov EU, a predloga nismo razvili,« je povedal predsednik komisije Carlo Michelutti. gorica - èStoria Andrej Sakharov v hčerini pripovedi Tatjana Yankelevich arhiv »Dragoceno zgodovinsko in osebno pričevanje in učinkovit pripomoček za tiste, ki se želijo približati osebosti in človečnosti mojega očeta.« To je po mnenju zgodovinarke Tatjane Yankelevich, hčerke Nobelovega nagrajenca za mir Andreja Sakharova, pomen očetovih dnevnikov, kijih bo danes prišla predstavljat v Gorico. Edinstveno priložnost za premierno predstavitev Sakharo-vovih osebnih zapisov v evropskem merilu nudi festival »èStoria«, ki bo v Gorici do nedelje zadržal vrsto uglednih zgodovinarjev ter številne ljubitelje preučevanja preteklosti in knjig; le-te bodo razstavljene in na prodaj na Verdijevem korzu. Tridnevna manifestacija, ki je letos namenjena revolucijam, se bo začela dopoldne z vrsto predstavitev na temo indijskega boja za neodvi-sonst, leta 1848 v Evropi, kubanske revolucije in uporov v Mehiki, ob 18. uri pa bo ob prisotnosti krajevnih upraviteljev uradno odprtje. Ob 18.30 bo v Herodotovem šotoru sredi ljudskega vrta pričakovana predstavitev Sakharovovih dnevnikov. Srečanje s hčerko Nobelovega nagrajenca bo vodila novinarka dnevnika Corriere della Sera, sicer goriška Slovenka, Mara Gergolet. Privlačna bodo tudi popoldanska srečanja. Ob 16.30 bosta Massimo Teodori in Federico Rampini vodila srečanje s politikom in kolumnistom dnevnika Washington Post Robertom Ka-ganom, ki bo govoril o ameriški viziji vloge ZDA v svetu in novih konservativcih, ob 16.30 pa bo v šotoru Apih o ženskah v odporništvu predaval zgodovinar Jože Pirjevec. (Ale) volitve - Podtajnik o goriškem potencialu na srečanju Oljke Budin podprl Mosettija »Gorica mora odigrati vlogo na evropskem prizorišču, desna sredina tega ne zagotavlja« Podtajnik Miloš Budin (desno) na Oljkinem javnem srečanju o goriškem gospodarstvu bumbaca »Podpiram županskega kandidata Oljke Giulia Mosettija, ker sem prepričan, da mora Gorica v prihodnosti odigrati vlogo na evropskem prizorišču.« Tako je včeraj povedal podtajnik na ministrstvu za zunanjo trgovino Miloš Budin, ki se je udeležil Oljkinega srečanja na temo gospodarskega razvoja Gorice. Budin je obnovil dosedanje dosežke Prodijeve vlade in bodoče izzive, ocenil pa je, da ima Gorica pri gradnji EU pravo poslanstvo. »Gorica mora postati zgled mednarodnega mesta, kraj, kjer fizične in miselne meje nimajo več vrednosti. Za dosego tega cilja je levosre-dinska uprava nedvomno bolj primerna kot desnosredinska,« je pripomnil podtajnik. »Naš cilj je ustvariti mesto, v katerem se dobro živi. Prvi korak v to smer je zagotavljanje varnosti, drugi korak pa je gospodarska rast. Naš model ekonomskega razvoja Goriške temelji na internacionalizaciji,« je poudaril županski kandidat Oljke Gi-ulio Mosetti, pokrajinski tajnik Levih demokratov Omar Greco pa je opozoril na Romolijevo negotovost zaradi naraščanja Mosettijevega konsenza. (Ale) štmaver - Deželni odbornik v mestni četrti Predvsem usad Dela za sanacijo bodo trajala predvidoma dva meseca Na povabilo občinskega odbornika Silvana Primosiga je deželni odbornik Franco Iacop prišel na obisk goriške četrti Pevma-Štmaver-Oslavje. Odbornikoma so se pridružili deželni svetnik Mirko Špa-capan, deželni tajnik SSk Damijan Terpin, predsednika rajonskih svetov Walter Ban-delj in Lovrenc Persoglia, kandidatki za občinski svet na listi Oljke Mirjam Bratina in Marilka Koršič ter ostali kandidati SSk za rajonska sveta Pevma-Štmaver-Oslavje in Podgora. Iacop se je seznanil s težavami mestne četrti, med katerimi izstopa usad, ki onemogoča prevoz po glavni cesti skozi Štmaver. S tem v zvezi je Persoglia povedal, da so pred nekaj dnevi odprli gradbišče in da bodo dela trajala predvidoma dva meseca. Primosig je Iacopu predstavil tudi projekt turistično-gospodarske promocije Soškega parka in čezmejnega prostora. Iacop je za projekt izrazil navdušenje in obljubil, da ga bo vključil v programsko obdobje 2007-2013. Pri projektu sta v ospredju predvsem ovrednotenje krajev, ki so povezani s prvo svetovno vojno, in ovrednotenje naravnega okoliša. Iacop med ogledom usada / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 17. maja 2007 15 gorica - Vest je včeraj potrdil prefekt, ki se je udeležil februarskih svečanosti Predlog državnega odlikovanja za Bratuža na Napolitanovi mizi Po ustaljeni praksi predsednik podpisuje odlok ob junijskem republiškem prazniku Oprijemljiva je možnost, da bo predsednik italijanske republike Giorgio Napolitano počastil spomin na Lojzeta Bratuža z visokim državnim odlikovanjem. To je včeraj posredno potrdil goriški prefekt Roberto De Lorenzo, ki je povedal, da je predlog odlikovanja na Napolitanovi mizi. Pojasnil je tudi, da bodo imena odliko- Rosato o pravicah Podtajnik na notranjem ministrstvu Ettore Rosato bo danes sodeloval na javnem srečanju na temo državljanstva in pripadnosti; potekalo bo v predavalnici goriškega sedeža Tržaške univerze v ulici Alviano z začetkom ob 11. uri. Uvodoma bo prisotne pozdravil rektor Francesco Peroni, nakar bo posegel Rosato. Za njim bo spregovoril prefekt Perla Stancari z ministrske direkcije za civilne pravice, državljanstvo, manjšine, svoboščine in priseljenstvo. Sledili bosta razprava ter predstavitev knjige »Verso il negoziato« in projekta CRNG (»Centro Ricerche Negoziato Gorizia«); v zaključnem delu so napovedani še posegi docenta Pier-giorgia Gabassija, predsednika univerzitetnega konzorcija Nicoloja For-nasirja in predsednika Fundacije Goriške hranilnice Franca Obizzija. Odkritje Bratuževega doprsnega kipa v Gorici ob februarskih svečanostih bumbaca vanih znana, ko bo predsednik podpisal odlok o izročitvi odličja. Po ustaljeni praksi to počenja ob republiškem prazniku 2. junija. V Gorici je že zaznati pričakovanje, da bo do tega prišlo ravno letos, ob 70. obletnici Bratuževe smrti, ki jo je mestna skupnost meseca februarja obeležila z »vencem« spominskih svečanosti. Mnogi se spominjajo besed, ki jih je prefekt De Lorenzo tedaj izrekel ob odkritju table na podgorski hiši, kjer se je za Bratuža začela kalvarija, ki ga je privedla do mučeniške smrti. Čutil je dolžnost, da se kot predstavnik italijanske vlade pokloni vzornemu Goričanu, ki je ljubil lepoto in kulturo, nad katerega pa se je zneslo nasilje neumnih ljudi in morilcev. Tedanje misli je včeraj podkrepil z izjavo: »Lojze Bratuž je prečisti duh goriške zemlje, ki je bil žrtev kretenskega nasilja. Tega nam ni strah jasno povedati.« Prefekt je sam večkrat posegel v Rimu, da bi se država še letos z odličjem oddolžila Bratuževemu spominu. Potrdil je, da je Kvirinal iz strankarskih vrst prejel dva predloga, ki sta bila deležna široke podpore slovenskih organizacij brez svetovnonazorskih razlikovanj. Ker Bratužev spomin Slovence povezuje. Če bo predsednik Napolitano podpisal odlok, bo Bratuž prvi italijanski državljan slovenskega jezika, ki bo prejel visoko državno odlikovanje. To bo tudi simbolna in moralna oddolžitev slovenski narodni skupnosti, ki ima žalostni primat usmrtitev po naročilu posebnega fašističnega sodišča. (ide) kANDIDATI Se PREDSTAVLJAJO Marko Marinčič Na listi Foruma podpira županskega kandidata Bellaviteja Na levosredinski listi Foruma, ki podpira županskega kandidata Andreo Bellaviteja in ima v simbolu trijezični napis Guriza Gorizia Gorica, kandidira za občinski svet Marko Marinčič, novinar ter od leta 2002 pokrajinski odbornik za čezmejno sodelovanje, evropske projekte, mir, planiranje in civilno zaščito. »Star sem 48 let in oče treh otrok,« pravi o sebi Marinčič in svojo predstavitev tako nadaljuje: »Kot član Zelenih sem si mesece prizadeval za primarne volitve oz. dogovor o enotnem kandidatu cele leve sredine. Ko je del Marjetice vsilil Oljki razbitje leve sredine in kandidata iz kroga tistih, ki so likvidirali Brancatija, mi je prekipelo. Tako meni kot tisočim drugim, ki še verjamemo, daje leva sredina alternativna desnici in da strankarsko packanje v namišljenem centru, kjer so vse mačke sive, ne prinaša nič dobrega. Navdušeni smo sprejeli nastop Andree Bellaviteja. Podčrtal bi njegovo poštenost: v državi, kjer se kardinali in sam papež vsak dan vtikajo v politiko, je on slekel talar, da bi se odkrito postavil na stran šibkejših. Ob njem se je zbralo 200 kandidatov in še več so miš -ljenikovizvseh strank leve sredine, pa tudi ljudi, ki niso več zaupali politiki. Razumeli s o, da bo z njim po li ti ka spet pridobila izvirni pomen: delati za dobro skupnosti. V tem je novost. Zato je danes Gorica zanimiva za vso Italijo. Zato lahko le Bellavite premaga recikliranega misovca Romolija. Sam želim v listi Foruma, skupaj z drugimi Slovenci različnih nazorov, dati svoj doprinos. V poklicnem, upravnem in političnem delovanju sem nabral nekaj izkušenj in znanja. Posebej mi ležijo teme sožitja, preseganja meje, okolja, varovanja zdravja ljudi, zlasti otrok. Če mi bodo volivci zaupali, bom z veseljem v občinskem svetu delal za pluralno Gorico in enakopravnost vseh občanov.« gorica - Karabinjerji zasegli vagona Prevažala sto ton radioaktivnih odpadkov Na goriški železniški postaji so za-segeli vagona, ki sta bila naložena z radioaktivnim materialom. Zaplembo je pred dvema dnevoma izvedel karabi-njerski oddelek za varstvo okolja NOE po nalogu državnega tožilstva. Vagona, ki sta do goriške tovorne postaje prišla iz Madžarske, sta prevažala približno sto ton železja. Po navedbah karabinjerjev ni izključeno, da gre za odpadni material bolnišniškega ali vojaškega izvora. Tovor je bil namenjen predvidoma v Italijo, o čemer poteka preiskava. Karabinjerji so ocenili, da je material potencialno nevaren za zdravje, zato so vagona na tovorni postaji takoj izolirali in preprečili, da bi se jima kdor koli približal, še predvsem osebje železnice, ki je zaradi neposrednega stika najbolj izpostavljeno. »Trenutno za občane ni nevarnosti. Škodljivo sevanje pa bi lahko predstavljajo nevarnost pri izto- Tovorni terminal goriške železniške postaje bumbaca varjanju,« je včeraj povedala Concetti-na Giovani iz deželne agencije za okolje ARPA, ki je v sredo z ekipo izvedencev pregledala radioaktivni tovor. »Poskrbeli bomo za čimprejšnjo sanacijo vagonov. Karabinjerji in državno tožilstvo bodo zahtevali od lastnikov tovora, da si prevzamejo stroške zanjo. Lastniki bodo morali plačati krajevno podjetje, ki bo v skladu z italijanskimi normami in pod nadzorom osebja agencije ARPA izvedla uničenje radioaktivnega tovora,« je pojasnila Concettina Giovani in dodala, da se na Goriškem dokaj pogosto ponavljajo tovrstna odkritja, ker tod vodijo trgovske poti z evropskega vzhoda. »Odkar so karabinjerji pomnožili kontrole zlasti na železnicah, so že zasegli večje količine radioaktivnega materiala. V Gorici smo podoben primer zabeležili pred slabim mesecem,« je še povedala Concettina Giovani. (Ale) VOLILNA TRIBUNA Slovenci za Bellaviteja Na letošnjih občinskih volitvah v Gorici se največ slovenskih kandidatov predstavlja na raznih listah, ki podpirajo levosredinsko župansko kandidaturo Andree Bellaviteja. Kot ugotavlja kulturni krožek Sožitje, se kar sedemnajst slovenskih kandidatov za goriški občinski svet predstavlja na posameznih listah. Med njimi je nekaj list, ki so še posebej izraz civilne družbe, kot npr. Forum in Progetto Gorizia, izraz katoliških krogov. Največ slovenskih kandidatov je na listi Foruma (Majda Bratina, Andrej Fajt, Silvana Brandolin, Neva Tomasi, Marko Marinčič, Aleš Waltritsch, Edi Maligoj). Na listi Progetto Gorizia predstavljata slovensko goriško stvarnost Mila Bratina in Kazimir Černic, medtem ko Marjan Sosol, Boris Morel, Srečko Musig, Boris Pintar, Paolo Nanut, Tomaž Sosol in Teresa Valen-tincic kandidirajo na listi SKP. Krožek Sožitje poziva, »naj slovenski volilci oddajo tudi preferenco slovenskim kandidatom, saj je ravno preferenca predpogoj za stvarno uveljavitev naše narodnostne stvarnosti na Goriškem. Množično torej podprimo Bellavite-ja, ker je njegova kandidatura v danih okoliščinah edina, ki lahko zajezi prodor skrajno usmerjene desnice z Ro-molijem, Cosmo in ostalih na čelu. Tega sedanja Gorica si resnično ne zasluži«. Volilni shodi SSk Slovenska skupnost prireja za kandidate, somišljenike in prijatelje volilni shod v mestni četrti Sv. Ane; potekal bo danes ob 19.30 v baru Da Tita nasproti cerkve. Ob predstavitvi kandidatov za občinski svet Miljam Bratina, Marilke Koršič, Silvana Primosi-ga in Božidarja Tabaja ter kandidatov za rajonski svet Matjaža Pintarja, Petra Povšiča in Petra Gusa bo tekla beseda o potrebah tega mestnega predela. Na podobnem shodu v Ločniku je SSk predstavila svoji kandidatki za rajonski svet na listi Oljke Paolo Ber-tolini in Nevenko Pintar ter kandidata za občinski svet Primosiga. Ugotavljali so, da slovenska prisotnost v Ločniku ni tako zanemarljiva, kot bi lahko na prvi pogled trdili, temveč je slovenskega življa oz. ljudi s slovenskimi koreninami precej. Nekatere družine pošiljajo otroke v slovenske šole v Gorico in se vključujejo v slovenska društva, kar pa zahteva veliko truda in časa. S tem v zvezi sta kandidatki poudarili, da bo potrebno omogočiti prevoz šoloobveznih otrok do slovenskih šol. V nadaljevanju so v ospreju pozornosti bili nega okolja in zajezitev gostega prometa, ovrednotenje poljskih poti in varna kolesarska steza do mesta, pa še občuteni problem divjega odlaganja odpadkov na Kalvariji; proti temu bo treba odločno ukrepati, so poudarili na shodu SSk. volitve - Županski kandidat Ballavite v Kulturnem domu Nezamenljiva vloga Padel je predlog večjezične in koordinirane promocije goriških kulturnih dogodkov »Kulturni dom odigrava nezamenljivo vlogo pri ovrednotenju Gorice. Zasluži pa tudi pohvalo zaradi pomoči, ki jo je nudil goriški kulturi v letih, ko so bila ostala gledališča zaprta.« Županski kandidat Andrea Bellavite je včeraj obiskal Kulturni dom in njegovega ravnatelja Igorja Komela, kateremu je čestital zaradi organizacije Koncerta na meji, ki je tudi letos požel velik uspeh. »Ne gre le za koncert, pač pa za dogodek z globljim pomenom, saj povezuje ljudi z obeh strani meje, privablja v mesto obiskovalce in nudi mladini možnost, da si nabira izkušnje z organizacijo velikih manifestacij.« Bellavite in Komel sta se tudi menila o bogati gledališki sceni Gorice ter potrebi po skupnem koordiniranju in promociji dogodkov. »Dobra rešitev bi bil večjezični tiskovni urad, ki bi pobude promoviral v italijanščini, slovenščini, furlanščini, nemščini in angleščini,« je povedal Bellavite. Kandidat bo danes srečal volivce v kavarni Fornaio pri Sv. Ani, ob 17.30 se bo v hotelu Palace udeležil razprave o Gorici in vlogi žensk, ob 18.30 pa se bo sestal z osebjem bolnišnice in družinskimi zdravnikimi v gostilni Ai popoli. (Ale) Andrea Bellavite z Igorjem Komelom in Alešem Waltritschem pred Kulturnim domom bumbaca 16 1 8 Četrtek, 17. maja 2007 GORIŠKI PROSTOR gorica - Osnovnošolski športni dan Na Rojcah mrgolelo otrok Zastopane vse goriške slovenske šole Sredi množične udeležbe otrok in njihove radoživosti je na atletskem stadionu na Rojcah včeraj potekal športni dan goriških slovenskih osnovnih šol. Organizirali sta ga didaktični ravnateljstvi iz Doberdoba in Gorice pod pokroviteljstvom ZSŠDI, ki od lanskega oktobra nudi strokovno pomoč šolam pri poučevanju telesne vzgoje. Vaditelja Andrej Vremec in Ly-udmila Onischenko ob tehnični pomoči Marte Visintin in Roberta Muccija sta odločilno prispevala k uspehu včerajšnje športne prireditve, na kateri so sodelovale vse slovenske osnovne šole iz Goriške, in sicer šole Prežihov Voranc iz Doberdoba, Oton Župančič iz Gorice, Ludvik Zurz-ut s Plešivega, Josip Abram iz Pevme, Alojz Gradnik iz Števerjana, Fran Erjavec iz Štan-dreža, Peter Butkovič Domen iz Sovodenj ter osnovni šoli z Vrha in iz Romjana. Učenke in učenci prvih dveh razredov so se preizkusili v krožni vadbi na osmih različnih postajah; na vsaki postaji so lahko za približno osem minut poskušali posamezno vajo, nato pa se krožno pomikali na novo vadbeno mesto. Malčki so Petejan na deželi za sanacijo Malnišča Občina Sovodnje bo na deželo FJK vložila novo prošnjo za prispevek, s katerim se bo lotila sanacije odlagališča na Malnišču. To je včeraj povedal sovodenjski župan Igor Petejan, ki je bil v sredo na neuradnih pogovorih na deželi. Sestal se je s funkcionarji in tehniki odborništev za javna dela in za okolje ter z njimi preverjal pot do nujno potrebnega javnega prispevka. »Pridobljeni denar vsekakor ne bo kril celotnega stroška za sanacijo,« je ocenil Petejan in pojasnil, da bodo prošnjo sestavili na podlagi novega deželnega pravilnika za takšne primere. Koliko bo občina iztržila, pa bo odvisno od količine razpoložljivega denarja, ki ga bo dežela porazdelila na osnovi prošenj; Sovodnje namreč niso edina občina, ki se spopada s tovrstnim problemom. Novosti gre pričakovati še pred koncem poletja, je povedal Petejan in dodal: »Prošnjo z zadevno dokumentacijo bomo vložili v roku enega meseca, odgovor z dežele pa bomo lahko dobili že v naslednjih dveh mesecih. Tedaj bo tudi znano, v kolikšni meri bo sanacijski poseg financiran.« Včeraj veselo in tekmovalno na goriškem atletskem stadionu foto zssdi skakali, se žogali, se lovili, se kretali z obroči in podobnimi športnimi rekviziti. Sošolci zadnjih treh razredov osnovne šole pa so tekmovali v teku na 60 metrov in v suvanju krogle. Pri teku na 60 metrov so organizatorji razdelili otroke po razredih v tri kategorije v moški in tri v ženski konkurenci. Iz predtekmovalnih baterij so se v finale prebili le zmagovalci. Zelo zanimivi in navdušujoči so bili predvsem finalni teki ob bučnem navijanju številnih sošolcev s tribun atletskega stadiona. Na nagrajevanju so sodelovali tudi ravnateljici Sonja Klanjšček in Miroslava Brajnik ter predsednik ZSŠDI Jure Kufer-sin, ki je zmagovalcem v posameznih kategorijah podelil medalje in priznanja. Klanjščkova je v imenu obeh didaktičnih ravnateljstev tako ocenila pobudo: »Športni dan je bil v organizaciji vaditeljev Andreja Vremca in Lyudmile Onischenko brezhiben. Čez celo šolsko leto je po šolah potekalo strokovno izpopolnjevanje učiteljev telesne vzgoje, ki se jim zahvaljujem za vloženi trud. Vremec in Onischen-kova sta sledila tudi vadbi učencev, ki je naletela na splošno odobravanje tako staršev kot otrok. Glede na dosežene rezultate in uspehe se v imenu obeh ravnateljstev zahvaljujem ZSŠDI za strokovno pomoč in potrjujem, da želimo sodelovanje ohraniti in nadgraditi.« Športni dan je bil tekmovalnega značaja, zato objavljamo prve tri uvrščene v teku in suvanju krogle glede na razred in na moško oz. žensko konkurenco. Tek na 60 m: 3. razred Aleš Lavrenčič (Voranc), Paolo Innocenti (Župančič), Gu-glielmo Frati (Gradnik); Klara Terčič (Gradnik), Petra Marassi (Erjavec), Marta Mattioli (Župančič); 4. razred Simon Komjanc (Abram), Luka Ajdic Bosnic (Erjavec), Gregor Terpin (Voranc); Katja Pahor (Abram), Martina De Vivo (Voranc), Anna Miseri (Župančič); 5. razred Samuel Mucci (Erjavec), Štefan Čaudek (Butkovič), Stefano Zio (Romjan); Kristina Pahor (Župančič), Veronika Keber (Zorzut), Ivana Nanut (Butkovič). Suvanje krogle: 3. razred Nikolaj Pa-vletič (Erjavec), Kristjan Komjanc (Abram), Paolo Innocenti (Župančič); Petra Marassi (Erjavec), Veronika Winkler (Erjavec), Lara Dovier (Erjavec); 4. razred Francesco Tomadin (Erjavec), Alexander Formentini (Gradnik), Marco Zio (Romjan); Ivana Radikon (Abram), Federica Matiussi (Župančič), Tamara Fiorelli (Gradnik); 5. razred Jernej Terpin(Gradnik), Samuel Mucci (Erjavec), Sebastiano Ambrosi (Romjan); Erika Drius (Zorzut), Ilaria Bergnach (Abram), Živa Srebrnič (Zorzut). Butkovičev večer / Nocoj ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Sovodnjah prireditev z odprtjem razstave, ki jo domače društvo posveča spominu na Petra Butkoviča Domna. Ob 25. obletnici poimenovanja vaške šole po uglednem domačinu prirejajo Butkovičeve dneve sovodenjska občina, osnovna šola, kulturno društvo Sovod-nje in krajevna župnija. Doberdobske igre SKD Hrast prireja jutri ob 15. uri tretjo izvedbo Iger brez meja za otroke in mlade, ki obiskujejo osnovno in nižjo srednjo šolo. Zbirališče bo na travniku ob doberdobskem župnišču. Gre za pobudo, ki je bila v prejšnjih dveh letih uspešna. Otroci bodo razdeljeni po ekipah, ki se bodo borile za končno zmago v nekoliko neobičajnih, a domiselnih preizkušnjah. Pestro popoldne bo za otroke iz vasi in okolice predvsem priložnost za druženje in spoznavanje; informacije na tel. 347-4433151 (Claudio). (ač) »Brezplačni« grad V okviru tedna kulture bo goriška občina ponudila brezplačen ogled goriškega gradu in razstave »Passaggi«, ki so jo odprli minulo soboto na pobudo združenja Prologo in zaseda domala vse grajske prostore. Svoja dela razstavlja preko 40 umetnikov, med katerimi so množično zastopani krajevni likovniki. Prost vstop na grad bo možen jutri in v nedeljo med 9.30 in 13. uro ter med 15. uro in 19.30. Belci in Cecotti Študijski center Rizzati prireja jutri z začetkom ob 9.30 v predavalnici bol-ničarskega zavoda v ulici Vittorio Veneto 185 v Gorici sedmo srečanje v okviru niza, namenjenega razvojnim perspektivam goriškega obmejnega prostora. Na temo Gorice v luči »posebnosti« dežele FJK bosta predavala nekdanji poslanec Corrado Belci in vi-demski župan Sergio Cecotti, uvodne besede pa boizrekel in potek javnega srečanja koordiniral Dimitrij Volčič. Godard o koreninah Evrope Svetnik za ohranjanje umetniške in kulturne dediščine pri italijanskem predsedstvu republike Louis Godard bo danes ob 15.30 v predavalnici palače Alvarez v ulici Diaz v Gorici predaval o antičnih temeljih moderne Evrope. Nabiranje gob Goriška pokrajina bo tudi letos priredila tečaj za pripravo na izpit, na podlagi katerega izdajajo dovoljenje za nabiranje gob v deželi FJK. Prošnjo je treba vložiti na urad za upravljanje naravnih virov pri goriški pokrajini (korzo Italia 55 v Gorici) najkasneje do 31. maja; informacije na tel. 0481-385272/385274). [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, korzo Italia 89, tel. 0481-531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, ul. Manlio 14/B, tel.0481-480405. ui Kino Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.00 »L'uo- mo dell'anno«. NOVA GORICA: 19.00 »Zastave naših očeh«; 21.30 »Strelec«. Koncerti GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: (v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici) 22. maja, ob 20. uri Pavle Merkù - skladateljski večer - Komorni ansambel Gaudeamus, Vasja Legiša (violončelo); 30. maja ob 20. uri Aleksander Gadžijev (klavir); 5. junija, ob 20. uri Armando Mariutti (Flavta), Maria Gamboz (harfa), Elena Allegretto (violina); 12. junija ob 20. uri Tina Gojko-vič (rog), Hermina Hudnik (klavir), Bor Zuljan (kitara); 21. junija ob 20. uri Jana Fajdiga (flavta), Meta Fajdiga (klavir); 26. junija, ob 20. uri v cerkvi Frančiškanskega samostana na Kostanjevici MePZ Lojze Bratuž iz Gorice. KD »PANTA RHEI« iz Gorice organizira drevi ob 21. uri v palači Attems v Gorici koncert skupine »Girotondo dArpe«, ki bo izvajala keltsko-irske skladbe. PESEM NA GRADU - vokalna skupina Sraka z dirigentom Bogdanom Kraljem bo nastopila na celovečernem koncertu v petek, 25. maja, ob 20.30 v grofo-vi dvorani na goriškem gradu. SNOVANJA 2007:24. maja ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju klavirski recital Simone Peraz; 26. maja v veliki dvorani KC Lojze Bratuž Zaigrajmo in zapojmo; 1. junija ob 20. uri v komorni dvorani KC Lojze Bratuž Romantične pripovedi s Severa; 8. junija ob 18. uri v Kulturnem domu Harmonika, petje in ples; 12. junija ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju Med romantiko in impresionizmom; 23. junija ob 20.30 v cerkvi sv. Ivana v Gorici Pod cerkvenim obokom; 28. junija ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju Zapiski na črtovju. S Izleti GORICA KINEMAX Dvorana 1: 18.30 - 21.30 »Zodiac«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.10 »L'u-omo dell'anno«. Dvorana 3:18.00 - 20.00 »Lezioni di vo-lo«; 22.10 »Le colline hanno gli occhi 2«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.30 »Spider Man 3«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Breach - L'Infiltrato«. Rumena dvorana: 18.45 - 22.00 »Spider Man 3«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »Spider Man 3«. Dvorana 2: 19.40 - 22.15 »Spider Man 3«. Dvorana 3: 18.15 - 21.15 »Zodiac«. Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Pry - La caccia e aperta«. AŠD SOVODNJE prireja v nedeljo, 20. maja, avtobusni izlet v Polcenigo (PN) na zadnjo kvalifikacijsko tekmo za prestop v prvo amatersko ligo. Zbirališče bo ob 13. uri na parkirišču pred občinsko telovadnico na Prvomajski ulici v Sovodnjah; prijave sprejemajo v gostilnah Pri Francetu v Sovodnjah in Rubijski grad v Rubijah ter pri odbornikih društva. DRUŠTVO JADRO I N ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK prirejata v nedeljo, 20. maja, izlet v Slovenske Konjice in Žič-ko kartuzijo; informacije pri Slavi na tel. 0481-483136. MLADINSKI ODSEK KD BRIŠKI GRIČ organizira izlet v Gardaland 8. julija. Cena izleta znaša 38 evrov; informacije in vpisovanje na tel. 320-1817897 (Daniela). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA organizira v nedeljo, 20. maja, v okviru Kekčeve poti izlet na Otlis-ko okno. Odhod s parkirišča pri Rdeči hiši ob 8.30; informacije: Dino Paulin (tel. 333-1581015) in Marko Lutman (0481-882328) v večernih urah. SPDG vabi v nedeljo, 20. maja, na izlet na Fajti hrib na goriškem Krasu; zbirališče pri Devetakih (pri gostilni) ob 8.30; hoje za približno 2 uri in pol. Vodil bo Srečno Vižintin (tel. 335-5421420). ŠOLSKI ODBOR STARŠEV IZ DOBERDOBA organizira v sredo, 13. junija, izlet v Gardaland. Cena izleta je 38 (avtobus in vstopnina v park). Otroci do 1 m višine plačajo samo 16 evrov; za rezervacije tel. 348-4735330 (Lucia F.). Čestitke Danes v Doberdobu naša ZORA 15 let slavi in z njo se veselimo vsi. Še mnogo veselih in nasmejanih dni ji želita mama in tata. □ Obvestila AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK priredi v soboto, 19. maja, ob 8. uri v balinarskem centru v Štandrežu in na igrišču v Sovodnjah (ob slabem vremenu na pokritem igrišču v Gradišču) 17. mednarodni moški turnir; ob 17. uri nagrajevanje in družabnost. Nastopajo ekipe iz naše dežele in Slovenije. GORIŠKA SEKCIJA CAI organizira od 21. maja do 1. julija začetniški in nadaljevalni tečaj alpskega ekskurzionizma; informacije na sedežu društva v ul. Rossini v Gorici vsak četrtek med 21. in 22. uro. POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA z naslovom Hip, hura, cirkuška predstava bo od 11. junija do 13. julija in od 27. avgusta do 7. septembra. Namenjeno je otrokom od 3. do 12. leta. Vpisovanje na tajništvu Dijaškega doma (tel. 0481-533495) od 13. do 18. ure. RUMITRSKI JUS v sodelovanju s PD Ru-pa-Peč razpisuje nagrado za Naj mlaj 2007 (nagrada domača panceta in buča vina, posebna nagrada za najvišji mlaj, ki bo dvignjen ročno); prijave na tel. 338-5076534 ali contact@jere-mit.com. Mlajska veselica bo v Rupi v nedeljo, 20. maja, ob 17. uri, kjer bodo podeljene nagrade. Sodelovali bodo KD Rupa-Peč, Prvačka pleh muzi-ka, harmonikarji KD Mihaelov sejem - Mengeš in Dramska skupina Bilje; na sporedu krstno predvajanje dokumentarnega filma »Od nimr do nimr, mlaj!« režiserjev Gregorja Božiča in Darka Sinka. SKD HRAST prireja v soboto, 19. maja, ob 15. uri tretjo izvedbo Iger brez meja na travniku pri župnišču v Doberdobu. Vabljeni vsi osnovnošolci in srednješolci od 5. do 13. leta starosti; informacije na tel. 347-4433151 (claudio). Vpisnina je brezplačna! SREČANJA IN IZZIVI 2007. Skupnost družin Sončnica in Mladinski dom prirejata v Gorici poletno središče za otroke in mlade od 4. do 14. leta od 11. junija do 13. julija od 7.45 do 13. ure z možnostjo podaljšanega urnika s kosilom. Informacije in vpisi od 15. do 18. ure na sedežu MD ul. Don Bosco 60 v Gorici, tel. 0481-546549, 0481-536455, 328-3155040. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja poletno središče Od-raščajmo skupaj od 16. do 27. julija za dekleta in fante od 6. do 13. leta starosti v osnovni šoli Fran Erjavec v Štandrežu; vpisovanje na sedežu ZSKD v Gorici, korzo Verdi 51/int., tel. 0481531495. ŠKRD TRŽIČ razpisuje likovni natečaj namenjen učencem 4. in 5. razreda osnovnih iz Komna, Romjana in Tržiča na temo Moj Kras. Tehnika je prosta, prispevke bodo zbirali do 31. maja in najboljše nagradili; informacije ne tel. 0481-474191. ŠZ DOM in Območno združenje borcev in udeležencev NOB Nova Gorica vabita ob Dnevu mladosti 2007 v nedeljo, 27. maja, na 3. Pohod mimo Titovih napisov (Golec - Veliki vrh -Sabotin). Odhod ob 6. uri pred spomenikom padlim v Braniku/Rihem-berku. Možna pridružitev na krajših relacijah. Zaključek ob 20. uri pri bivši karavli na Sabotinu z glasbo skupine Live Killers; informacije: www.kulturnidom.it/dom/pohod-2007.pdf, za prevoz iz Gorice tel. 320-1423712 (Andrej). ŠZ OLYMPIA vabi na zaključno telovadno akademijo z naslovom TV Olympia v torek, 5. junija, ob 20. uri na drevoredu 20. septembra 85. Nastopajo vsi pripadniki društva (gym-play, minivol-ley, športna gimnastika, športna ritmična gimnastika in športno plesna skupina Olympia). Prireditve GORIŠKI MUZEJ GRAD KROMBERK vabi na predavanje in predstavitev knjige Spomini na Sveto goro v torek, 22. maja, ob 20. uri. Na predstavitvi bodo sodelovali Maja Lozar Štamcar, zgodovinar Alessio Stasi in urednik Janko Toplikar. ZDRUŽENJE STARŠEV OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA V ROMJANU priredi v nedeljo, 20. maja, v župnijski dvorani v Doberdobu praznik Dan veselja ob zaključku šolskega leta in vseh dejavnosti, ki jih prireja Združenje med šolskim letom. Delavnice na temo ustvarjalnosti se bodo pričele ob 15. uri, ob 18. uri bo kulturni spored; informacije na tel. 334-6060899 (Damjana Kobal). Pogrebi DANES V KRMINU: 11.00, Romolo Fos-colini (iz goriške splošne bolnišnice) v stolnici in na pokopališču. / mestno gledališče ljubljansko - Sezona 2007/2008 V repertoarju šest novosti na velikem in dve na malem odru Direktor in umetniški vodja Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) Boris Kobal je skupaj s svojo naslednico, Barbaro Hieng Samobor ta teden v Ljubljani predstavil pester repertoar prihodnje sezone. Po ustaljenem ritmu bodo v letu 2007/2008 v MGL na oder postavili šest novih predstav na ve li kem in dve predsta - vi na malem odru, streho pa bodo ponudili tudi dvema koprodukcijama. Na sporedu bo "za vsakogar nekaj", tako musical kot tudi klasika, Moliere in Čehov, do domače novitete, Jančarjeve Lahke konjenice. September bo kot prvo pre-miero prinesel slovensko praizvedbo musicala Goslač na strehi, katerega avtorji so Joseph Stein, Jerry Bock in Sheldon Harnick. Po uspehu lanskega Kabareta, za katerega zanimanje ni pojenjalo skozi celotno tekočo sezono, so se, tako Kobal, odločili to glasbeno-gledališko zvrst ponovno uvrstiti na repertoar, in to z istimi glavnimi ustvarjalci. Režiral bo znova gost iz Brna Stanislav Moša. Uspešnico, ki je dolga leta pritegovala množice na Broadwayju, sta prevedla Milan Dekleva in Alja Predan. Oktobra bo sledila prva slovenska izvedba črne družinske komedije En dan v smrti Rožce Jožce Petra Nicholsa v režiji Zvoneta Šedlbauerja. Tematika je socialna, odnosi v družini s cerebralno prizadetim otrokom. Starša preigravata čas "prej in potem", iz težav se rešujeta s humorjem. Do konca drame ne najdeta poti iz nezavidljivega položaja. Igra tematizira tudi značilno žensko žrtvovanje in beg moškega. Samo M. Strelec je pred leti v MGL postavil na oder Ognjeni obraz, zdaj se vrača z režijo Molierovega Ljudomrznika. Za iztočnico uprizoritve, ki jo bodo krstili novembra, si je režiser izbral misel: Če glavni junak Alcest mrzi vse okrog sebe, ali Boris Kobal potem to nemara ne velja tudi za gledališče. Gost se je po lastnih besedah opredelil za minimalistično predstavo. O Loliti Vladimirja Nabokova "vemo vsi vse". Dramatizacija Ire Ra-tej in Andreje Kovač, ta je obenem režiserka, se je oprla na filmski scenarij samega pisatelja, namenjenega Kubrickovi različici filmske ekrani-zacije. Roman, ki je najprej izšel v Franciji, šele kasneje v ZDA, pa tudi v pisateljevi prvotni domovini, Rusiji, je močno buril duhove. Predstava naj bi v današnjem času, ko na vsakem koraku preži množica razgaljenih deklic v odraščanju, razprla vprašanje: je bila romaneskna junakinja zapeljana ali pa je sama zapeljevala glavnega junaka? Lahka konjenica je novi dramski tekst akademika Draga Jančarja, po besedah Hieng Samoborjeve bolj intimističen od prejšnjih dram istega avtorja. Glavni lik je petdesetletni poslovnež, financar Maks, ki se umakne v hribe, da bi premislil o smislu življenja. Zaplete se s konser-vatorko, a za njim iz doline pridejo njegovi sodelavci, jezdeci lahke konjenice, ki se izkažejo za jezdece apo-kalipse. Gre za "dramo novih družb v tako imenovani Novi Evropi". Na dramatikovo željo bo režiral Zvone Šedlbauer. Za več kot sto let staro dramo Tri sestre se je ravnatelj Kobal odločil, ker ima zanje v hiši dobro zasedbo. Sicer je poprej tehtal, ali Čehova sploh postaviti v MGL, potem pa sklenil: Zakaj pa ne? V njegovi režiji jih bodo premierno uprizorili ob koncu sezone, aprila 2008. Drama je sodobna in aktualna, je pojasnil režiser. Dolgoletni član igralskega ansambla Boris Ostan si je, kot je pojasnil, že dolgo želel režirati. Zdaj je dobil priložnost in na mali sceni bo jeseni postavil na oder "digitalno telefonsko komedijo" Mobi. Napisal jo je katalonski dramatik in režiser Ser-gi Belbel. Tematizira svobodo, ki nam jo je prinesel mobilni telefon, prek katerega se, tudi v javnosti, pogovarjamo o stvareh, o katerih se sicer ne bi upali. Naša intima je torej postala javna. Se sploh še znamo odkrito pogovarjati na štiri oči, se sprašujejo ustvarjalci. Philip Roth je že tri desetletja pred razvpitim Michaelom Moore-om seciral mehanizme delovanja prvih mož Združenih držav, je povedal avtor dramatizacije in režiser predstave Mare Bulc. Predstava po Rothovem romanu, Predsednik sveta, bo na malem odru premierno izvedena februarja. Roman je bil parodija na predsednika Richarda Ni-xona. Pisatelj je seciral (ne)pre-mišljene predsedniške odločitve. V predstavi bodo trije liki preigravali različne vloge, vsak bo (lahko) tudi predsednik. Bulc je besedilo posodobil in aktualiziral. Koprodukciji bosta v naslednji sezoni Kura nima jajc, "razsuti musical", ki ga je napisala in ga bo režira-la Kim Komljanec, koproducent je zavod Zofka, ter melodrama Tosca v režiji Mateja Filipčiča s koproducen-tom, umetniškim društvom Osum. Besedilo je napisala Jana Pavlič po libretu Giuseppa Giacose in Luigija Il-lica. (STA) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Zdravnik po sili«. Produkcija SSG. Urnik: jutri, 19. maja ob 20.30 (Red B). Gledališče Cristallo - La Contrada Italo Svevo: »Le ire di Giuliano«. Režija: Francesco Macedonio. Urnik: do 20. maja; zvečer ob 20.30, ob torkih in praznikih ob 16.30, ob ponedeljkih zaprto. Gledališče Rossetti Jutri, 19. maja ob 21.00 / Ob priliki FEST bo na sporedu Brechtovo delo »Vita di Galileo«. GORICA Kulturni dom V petek, 25. maja ob 20.30 / "Komigo 2007". Varjetejski dobrodelni večer v poklon pisatelju Angelu Signorelliju -»Razgibanost življenja«. Produkcija: Duo Luis International Magic Show, v italijanščini in furlanščini. V četrtek, 31. maja ob 20.30 / "Komi-go 2007".»Pupkin kabarett«. Produkcija: Teatro Miela - Trst, v italijanščini. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij V nedeljo, 20. maja ob 20.30 / Nastopa Špas Teater z delom »5moških.com«. Režija: Jurij Zrnec. PIRAN Gledališče Tartini V petek, 25. maja ob 20.00 / Glasbeno-gledališki večeri. "Pomlad v gledališču Tartini Piran", kabaret »Medigre 0024«. Igra Zijah A. Sokolovic. SEŽANA Kosovelov dom V petek, 25. maja ob 20.00 / »Prigode dobrega vojaka Švejka«, gostuje Šentjakobsko gledališče Ljubljana. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Danes, 18. maja ob 20.30 / William Shakespeare: »Dvanajsta noč ali kar hočete«. Gostovanje Narodnega gledališča iz Tuzle. V nedeljo, 20. maja ob 20.30 / Rob Becker: »Jamski človek«. Gostovanje Gustav gledališča. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 18. maja ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V petek, 25. ob 19.30 in v soboto, 26. maja ob 20.00 / Ivan Cankar: »Romantične duše«. V ponedeljek, 28. maja ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V torek, 29. maja ob 11.00 in 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V sredo, 30. maja ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V četrtek, 31. maja ob 11.00 in 16.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. Mala drama Danes, 18. in jutri, 19. maja ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič Sigarev: »Aha-sver«. Od ponedeljka, 21. do sobote, 26. maja ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič: »Ahasver«. V ponedeljek, 28. maja ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič Sigarev: »Ahasver«. V torek, 29. maja ob 20.00 / Fernando Pessoa: »Mornar«. V sredo, 30. maja ob 20.00 / Shelagh Delaney: »Okus po medu«. V četrtek, 31. maja ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. Šentjakobsko gledališče Jutri, 19. maja ob 19.30 / J. Jacobs/W. Casey: »Briljantina«, muzikal. Režija in PRIREDITVE koreografija: Mojca Horvat. V ponedeljek, 21. maja ob 19.30 / William Shakespeare: »Komedija zmešnjav«. Režija: Dejan Sarič. V torek, 22. maja ob 20.00 / M. Jova-novic: »Naslednik«. Gostovanje teatra Paradoks. V ponedeljek, 28. maja, ob 18.00, v petek, 1. in v soboto, 2. junija ob 19.30 / J. Jacobs/W. Casey: »Briljantina«, mu-zikal. Režija in koreografija: Mojca Horvat. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V soboto, 26. maja ob 20.30 / V priredbi Glasbene matice - gostovanje SNG Opera in balet z Verdijevim Na-buccom. Gledališče Rossetti Danes, 18. maja ob 20.30 / Tozzi - Masini, koncert. Dvorana Bartoli Jutri, 19. in v nedeljo, 20. maja ob 21.00 / Plesne predstave: »Arebours«, koreografija Daniele Albanese; »Tin..Tinn..Ambulis«, koreografija Car-lotta Plebs; »Arebours (-2), koreografija Danele Albanese. V sredo, 23. in v četrtek, 24. maja ob 21.00 / Plesna predstava: »Bassa Continua«, koreografija Tanja Skok. V soboto, 26. in v nedeljo, 27. maja ob 21.30 / Plesni predstavi: »Crush« in »Before«, koreografija Thomas Noone. Gledališče Verdi Giacomo Puccini: »Suor Angelica«. Urnik: danes, 18. ob 20.30 in v nedeljo, 20. maja ob 16.00. Giacomo Puccini: »Manon Lescaut« / Urnik: jutri, 19. ob 17.00, v sredo, 23. in v petek, 25. maja ob 20.30. BAZOVICA Športni center Zarja Jutri, 19. maja ob 20.30 / Moška vokalna skupina "Lipa", priredi 3. srečanje »Fantje pojejo na vasi«. Program oblikujejo: Oktet Škofije - Škofije, Oktet Odmevi - Salež, Oktet Simon Gregorčič - Kobarid in MoVS Lipa - Bazovica. MAČKOLJE Prireditveni prostor "Na Metežici" V nedeljo, 20. maja ob 17.30 / »Ljudski glas... v našo vas«. Prijateljsko srečanje pevcev, godcev in ljubiteljev ljudske glasbe. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij V nedeljo, 27. maja ob 19.00 / Plesni projekt, »Na metuljevih krilih«, v izvedbi Kulturnega društva plesne skupine Metulj. PIRAN Tartinijev trg V četrtek, 31. maja ob 19.00 / »Folklo-rijada« - festival plesnih in pevskih folklornih skupin z Obale. LJUBLJANA Od 21. do 28. maja 23. mednarodni festival DRUGA GODBA V ponedeljek, 21. maja, Križanke / Go-dalika; gostje večera: Boris Benko, Nino de Gleria, Drago Ivanuša, Aleš Rendla in Neža Trobec - Teropšič (Slovenija). V četrtek, 24. maja,Križanke / Andy Palacio & The Garifuna Collective (Belize), Nuru Kane & Bayefal Gnawa (Senegal). V petek, 25. maja, AKC Metelkova / Moveknowledgement (Slovenija), Balkan Beat Box (Izrael/ZDA), Doctor Ba-tonga! (Španija). V soboto, 26. maja, Križanke / Astor-pia; gostja večera: Vesna Zornik (Slovenija), Mariza (Portugalska). V ponedeljek, 28. maja, Cankarjev dom / Ernst Reijseger/Mola Sylla/Cun-cordu E Tenore De Orosei: Requiem For A Dying Planet (Nizozemska/Senegal/Italija). Cankarjev dom Danes, 18. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / SNG Opera in balet Ljubljana. Dirigent: Loris Voltolini. V petek, 25. maja ob 20.00, Gallusova dvorana / Radijski Simfonični orkester iz Stuttgarta (SWR). Dirigent: sir Roger Norrington. Solistka: Sara Min-gardo - mezzosopran. V soboto, 26. maja ob 20.00, dvorana Slovenske filharmonije / Letni koncert APZ Tone Tomšič ŠOU v Ljubljani. Dirigentka: Urša Lah. V ponedeljek, 28. maja ob 19.30 / "Zvoki šestih strun", Žarko Ignjatovic in Jer-ko Novak - kitarski duo. Od srede, 30. do četrtka, 31. maja ob 21.00, dvorana Duše Počkaj / Plesna predstava Branka Potočana in skupine Fourklor. »Rekel ni nič, a odšel je, kot di bi vse povedal«. Koreografija in scenografija: Branko Potočan. Od srede, 30. maja do sobote, 2. junija ob 20.00, Linhartova dvorana / Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabaret« - muzikal. V četrtek, 31. maja ob 20.00, Gallusova dvorana / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Rene Gulikers. Solistka: Urška Žižek - sopran. _AVSTRIJA_ ŠENTJANŽ V ROŽU k+k-center V petek, 1. junija ob 19.00 / Koncert »Koncert za Angolo«; nastopajo rock-skupine s Koroške. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigarna - Galerija: do 30. maja, bo razstavljal Sandi Renko, »Op-tical art«. Odprto od torka do sobote od 9.00 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. Sedež deželnega sveta (Trg Oberdan 6): na ogled je fotografska razstava Lui-gija Vitaleja »Tracce no-global tra Oriente e nuovo mondo«. Galerija Rettori Tribbio 2: do 25. maja bo razstavljal slikar Casarsa. Urnik: v tednu od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 12.30, ob ponedeljkih zaprto. Muzej Revoltella:do 15. julija bo na ogled razstava slik in glinastih kipcev Petek, 18. maja 2007 umetnika Gilla Dorflesa. Urnik ogleda: od 9.00 do 18.00, od ponedeljka do sobote (razen ob torkih, ko je muzej zaprt) in od 10.00 do 18.00 ob nedeljah. Foyer gledališča Rossetti: / jutri, 19. maja otvoritev fotografske razstave Fulvia Rubesa »Aequilibrium«. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792 OPČINE Bambičeva galerija (Proseška ul. 131): slikarska razstava Mihaele Velikonja »Utrinki«. Na ogled bo do 31. maja vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob nedeljah samo dopoldne. REPEN Muzej Kraška hiša: do 20. maja razstavlja fotografije pod naslovom »Kruh« Viljem Cigoj,.odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00, za večje skupine je možen obisk tudi z drugačnim urnikom. Informacije na tel. št. 040-327240 ali na e-pošto: nfo@kraskahisa.com Galerija Kraška hiša: od petka, 25. maja do nedelje, 10. junija bo na ogled razstava Leona Mahniča »Kras in kamen«. Urnik: v petek, 25. maja od 18.30 do 22.00, v soboto, 26. maja od 18.00 do 22.00, v nedeljo, 27. maja od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 22.00, v soboto, 2. junija od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00, v nedeljo, 3. junija od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00, v soboto, 9. junija od 19.00 do 21.00 in v nedeljo, 10. junija od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. GORICA Palača Attems-Petzenstein: do 19. avgusta, bo na ogled razstava Piranesi. Odprto od 9.00 do 19.00. ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 2. junija in 15. avgusta. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 10. junija bo razstavljal Michele Bazzana. _VENETO_ BENETKE Galerija A+A (San Marco, Calle Ma-lipiero 3073): do 31. maja, bo razstavljal slovenski umetnik Vladimir Ma-kuc. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: na ogled so slike Sea-da Emrica. DOBROVO Grad Dobrovo: v prvem nadstropju so na ogled viteška dvorana, kulturnozgodovinska zbirka 19. stoletja in stalna razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije«. Odprto od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota in nedelja od 13.00 do 17.00. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. _AVSTRIJA_ DUNAJ Slovenski kulturni center Korotan (8., Aolbertgasse 48): razstava »Polifonija 07« - dela so dali na ogled: Marta Ja-kopič-Kunaver, Irena Polanec, Anton Repnik, Janez Repnik, Rudi Skočir, France Slana, Etko Tutta, Alenka Vi-celjo, Boris Žohar. CELOVEC Galerija Alpe-Adria: »Art Tansania« -Umetnost iz vzhodne Afrike. Razstava je odprta do vljučno 16. junija 2007 vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.00 do 18.00. ROŽEK Galerija Šikoronja: danes, 18. maja, ob 19.00, odprtje razstave Iva Prančiča (slike). TINJE Dom prosvete »Sodalitas«: v petek, 1. junija, ob 19.30, odprtje razstave »Oblike in postave iz kamna« (razstavljajo tečajniki Tinjskega tečaja). 18 Petek, 18. maja 2007 SVET / bližnji vzhod - Medpalestinsko nasilje zahtevalo v zadnjih dneh 46 žrtev Napetost v Gazi še vedno visoka Mednarodna skupnost zaskrbljena Izraelska vojska včeraj izvedla zračne napade na cilje v Gazi, ki so zahtevali 7življenj GAZA, RAMALLA - Palestinski predsednik Mahmud Abas je včeraj odpovedal načrtovan obisk v Gazi in srečanje s palestinskim premierom Is-mailom Hanijo, s katerim naj bi govorila o možnostih za prekinitev nemi rov, ki so iz bruh ni li med pri pad ni -ki vladajočega gibanja Hamas premiera Hanije in Fatahom predsednika Abasa. Do odločitve je prišlo po ponovnem izbruhu napetosti na območju Gaze in izraelskem zračnem napadu na sedež Hamasove policije v Gazi, med katerim je umrl Palestinec. Po podatkih Abasovega predstavnika bodo obisk, odpovedan zaradi slabih varnostnih razmer, prestavili za najmanj en dan. Po sredini sklenitvi premirja med Hamasom in Fatahom se je najhujši val nasilja po oblikovanju vlade narodne enotnosti sicer umiril, Palestinci pa so po večdnevnih med-palestinskih spopadih, ki so po zadnjih podatkih zahtevali 46 smrtnih žrtev, ne strp no pri ča ko va li rez ul ta te predvidenega srečanja premiera Hanije in predsednika Abasa. Vzporedno z napetostjo narašča zaskrbljenost mednarodne skupnosti zaradi razmer na pa le stin skih ozem ljih. Iz ra el ske voj ska je med tem iz -vedla štiri zračne napade na sedež Hamasove policije v in druge cilje v Gazi. Po poročanju mednarodnih tiskovnih agencij je v napadih umrlo 7 Palestincev, okoli 30 pa jih je bilo ranjenih. Do napada je prišlo po tem, ko je izraelski premier Ehud Olmert po sredinem obstreljevanju Izraela s strani Palestincev na območju Gaze odredil »oster odgovor« na palestinsko raketiranje in povečanje napadov na skupine pripadnikov Hamasa, ki naj bi bili odgovorni za raketne napade. Izraelske oborožene sile so včeraj izvedle že štiri zračne napade na cilje v Gazi, na območje pa so vdrle tudi s tanki. V zračnih napadih na domnevne pripadnike Hamasa je danes tako umrlo najmanj sedem Palestincev, več deset pa jih je je bi lo ra nje nih. V prvem napadu na sedež Hamasove policije v Gazi je umrl Pale-sti nec, vsaj 30 je bi lo ra nje nih, v dru -gem napadu na nek avtomobil je prav tako umrl Palestinec, domnevno član Brigad Ezedina al Kasama, še petjih je bilo ranjenih. Tretji napad, v katerem Zaradi nasilja so bile tudi včeraj ulice v Gazi prazne, razmere pa so palestinski policisti nadzorovali z oklepnimi vozili ansa je umrl pripadnik Hamasa, štirje pa so bili ranjeni, je izraelska vojska izvedla blizu hiše nekega pripadnika Hamasa, v četrtem napadu na nek avtomobil pa so umrli še štirje Palestinci. Zaradi nasilja na območju Gaze narašča zaskrbljenost mednarodne skupnosti. Zaskrbljenost je izrazilo nemško predsedstvo EU, Arabska liga pa je nasilje obsodila. Zaskrbljena sta tudi ameriški predsednik George Bush in britanski premier Tony Blair, ki sta vpletene pozvala k pogajanjem. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je medtem po telefonu pozval palestinske- ga predsednika Mahmuda Abasa, naj se sprte strani začnejo pogajanja in preprečijo nadaljnje prelivanje palestinske krvi. »Zelo smo zaskrbljeni nad nasiljem, ki smo mu priča v Gazi. Pozivamo vpletene, naj čim prej najdejo rešitev,« je v skupnem nastopu z Blairom, ki se je mudil na obisku v Beli hiši, dejal Bush. Medtem je tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Tom Casey dejal, da »nasilje nikakor ne koristi palestinskim interesom in njihovi želji po palestinski državi«. Hkrati so v State Departmentu pohvalili »zmeren odziv« Izraela na ponavljajoče raketne napade na izraelske ci- lje, poročajo tuje tiskovne agencije. Nasilje je obsodila tudi Arabska liga. »Arabska liga je šokirana in ogorčena nad na si ljem, ki ne ko ris ti ni ko -mur razen sovražniku,« je dejal namestnik generalnega sekretarja za palestinske zadeve Mohamed Sobej. Kot je dejal, Arabska liga zahteva takojšnjo prekinitev spopadov, hkrati pa obsoja Izrael, ki »izkorišča spopade med Palestinci za napade in uničevanje« ciljev v Gazi. Svojo zaskrbljenost nad nasiljem je izrazilo tudi nemško predsedstvo EU, k takojšnjemu končanju nasilja pa je že v sre do po zval ge ne ral ni se kre tar ZN Ban Ki Moon. (STA) francija Sarkozy za premiera imenoval Fillona PARIZ - Novi francoski predsednik Nicolas Sarkozy je dan po prevzemu predsedniških dolžnosti v Elizejski palači za novega premiera imenoval 53-letnega Francoisa Fillona. Fillon, nekdanji minister za izobraževanje in socialne zadeve ter tesen Sarkozyjev sodelavec, bo tako prevzel vodenje nove vlade, ki bo vladajočo desno Unijo za ljudsko gibanje (UMP) popeljala na junijske parlamentarne volitve. Novo francosko vlado naj bi predstavili v petek, v njej bo sodelovalo 15 ministrov, med njimi pa naj bi bilo sedem ali osem žensk. Fillon, katerega najpomembnejši dosedanji politični projekt je bila izpeljava nujno potrebne pokojninske reforme, bo dolžnosti predsednika vlade prevzel od dosedanjega francoskega premiera Dominiqu-ea de Villepina, ki je skupaj z vlado odstopil v torek. Novi francoski premier je v času predsedovanja Jacquesa Chira-ca med letoma 2002 in 2004 vodil ministrstvo za socialne zadeve in izpeljal pregledno reformo francoskega pokojninskega sistema, ki je med Francozi vzbudila veliko ogorčenja in številne proteste. Fillon velja za umirjenega in sposobnega politika, ki se za razliko od Sarkozyja najverjetneje ne bo pogosto pojavljal v medijih. Po napovedih bo skupaj s predsednikom sprejel številne nove ukrepe in reforme, med katerimi so zmanjševanje davkov, svobodnejši trg delovne sile, reforma sindikatov, nadzor nad priseljevanjem ter uvedba ostrejših kazni za množične kršitelje. Medtem ko je Sarkozyju zagotovljen petletni predsedniški mandat, pa je Fillonova prihodnost po junijskih volitvah kljub zavezništvu s predsednikom negotova. Njegovo nadaljnje vodenje vlade bo namreč odvisno predvsem od rezultata, ki ga bodo francoski konservativci dosegli na volitvah 10. in 17. junija. Fillon se je v preteklosti sicer zavzemal za odpravo mesta premiera in predlagal podelitev več pristojnosti predsedniku. Med predsedniško kampanjo je medtem tudi Sarkozy izjavil, da bi morala biti naloga premiera le »koordinacija dela vlade«, ne pa delitev pristojnosti s predsednikom. (STA) haag - Tiskovna predstavnica Kavranova Haaško sodišče: Mladič in Karadžič se nedvomno skrivata v Beogradu BEOGRAD - Nekdanja politični in vojaški voditelj bosanskih Srbov, Radovan Karadžič in Ratko Mladič, sta v Beogradu, v Srbiji pa so tudi ostali haaški obtoženci, Zdrav-ko Tolimir, Goran Hadžič in Stojan Zupljanin, je za srbski dnevnik Danas izjavila tiskovna predstavnica haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Olga Kavran. Kot je dodala Kavranova, bi Beograd lahko vplival na to, da bi v Rusiji locirali in aretirali tudi pobeglega generala srbske policije Vlastimirja Djordje-viča, je danes na svoji spletni objavil Danas. Po zadnjih podatkih se Karadžič nahaja v Srbiji, srbska vojaška policija pa je na podlagi podatkov, ki ji jih posredovalo haaško sodišče, v torek preiskala kraj, kjer naj bi se skrival Mladič, je dodala Kavranova. Kot je sicer v sredo zatrdil srbski pred-sed nik Bo ris Ta dič, bo do haaš ke ga obtoženca Mladiča aretirali, če je v Srbiji, je včeraj na svoji spletni strani še navedel dnevnik Danas. Na navedbe se je včeraj odzval tu di pred sed nik na ci o nal ne ga sve ta za sodelovanje s haaškim sodiščem Rasim Ljajič. Kot je zatrdil, v tem trenutku nihče ne more reči, da je Mladič v Srbiji, kot trdijo v Haagu, niti, da to ne drži, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Glede očitkov Kavranove, da se omenjena skupina haaških obtožencev nahaja v Srbiji, pa je Ljajič za televizijo B92 še dejal, da so te obtožbe način pritiska na Srbijo, naj izpolni svoje obveznosti do haaškega so diš ča. Premier Vojislav Koštunica je sodelovanje s Haagom navedel med petimi prednostnimi nalogami svoje vlade. Napor za aretacijo Karad-žiča in Mladiča pa bo pokazal, ali je bila obveza iskrena ali pa sprejeta s figo v žepu. london - Na čelu stranke in za krmilom vlade bo nasledil Tonyja Blaira Brown sprejel nominacijo za novega vodjo laburistov LONDON - Potem ko je britanski finančni minister Gordon Brown med britanskimi laburisti edini zbral dovolj podpore za nominacijo za novega vodjo stranke in postal edini kandidat za naslednika Tonyja Blaira na položaju predsednika laburistične stranke in britanske vlade, je včeraj Brown tudi formalno sprejel nominacijo ter napovedal, katere bodo njegove prednostne naloge. Počaščen sem, da se je toliko kolegov izreklo za mojo nominacijo, je dejal Brown in izrazil zadovoljstvo, da bo lahko »služil britanskemu ljudstvu«. »Trdno bom delal za vas. Prizadeval si bom zaslužiti vaše zaupanje,« je obljubil. Obenem je Brown napovedal »drugačen tip politike« ter obljubil, da bo potoval po državi in prisluhnil volivcem. »Zadnjih deset let me je naučilo, da najboljša priprava za vladanje niso sestanki v Whitehallu, temveč poslušanje britanskega ljudstva,« je dejal. Kot je napovedal, bo še letos predstavil zakon o ustavnih spremembah, sicer pa se namerava osredotočiti na do- mača vprašanja, kot sta izobraževanje in zdravstvo. »Moja strast je izobraževanje, moja prva prioriteta zdravstvo,« je dejal. Med drugimi izzivi, s katerimi se namerava soočiti, pa je omenil nizkocenovna stanovanja in izgradnjo zaupanja v demokracijo. Na zunanjepolitičnem področju je namignil, da Velika Britanija ne bo spremenila svoje politike do Iraka. Glede Bližnjega vzhoda pa je obljubil, da si bo v sodelovanju z britanskimi zavezniki prizadeval za kombinacijo varnostne rešitve, politične sprave in gospodarske- ga razvoja. Brownovo kandidaturo za vodjo laburistov je včeraj podprlo 313 od skupno 352 laburističnih poslancev, medtem ko si njegov potencialni tekmec John McDonnell iz levega krila stranke ni uspel pridobiti 45 glasov podpore, ki bi jih potreboval, da bi ostal v bitki za Blairovo nasledstvo. Brown bo moral sicer še počakati, preden bo njegov dolgoletni zaveznik, v zadnjem času pa vse bolj tekmec, Tony Blair, po desetletju na oblasti dejansko zapustil Downing Street 10. Na vr hu stran ke ga bo na mreč na sle dil še -le 24. junija, na vrhu britanske vlade pa 27. junija. Bitka za novega vodjo laburistov se je začela minuli teden, ko je Blair sporočil, da se po 13 letih na čelu stranke in 10 letih na položaju premiera poslavlja. V skladu z britanskimi zakoni vodja največje stranke v parlamentu avtomatsko postane predsednik vlade. Naslednje parlamentarne volitve v Veliki Britaniji so predvidene za leto 2009 ali najkasneje 2010. (STA) w Petek, 18. maja 2007 1 9 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it alpinizem Nives Meroi prva ženska z 10 osvojenimi osemtisočaki AOSTA - Nives Meroi in njen mož Romano Benet sta se s severne strani povzpela na vrh Everesta, najvišje gore na svetu (8.848 m). Paru iz Trbiža je podvig uspel brez uporabe kisika in pomoči visokogorskih nosačev. 46-letna Meroijeva, ki je sicer po rodu iz Ber gama, je na dob ri poti, da pos -tane prva ženska na svetu, ki ji je uspelo preplezati vseh 14 osemtisočakov. Doslej jih je kot pr va na sve tu pre ple zala de set, v zad njih dvanajstih mesecih pa kar tri (poleg Everesta še Dhaulagiri 17. maja 2006 in K2 16. julija 2006). Na seznamu želj so sedaj še Ma-naslu (8.163 m), Makalu (8.463 m), Anna-purna (8.091 m) in Kangchenjunga (8.586 m). Meroijevi "konkurentiki" sta Avstrijka Gelinde Kaltenbrunner (9 vrhov) in Baskov-ka Edur ne Pa sa ban (8). V vetru in hudemu mrazu sta trbiška al pi nis ta vrh začela nas kako vati z bazne ga tabora 3, tretji partner v navezi Fabrizio Man no ni pa se je zara di pre hude ga mra za podvigu odpovedal. »Vzpenjali smo se počasi, plačali smo davek noči več preživeti na višini 8.100 m. Prsti na roki so zmrznjeni,« je povedala prva Italijanka na vrhu Everes-ta brez pomo či kisi ka, pr va s kisi kom pa je bila leta 2003 nekdanja smučarska tekačica Manuela Di Centa. odbojka - Finale končnice prvenstva moške A1 lige Po treh tekmah je Sisley že prvak Maniajeva Piacenza je z veliko težavo prihajala do točk TREVISO - Števerjancu Lorisu Maniaju in njegovi Piacenzi v tretji finalni tekmi odbojkarske A1 lige ni uspelo presenetiti domačega Sisleya, ki je tako po samih treh tekmah osvojil svoj 9. »scudetto«. Sisleyje tokrat igral praktično brezhibno in povsem zasluženo s 3:0 (25:19, 25:21, 25:16) premagal skoraj nemočne odbojkarje Piacenze. Domačini so odlično servirali, še posebno uspešni pa so bili tokrat v obrambi, tako da je Piacenza le s težavo prihajala do točk. Mania in soigralci so sprejemali slabše kot na prejšnjih dveh tekmah, ko so bili svojim nasprotnikom povsem enakovredni, v določenih elementih pa celo boljši. Manj učinkoviti so bili tudi krilni tolkači, še največja razlika v primerjavi s prvima dvema tekmama pa je bi- Števerjanec Loris Mania ni prvak la na servisu in v bloku. Tokrat varovanci trenerja Dall'Olia Sisleya v glavnem niso nikoli spravili v težave, tako da je lahko podajač Vermiglio stalno variral igro in so imeli zato domači tolkači pred sabo skoraj vedno slabo postavljen blok. Piacenza je tudi veliko grešila in tako še dodatno pomagala svojim nasprotnikom do lahke zmage, sicer pa lahko mirne duše trdimo, da bi bil Sisley s tako igro, kot jo je pokazal včeraj, verjetno nepremagljiv za katerokoli ekipo. Mania se je tudi tokrat boril do konca, a je tudi sam igral nekoliko slabše (32 sprejemov, 2 napaki, 69% poz., 53% perf.). Na splošno pa je lahko s svojimi nastopi v play-offu izredno zadovoljen, da je odlično nadomestil najboljšega libera na svetu Sergia, pa potrjuje tudi dejstvo, da se baje zdaj zanj zanima tudi Modena. (T.G.) AFERA FUENTES Tudi Basso kmalu heroj? nogomet - Državni pokal Inter se je trudil, a pokal je vseeno osvojila Roma Dimitrij KriZman Dokler jih ne dobijo, so vsi čisti. In še potem pod težo vseh mogočih dokazov skušajo dokazati, da gre vendar samo za napako. Kdo in kaj? Športniki in nedovoljena poživila kajpak. Če kje, je sprenevedanje in zati-skanje oči pred resničnostjo skoraj popolno pri kolesarstvu. Športu, v katerem 45-letni amaterji na svojih tekmah lepo letijo po 45 km/h in v katerem konec koncev vsak srednje dober »gregario« prevozi celoten Tour ali Giro z ne bistveno manjšo povprečno hitrostjo kot Armstrong, Pan-tani ali Basso. Sledim aferi Ivana Bassa in že domnevam, kako bo naslednje leto na začetku sezone pisalo, da se vrača »piu' forte di prima«. Klasika: dokler se ni nabralo res preveč obremenilnih dejstev je Basso zagovarjal svojo nedolžnost. Kljub vpletenosti v preiskavo je celo podpisal sanjsko pogodbo z Discovery Chanellom (ekipa Lancea Armstronga - očitno yan-keejev ni pretirano motilo, da je njihov varovanec v fazi preiskovanja). Šele ko je postalo jasno, da je dokazov o njegovi vpletenosti v škandal »Fuen-tes« preveč, je skrušeno (ne)priznal določene stvari na zelo patetični tiskovni konferenci. Kdo ve, kaj si je izposloval s priznanjem (in morebit- nim sodelovanjem s preiskovalci?). Mednarodna kolesarska zveza, ki resda nikoli ni slovela po načelnosti kar se dopinga tiče, je italijansko obtožila, da v primeru Bas-sa ni vedno ravnala pravilno. V državi, kjer imajo mafijski skesanci novo identiteto, novo hišo, novo službo in še pa še ugodnosti, čakam, kaj bodo ponudili Bassu. Ne samo, Italija je tudi država, v kateri snemajo filmski slavospev Panta-niju. Isti mediji, ki delajo reportaže o dopingu in imajo do njega načeloma odklonilno držo, poveličujejo športnika, ki je goljufal. Sočutje do človeka, ki se je zlomil pod težo slave je namreč eno, kot športnik pa Pantani žal ne more biti zgled, ki bi mu bilo treba posvečati film in ga še kar naprej poveličevati. Potem je seveda povsem razumljivo, da ljudje obešajo transparente, ki Bassu sporočajo, da bo zanje za vedno ostal šampion. O aferi so iz razumljivih razlogov v Sloveniji poročali obilneje, kot bi o zadevi sicer. Ob tem me res moti, da podobne odmevnosti recimo na osrednjem slovenskem dnevniku doslej zamejski šport ni imel, niti Matej Černic, kaj šele kdo drug. (dimkrizman@ya-hoo.it) MILAN - V povratnem finalu državnega pokala In-terju ni uspelo spreobrniti izida s prve tekme (6:2 za Romo), četudi so bili črno-mod-ri na dobri poti do uresničitve podviga. Po prvem polčasu (pred vrati so bili gostitelji skrajno nenatančni), ki je končal brez zadetkov, je napadalec Crespo že v 5. minuti drugega dela prižgal Interju žarek upanja. Šest minut kasneje so domači navijači začeli še bolj verjeti v preobrat: nasprotnikovo mrežo je še drugič zatresel Cruz. Inter je na- padal in igral »pressing« čez celo igrišče. Toda v 83. minuti prava hladna prha za domačine: Edini Romin gol je v protinapadu dosegel izkušeni Perrotta. Čeprav je bil ključ tekme malo pred tem izključitev Cordobe, kije nepravilno zaustavil Mancinija in si zato prislužil drugi opomin. Pred koncem tekme je sodnik predčasno poslal v slačilnice še Panuccija in trenerja Roberta Mancinija. Končni izid je bil 2:1. Za Romo je včerajšnji prvi naslov po Superpoka-lu leta 2001. košarka - B1 liga Acegas še ni rešen Patti - Acegas Aps Trst 88:74 (26:27, 42:42, 69:60) ACEGAS APS: Bonaccorsi (na sliki) 28, Muzio 7, Losavio 6, Tonet-ti 3, Pilat 4, Valentini 12, Tagliabue, Lorenzetti 14, Cigliani, Lorenzi, trener Steffe. Tržačani so dobro vedeli, da jih na Siciliji - na drugi tekmi play-outa za obstanek v košarkarski B1 ligi proti ekipi Patti - čaka težka naloga. Polna telovadnica, bučno navijanje nasprotnikovih navijačev ter fizična premoč sicilske peterke so prav gotovo negativno vplivali na varovance trenerja Furia Steffeja, ki so po prvi četrtini vodili s 26:27. Odločilna je bi- la tretja četrtina, ko so domačini zbrali celo 19 prednosti. Trener Steffe je bil po tekmi razočaran: »Vedeli smo, da bo na Siciliji težko. V drugi četrtini smo začeli igrati slabo, predvsem v napadu nam ni šlo od rok in tudi v obrambi smo bili preveč pasivni.« Tretja, odločilna tekma za obstanek bo v nedeljo, znova v gosteh na Siciliji (ob 18.00). A LIGA PLAY-OFF- Izid: Bologna - Biella 87:97 (Vukčevič in Iliev-ski 18; Gaines in Daniels 20) APrimorski ~ dnevnik Na Giru zmagal Nemec NEAPELJ - Nemški kolesar Robert Foerster je zmagovalec pete etape kolesarske dirke po Italiji, kar je po lanskem zmagoslavju s ciljem v Milanu njegova druga zmaga na kateri od etap na Giru. V ciljnem sprin-tu 173 kilometrov dolge preizkušnje od Teana do Frascatija je tekmovalec moštva Gerolsteiner prehitel Norvežana Thora Hushovda (Credit Agricole) in italijanskega sprinterskega asa Alessandra Pe-tacchija (Milram). Vodstvo v skupnem seštevku je zadržal Danilo Di Luca (Liquigas). Rudič v hiši slavnih ZAGREB - Selektorja hrvaške vaterpolske reprezentance Ratka Ru-diča so sprejeli v mednarodno dvorano slavnih, v kateri je več kot 600 nekdanjih športnikov, trenerjev in drugih športnih delavcev s področja plavanja, vaterpola, skokov v vodo in sinhronega plavanja. Rudiča je ta čast doletela, ker je najtrofej-nejši vaterpolski strokovnjak na svetu, saj ima poleg številnih kolajn in priznanj v svoji zbirki tudi tri naslove olimpijskega prvaka in tri naslove svetovnega prvaka. Doslej je vodil reprezentance Jugoslavije, Italije, ZDA in Hrvaške. Nachbar soliden CLEVELAND - V košarkarski ligi NBA je New Jersey v polfinalu vzhodne konference v gosteh s 83:72 ugnal Cleveland, ki pa še vedno vodi s 3:2 v zmagah. Slovenski igralec Boštjan Nachbar je v dresu zmagovalcev v 23 minutah nanizal 13 točk in tri skoke. V polfinalu zahodne konference je San Antonio prav tako v gosteh z 88:85 premagal Phoenix in zdaj v zmagah vodi s 3:2, slovenski reprezentant Beno Udrih za San Antonio ni igral. Celjani znova prvaki Rokometaši Celja Pivovarne Laško so si po včerašnji zmagi Gold Clu-ba nad koprskim Cimosom že priborili petnajsti naslov državnih prvakov. Zasedba iz mesta ob Savinji ima štiri kroge pred koncem končnice državnega prvenstva neulovljivih devet točk prednosti pred zasledovalci, tako da si je že priborila končno prvo mesto in v prihodnji sezoni tudi nastop v najbolj imenitnem evropskem klubskem tekmovanju - ligi prvakov. Izidi: Gold Club - Cimos Koper 33:26, Celje - Trimo Trebnje 43:27, Prevent - Gorenje 30:30. nogomet - Kako kaj kaže v boju za obstanek v B ligi Za obstanek potrebuje Triestina štiri točke, slabši izkupiček bi lahko bil poguben Med desetimi ekipami na dnu lestvice je Arezzo v najboljši formi - Crotone in Verona na najslabšem Ko manjkajo do konca B lige le še štiri krogi, se za obstanek bori devet ekip. Med temi je tudi Triestina. A poglejmo stanje vsake ekipe posebej: TREVISO (45): Treviso ima največ točk, koledar Rossijevega moštva pa je »zoprn«, saj ne igra niti ene tekme proti ekipam, ki nimajo več ciljev v prvenstvu. Verjetni izkupiček: 3 točke. TRIESTINA (43): Pred sabo ima dva dvoboja proti tekmecem na dnu lestvice, s štirimi točkami pa bi bil obstanek v bistvu gotov. Drugače bi se stvari za Tržačane precej poslabšale. Pri Triestini pa čakajo tudi na dokončno odločitev o vrnitvi točke odbitka. Verjetni izkupiček: 4-5 točk. FROSINONE (43): Fro-sinone ima najboljši razpored. Z obstankom naj ne bi imel težav, a do obstanka se more prebiti že krog pred koncem prvenstva. Verjetni izkupiček: 6 točk. BARI (43): Razpored je neugoden, saj igra doma pro- ti najboljšima v ligi in z igro zdaj res ne navdušuje. Materazzijevo moštvo resno tvega igranje dodatnih tekem. Verjetni izkupiček: 3 točke. SPEZIA (43): Kljub temu, da so nasprotniki neugodni, si je Spezia zadnje čase opomogla, tako da ji bo verjetno obstanek uspel. Verjetni izkupiček: 4-5 točk. MODENA (41):Odločali bosta domači tekmi proti tekmecema za obstanek; le z dvojno zmago bi se lahko Modena izognila play-outu. Verjetni izkupiček: 5 točk. Ekipa/krog 39. krog 40. krog 41. krog 42. krog Treviso (45) Frosinone (43) BOLOGNA (58) Spezia (43) AREZZO (38) Triestina (43) -1 CROTONE (32) Modena (41) RIMINI (60) Piacenza (60) Frosinone (43) TREVISO (45) Crotone (32) ALBINOLEFFE (50) Modena (41) Bari (43) GENOA (73) Albinoleffe (50) JUVENTUS (79) Verona (39) Spezia (43) RIMINI (60) Piacenza (60) TREVISO (45) Juventus(79) Modena (41) Napoli (71) TRIESTINA (43) Arezzo (38) Frosinone (43) Verona (39) Mantova (61) NAPOLI (71) Cesena (48) BARI (43) Arezzo (38) -6 JUVENTUS (79) Rimini (60) MODENA (41) Treviso (45) Crotone (32) Triestina (43) FROSINONE (43) Bologna (58) VICENZA (47) Opombe: Pescara je že izpadla. Še dve ekipi izpadeta neposredno, dve pa igrata dodatni tekmi za obstanek v primeru, da je med njima manj kot pet točk razlike. Z velikimi črkami domače tekme, z malimi tekme v gosteh. VERONA (39): Rumenomodri so najre-snejši kandidat za izpad iz lige. Obe gostovanji sta zahtevni, zadnja tekma proti Bariju pa bi lahko bila že nepomembna... Verjetni izkupiček: 2-4 točke. AREZZO (38): Arezzo igra odlično, v (zanj verjetnih) dodatnih tekmah za obstanek bo zelo neugoden za vsakogar. Če ji vsaj delno vrnejo šest odbitih točk pa je tudi obstanek dosegljiv. Verjetni izkupiček: 8 točk. CROTONE (32): Položaj je že brezupen, obstanek preko dodatnih tekem pa možen le v primeru 12 osvojenih točk. Verjetni izkupiček: 2 točki. Skratka, končni razplet naj bi bil sledeč: Crotone in Verona izpadeta v C1 ligo neposredno, medtem ko naj bi bil play-out stvar Arezza in Barija ali Modene, v primeru da Arezzu potrdijo šest točk odbitka; drugače pa bi v play-ou-tu igrala Modena - Bari. O marsičem bodo odločali medsebojni dvoboji. (Iztok Furla-nič) 20 Č etrtek, 17. maja 2007 ŠPORT / tenis - Ženska C liga Okrnjene gajevke podlegle pred močnejšim TC Libera V zadnjem koncu tedna je bilo na sporedu kar nekaj prvenstvenih srečanj Gajinih tenisačev. V ženski C ligi so gajevke odigrale zadnje srečanje proti končnim zmagovalkam deželnega dela TC Liberi. Tudi tokrat so nastopile močno okrnjene, saj je poleg Ciguieve, ki je medtem nastopala na mednarodnem turnirju v kraju Santacroce (o katerem bomo poročali posebej), v zadnjem trenutku odpovedala svojo prisotnost tudi Veronica Coslovich. Tako sta se pomerili s Fur-lankami le Devettijeva in Orlandova, eno srečanje pa so morale odpovedati. Končni rezultat je bil 3:1 za gostiteljice, edino zmago pa je zagotovila Devettijeva. Zadnje srečanje je bilo na sporedu tudi v prvenstvu ladies. Gajine veteranke so ravno tako igrale proti TC Liberi, ki je Cirila Devetti slov. Končni rezultat srečanja je bil 3:0. V moški D2 ligi bi bili morali odigrati drugo kolo v kraju Rive d'Arcano pri Spilimber-gu. Ker pa so bila igrišča močno razmočena zaradi dežja prejšnjega dne, bodo morali nadoknaditi srečanje v prihodnjih tednih. V D3 ligi so Vido-vich in ostali odigrali prvi krog proti TC Campi Rossi v Briščikih - zmagali so s končnim rezultatom 3:1. Od mladincev trenutno nastopajo samo fantje do 16. leta. Proti TC Gradisca sta gajevca sicer izgubila z 1:2, toda posebno Carlo Venie-r je pokazal veliko več sproščenosti kot v prvem nastopu in osvojil srečanje po skoraj tri ure trajajoči igri. Eriku Mahniču se pozna, da nastopa v višji starostni kategoriji, tudi njemu pa je, kljub porazu, šlo na kroma tudi v tem prvenstvu dosegla deželni na- igrišču bolje. (ma.r.) gorica - Atletsko šolsko prvenstvo Dobri rezultati dijakov slovenskih višjih šol Martina Robazza, Kaja Obidič in Luka Terčič so se uvrstili v deželni finale Dijaki goriških višnjih srednjih šol Gregorčič-Trubar ter Cankar-Vega-Zois so lahko zadovoljni z doseženimi rezultati v atletiki Dijaki goriških višješolskih zavodov, licejskega pola Gregorčič-Trubar in tehničnega pola Cankar-Vega-Zois, so ritmična gimnastika - Borovke v nedeljo na Vrhniki Bolj ali manj pričakovani rezultati naših tekmovalk Borove gimnastičarke, ki so na Vrhniki nastopile na 3. tekmi v ritmični gimnastiki za prvenstvo Slovenije na pokrajinskem šolskem tekmovanju v atletiki zbrali 2 prvi, 6 drugih in 4 tretja mesta. Dve dijakinji licejskega pola, Martina Robazza (met krogle) in Kaja Obidič (1000 m) ter dijak tehničnega pola Luka Terčič so se uvrstili v deželni finale, ki bo 23. tega meseca v Vidmu. Atletsko ekipo slovenskih šol sta vodila profesorja Marta Vižintin in Andrej Vremec. Na goriškem atletskem prvenstvu bi izpostavili dva zelo dobra rezultata: Lorenzo Biagi je v višino skočil kar 205 cm, Mohamed Mouaqui pa je 1000 metrov pretekel v dveh minutah in 32 sekun dah. Izidi atletskega šolskega prvenstva: 100 m, mladinke: 1. Ivana Nanut (Gregorčič-Trubar) čas 13,4; 4. Greta Beuciar (Cankar-Vega-Zois) 15,5. Na-raščajnice: 1. Alessia Pin (Buonarotti) 12,8; 3. Veronika Srebrnič (Grego-rič)14,5; 5. Alison Visintin (Cankar) 14,5; 8. Enrica Gabbana (Cankar) 15,2. Naraščajniki: 1. Emanuele Canziani (Abruzzi) 11,9; 7. Denis Subotic (Cankar) 12,7; 11. Matej Dornik (Gregorčič) 12,9. Mladinci: 1. Carlo Musulin (Isit) 12,0; 3. Erik Čevdek (Cankar) 12,3; 5. Sandi Leghissa (Gregorčič) 300 m, naraščajnice: 1. Martina Quaggiato (Gregorčič) 44,1; Carol Fran-doli (Cankar) odst. Naraščajniki: 1. Simone Peressin (Buonarotti) 38,7; Jernej Kersevan, Gregor Gergolet (oba Gregorčič) ter Ivan Bevilacqua, Michael At-tolini (oba Cankar) odstp. Mladinci: 1. Antonino Rosolini (Dante) 36,9; 5. Sa-nel Redzic (Cankar) 41,4; 6. Francesco V nedeljo je bila na Vrhniki 3. tekma v ritmični gimnastiki za prvenstvo Slovenije. Nastopile so tudi borovke in sicer v štirih starostnih kategorijah: med članicami, mladinkami, ka-detinjami in deklicami. Tekmovanja se je udeležilo skupno preko sto ritmičark, zato je bila konkurenca izredno ostra.Borov-ke so se najvišje uvrstile v skupinski vaji z 2 žogama in 2 ko-lebnicama, kjer so osvojile 4. mesto. To je bila v bistvu mešana ekipa, katero so sestavljale po dve članici in dve mladinki. Nekoliko slabše so se odrezale Borove kadetinije v kategoriji dvojic in trojic. Tržaški par se je predstavil z vajo z dvema žogama. V kategoriji skupinskih sestav za deklice so naša dekleta nastopila s prosto vajo in so se uvrstila na spodnji del lestvie. Med posameznicami se je med borovkami najvišje povzpela Eleonora Baio, ki je z zelo majhnim zaostankom v točkah zasedla 6. mesto. Nastopila je s kiji. Z nižjo uvrstitvijo na lestvici sta se morali zadovoljiti Valentina Oblak in Daša Uk-mar. Med mladinkami je Borove barve branila Irena Maglia-cane. Predstavila se je z vajo z obročem in je v zelo ostri konkurenci prehitela več tekmovalk na lestvici. Nekoliko slabše sta se odrezali Mojca Žiberna in Mateja Mezgec. Na splošno lahko rečemo, da so naše tekmovalke dosegle rezultate, ki smo jih bolj ali manj pričakovali. Še najbolj je bilo vodstvo Borove ekipe na Vrhniki lahko zadovoljno z nastopom deklic, ki iz tekme v tekmo prikazujejo napredek. Treba pa je povedati, da bi naše ritmičarke gotovo dosegale boljše rezultate, če bi organizatorji uskladili slovenski in italijanski tekmovalni pravilnik. Naša dekleta nastopajo namreč s pravili, ki so veljavna v Italiji. Vse kaže, da bo slovenska gimnas-tična zveza prihodnje leto oboja pravila uskladila, kar bo nedvomno dalo našim tekmovalkam možnost za višje uvrstitve. Vsekakor je pa najpomembnejše, da so se letos vse Borove ritmičarke uvstile v finale tega prvenstva, ki bo na sporedu 9. junija v Ljubljani. (-boj-) poletni tečaji naših društev Dolgočasnih trenutkov za mlade tečajnike pri Sireni ne bo Letošnje je prelomno leto za mladinske aktivnosti v tržaškem pomorskem klubu Sirena. S ciljem, da bi ponovno privabili večje število naj mlajših in s tem poživili in zago tovili us -pešno športno prihodnost kluba so se odločili, da namenijo kar največ pozornosti začetniš-kim tečajem jadranja. Glavno vodilo je poslanstvo kluba, ki je ohranjanje pomorskih tradicij naših prednikov in vzdrževanje mladinskih dejavnosti ter doseganje dobrih športnih rezultatov. Temu tako so zastavili šest ciljev: 1. širiti obzorja najmlajših - seznaniti mlade, da jadranje ni le šport in teženje k najboljšim regat-nim rezultatom, vendar stil življenja s pomorsko tradicijo naših prednikov; 2. naučiti tehnično dovršeno upravljanje jadrnice - postopno s prilagojenimi koraki in s pomočjo najboljših strokovnjakov kluba naučiti tečajnike tako, da se bodo z lahkoto vključili v tekmovalno skupino; 3. ekološko ozavestiti mladino - seznaniti mlade z zakonitostmi morja iz več zornih kotov tako, da bodo spoznali in spoštovali morje; 4. doseči rezultate z igro - program je zastavljen tako, da gre za učenje skozi igro za kar bodo skrbeli iznajdljivi trenerji tako, da dolgčas ne bo; 5. vključiti vse, jadranja željne otroke in starše v klubsko življenje - tudi starši bodo na tekočem kaj delajo njihovi nadebudni otroci na morju in to s pomočjo kratkega filma, ki ga bodo na kon cu tečaja pokazali; 6. iz vsakega tečaja bomo izbrali najbolj talentirane in jadranja željne otroke in jih takoj vključili v nadaljnji pedagoški proces. Da se bodo cilji tudi udejanjili in tečaji uspešno zaključili, je klub vodstvo tečajev zaupal uspešnemu trenerju in pedagogu Davidu Poljšaku. Ta naj bi ob sodelovanju vodstva kluba že sestavil nov, atraktiven program šole jadranja s poudarkom, da jadranje ni le šport, temveč stil življenja. Poljšaku bosta še pomagala pripravni ka Nataša Valen tič in Alan Ma hne Ka lin. Tečaji bodo potekali v treh terminih: 18/6 - 29/6, 2/7 - 13/7 in 16/7 - 27/7. Vsak tečaj traja po dva tedna od ponedeljka do petka, od 8:30 do 17:00 ure. Prijave in dodatne informacije sprejema tajništvo kluba od ponedeljka in petek 18:00 do 20:00 ure ali sredo 16:00 do 18:00 ure na tele fon 040422696. Aleš Omari Ivone (Gregorčič) 42,5. 1000 m, naraščajnice: 1. Carlotta Orlando (Buonarotti) 3:28,9; 2. Kaja Obidič (Gregorčič) 3:40,8; 4. Greta Zavadlal (Cankar) 3:50,8; 10. Giulia Kogoj (Cankar) 4:32,6; Lara Prinčič (Gregorčič) odst. Mladinke: 1. Fiorenza Humar (Abruzzi) 3:36,2; 4. Nina Rosič (Cankar) 4:04,1. Naraščajniki: 1. Mohamed Mouaquia (Isit) 2:32,6; Saša Perkon (Gregorčič) 2:52,8; 8. Marko Vižintin (Cankar) 3:05,1, 14. Kevin Sedevčič (Cankar) 3:31,04; 16. Ivan Bernetič (Gregorčič) 3:40,2. Mladinci: 1. Daniele Mohoric (Isit) 2:56,7; 2. Danijel Ferlez (Cankar) 3:10,2; 4. Albert Vončina (Gregorčič) 3:16,4. Skok v višino, mladinke: 1. Elisa Marini (Abruzzi) 130 cm; 3. Francesca Iancig (Cankar) 125 cm. Naraščajniki: 1. Piero Costa (Buonarotti) 175 cm; 4. Ivan Rauber (Gregorčič) 155; 11. Danijel Mervig (Gregorčič) 135; 16. Matej Juren (Cankar) 135; Saša Butkovič (Cankar) odst. Mladinci: 1. Lorenzo Biaggi (Abruzzi) 205 cm; 3. Dennis He-ric (Cankar) 160. Skok v daljino, naraščajnice: 1. Martina Montagnani (Buonarotti) 501 cm; 4. Sara Passoni (Gregorčič) 446; 10. Sara Vizintin (Gregorčič) 351. Na-raščajniki: 1. Giacomo De Luca (Abruz-zi) 546; 10. Matej Gergolet (Gregorčič) 451; Giulio Zorzet (Gregorčič) odst. Mladinci: 1. Andrea Brotto (Isit) 597; 5. Žan Humar (Cankar) 508. Met krogle, naraščajnice: 1. Alice Fregonese (Isit) 940 cm; 2. Martina Robazza (Gregorčič) 9,24 m; 5. Nina Pavletič (Gregorčič) 850. Mladinke: 1. Cristina Losito (Dante) 12,21 m; 2. Maja Pahor (Gregorčič) 9,45 m; 5. Valentina Milič (Cankar) 8,66 m. Naraščajniki: 1. Davide Paganelli (Isit) 11,98 m; 6. Marko Pelesson (Cankar) 10,15 m; 8. Jan Doljak (Gregorčič) 9,88 m; 11. Ric-cardo Lulli (Cankar) 9,36 m; Robert De-vetak (Gregorčič) 9,12 m. Mladinci: 1. Francesco Capello (Isit) 11,86 m; 5. David Cettolo (Gregorčič) 9,96 m; Tadej Lango (Cankar) 9,55 m. Met diska, naraščajnice: 1. Federica Quaglia (Itas) 24,37 m; 4. Roberta Marussi (Gregorčič) 19,58. Tehnični pol podprvak v moški odbojki - Na deželni fazi so nastopili tudi odbojkarji goriškega tehničnega pola Cankar/Vega/Zois in osvojili končno drugo mesto. Ob odsotnosti porde-nonskega prvaka so se naši goriški dijaki najprej pomerili z videmskim inštitutom Malignanijem ter zmagali z 2:0 (25:21, 25:18), nato pa so v odločilni tekmi za prvo mesto z 2:0 (25:13, 25:16) klonili pred vrstniki tržaškega li-ceja Oberdan. CANKAR/VEGA/ZOIS: Saša Butkovič, Riccardo Lulli, Robert De-vetak, Michele Kenda, Luka Feri, Luka Terčič, Marko Pelesson, Marko Vižintin, Alex Gabrielcig, Matej Juren. / ŠPORT Četrtek, 17. maja 2007 21 košarka - Jadran Mark v Žavljah proti Muggii izsilil igranje 3. tekme Uspešna zmes zbranosti, preudarnosti in želje po zmagi V drugi četrtini so z delnim izidom 19:5 dosegli najvišje vodstvo 34:17 - Tretja tekma v nedeljo Venezia Giulia - Jadran Mark 62:77 (11:15, 25:34, 41:46) VENEZIA GIULIA: Porcelli 5, Riaviz 7, Visciano 10, Bozic 2, Grimaldi 13, Deli-se, Bellina 2, Catenacci 6, De Monte 7, Cac-ciatori 10. Trener Pozzecco. JADRAN MARK: Oberdan 9 (5:6, 2:5, -), Slavec 11 (1:2, 0:3, 4:8), Zaccaria, Simo-nič 13 (6:6, 2:5, 1:3), Franco 14 (2:2, 3:7, 2:4), Marusič, Ferfoglia 15 (1:3, 7:10, -), Semec 8 (6:6, 1:3, 0:2), Malalan 5 (1:1, 2:2, -). PON: Franco (37), Oberdan (38). Trener: Gerje-vič. Zmes zbranosti, preudarnosti in želje po zmagi je Jadranovim košarkarjem omogočila, da so se sinoči v Žavljah povzpeli čez visoko oviro in prisilili Muggio k predaji ter igranju še tretje tekme, ki bo v nedeljo na istem igrišču, s pričetkom ob 18. uri. Vedno optimistično razpoloženi trener Gerjevič pa je zdaj tudi prepričan, da je Jadran pred odločilnim obračunom v prednosti. »Vemo, da Muggia igra v play outu iz tekme v tekmo slabše, mi pa imamo še rezerve,« je dejal zagrebško-sežanski strateg združene ekipe, ki je bil sicer več kot zadovoljen z včerajšnjim nastopom svojih igralcev. Ključ zmage je bila igra v obrambi. Z dušečim pokrivanjem nasprotnikovih igralcev in medsebojnim sodelovanjem so ja-dranovci Muggio povsem zmedli in jo prisilili v zelo slabe odstotke v metih (17:40 za dve točki, 4:21 za tri), prestregli pa so tudi veliko število žog, na ta način pa sprožili več protinapadov, ki so se končali z lahkimi polaganji. Najbolj zanimiv je pri tem podatek, da je Muggia v prvih osmih minutah druge četrtine dosegla vsega samo 6 točk, čeprav je na samem začetku te četrtine po košu svojega najboljšega igralca Grimaldija tudi prvič in edinič povedla s 16:15. Takoj zatem je Jadran s trojko Oberdana, košem plus dodatnim prostim metom Malalalna in novo trojko Slavca začel potapljati Muggino barko. Gerjevičevi fantje so dobili krila in z delnim izidom 19:5 dosegli tudi najvišje vodstvo 34:17. Le dve trojki in še en koš Mug-gie v zadnji minuti so Oberdanu in tovarišem preprečili, da bi nasprotnika dotolkli še pred glavnim odmorom. Precej se je gostom zataknilo v 3. četrtini, ko proti nasprotnikovi coni nikakor niso našli pravega orožja, tako da je začela Jadranova prednost kopneti, čeprav tudi Muggia ni zlahka dosegala košev. Mug-gia je z uspešno obrambo predvsem odrezala iz igre MVP tekme Petra Franca, ki je Jadranova obramba je bila včeraj v Žavljah za Venezio Giulio resnično kot neprobojni izid, v napadu pa je Jadran metal manj a dosti bolj preudarno kot na prvi izgubljeni tekmi v Gorici. Jadranovci so za dve (17:35) in tri točke (7:17) izvedli 52 metov, Muggia pa devet več, a s slabšimi odstotki (17:40 za dve in 4:21 za tri točke). Boljši je bil Jadran tudi v prostih metih (22:26 proti 16:23) kroma bil dotlej neustavljiv, na koncu pa poleg 14 točk imel tudi 15 skokov, 5 pridobljenih žog, dve asistenci, dve blokadi in dve zadeti trojki. Najnižje vodstvo 46:41 ob zvoku sirene je grozilo z napetim koncem, ki pa so se mu jadranovci izognili z odličnim začetkom zadnje četrtine, v kateri so predvsem s koši Slavca (dve trojki) in Simoniča vzpostavili premoč in po petih minutah dosegli odločilno prednost 66:50. Na splošno čvrsto ko- lektivno predstavo Jadrana (lepe tekme play-outa sicer niso) je pokvaril le podatek o 19 izgubljenih žogah. »Če tako igramo v obrambi težko izgubimo, zavedati pa se moramo, da nismo dosegli še nič,« je bil moder po tekmi Christian Slavec. Predvsem pa jadranovci ne smejo narediti napake, ki jo je morda naredila Muggia. »Kaj naj rečem, morda so fantje mislili, da bo lažje. Jadran je igral do- zunanje igrišče potrebno popravil ŠD Sokol vabi jutri na pobudo v Nabrežini Nabiralna akcija in košarka - Tudi Sokol D liga proti All stars Pred nami je poletje, čas, ko je treba članom, vaščanom, prijateljem in simpatizerjem društva nuditi šagre, koncerte, športne in kulturne prireditve na odprtem, zabavne večere in druge raznovrstne pobude. Odprto igrišče AŠD Sokol nujno potrebuje vrsto popravil. Treba je izvesti vsakoletni pregled električne napeljave: zamenjati žaromete, ki so že zastareli in niso več zanesljivi in varni, napeljati avtomatične zasilne izhode, povečati učinek električnega toka itn., drugače bo igrišče v večernih urah neuporabno, kar bo za športnike in tudi za vso vaško skupnost velika izguba, piše v sporočilu predsedstva ŠD Sokol. Zato prireja Sokol jutri (sobota 19.maja) od 16. ure dalje na odprtem igrišču Sokola v Nabrežini včlanjevan-je in nabiralno akcijo prostovoljnih prispevkov za prilagoditev igrišča zakonskim predpisom. Če slednja ne bodo opravljena v čimkrajšem roku, bo vsa vaška skupnost tvegala, da bodo letos odpadle razne prireditve, manifestacije , vaške šagre , športne prireditve itn... Popravila bodo koristila našemu obširnemu športnemu delovanju, vsej vaški skupnosti, ostalim sorodnim vaškim društvom in organizacijam ter tudi drugim društvom iz devinsko -nabrežinske občine, ki se bi ga radi posluževali za svoje manifestacije, piše še v sporočilu AŠD Sokol. Neutrudni športni delavci, člani in igralci članske košarkarske ekipe so pripravili bogat športni spored, na katerem bodo nastopali vsi društveni košarkarji: od najmlajših mini-košarkarjev do igralcev članske ekipe in tudi prijateljsko in veselo družabnost. Ob 16.00 uri se bodo pomerili mini košarkarji domačega društva z ekipo goriškega Doma, ob 17.30 bo tekma Under 14 Sokol - Polet in ob 19.00 uri Sokol »D« liga - proti So-ko lu » All star«. AŠD Sokol vljudno vabi vse tiste člane, prijatelje, simpatizerje in va-ščane, ki jim je pri srcu, da je igrišče čisto, odprto, uporabno in urejeno, da se polnoštevilno udeležijo našega športno-družabnega popoldneva in prispevajo po svoji moči k izboljšanju športnega društvenega objekta. nogomet - Turnir »II Giulia« Poraz Vesne Prihodnji petek bodo »plavi« igrali proti proseškemu Primorju Vesna - Gallery 6:4 po 11-m (3:3, 3:1) STRELCA ZA VESNO: Monte 2 in Arandželovič. VESNA: Donno, Tomizza, Della Zotta (Bertocchi), Covi (Candotti), Valle (Marchio), Arandželovič, Boscolo, Rushiti (Cheber), Monte, Leone, Zugna (Carli), trener Calo. Kriška Vesna je v prvem krogu turnirja Il Giulia pri Svetem Ivanu po enajstmetrovkah izgubila proti ekipi Gallery iz devinsko-nabrežinske občine. Plavi so po prvem polčasu že vodili s 3:1, v drugem delu pa so Germanijevi varovanci (nekdanji trener Galleryja Sambaldi je sedel na tribuni) izenačili. Pri enajstmetrovkah sta bila nenatančna strelca treh Vesninih golov Monte in Arandželo-vič. Vesna bo prihodnji petek ob 20.30 igrala proti Primorju. Poraženec bo izpadel iz tekmovanja. Nocoj se bosta pomerila Ponziana in San Sergio. V ponedeljek (20.30) bo Zarja Gaja pri Svetem Ivanu igrala proti San Luigiju. ZARJA GAJA - TRIESTINA -Vzhodno-kraška enajsterica je na včerajšnji prijateljski tekmi na Padričah proti mladincem (ekipi Primavera) Trie-stine igrala neodločeno 0:0. odbojka - 2. ZD Slogašice naletele na črn dan Volley Club - Sloga 3:0 (25:19. 25:20, 25:17) SLOGA: Goruppi 6, Jarc 3, Kralj 4, Malalan, Pertot 4, Porro 0, Sancin 1, M. Spangaro 4, T. Spangaro 0, Stranščak 6, Valič, Slavec (L). Trener: Maver V drugi tekmi končnice za napredovanje v 1. divizijo so mlade Slogašice doživele gladek poraz. Naletele so na črn dan, kljub temu so bile ves čas "v igri" in bile nasprotnicam enakovredne, saj po tehničnem znanju res ne zaostajajo za njim. V odločilnih trenutkih pa so naredile nekaj naivnih napak, poleg tega jim je sreča obrnila hrbet. Spodrsljaj še ni odločilen, saj čakata našo ekipo še dve domači srečanji - povratno z Volley Clubom in Virtusom. alpe adria Tesen poraz ekipe ZSŠDI proti Litiji ZSŠDI - KK LITIJA 59:60 (14:24, 16:14, 12:7, 17:15) ZSŠDI: Ban 23, Sedevcic 7, Nadlišek 2, Dellisanti 5, Bernetič 5, Zaccaria 2, Rauber 2, Škerl 5, Sacher 8. Trenerja Brumen in Ambrosi 3 točke: Ban 1, Sedevcic 1, Sacher 1; SON: 17; PON: Sacher, Dellisanti Združena ekipa igralcev Bora, Doma, Kontovela in Sokola letnikov 1992/93, je zaključila redni del mednarodnega košarkarskega turnirja Severne skupine Alpe Adria TOP8 s porazom proti Litiji. Po slabi igri v prvi četrtini, ko so košarkarji iz Litije povedli za deset točk, so gostitelji reagirali in postopoma nadoknadili zaostanek ter proti koncu zadnje četrtine tudi prešli v vodstvo. 19 sekund pred koncem so gostje z metom za tri točke ponovno povedli. V zadnjem napadu zbrani vrsti pa ni uspelo zadeti odločilnega koša. Prihodnji teden bo združena ekipa igrala v gosteh proti Az-zurri, prvo uvrščeni v Južni skupini. Popravek Veronika Jazbec bro, ampak mi smo bili tokrat zelo slabi,« je zmajeval z glavno po tekmi trener Mug-gie Pozzecco. Velja naj kot opozorilo, da se v nedljlo verjetno obeta še trša tekma. Aleksander Koren Ostali izid: San Daniele - Coneglia-no 62:73 (stanje 1:1). Play off: Padova - Ca-orle 62:74 (stanje 1:1), Bassano Roncade 95:66 (1:1) V torkovem Alternativnem pogovoru v športni prilogi se je v pogovoru z Veroniko Jazbec vrinila napačna fotografija, pravo objavljamo danes. Jaz-bečevi se za napako opravičujemo. □ Obvestila SMUČARSKA KOMISIJA ZSŠDI vabi na sejo v torek, 22. maja na sedežu SK DEVIN v Slivnem ob 20.30. AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 25. maja 2007, redni občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Domu Brdina na Opčinah. Vabljeni vsi člani in simpatizerji. AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK priredi v soboto, 19. maja, ob 8. uri v balinarskem centru v Štandrežu in na igrišču v Sovodnjah (ob slabem vremenu na pokritem igrišču v Gradišču) 17. mednarodni moški turnir; ob 17. uri nagrajevanje in družabnost. Nastopajo ekipe iz naše dežele in Slovenije. OOZUS obvešča člane, da lahko naročijo nove smučarske kombinezone po zelo ugodni ceni v trgovini Alternativa sport v Štivanu najkasneje do 31. maja. Za informacije tel. 040 209873. TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GAJA organizira od 12. junija 2007 dalje jutranje začetniške in nadaljevalne tečaje za osnovnošolce. Pojasnila in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara) TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GAJA organizira začetniške in nadaljevalne tečaje za odrasle, ki se bodo odvijali v športnem centru na Padričah ob večernih urah. Pojasnila in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara) AŠD-SK BRDINA v sodelovanju z ZSŠDI organizira od 23. do 30. junija 2007 športni teden v Crmošnjicah na Dolenjskem. Teden predvideva športne priprave v naravi pod strokovnim vodstvom in družabne dejavnosti ter je namenjen otrokom in mladincem. Število mest je omejeno in vpisovanja se zaključijo 8. junija 2007. Za vse informacije in vpisovanje se lahko obrnete na tel. št. 348 470 2070 vsak dan od 18.00 do 20.30. Toplo vabljeni vsi člani in prijatelji. Petek, 18. maja 2007 Št. 19 (34) Pri strani sodelujejo Aleksandra, Aljoša, Andrej, Erik, Irena, Ivan, Jari, Kaja, Martina, Mateja, Te-reza, Tomaž in Veronika. klop@primorski.it intevju - Wiaggiare z Aljošo Oto Delo naj bo zabava! Naposled je delo še najboljše sredstvo, da si polepšamo življenje. FLAUBERT Ko spoznaš osebo, kot je Aljoša, se takoj zaveš, da gleda današnja mladina na bodočnost malce preveč pesimistično in da je treba lastne sposobnosti in zanimanja prekleto upoštevati in ceni ti, kaj ti kar veš in znaš, to ve -ljaš. Aljoša Ota j e mlad študent ekonomske fakultete v Trstu s strastjo do marketinga, komuniciranja, spoznavanja novih ljudi, potovanja ter ljubezni do jezikov. Če vse te vrline zmiksate, boste takoj ugotovili, da ima Aljoša as v roki in je pespektivni bodoči manager, direktor marketinškega oddelka ali reklamne agencije, ali pa... animator in promotor za potovanja namenjena mladim! Bingo! Ravno v to smer je Aljoša zavil, ko je pomislil, da bi lahko slovenska potovalna agencija Collegium (www.collegium.si) delovala tudi v Trstu in omogočila mladim potovanja v cool kraje po nizki, študentski ceni. Več o tem v intervjuju. Kako si sploh prišel v kontakt s Collegiumom? Prijateljica mi je namignila, da bi lahko postal animator, ker sem odprte narave, se rad zabavam, sem komunikativen in rad potujem. Nato sem po- slal svoj curriculum raznim agencijam, dokler nisem prišel v kontakt z Andrejem Kačičem, vodjo za nove projekte Collegiuma, kateremu sem predlagal, da bi tudi v Trstu promovirali poceni potovanja za mlade in da je za tak target visoko povpraševanje. Nato sem se lotil anketiranja po slovenskih višjih šolah in univerzi ter ustvaril graf povpraševanja po maturantskih in absolventskih izletih, ki se je izkazal pozitiven. Rezultate sem poslal Colle-giumu, nakar so me sprejeli. V čem se Collegium razlikuje od drugih potovalnih agencij (kot na primer Ilirika, Kompas, Aurora...)? Collegium je v bistvu agencija za mlade do 26. leta starosti, katerim nudi potovanja po zelo nizki ceni. Ukvarja se torej izključno z mladimi. Njihova potovanja niso le gola potovanja, temveč druženje in žuranje med potovanjem. Pred vsakim izletom organizira Collegium party, na katerem se mladi spoznajo. Med potovanjem organizira vsak dan vodene, skupinske izlete, fešte, prevoz... Vse je organizirano do podrobnosti. Sicer se lahko vsak sam odloči, če bi potovanje raje užival skupaj z drugimi ali s svojimi prijatelji. Potovanja Collegiuma so torej več kot potovanja, ker si na izletih del skupine; z ostalimi deliš trenutke in preživiš celo potovanje. Poleg tega pa je zelo pozitivno to, da lahko spoznaš ogromno novih, različnih ljudi iste starosti. S čim se točno ukvarjaš? V bistvu me je Collegium vprašal, kako bi lahko reklamiziral Collegium oziroma Wiaggiare (italijanska varianta v Padovi, Trbižu, Vidmu in Trstu) v naših krajih. Opravil sem mar-ketinški report ter predlagal, da so bari, diskači in kraji, kjer se mladi družijo, strateški demo najhitreje v kontakt z njimi. Temu je sledila zamisel, da bi v določenih barih izvedli promocijo tako, da bi vsaki stranki, ki naroči pijačo, podelili kupon, na katerega napiše osebne podatke, ki jih uporabimo za pošiljanje informativnih mejlov, reklame in po- dlagam ideje, mnenja, rešitve problemov... V bistvu lahko venomer dodajam nekaj svojega. Ko postane delo zabava, si gotovo na dobri poti, da si dobil, kar iščeš. Poleg tega nimam urnikov, potujem, spoznavam dan za dnem nove ljudi, delam z mladimi ter spoz- OGLASNA DESKA Danes V okviru FEST-a organizira SISSA (Mednarodna visoka šola za napredni študij) koncert pred Salonom Čudes v Trstu (bivša Ribarnica) z začetkom ob 21. uri. Nastopajo Vlado Kre-slin, Mali Bogovi ter Beltinška banda. V primeru slabega vremena bo koncert v gledališču Miela. V ljubljanskih Križankah premierna predstavitev albuma Volk skupine Laibach. V gledališču Rossetti ob 20.30 koncert Umberta Tozzi-ja in Marca Masinija. V Prosvetnem domu na Opčinah ob 20.30 predavanje s slikami o potovanju v Laos in Kambodžo Boruta Bogatza. Bar Adria Energy na bencinskem servisu UMV na Pro-seku vabi na odprtje nove poletne terase: aperitivi, odlična domača vina in bogat bife. Začetek ob 18. uri. za promocijo in reklami-ziranje, ker lahko na tak način pri- nudbe. S tem kuponom se vsak auto-matično udeleži loterije, ki ponuja za nagrado potovanje v Grčijo. To smo preizkusili tudi prejšnji torek v Trstu in večer je zelo dobro uspel. Služba in študij se tesno prepletata? Točno tako! Kar je najlepše v vsem tem pa je to, da se zraven še zabavam in uživam. Poleg tega lahko pre- nanja iz študija marketinga udejanjam v službi, kar so bile vedno moje skrite sanje. Kaj bi torej predlagal/svetoval današnji mladini, ko išče prvi poklic? Najprej ti mora biti všeč to, kar delaš. Na primer plača: jaz je nisem še dobil, ampak sem vseeno vesel, ker mi bodo poleti plačali stroške za poto- vanje na Krf. Delo mora najprej nuditi osebno zadoščenje, nato pa še finančno. Treba je najti pozitivne plati v vsaki stvari. Nato se je treba o podjetju dobro informirati in mu nekaj ponuditi, nekaj svojega: ideje, predloge, ne le poslati curriculum vitae z osebnimi, suhoparnimi podatki. V bistvu je treba ustvariti nekaj svojega, lastno vizijo in izbrati to, kar nas veseli. Danes igra internet zelo pomembno vlogo, zato ga je treba nujno znati uporabljati, da lahko z njim pridobimo čim več informacij in podatkov. Kaj pa tistim, ki bi se radi ukvarjali s področjem, s katerim se ukvarjaš ti? Tem pa lahko rečem, da je treba za tak poklic biti sposoben in imeti določene značajske lastnosti kot so biti socialna oseba, odprti, komunikativni, radovedni, polni idej, biti naklonjeni k delu z ljudmi, inovativni, radi potovati. Kdor nima takega ali podobnega karakterja, naj se enostavno takega dela ne loti. Kako bi kot ekonomist komentiral vstop slovenskega podjetja na italijanski trg? Mislim, da je to zelo pozitivno za obe strani, tako za slovensko kot italijansko, ker daje obema državama velike možnosti napredka in zaslužka. Wiaggiare ima predvsem v Trstu velik potencial, ker prodira na nov trg, ki se ga v Italiji ni lotil še nihče. Mislim, da je bila moja velika sreča ta, da sem Slovenec v Italiji, da poznam dva jezika, da poznam tako Slovenijo in Slovence kot Italijo in Italijane. Poleg tega menim, da imamo Zamejci več možnosti nasploh kot Italiani, že zaradi tega, ker obvladamo dva jezika. Zamejci se stalno premikamo čez mejo, po Trstu, po Sloveniji, poznamo kraje in ljudi. V tem se bistveno razlikujemo od Italijanov, ker imamo nekaj prednosti, kar je treba v največji možni meri in na čim boljši način izkoristiti. Ko sem potoval po svetu in po Italiji, sem spoznal, da obstajajo predsodki o Slovencih samo še v Trstu. Drugod po svetu so mišljenja povsem obratna. spletni nasveti Skok v Drugo življenje na spletnem naslovu http://secondlife.com Jutri V Križankah v Ljubljani se začne dan elektronske glasbe, ki bo trajal do 28.maja. Nastopajo Dj-i: Umek, Guy Gerber, Extrawelt, Gregor Tresher, Mikkel Metal, Bizzy, Dojaja. Lahko si ogledate tudi fotografsko razstavo o zgodovini elektronske glasbe. Trajanje od 12h do 24h. V nedeljo, 20. maja Slovensko prosvetno društvo Mačkolje prireja srečanje ljudskih pevcev in godcev "Ljudski glas... v našo vas!". Srečanje bo na prireditvenem prostoru "Na Metežici" v Mačkoljah, kjer se sicer odvija vsakoletni Praznik češenj, prve note pa se bodo oglasile ob 17.30. Prireditev naj bi bila predvsem trenutek prijateljskega druženja pevcev, godcev in ljubiteljev ljudske glasbe. V četrtek, 24. maja v občinskem stadijonu v Gradežu koncert v živo Laure Pausini. Začetek ob 21.30. Second Life (SL) je navidezni 3D svet, v katerem lahko vsak živi drugo, imaginarno življenje. Second life je postal tako popularen, da se univerze iz vsega sveta že zanimajo, tako, da študentom predlagajo diplomske naloge ter raziskave. Spletna stran nudi tistemu, ki se vpiše, virtualni svet, ki je povsem podoben realnemu, visoko grafično tehnologijo ter možnost, da si lahko vsak posameznik privošči vse, česar si v vsakdanjem življenju ne more ali ne upa. Second Life je ustvaril leta 2003 Philip Rosedale. Do sedaj je spletna stran privabila več kot 6 milijonov uporabnikov (v zadnjih dveh mesecih se je na spletni strani prijavilo kar 286.000 novih igralcev). V virtualnem svetu lahko ustvarite svoj alter ego (avatar oz. virtuali lik) in novo življenje po lastni želji. V različnih okoljih (od tropskega otoka do mesta, gradu ali hribov) si lahko zgradite hišo, ki ste jo že od mla- dih nog sanjali, v kateri boste živeli vaše drugo, vzporedno življenje; v second life lahko spoznate miljon ljudi iz različnih kotičkov sveta, lahko se zaljubite, greste po nakupih, lahko se udeležite raznih koncertov ali praznovanja ob otvoritvi stanovanja vašega novega soseda. Lahko si sami ustvarite podjetje, služite denar. Skratka: v second lifeu je možno vse! Najpomembnejša pa je seveda komunikacija z drugimi, spoznavanje vedno novih upo- rabnikov, ki presega igro. V bistvu gre za neko spletno skupnost, ki se sklicuje na svet, v katerem živimo, za nov medij, ki uporabnikom omogoča drugačen način izražanja znotraj neke skupnosti, ki ima seveda tudi svojo ekonomijo ter pravila obnašanja. Obleke, stanovanja, avte, hrano, itd. uporabniki plačujejo z lindenski-mi dolarji (Linden dollar). Menjalno razmerje med navideznim in realnim ameriškim dolarjem je 1 proti 270. Mogoče je kupiti skoraj vse, od oblek do otokov. Poleg tega se v Drugem Življenju pojavljajo tudi številne subkulture in veliko novih umetnikov, ki ustvarja krasne virtualne umetnine, ki si jih lahko vsi uporabniki ogledajo v Second Life Louvreu (virtualni muzej). Drugo Življenje se vedno več približuje prvemu oz. resničnemu. Razlika je v tem, da je v virtualnem svetu SL nemogoče umreti. Izbira je torej vaša! / RADIO IN TV SPORED Petek, 18. maja 2007 23 18.45 20.25 20.30 23.00 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika 7. Video natečaj - Mladinski dom - Gorica: Ubogi medved Deželni TV dnevnik Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 10.35 10.40 10.50 11.00 11.25 12.00 13.30 14.00 14.10 14.45 15.50 16.15 16.50 17.00 17.15 18.50 20.00 20.30 21.10 23.15 23.20 0.20 0.50 Aktualno: Anima Good News (vodi Gabriele La Porta) Nan.: Družina Pellet - Stare zamere (i. Dennis Farina, Gold Elon) Dnevnik; Prometne informacije Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodijo Monica Maggioni, Luca Giurato in Eleonora Daniele), vmes (7.00, 7,30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, pregled tiska, Tg1 Gledališče Tg parlament 10 minut za oddaje pristopanja Gremo v kino Nasveti za nakupe: Occhio alla spe-sa Vreme in dnevnik Razvedrilni variete o kuharski spretnosti: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) Dnevnik Gospodarstvo Variete: Festa italiana - Zgodbe N ad.: Incantesimo (i. Delia Boc-cardo, Paolo Ferrari, Massimo Bulla) Variete: Festa italiana Aktualno: Življenje v živo Tg parlament Dnevnik in vremenska napoved Aktualna odd.: Življenje v živo (vodi M. Cucuzza) Kviz: L' Eredita Dnevnik Kviz: Affari tuoi (vodi Flavio In-sinna Variete: I raccomandati (vodi Carlo Conti) Dnevnik Aktualno: TV7 Aktualno: Aplavzi Nočni dnevnik/Gledališče/Potiho- ma 2.00 Rai Educational V^ Rai Due 6.00 Dok.: Focus 6.15 Idealna nevesta 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Juntranji variete: Random 9.15 Tgr - Gore 9.45 Svet v barvah 10.00 Dnevnik, vreme/Kino/Medicina 33/Nesamodenar 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik Tg2 13.30 Tg2 Navade in družba, 13.50 Potovanja 14.00 Variete: Italija na 2. 15.50 Aktualna odd.: Ricomincio da qui 17.10 Nan.: Čarovnice 17.50 Nad.: Andata e ritorno 18.00 Tg2 Flash, šport 18.30 Dnevnik, vreme 19.00 Reality: La sposa perfetta 19.50 Hum. nan.: Piloti 20.10 Risanke 20.30 Dnevnik 20.55 Tg2 Deset minut 21.05 Nan.: Senza traccia (i. Anthony La- Paglia, R. Sanchez) 22.35 Nan.: The Practice 23.25 Tg2 dnevnik 23.35 Aktualno: Soočanja 0.20 Tg2 Mizar 1.05 Reality: La sposa perfetta V" Rai Tre 6.00 Rai News 24 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Verba volant 9.15 Cominciamo bene 11.00 Živali in živali 12.00 Tg3 šport, Meteo 12.25 Šport: Si gira 12.45 Aktualno: Zgodbe 13.10 Nan.: Moonlighting 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.45 Kolesarstvo: 90. Giro d' Italia (6. etapa) 16.00 Proces etapi 18.10 Dok.: Drugačna Geo 18.20 Dok.: Geo & Geo 19.00 20.00 20.20 20.30 21.05 8.40 9.40 11.30 11.40 13.30 14.00 15.10 16.00 18.55 19.30 19.55 20.20 21.05 23.55 12.25 13.00 13.40 14.10 14.45 16.10 17.00 17.05 17.40 18.45 20.00 20.30 21.10 23.30 1.20 Dnevnik, deželne vesti Šport: TGiro Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Aktualno: Mi manda Rai 3 (vodi Andrea Vianello) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Primo Piano Variete: Glob Tg3 Night News Šport: Giro ponoči Aktualno: Economix Rete 4 Kapljice zgodovine Nan.: Kojak, 7.40 Nash Bridges (i. D. Johnson) Za boljše življenje Nan.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, vreme Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4, vreme Aktualno: Forum Nan.: Wolff, policaj v Berlinu -Strah pred letenjem Film: Fratello Sole, sorella Luna (biog., It.-VB, '71, r. F. Zeffirelli, i. Graham Faulkner, Judi Bowker) Dnevnik, vreme Aktualno: L' antipatico Aktualna odd. Tg4 Nan.: Segreti e passioni Nan.: Trappola di cristallo - Die Hard (pust., ZDA, '88, r. J. MvTier-nann, i. Bruce Willis, B. Bedelia) Film: Spara che ti passa (dram., Šp.-It., '93, r. Carlos Saura, i. Antonio Banderas, F. Neri) i Canale 5 Na prvi strani Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 Vaše mnenje Variete: Maurizio Costanzo Show Tg5 Borza Flash Nad.: Segreti e passioni Nan.: Squadra Med (i. Rosa Blasi, Jennifer Lewis) Nad.: Vivere (i. Cristina D' Alberto, Luca Bastianello) Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Ashley Jones, Jack Wagner) Nad.: CentoVetrine (i. Francesca Delfino, Anna Safroncik) Aktualno: Moški in ženske Nad.: Cuori tra le nuvole Tg5 minut Nan.: Il mammo Nad.: Tempesta d' amore (i. Gregory B. Waldis, Henriette RichterRöhl, Sepp Schauer) Kviz: 1 contro 100 Dnevnik TG 5, vreme Variete: Striscia la notizia Nan.: Il giudice Mastrangelo 2 (i. Diego Abatantuono, Amanda San-drelli, Alessia Marcuzzi) Aktualno: Matrix Nočni dnevnik, vreme O Italia 1 6.10 Odprti studio 6.15 Nan.: Arnold 6.50 Variete za najmlajše 9.00 Nan.: Chips (i. Erik Estrada),10.05 Supercar 11.10 Nan.: Hazzard (i. John Schneider, Tom Wopat, Catherine Bach) 12.15 Vaše mnenje 12.25 Odprti studio, šport 14.05 Risanke 15.00 TV film: Dvojčici v Rimu (kom.,m ZDA, '02, i. Ashley Olsen) 17.35 Risanke 18.00 Nan.: Zack in Cody v Grand Hotelu (i. D. in C. Sprouse) 18.30 Odprti studio, vreme 19.05 Nan.: Love Bugs 3 19.40 Nan.: La vita secondo Jim 20.10 Nan.: Walker Texas Ranger 21.00 Nan.: Ugly Betty (i. America Ferrera, Alan Dale) 22.50 Film: Top model per caso (kom., ZDA, '01, i. Monica Potter) 0.40 Šport/Odprti studio 0.50 SP v motociklizmu ^ Tele 4 8.05 9.20, 13.45, 16.40, 20.30, 23.00 Dnevnik 9.40 Pisma Don Mazziju 10.25 Svetnik dneva, horoskop 10.30 Nad.: Marina 11.00 Družinski talk show 13.05 Lunch time v živo 15.05 Nan.: Velika dolina, 16.00 Lassie 17.00 Risanke 19.00 Povejte županu 19.55 Športna oddaja 20.05 Glasbena oddaja 20.50 Film: Nel bene e nel male (thriller, '92) 23.40 Oddaja za mlade La 7 LA 6.00 12.30, 20.00, 1.00 Tg La7 9.30 Dok.: Living famously 11.30 Nan.: Angelski dotik 13.00 Nan.: Dowling 14.00 Louis Vuitton Cup 17.00 Dok.: Morski lovci 18.00 Nan.: Star Trek, 19.00 JAG 20.30 Osem in pol 21.30 Aktualna odd.: Exit - Zasilni izhod (vodi I. D' Amico) 0.00 Variete: Markette 2.20 Louis Vuitton Cup (t Slovenija 1 6.10 7.00 7.05 9.00 9.05 9.35 9.55 10.10 10.35 11.10 11.55 13.00 13.20 13.40 14.25 15.00 15.10 15.45 16.05 16.25 17.00 17.30 17.45 18.40 18.55 19.35 19.55 20.30 22.00 23.00 23.15 0.30 1.20 2.00 Kultura, 6.15 Odmevi 8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Poročila Ris.: Babar Lutkovna nan.: Zverinice iz Rezije - Kako se je lisica naučila leteti (M. Matičetov) Kratki dok. film EBU: Skrb za družino Nad.: Živalski vrt iz škatlice Enajsta šola Štafeta mladosti TV kviz: Milijonar z Jonasom Poročila, vreme, šport Duhovni utrip Nan.: Rožmarinka in Timijanka Slovenci v Italiji Poročila, promet Hidak - Mostovi Ris.: Babar Iz popotne torbe: Plesalci Nan.: Patrikov svet (VB, 10. del) Novice, slovenska kronika, vreme, šport Pogled na... Robbov vodnjak Dok.: Riž - zrno kulture Risanke Vreme in dnevnik Vreme, šport Družinska nan.: Začnimo znova (Vojko Anzeljc, 19. del) Na zdravje! Odmevi, kultura, šport, vreme Oddaja o umetnosti: Ars 360 (voo-di Živa Rogelj) Pogovorna oddaja: Polnočni klub - Avtostoparji Dok.: Rž- zrno kulture Dnevnik, vreme Infokanal Jr Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 9.00 11.20 TV prodaja 9.30 Zabavni infokanal 11.50 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 12.40 Hum. nan.: Frasier 13.00 14.40 15.40 16.10 16.40 17.10 18.00 18.05 18.35 19.00 20.00 20.55 21.50 23.40 1.00 14.00 14.20 14.30 15.00 15.30 17.00 17.30 18.00 18.20 18.30 18.45 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 21.55 22.10 22.40 23.30 0.00 0.15 10.30 11.00 16.40 18.00 18.40 18.45 19.15 19.45 20.00 20.30 21.00 21.30 22.15 23.15 23.45 Film: Dekleta, dekleta, dekleta! (glasb. kom., ZDA, '62, i. Elvis Presley, Stella Stevens) Mozaik Žogarija, ko igra se mularija Zdaj! Oddaja za razgibano življenje Mostovi - hidak Lestvica na drugem Poročila Primorski mozaik Študentska Nad.: Zadeva - Mrtve duše (rus., 2. del) Dok. nan.: Peta dimenzija Aktualno-pogovorna oddaja: Vroči stol (r. Iztok Tory) Film: Brata (dram., Danska, '04, r. Susanne Bier, i. Connie Nielsen, Ulrich Thomsen) Film: Smrt iz onstranstva Dnevnik zamejske TV Koper Čezmejna TV Euronews Dok. oddaja Četrtkova športna oddaja Film: Nikoli nisem pel očetu (dram., ZDA, '70, r. M. Douglas, i. Gene Hackman, D. Stickney) Mladinska odd.: Fanzine Vas tedna Program v slovenskem jeziku: Študentska Ali me poznaš Pravljice Mike Make Primorska kronika Dnevnik - Šport Vsedanes aktualnost Ciak Junior Potopisi Dok.: Dežele sveta Vsedanes - TV dnevnik Globus Arhivski posnetki Četrtkova športna oddaja Vsedanes - TV dnevnik Čezmejna TV i Tv Primorka Dnevnik, vreme Videostrani Futsal (končnica) Miš Maš Napoved dnevnika Kaj je novega na Krasu Gospodarska oddaja Kulturni utrinek Dnevnik, vreme Tu smo doma Razgledovanja Odkrito ni skrito Vedeževanje s Cvetko Dnevnik, vreme Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga - Brina Svit: Odveč srce (prip. M. Kjuder, 20. nad.); 10.30 Etno -World glasba; 11.00 Pogovori sredi dneva; Napovednik; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pesem mladih 2007, sledijo Glasbeni listi; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) Poročila; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Rekel in ostal živ; 16.15 Glasba po željah; 15.30 DIO; 17.00 Prireditve, planinski vodnik, kino; 17.30 Prirmorski dnevnik; 18.00 Glasbena industrija; 19.00 Dnevnik; 20.00 Radio bla bla; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Moj radio je lahko tudi balon RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vreme, promet; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Pred našim mikrofonom; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.40 Casadei; 14.10 Kje, kako,kdaj; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5x5; 15.30 DIO; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Giulianine note; 20.00 Z dušo in telesom; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Pred našim mikrofonom; 22.30 Kje, kako, kdaj; 23.00 Folk studio; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Svetovalni servis; 8.45 Ringaraja; 9.10 A že veste...?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.10 Velika sestra; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 20.00 Kulturna panorama; 21.05 Slovencem po svetu; 22.40 O morju in pomorščakih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.00 Minute za rekreacijo; 9.15 Valovska izvidnica; 9.35 Popevki; 12.00 Izjava tedna; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.40 Glasovanje za popevki tedna; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Centrifuga; Vreme; 17.40 Šport; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Izštekani SLOVENIJA 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Skladatelj tedna: Otto Respighi; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Zbori za mlade; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Evroradijski festivali; 19.30 Koncert orkestra Slovenske filharmonije; 22.05 Igra; 23.00 Jazz ars; 0.05 Slovenski koncert RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). APrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,75 € (180 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestite in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 24 Petek, 18. maja 2007 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika VIDEM O 8/25 O PORDENON 9/24 O GRADEC Povečini bo pretežno jasno, v gorah bo v popoldanskih urah oblačno. Ob morju bo dopoldne pihala zmerna burja, ki bo čez dan oslabela. Večinoma sončno bo, pihal bo severni do severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. Veter bo proti večeru oslabel. Najnižje jutranje temperature bodo v zatišnih legah od 2 do 7, drugod do 13, najvišje dnevne od 18 do 23 stopinj C. J Proti nam bodo začeli pritekati bolj suhi in postopno toplejši severni tokovi. Nad Alpami se je okrepilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka k nam postopno nekoliko toplejši in bolj suh zrak. dolžina dneva Sonce vzide ob 5.31 in zatone ob 20.32 Dolžina dneva 14.01 r lunine mene ^ Luna vzide ob 6.11 in zatone ob 23.15 A bioprognoza Vreme večini ljudi ne bo povzročalo opaznih težav, le pri najbolj občutljivih se bodo pojavljale manjše vremensko pogojene težave. morje Morje skoraj mirno, temperatura morja 21 stopinj C. plimovanje Danes: ob 5.52 najnižje -68 cm, ob 12.33 najvišje 27 cm, ob 17.32 najnižje -6 cm, ob 23.17 najvišje 47 cm. Jutri: ob 6.20 najnižje -61 cm, ob 13.31 najvišje 25 cm, ob 18.23 najnižje 3 cm, ob 23.46 najvišje 36 cm. temperature v gorah oc 500 m ...........17 2000 m............3 1000 m...........12 2500 m............0 1500 m............7 2864 m ...........-2 NAPOVED ZA JUTRI Povečini bo pretežno jasno, ob morju bodo pihali šibki kra- V soboto in nedeljo bo sončno in topleje. jevni vetrovi. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER washington - Svetovna banka Wolfowitz trmasto vztraja na položaju seul - Zgodovinski dogodek včeraj ob 12.17 po krajevnem času Po petdesetih letih prvi vlak čez mejo med Severno in Južno Korejo WASHINGTON - Predsednik Svetovne banke Paul Wolfowitz je v sredo ostal trmast in ni podal odstopa, čeprav je jasno, da je le še vprašanje časa, kdaj se bo moral posloviti od položaja, ki si ga je zapravil že leta 2005, ko je za svojo spremljevalko Sha-ho Rizo posredoval za napredovanje in višjo plačo. Izvršni odbor Svetovne banke v sredo ni sprejel odločitve o Wolfowitzu in bo razpravo o tem nadaljeval v četrtek. Kot kaže, pa gre le še zato, da Wolfowitz odstopi s čim manj škode njegovemu ugledu in ugledu ZDA. Preiskovalni odbor Svetovne banke je namreč sklenil, da je Wolfowitz kršil etična pravila banke in 24-članski izvršni odbor bi moral v sredo skleniti, da se mu izda nezaupnica. Vendar pa so ZDA sprožile ostro kampanjo, da se Wolfowitzu omogoči odstop brez krivdnih razlogov in v Svetovni banki so zaradi miru v hiši pripravljeni počakati še kakšen dan ali dva. Po nepisanem pravilu predsednika Svetovne banke imenujejo ZDA in glasovanje o nezaupnici bi bilo sila neprijetno za Washington. Kot kaže, bo moral Wolfowitz odstopiti, vendar bo hotel prej dobiti neke vrste častni izhod, kar pomeni, da odstopi iz nekrivdnih razlogov. V zgodovini Svetovne banke se še ni zgodilo, da bi predsednika zamenjali zaradi kršitev etičnih pravil in ZDA si tega ne želijo privoščiti niti sedaj. Wolfowitz želi, da Svetovna banka sprejme del odgovornosti za konflikt interesov, o katerem govori preiskovani odbor, ker naj bi sam le uresničeval etične zahteve, da pari ne smejo delovati v banki v nadrejenem in podrejenem položaju. Shaha Riza naj bi zato morala oditi iz banke, pri čemer naj ne bi bilo problema zaradi njene višje plače. Vendar pa je Wolfowitz dobro vedel, da ne dela prav, saj preiskovalni dokumenti dokazujejo, daje skušal svoje posredovanje prikriti. (STA) Prvi vlak je včeraj vozil čez močno zastraženo mejo med Severno in Južno Korejo ansa SEUL - Močno zastraženo mejo med Severno in Južno Korejo je včeraj prvič po vojni v letih od 1950 do 1953 prečkal vlak. Obe strani sta dogodek označili za zgodovinski. Prvi vlak, ki je krenil z juga, je demarka-cijsko linijo prečkal ob 12.17 po krajevnem času (5.17 po srednjeevropskem) na zahodu Korejskega polotoka, drugi s severa pa le nekaj minut kasneje na vzhodni obali po lo to ka. Južnokorejski minister za združitev Lee Jae Joung ob tem dejal, da se odpira novo poglavje v korejski zgodovini, njegov severnokorejski kolega Kwon Ho Ung pa je poudaril, da so Korejcem ločitev vsilile tuje sile. (STA)