92 Tolminskem okraju, Arhivist 1/3, Beograd 1951; — 39. AS, Fond Arhiva Slovcnnc, spisi 045-I9A7; — 40. AS, Vlada L RS. lase. 16, M. Golin Poročilo o Rrhiv ih /a leto 104«. Varstvo spomenikov [1/3-4. Ljubljana 1949, isti, O čiščenju in urejamu registrntur Varstvo spomenikov III .-2, Ljubljana 1950. str. 69.; -41. M Vcrbie. Ob izda,' /akona "o državnih arhivih, Ljudska uprava 3 1950, it S fi str 209-219, rokopis članka v AS, Dr. F SknJ. osebn fond škatla 62. O ukrepanju ODAS v zvez, s temi uredbami glej šc J. Maček Stanje in problemi ar£1v«Iv LR Sloveniji, Arhivist l/l, Ikograd 1951 str 39-41; --42. <\S, Dr F-. Škcrl, osebni fond, škatla 62 —43. AS Dr F Škcrl. osebni tond prav tam - 44. AS, Dr I škcrl. osebn fond prav tam — 45. AS, /.podovinsko društvo Slovenije, -katla 3, Dr Ijj Skcrl. osebni fond j škatla 58 — 46. \S, Zgodovinsko dru-tvo Slovenije, prav tam dr. F. Škerl, osebr i fond prav tam; — 47 AS. 7godovinskq društvo Slovenije prav jnifl Dr ' Skcrl. osebni Ionu prav tam, - 48AS, Zgodovinsko drustvJ Slovenije prav lam, Dr. F. Škcrl. osebni lond, prav tam ZUSAMMENFASSUNG Ucliivc in Sly«eiiitii in (li>n .Jahren I 94S 19S0 \ / a ri ja ü 1> la k - Ca rni Nach dem Kriegsende im Jahre 1945 wurde der Seha den an den Arclu -cn von der Kommission für Schadcn-cm:,clsat/ung an den kulturhistorischen Gegenständen festgestellt Die \rt.liive wurden v om I edcralsammelz.cn-trum in I mbliana und von den Kreissammelzctren in Maribor. Ccljc und Novo mesto gcssammclt Die Rest tutioiiskonimissionen ihrerseits haben aber die von den Okupatoren abgeholten Archive im Ausland gcsucht und ac dorther / uruckgcbracht Im Oktober 1945 wurde litis dem Staatarchiv beim Nationalmu »cum in 1 lubljana da, /entralstaatsarchiv gegründet, das das gesammelte Arch ivgi.it übernommen hit Dis Arclmgnt betrclls des Volksbcfrcinngskainpfcs wurde jedoch vom Archiv flcs Wissenschaftlicher! Instituts, da, im I inner 1944 ;m befreiten Gebiej gegründet worden war gesammelt Die An hivproblcmatik wurde von dem I li .toriehcn Verein und seiner Archivsektion begleitet die die Oflcntli Jikeit nid entsprechend : Organe aul d:e Probleme hingewiesen hat vor allem auf die Archivalicnvernichtung |n(l Raum not des Zcntralstaatsarehivs Slowenien Die Kultur- und Nat'.irerbc slui'/endc Gesetze haben die Archive nicht befriedigend bewahrt darum wurde im Jahre 1948 die Verordnung zur vorläufigen ArcliiVtvcr Sicherung gaf'aüt und im jähre 1950 d.is Allgemeine Archivgesetz. vcrabsehiedet. Pristojnost sodišč in ka/enski postopek na prvi stopnji od leta 1874 do 1930 Jelka tfelih Kazensko formalno pravo tvorijo določbe ki urejajo razmerja med državo kršilci menih določb, vsebovanih v splošnem kazenskem zakoniku in stranskih kazenskih zakondi (kazcnsko-matc-rialno pravo). Določajo torci pristojnost in postopek nstih državnih organov (sodnih), ki odkrivajo kazniva dejanja in nrhovc storilec, ugotavljajo Mihovo krivdo in j = m prisojajo kazen Kazensko sodstvo izvajajo predvsem redna sodišča splošne pristojnosti, ki praviloma odločajo o vseh kazen škili zadevah, razen kadar so posamezne zadeve z zakonom posebej izvzete iz njihovega delovnega področja ter specializirana ali posebna redna sodiš ča ki pa, ravno narobe , sodijo le o posebei določenih skupinah kazenskih zadev. Taka posebna so dišča so na pnmcr vojaška sodišča V tem prispevku se bomo mejili na kazensko sodstvo, ki so ga izvajala redna sodišča splošne pnstojnosti na prvi stopnj' v letih 1874 do 1910 in sicer z vidika potreb arhivistov, ki bodo urejali arhivsko gradivo pravosodnih organov ter uporabnikov tega gradiva. kazcnsko-proccsno ali formalno pravo je bilo vsebovano v Kazcrisko-pravdncm redu iz 23. maja 1873' in kasnejših novelah, kazensko-matenalno pravo pa v Kazenskem zakonu o hudodelstvih, iregreških in prestopkih iz 27 maja I8522 kot splošnem kazenskem zakoniku ter v nekaj stranskih kazenskih zakonih m njihovih kasnejših spremembah Kazniva dejanja so se, kot je bilo raz vidno že iz naslova splošnega kazenskega zakona delila v 'tri skupine, od katerdi so bila hudodelstva najtez.ia V kazenskih zadevah so sodila1, okrajna sodi.sča sodni dvori ali zborna sodišča prve stopme porote ali porotna sodišča ,op nu tudi oddelek, imenovan »svetovalstvena zbor niča«. Njena naloga je b.la nadzor nad vsem preiskavam. m poizvedbami za katere je bilo sodišče pristojno, lahko pa je na predlog obto/be eelo poveril i posamc/na dejanj« ali eelotno modno poiz \cdbo m p-reiskavq okrajnemu sodišofl Osrednje delo zbornih sodr.c pr\e stopnje je hilo v oil trije glavne obravnave in sklepanje sodbe pri vseh hu dodelstvih m pregreskih ki niso spadal pred po rote ter obra'. nav h nje in odločanje o pravniki sred ■t vi h zoper razsodbe m odredbe .(jk rajni h sodišč pii so|cn;u pre-Jopko Porot 111 sodišča so opra Ijala glavno obravnavo in razsodbo pn vsSn hiidodel M vi h n- pregreskih siorjcivh v tisku ter pn vseli hudodelstvih za katera je hila z igrozena kazen nad pel let ječe ali kadar je bila, v obtožnici zaradi posebno težke oblike kaznivega dejanja predlagana kazen ječe nad pet let- /aradi tislit) kaznivih dejanj, kjer porote po zgorn_ji,h določilih niso bile pristojne sodisce ni smelo nikogar obsEhti na \ec koI pet iet |ece. Med prvo svetovno vojno je bilo poslovanje porote ukinjeno, leta I9I() v Sloveniji zopet .zpostavhe-110, kmalu po Vulovdanski ustavi nkinjeno za ti »kovne (lelikle /borna sódi ca prve stopnic so ¿ila okrozni m dcziln i soeh>c i /borna Sodišča druge stopnje so odločala o pritožbah zoper sklepe svetovalne zbor nice, o ugovonh zoper obtožnice m o pri/ vili Ipisja s(! tuih n id/or nad delov aniem kazenskih «o dišč v svojem okolišu I ,ika sodišča so bila višja so dišča Vrhovno sodisce- je odločalo kol kasacijsko sodišče o vseli pritožbah zaradi ročnost (niciio.,ti pritožb) I o, o čemer smo govorili v zgormih vi slu ali uiienuicmo stvarno pristojnost sod ill. I a pravila nam v konkretnem pnmeru povedo, katera vrsta sodišča je, kadar je bilo storieno določeno kaznivo dejanie, izvedla kazenski postopek Kadar je bil« ena oseba obdolzcna vec kazni vili deianj. ah kadar >c je enega kaznivega dejanja udeležilo več oseh je bil o treba praviloma kazenski postopek zoper vse te osebe in dejanja izvesti pri islcm sodiscu in i '.reí i eno sodbo Pristojno je bilo tisto sodisce. ki je bilo Pristojno z.! najtežje kaznivo dejanje. Kadar ;o bili ii.i primer med storjenimi delikp pregreski in prestopki ¡c sodilo zborno sodišče prve stopnic kadar so bila to hudodelstva in pregresh pa je »Rlija jxi ■""ta. ce je bila pristojni vsaj za enega -.zmed hudodelstev s Poznamo sc eno vrsto pr.islojEifti - krajevno. Pravila ki jodolocino nam povedo katero od istp vrst n i h sofliša bo sodilo nekem kazenskem pri nieru Prav doma je bdo pnstomo tisto sodišče na katerega območju je lulo k iznivo dejanje stroicno, n ce je bilo storjeno na območju vce sojlišč, Psto ki je prvo začelo postopek ( V primeru Sp6ja o Pristojnosti med vec okraininn sothsci |e odločila svetovalna zbornica zborneg sodišča prve stopnje. Kadar okrajna sodisca med katerimi je pri: lo do •Poia niso spadala pod isto zborno sodišče prve stopnje, jc raz;o|alo zborno sodisce druge stopnje, ''n sporu o pi islojnosti med zbornimi sodišči prve ■'opnie, ki niso spadala pod isto zborno sodisce druge stopnje in med sodmnu dvori ilmge stopnje, J1' odločilo kasaci|sko sodisce in proti niegov n od 'ocbam m bilo priloz.be Kazniva dcjaii|a so se. tako kol danes, preganjala bodisi po uradni dolžnosti bodisi na zahtevo oškodovanca kol zasebnega lozilca. V prvem pnmcru je mte-rese države zastopal poseben organ - državni pi.isdink x Postavlier. je bil |>r vsakem zbornem sodišču prve stopnje, pn vsakem zbornem sodiscu druge stopnic višji državni pi.u Jnik iS pri ,rhov nem sodišči! generalni prokurator oziroma v rhov ni državni odvelnil Vsi so imeli namestriike k; so lahko opravlja!) vsa dejanja ki jih je bil po zakonu iipraiccn opravil: Bržnvni pravdnik. Državni pravilniki pn zborniki »odiščili prvi- slopnje o bil neposredno podrejen viš|im drzao-trebno, opnivil uvodne poizvedbe Kasneje je pre gledal ovadbo m morebitne spise uradnih poizvedb m se odloči! ali bo sprožd kazenski postopek ali ne k idar se je odločd za prvo možnost je podal predlog za i'vedbo uvodne preiskave ah pa jc kar ■akoj vložil obtožnico V drugem primeru jc ovad bo zav nil in ustav n uvodne poizvedbe Namen uvodne preiskave cc se povrnemo k prvemu pn meru. je bil /brat; kar največ podatkov o storjenem kaznivem clejanju ki so bili potrebni /a odločite. Sli kazenski postopek usta»iti ali Nadaljevali Pre skava je biia obvezna Ic pn hudodcl :tvili ki so spadala pred poroto m pri kazenskem postopku proti odsotnemu storilcu. V vseli ostalih primerili se |c chzavni pravilnik oziroma zasebni tožilce sam odločil ah bo preiskavo predlagal ah ne Preiskavo je opravli.il pravilomo preiskovalni sodnik sam neposredno lahko pa je zaprosil za pomoč okrajno sodisce. kadar se je seveda odločil da jo bo sploh opravi. O poteku preiskave jc obveščal s.ctovalno zboru eo ki ic v Oejasnih situacijah lahko tudi odločila namesto njega Uvodna preiskava se je kon cala na dva načina bila je ustavljena ali končana V prvem primeru ni bil-; izvedena do konca ker jc ali dizavn: pravdnik ali za.scbm tozilcc odstopu od pregona m jo je ustavil z ukazom prer-kovalni sodnik lahko pa tuih svetovalna zbornica ah sodir zbor druge slopnje. L'vodna prer-kava se je konca la ko je bilo mogoče na podlagi podatkov, ki so se zbrali, razpisati glavno obravnavo Državni pra-d 94 n i k ali zasebni to.-Jcc sta, čc sta želela nadaljevati postopek, vložila obtožnico. Lc-ta jc morala vsebovali predvsem podatke o obdol/cneu in kaznivem dejanju kratko, a izčrpno utemeljitev z vsemi dejstvi, ki so se pokazala v ovadbi, spi.sili uvodnih poizvedb .11 uvodne preiskave ter spisek pnč, izvedencev m drugih dokazd, ki sejih bo zastopnik oh-tozbe posluzi! ha glavni obravnavi. Obtožnico je bilo potrebno v 1 o 'it' pn sodniku, kije vodil uvodno preiskavo, čc pa Ic-tc ni bilo, pn predsedniku svetovalne zbormcc. Obodol/enec je lahko podal ugovor zoper obtožnico. O njem je, na nciavn seji, odločilo zborno sodišče druge stopnje in sicer da )c obtožha neutemeljena in se postopek ustavi ali pa, da je obtožba upravičena in so postopek na daliuic. Preden začnemo . opisom glavne obravnave se nekaj besed o storilcu kaznivega dejanja. ¡() Osebo, ki je bila osiiml|cna da je storila kaznivo dcianjc, se je štelo za obdolženca šelc takrat, ko seje vložila obtožnica ali ko jc bil izdan predlog za začetek uvodne preiskave, za obtoženca pa takrat ko sc je odredila glavna obravnava. Obdolženec jc imel I ihko zagovornika ves cas, ko jc tekel kazenski postopek Kadar obdolžence z.iradi slabih premoženj-skljl ra/.mcr m mogel sam najeti zagovornika mu je sodisčc n i njegovo prošnjo dodelilo »zagovornika ubozih« Za glavno obravnavo pred poroto jc bil zagovornik obvezen in ga je sodišče obtožencu, ki ga m želel postavilo po uradrr dol/nosti Mla doletmku ah osebi pod varstvom ah skrbništvom jc lahko occ, varuh ali skrbnik postavi! zagovornika prot; njegovi volji. Glavna obravn iva je bila javna, kar jc poniendo, da -c jc razprave v sodni dvorani lahko udeležil vsak m prav tako. da sc jc o poteku glavne obravnave imelo govoriti -n pisati. Izjemoma |c sodi .čc lahko izključilo javnost, predvsem zaradi zaščite morale in javnega reda. Glavna obravnava seje začela Ko jc zapisnikar »oklu al zadevo« Predsednik sodnega scna'a, kije vodil glavno obravnavo, je iz prašal obtoženca o osebnih podatkih m ga opozoril, naj pozorno poslusa obtožnico m pazljivo spremlja potek obravnave Nato so po imenu klicaji priče in izvedenec, jih opozor il na »svetost« pn sege in jih' po opravljen- prisegi napotili v posebno sobo. Sledilo jc branje obtožnice zaslišanje obtoženca m dokazovanje Pricc in izvedenec je pred sednik zasliseval praviloma posamič v pri.otnosti ohtozcnca, Kadar pa so sc njihove vpovedi med seboj razbkovale, jih jc lahko sooči! Po vsakem za slraniu ic predsednik vprašal obtoženca, ali ima na njihove izpovedi kakšne pripombe 1 udi drugi cla ni sodnega senata, tožilec, obtoženec zasebni uclc-Icžcnec ter njihov* zastopnik' so lahko, z dovoljenjem predsednika, postavljali zaslišanim pričam in izvedencem vprašanja Razen zaslišanja pric in iz-vedeneev so se izvedb še morebitni realni dok izi Dokazovanju so sledil' k onem govoi- strank Prvi ic dobi1 besedo tožilec, ki jc povzel uspehe dokazovanja in podal predloge o krivdi obtoženega in o kizenskih določi' h, ki naj bi ,c uporabili. Zatem sta dobila besedo obtoženec in njegov zagovornik, ki sta odgovorila tožilcu Replika na obrambo je bila dovoljena tožilcu, nanio pi replika obtožencu in zagovorniku Po izjavi predsednika daje obravnava končana, seje senat umaknil v poseben prostor na posvetovanje, katerega cilj jc I da sodba Sodiscc jc upoštevalo Ic dokaze, izvedene na glavni obravnavi m je razsodilo po svobodnem preudarku Izreklo je svojo nepristranskost, obtoženca oprostilo obtožbe ali pa ga spoznalo krivega, Predsednik je nato lavno razglasil sodbo in poučil obtož.cnca o pravnih sred stvih ki jih je zoper sodbo lahko uporabil V treh dneh po razglasit' i je bilo potrebno sodho tudi pismeno izdelati. Obsegati je morala 1 naslov sodiš ca imena prisotnih članov, inic tožilca m zasebnega udeleženca- 2. osebne podatke obtoženca in ime njegovega zagovornika, k dan ko se je odredila glavna obravnava m bistveno vsebino obtožnice; 4, dan glavne obravnave m sodbe, 5. koncnc pred loge tožilca in zasebnega udeleženca 6 odločbo o vprašaniu, ali je obtožen- kriv in v primeru obsodbe še a) zaradi katerega dejanja ga je sodisčc ,po znalo za krivega ter navedbo okoliščin od katerih jc odvisn i uporaba posamezne dolocbc bazenskega zakona, bi pravno kvalifikacijo kaznivega! deim a glede na dejstva, ki so sc smatrala za dokazana in \irach katerih ic bil obtoz.cnec spoznan za kri vet',a c) kazen, na katero jc bil obtoženec obsoien č) uporabliena določila kaz.cn ,kcga /.akona m d) odločitev o zahtevam odškodnini m pravdnih stroških in 7. ra/ loge, kjer ic moralo sodišče obrazlozPi vsa ko posamezno točko sodbe S šodbo sc je kazenski postopek na prvi stopnji končal 2 Zakon jc pri kazenskem pravosodni HeJjavil na. clo obvezne udclez.be laikov, katerega posledica so bila porotna sodišča 11 Na Isakem zbornem sodistu prve stopnic so porotna sodi iča redno zasedala vsake tri mcsccc n sicer pn sodiščih, ki so spadala pod isto zborno sodišče druge stopnje po vrstnem redu ki mu ni-- je le-to določilo. V mestih čc sc jc predsedniku /bornega sodišča, druge stopnje zdelo potrebno ;o bile seje lahko vsaka dva rncscea Razen redkih, zase danj porotnega sodišča so sc, kadar jc bilo to potrebno zaradi števila al. pomembnosti obtožb odrejala tudi izredna zasedama Vsako porotno ;odišče jc bilo sestavljeno iz. treh sodnikov m zapisnikarja, ki so tvorih »sodni dvor« ter iz dvanajstih porotnikov, ki so sestavljali tako imenovano »porotni ,ko klop« Predsednika senata jc imenoval predsednik zbor nega so;);sca druge stopnje, praviloma predsednika' tistega zbornega sod'sča prve stopnje, pri katerem lajbi potekala porotna seja Ostale člane jc meno val predsednik zbornega sodišča prve stopnje iz med članov tega sodišča ah iz.nSd okramih sodni kov. 'ostopek Bred porotn.m šodn.ccm so urejale določbe posebnega poglavja zakona kadar pa pošebn h določil na tem mestu ni bilo, so veljala pravila ž<-opisanega postopka pred zhormm, sodišči prvi topnjc. Glavna obravnava seje pričela z razglasitvijo za devc Predsednik sodnega dvora jc postavil ohto zencu splošna vprašanja in zaprisegel porotnih I o končanem dokazovamu jc postavil predsednik 95 po predhodnem posvetovanju s sodnim dvorom vprašanja porotnikom o krivdi obtoženca. Stranke so imele pravico predlagati spremembo vprašanj 111 sodni dvor je o predlogin ra/.sodil takoj Vprašanja so mor.ila biP sestavljena tako, da so porotniki na-nia odgovarjali z da ali ne. Slcdib so govori strank ki so obsegal: le vprašama krivde. Predsednik je n.ito sklenil ohr.r- lavo m v kratki obrazložitvi povzel njene izsledke ter naštej dokaze, ki so govorih obtožencu v prid m one, ki so govorili zoper njega, ne da bi razodel svoje mnenje o zadevi, raz.lozzl porotnikom /aiakc kaznivega deianja ter pomen iz.ra /ov, ki se nahajajo v vprašanjih n jill opomr.il na njihove dolžnost. Porotniki so z napisanimi v pr' š»riji odsh v posvetovalnico Po končanem posvc-tovanin in glasovanju so se porotniki Silili v dvo rano, kjer je njihov predsednik prebral odgovore in uročil -.enatu zapisnik o posvetovanju, kadar |c porota izrekla da je obtožence kriv .11 so tri I i vsi člani sodnega dvora soglasni da so se porotniki pri tem izreku motd- je odločil da se razsodba odloži do prve prihodnje porotne seje in zadeva odkaz.e Preti drugo poroto kadar je porota izrekli da obtožence 11, kriv, je izdil porotni sodili dvor >odbo. s katero je bil ohto/.enee oproščen Loi.be V' primeru P-i, ko je poroki izrekla da je obtoženci. kriv, so sled.ili govori stiank. ki so se predvsem tikali kazni. Sodni tlvor se je nato umaknil na posvetovanje ;ri je nato prisodil primerno kazen Sodba se ic ra/gla sila na javili seji. 3J Tudi postopek pr1 prestopkih, ki je tekel pred okrajnimi Sodišči, so urejala določila posebnega Poglavja kazenskop'avdnega reda t ud: tu so subsi diarno vel|.il.i določila postopka pred zborivnii so dišci prve stopme sicer pa je b:l postopek pred temi sodišči eiiostavnebi m sodil ic 1:11 sam sodmk Državni pravdnik tli ni bil udcle/en neposredno Njegovo delo so opravliah organi določen s po sebnmi ukazom in v tej funkciji podrejeni državnemu pravdnik« ti.aega zbornega sodišča prve stopnje, pod katerega okoli, so spadali kazenski postopek seje priecl z EifiiJm ali pismenim predlo R0111 za zakonito kaznovanje ki ga je podal urad 'lik, ki je bil postavljen za opravljanje del državnega pravilnika iii kadar n želel preganjat določene pa prestopka - zasebn; udeleženec. Okr.rrn sodnik je praviloma odredil glavno obravnavo takoj, ko so se opravile uvodne poizvedbe, ki so se mu zdeli Potrebne Rravc uvodne prci.kavc ni bilo. Glavna obravnava se je začela z obrazložitvam obtožbe, sle Bi 1.6 je zaslišanje obdolženca izvedba dokazov. Predlogi tožilca iil zasebnega udclczema in kon eno odgovor obdolzenea m njegovega zagovornika Po končam obravnavi je okrajni sodnik takoj raz glasil sodbo z bistvenimi raziogi in jo pristavil ali prdozal zapismku o glavni obravnavi Izrek sodbe je izjemoma odložil na naslednji dan /akor. ic za manjše prestopke omogočal se krajši in enostavnejši postopek s kazeiv-kmi mandatom Sodnik ie v tem primeru lahko, s kazenskim man datom brez poprejšnjega postopka, storileu prestopka določil kazen, vendar le do tri dni zapora 1I1 manjšo denarno kazen V primeru ugovora pa je tekel reden postopek I.- opisanih Kazenski!) postopkov je razvidno, ka tiri dokumenti so v zvezi a, njimi nastajali. Vlligali so se m se tudi danes, v posebne ovoje, ki imajo na zunanji -tram označen naslov sodišč« j me in pri iiiiek obdolzenea ter navedbo kaznivega Sejanj* Vsi dokumenti skupaj tvorijo sodni spis m predstav-Ijajl zelo občutljKO celoto. Mnogokrat en sam ■/ gubljen ah namerno i-dočcn list povzroči da izgubi vrednost ves sodri spis. OPOMHI 1 Državni zakonik 1873,-.t 119. — I Državn '.akoiuk. 1852. s' 117 — s k.izenskopravtlni reci 8 17. v nudalje-vjmju K p r 4 V času od 14 II 1918 do 28 II 191? si 1 bili le dve sodni itopnu — 5 K.p r . 56; — 6 ^ p r 51 — 7 K.p.r 64 - 8 k p. r 29-37: — 9 K.p.r 84-296:— 10. K.p.r.. 38-4 I; — II. K.p.r.. 297-351: -12 K.p.r 447 482 /.US AM MINI ASSUNG Die GtiriebtJUiistJixHgkett und Strabtrfaliri.11 auf crsftr Stuft in den Jalirtii 1X74 1930 Jelko Welik Die StnfgcriLhlsbarkcil wird und wurde ai tler Vergan genheit vor .illem von regulären Gerichten inst allgemeiner ZuMiiivSjgkfil ausgeübt die in der Kegel eil! ■il.eitlen und haben über alle Strafangclcgenhciten entsthieden. außer wenn einzelne Angelegenheiten mit tlem Geseir besonder: aus 'lirem Arbi itsk reis .uisgenom men werden Die Zusta'idigke.ten und da: Verfahren seitens reg u) Kr ex Gerichte werden vom Strafverfahrensrecht bestimmt LJiv-cre reguläre Gerichte mit allgemeiner Zuständigkeit wirkten sehr lang - von 1874 bis 1930 - genial! der Strafverfahren:,Ordnung vom 23. Mai 1873. ; r.it tlas Strafverfalirenskenncii ermöglicht uns, die Bedeutung von einzelnen Gerichtsdok umenten und ihrer (icsaiTitheit z™ verstehen Gradivo Kranjskega dc/clnega odbors in leto 1918 Saša Serse V tlriigi jiolovici 19 stoletja so avstrijske dežele nicd njimi tudi Kranjski dobile s februarskim jsa •entom 1861 poiur 110 svojo vtonomijo Deželno samoupravo sta predstavljala deželni zbor 111 od bor.Njuno organizacijo .11 tlelo sta določala deželni red m dezelnozborsk: volilni red I eta |9|4 nasto-