Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tndi ob aedeljjah In praznikih — ob 1. url zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravnižtvu mesecta K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10*—, četrtletno K 5‘—, mesečno K 1*70. —* Za inozemstva celoletno K 30’—. — Naročnina se :::	pošilja upravniStvu.	:::
Telefon številka 118.
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
4)%' JT!Xu«
Posamezna številka 6 vinarjev.
«	Uredništvo In upravnlStvos	~
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica St. 8.
Dopisi se pošiljajo orednlStvn. Netrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača; petlt vrsta 18 v, osmrtnice, poslana In «ahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglaSanjn po« n poet. *■* Za odgovor Je priložiti znamko. *
si	Telefon	Številka 118.	m
Tepeni in osramočeni!
Kakor jc vsakdo pričakoval, kdor pozna propadanje vsemogočne S. L. S., tako se je zgodilo: Pri včerajšnjih deželnozborskih volitvah so bili klerikalci grozovito tepeni. Z njimi vred pa so tepeni in omadeževani vsi tisti, ki so se dali po svoji nepremišljenosti zapeljati po njili. Sedaj se jim smeje cel svet in v naši beli, napredni, slovenski Ljubljani kažejo s prstom na nesrečneže, ki so se vendarle dali po brezvest-nih maziljenih in nemaziljenih agitatorjih speljati na led, da so glasovali za propadajočo S. L. S. Klerikalen 'kolovodja Kregar niti 1000 glasov ni dobil, dočim je dobil napredni kandidat 1942 glasov. Nekateri ljudje so že tako urejeni, da se dajo tudi še v Ljubljani »nafarbati« od kakega mežnarskega agitatorja. Res je, da je te vrste lahkovernih in zaslepljenih ljudi čez-dalje manj, — a žalostno je, da se jih še vedno dobi nekaj. Upamo, da jih bo včerajšnja skušnja zopet nekaj izučila! Zapomnijo naj si vendar enkrat za vselej, da, kadar poslušajo klerikalce v Ljubljani, zabredejo vsakokrat v neumnost in sramoto. — Naj pogledajo na drugi strani zmagonosno napredno armado. Kako se veseli vsak, ki je dal svoj glas za napredna kandidata. On je zavedno volil in raduje se velikanske zmage, ki je tudi njegova zmaga, kajti s svojim glasom je pripomogel do te zmage. In ta zmaga nekaj pomeni! Z nasiljem so vrgli klerikalci ja-nuvarija meseca iz deželne zbornice pravilno izvoljena ljubljanska dva poslanca, z nasiljem so sklenili spremembo občinskega reda ljubljanskega, vsled katere je prišlo v volilni imenik za deželnozborske volitve 600 okoličanov, Ki preje niso -volili v Ljubljani. Na vse klerikalne mahinacije pa je včeraj odgovorila Ljubljana z najsijajnejšo zmago. Poslanec Reisner je zmagal zadnjič komaj z absolutno večino 59 glasov, danes hnata napredna kandidata nad 400 glasov več kot kandidati vseh ostalih strank.
In na denuncijacijo ter gonjo, ki so jo uprizorili klerikalci proti Ribnikarju, odgovoiili so volilci s tem, da je dobil to pot poslanec Ribnikar 208 glasov več kot zadnjič!
Uničujoče so te številke za klerikalce in za vsemogočno S. L. S. Zato ni čudno da se mi danes zmage radujemo, nasprotniki pa so poraženi in osramočeni. Slovenci! Naprednjaki! Glejte, da bo napredna armada od dne do dne rastla! Delujte tudi sedaj po volitvah med ljudstvom ki je samo na sebi dobro in po napredku hrepeneče. Odpirajte slepcem, zapeljanim revčkom, ki še danes drve za Stranko Ljudskih Sleparjev, oči, da ne bodo tavali še naprej po napačni poti, udarjeni s slepoto. Otresi se klerikalnih jerobov slovensko ljudstvo tudi na deželi in prišla bo lepša bodočnost za slovenski narod.
Trst.
(Iz njega socialnih globin.)
Trst jc svetovno in trgovsko mesto, ki ima na zunaj popolnoma italijansko lice, pri vseh 80.000 Slovencih. Slovencev je gotovo več nego 80.000. Lepo število, kaj ne? Ali bodimo odkritosrčni: Vseh 80.000 ni prešinjenih z narodno zavestjo, ter se ne priznavajo s ponosom za Slovence; pač pa se večina teh boječe kreta. ter le na pritisk zavednejših priznava svoje slovensko pokoljenje. Kaka lepa armada bi bila, da bi ta ogromna množina, ki šteje sko-
raj 100.000 ljudi, bila odločna ter bi samozavestno nastopala.
Ali izvzemši pičlega števila, oziroma izjem, se marsikdo boji javnosti. Prav }e imel povojni Venezian, vodja italijanske stranke, ko ;e zaklical v mestni zbornici: Umetnost naša e, da ima Trst italijansko lice!« Veste li v čem obstoji ta njih umetnost? Da se žali in psuje vse, kar je slovenskega. Da se zaničuje slovenski jezik kot najbolj barbarski. Da se smeši vsakega, kdor se upa govoriti v slovenskem jeziku. Čudno ni, da preprostemu človeku polagoma otrpne srce, ter se začne sramovati svojega rodu in jezika! Evo vam odpadnika in ako ima ta odpadnik še družino in otroke — so ti otroci, ki vas psujejo s ščavi na desno in levo.
Tudi domača inteligenca ni bila nič boljša.
Pri slovenskih prireditvah je gojila slovenski »šport«, ali na ulicah, v javnem življenju, in v domačem krogu se je gojila le blažena italijanščina. Boljši v tem oziru so bili okoličani. Njim gre res venec prvenstva narodne samozavesti. Oni se niso sramovali svojega pokoljenja, ter so javno uveljavljali slovenščino. Dasi so oni odvisni od meščanov, vendar niso nikdar zatajili svoje slovenske narodnosti. Tako je bil Trst še pred nedavnim časom.
Porodila se je med tem družba sv. Cirila in Metoda ter jc ustanovila skromno šolo pri Sv. Jakobu. Ali vse žrtve slavne družbe in prizadevanje rodoljubnih gg. učiteljev je rodilo mnogo, a vsled zanemarjene javnosti premalo sadu.
Ko so bili otroci prepuščeni ulici, lomili so zopet italijanščino, in doma je često pokvaril še več nego ulica, ker se matere niso zavedle narodne dolžnosti in so pokvarile z italijanščino doma očetovo dobro delo, ki je poslal otroke v slovensko šolo.
Rodil se jc zavod sv. Nikolaja, kateremu namen je bil rešiti dekleta, bodoče matere, italijanske pogube in jim vzbuditi slovensko samozavest, da bodo rodile in vzgajale ponosne slovenske narodne otroke. Slovenska javnost ne zna ceniti zaslug človekoljubno-narodnega podjetja zavoda sv. Nikolaja, ki deluje tiho brez hruma in šuma, ali njegov uspeh je očividen. Dekleta iz zavoda so različnih vrst in obstoje iz vzgojiteljice in do najpreprosteje služkinje. In vse te imajo opraviti s trgovci, obrtniki itd. Tu vzgojeno dekle, priprosta slovenska služkinja, je prisilila mlačne trgovce že, da jim morajo postreči v slovenskem jeziku. Prisilila je celo trgovce, da so si najeli slovenske mladeniče v svoje trgovine. Pojavil se je Čudež, da je najzagrizenejši rdečkar moral najeti slovenske mladeniče in se šc sam siliti z učenjem slovenskega jezika, da je postregel zavedno slovensko služkinjo, katero jc pital on in vsi njegovi sotrgovci pred malo časa z »maledetto ščavo«.
»Ščava« je otresla suženjske okove, ter zahtevala, da se jo postreže v njenem jeziku. Imponiralo je priprosto slovensko dekle naduti dami in gospodarju, da spoštuje svojo narodnost. Dokazalo je priprosto dekle, da tudi ono veliko pomaga k narodnemu delu in to še več kakor marsikatera doma.
Kak vpliv ima pa tako zavedno dekle na slovenske mladeniče v takem svetovnem mestu kakor Trst, je pokazala Narodna delavska organizacija. Saj je vendar Trst imel sto in stoletja delavstvo obojega spola. Ali inteligenca ni imela vpliva nanj, ker je stala previsoko. Globoki prepad je- mejil med gospodom in delav-
strašen
Deželnozborska volitev v - Ljubljani
poraz klerikalcev!
Pri včerajšnji dopolnilni deželnozborski volitvi sta sijajno zmagala narodno-napredna kandidata prof. Josip Reisner in tržni nadzornik Adolf Ribnikar. — Prvi je dobil 1942, drugi 1927 glasov. Napredna večina znaša 407 glasov.
Komisija	Volilo	m 03 r—H bC © >	Reisner , nar. napr.	Ribnikar nar. napr.	Kregar klerik.	Pogačnik j lderik.	a Q> S 73 oa i «■	Kristan ! soc. dem.	Pammer j Nemec	O CD B d	Prazne	Razceplj. in neveljav.
I. Mest. dom a-h	953	904	485	495	243	240	34	38	126	132	42	3	razceplj. 4	nevelj.
II. Mest. dom J-L	772	732	408	405	220	218	28	30	72	68	40	—
in. Union M—R	875	832	477	463	238	244	30	31	84	88	36	5 razceplj. 2 nevelj.
IV, Union s-ž	1071	1023	572	564	298	300	33	34	115	112	48	—
Skupno	3671	j 3491	1942	1927	j 999	1002	125	133	397	400	166	•
Narodnonapredna kandidata sta torej dosegla 1942 oziroma 1927, klerikalci, Nemci in socialisti skupno pa maksimum 1535 glasov. Napredna večina znaša torej 407 oziroma 392 plasov absolutne večine. Pri zadnjih deželnozborskih volitvah dne 16. maja, ozir. 30. oktobra 1911 ie napredna stranka dosegla maksimum 1719 klerikalna 933, nemška 455 in socijalistična stranka 214 glasov. Napredni glasovi so se torej sedaj pomnožili za 223, klerikalni za 69, nemški padli za 55 in socialistični padli za 48 glasov. Včerajšnji rezultat pomeni torej zelo velik napredek za napredno stranko in popoln poraz za
vse tri nasprotne stranke. Ljubljana je zopet enkrat rešila svojo čast. Tako strašnega poraza kot včeraj opozicijonalne stranke v Ljubljani še niso nikdar doživele in to kljub temu, da je klerikalna deželnozborska večina dala okolu 600 okoličanskim volilcem volilno pravico v Ljubljani. Klerikalci so sicer vedeli, da bodo tudi sedaj propadli, a bili so trdno prepričani, da pride vsaj do ožje volitve. — Absolutna napredna večina dne 16. maja 1911 je znašala 117, dne 30. oktobra 312, včeraj pa že 407 glasov. | Živela napredna Ljubljana!
čem; med gospo in služkinjo. Tuja sta si bila j eden drugemu. Inteligenca ie izprevidela, da je masa strgala okove, ter hoče svojih pravic. I Priprosti mladenič in priprosto dekle sta se zavedala svojega dostojanstva, da sta važen činitelj za probujo naroda. Inteligentni možje so se postavili na čelo sovenskih mas ter z razumom in veščo roko prijeli za krmilo, da to naraščajočo silo vodijo in jej svetujejo.
Množica je šla prostovoljno, brez sile, za terni inteligentnimi voditelji. Na voditeljih je tedaj odvisno, da se množica tudi ohrani. Pa pa to doseže, ne zadošča, da inteligenca kliče samo na obrambni boj in da po doseženi zmagi pusti te krepke in zanesljve vojščake, da sc razidejo na vse strani, ker nekateri odnašajo iz bojišča hude poslcdice boja.
Marsikdo ostane brez kruha, sam in njegova družina. Trpi bedo in pomanjkanje ter ga to spravi do obupa. Postane ravnodušen in brezbrižen. Njegovi tovariši mu pomagati ne morejo. Umikajo se mu ter nočejo izpostavljati sebe in svoje v nevarnost zanj. Italijani vse drugače skrbe za svoje ljudi. Nikdar ne bode oni, ki jim ie pomagal do zmage, zapuščen. Zagotovljen mu je kruh in gre tudi z veseljem vedno v boj.
Imamo li sirotnišnico svojo? O da, imamo italijansko, ako sploh sprejme slovenske otroke; sprejme pa jih, da fili potujči. Istotako je z ubožnico. Koliko zasramovanja morajo trpeti otroci slovenskih staršev, dokler jim ne za-inore vsak čut. Koliko britkega morajo požreti oni starčki in starice, ki so prisiljeni iskati zavetja tu na svoje stare dni. S solzam si morajo močiti grenki kruh, ki ga jim deli italijanska roka. In vendar stopite v to človekoljubno svetišče. videli bodete, da so velikanske vsote darovali tudi Slovani za vzdrževanje tega zavoda. In ti darovi se skrunijo z zaničevanjem, slovenskih revežev. In vendar podpirajo tudi Slovenci, oziroma Slovani to človekoljubno ustanovo-:	Davkoplačevalci, globe in prosto-
voljni darovi so tudi od njih.
In kake pravice imajo slovenski reveži in slovenske sirote? Da sc jim greni skromno jed z psovanjem njih jezika in njih narodnosti.
7Mm te le, kdor W,e še dobiti „l)an“ i romanom „V senci jezuita" brezplačno za nazai, da se takoj na „Dan“ naroM!
LISTEK
M. ZEV AKO:
V senci jezuita.
»Francija, krščanska zemlja, domovina svetega Ludovika, postaja nečisto zavetišče odpad-ništva in krivoverstva . . . Oh, sir,« je nadaljeval z vedno močnejšim glasom, »rimski dvor zasleduje z zasluženim priznanjem mišljenje in dejanja našega Veličanstva: kar se godi v Provansi . . .«
»Desettisoč pobitih krivovercev!« ga je prekinil kralj s srdito trpkostjo . . .
»Je še vse premalo!« je vzkliknil Lojola.
Njegov glas je zazvenel rezko in kratko kakor udarec sekire.
Oči so mu zableščale.
Kralj pa je vstal in prekrižal roke, rekoč:
»Rajši recite kar naravnost, da jiaj iztrebim francoski narod!«
»Sir, mi hočemo videti Francijo veliko m močno. Mi hočemo videti vaše Veličanstvo se večje in še močnejše! Toda kralj se ponižuje sam in hiti sam v svojo lastno propast, kakor hitro iiozabi da ima svojo oblast od Bogzi edinega. Najhujše nesreče prete kraljestvu, kadar začnejo grde gobe krivoverja glodati pravo vero... Ah, sir, verujte mi, gospodar vseh reči moj gospodar in vaš, ni zadovoljen, da mil služimo s praznimi besedami. Jezus hoče krepke vere. In živa. krepka, iskrena vera se laz-Širja... «
»No, kako? Povejte!...«
»Edinole s silo! ... «
Lojola se je naklonil skoraj do tal.
Govoril ie bil z iedko zgovornostjo, in tfe-
sta, s katero je pospremil svoje besede, je tila gesta vojskovodje, ki da svojim vojakom povelje k naskoku.
»S silo!« je zamrmral kralj.
»Sir!« je nadaljeval Lojola goreče, »imenujejo vas očeta znanosti in zaščitnika umetnosti .. in vi pozabljate nemara ob teii pridevkih pesnikov in drugih takšnih šušmarjev, da trpi kralj v svoji politiki ravnotako kakor Cerkev v svojem najnotranjem bistvu, kadar triumfirajo grdobije pisačev ... Mene, sir, imenujejo viteza Marije Device. Ta naslov mi je neskončno dragocen ... Toda lastim si še drugega. Biti hočem vitez Jezusov... Red Jezusov ki sem ga ustanovil, bo ukrotil upor, strl razkolništvo in zdrobil krivoverstvo v solnčni prah... Sir, bitka, ki se začenja med vero in nevero, bo druga bitka gigantov. Da pa si priborimo zmago, sir, in da zavlada prava vera, da zagospoduje Jezus nad vesoljnim svetom, je treba predvsem, da vladarji, hranitelji oblasti božje na svetu, ravnajo po veri to je, da rabijo silo! Le za to ceno je mogoče oteti .sveto Cerkev, le za to ceno — utrditi prestole k;a-Ijev na veke ... Kdorkoli bo proti nam pogine ... Kdorkoli bo z nami bo poveličan... Kralj Francoski ali hočete biti mogočni? Ali hočete da izgnejo nevidne razpoke ki prete že zdaj obstanku vašega prestola na vekomaj pod nerazrešljivim ometom?... Bodite z nami!...«
Franc I. je hodil razburjeno semtertjn.
»Eh, gospod,« je vzkliknil, »kdo vam pravi. da ne stojim na strani Cerkve!... Ali nisem storil dovolj!... Moj prestol pa vas naj nikar ne skrbi... Bogme, moj meč je vedno oster, kadarkoli ga hoče kdo poizkusiti!«
»Ne pozabite, sir, da je bilo vaše Veličanstvo kljub temu meču že v sovražnem jetni-štvu!«
Kralj je prebledel.
Moža sta se spogledala. Kralj je vzdrntel sramu ob tein sirovem opornimi na njegovo jetništvo; Lojola pa se je tresel od smelosti.
»Bogme, gopod, vi kažete čudne navaue!« je vzkriknil Franc I. »Ti menihi mislijo zares, da svet ne more živeti brez njih... Toda pokazali jim bomo, da jih znamo pogrešati...«
»Ali so to besede, ki jih naj sporočim v Rimu, sir?«
»Smrt božja! Povejte Svetemu Očetu, da je še oglar gosiiodar v svoji koči, in da hočem biti tudi jaz gospodar v svojem kraljestvu!«
»Naj mi torej vaše Veličanstvo blagovoli oprostiti mojo nadležnost!« je odgovoril Lojola ledeno. »Odhajam in upam, da bom srečnejši pri Nj. Veličanstvu cesarju Karlu!«
Lojola se je poklonil in se obrnil proti vratom.
»Ostanite, gospod,« je rekel Franc l. zdajci z zamolklim glasom.
Lojola se je resno in strogo obrnil k njemu.
Kralj je bil premagan.
»Kaj hočete doseči od mene? Govorite brez ovinkov!... «	.	.
Lojolov glas, ki je bil prej tako trpek m trd, je postal zdajci krotek in skoro ponižen; odgovoril je s smehljajem na ustnicah:
»Vaše Veličanstvo hoče ostati ljubljeni sin svete Cerkve in najslavnejši kralj vsega krščanstva ... Sir. kriva vera bi se kmalu neluua širiti in razkol bi se zadušil v kali, ako bi tista prokleta umetnost...«
»Tiskarstvo!...«
»Zadeli ste pravo, sir... Ako bi ostalo tiskarstvo v naših rokah, bi bilo mogočno sr,ed-stvo evangeljske propagande... toda so ljudje. ki ga izrabljajo hinavsko, ne da bi kazali očitno svoje zle namene, v to, da širijo prezi-
ranje vsakatere avtoritete... To so tisti, sir, ki vam jih prihajam ovadit...«
»Rableja mislite?«
»Ne še, sir. Ni dvoma, da je sumljiv ze zdavnaj. Toda ne ve se še, ali je nagajivec, ki se samo zabava, ali se skriva za njegovimi grobimi šalami globoka, zločinska misel ... Izvedeli bomo čez nedolgo, saj je poskrbljeno, da ga opazujejo... Ne; tisti, ki ga imam v mislih, slovi po svoji učenosti in zgovornosti... On širi po Francoskem latinske pisatelje, ki jih prevaja sam. in vaše Veličanstvo ve, da se skriva v sleherni besedi starih literatur nečistost in krivoverstvo s krinko na obrazu! In vendar nas zagotavljajo, da je kralj francoski zaščitnik tega človeka. Kaj pravim, sir. ta človek izvršuje svojo peklensko umetnost v srcu Pariza po kraljevskem patentu m privilegiju! ...«	  .	..	,	*
»Stefan Dolet!« je vzkliknil kralj s tako
srditim glasom, da se je Lojola kar začudil. »Ah. gospod, kar se tiče njega, se mi vidi, da imate prav!«
»Njega mislim, sir,« je potrdil Lojola... »Ves srečen sem nad izvrstnimi nameni, ki se mi zdi, da jih ima vaše Veličanstvo glede tega moža.«
Toda kralj je bil spet miren.
»Kai mu očitajo?« je vprašal hladno. »Ako mu treba odvzeti privilegij, se lahko zgodi tar
koj...«	,	,	,
Lojola je pogledal kralja srepo v obraz. »Sir, ta mož je mlad, smel in podjeten. Obdarjen je z nevarnimi zmožnostmi. Hudobni duh mu je dal zgovornost, ki zna pridobivati ljudi. Odel si je lice s krinko poštenosti in dostojanstva, ki mu budi spoštovanje v lahkovernih in preprostih dušah. Tudi če vzamete možu patent, bo jutri vseeno širil zmoto...«
DOPISI.
Iz Gor. Straže. (Prišelje obljubljeni odrešenik!) Prišla je tolikanj pričakovana nedelja in prišel je obljubljeni odrešenik poslanec Jarc v družbi svojega ministranta kandi-janskega župana v Zalog na malo žegnanje, ki je bilo letos obenem tudi Jarčev zgodovinski shod za nove mostove čez Krko. Ker je pri tej stvari, če pride sploh kdaj do resnejšega stališča, kakor je sedaj, zainteresirana tudi dežela in deloma tudi država, treba je nekaj potrebnega pojasnila, da je javnost poučena, kako klerikalci slepomišijo ljudstvo s svojimi obljubami. ,Vas Loke stoji kake tri kilometre oddaljena od Straže, oziroma od mostu, ki veže Gor. Stražo z Vavto vasjo, ali deželno cesto z okrajno cesto iToplice-Novomesto. Onostran Loke so iz par raztresenih hiš in mlina obstoječe Volavče s sosednjo malo vasjo Srebrnica, njim nasproti pa vas Zalog. Same male vasi oddaljene po četrt ure druga od druge. Prebivalci desnega brega Krke imajo nekaj parcel na levem bregu in nasprotno, vasice na levem bregu imajo svoje večinoma gozdne parcele onostran Krke. Ves Promet je torej čisto lokalnega pomena. Svojčas je bil promet večji, ker je za Lokami stoječa graščina Brajtenau razvažala svoje opekarniške izdelke po bližnjici čez Krko, namesto v ovinku čez vavtovški most. Za to si je dala napraviti preko Krke brod, takozvane »pruke«, ki je prevažal tudi vozove. Brod je stal nad Lokami in iVolavči. Zanemarjeno gospodarstvo pri graščini se je poznalo od leta do leta tudi na tem brodu Zgodilo se je več nesreč in zato je politična oblast odredila zgradbo novega brodu. V zadnjem času na graščini se menjajoči lastniki in oskrbniki pa se niso dosti brigali za oblastveno odredbo, še manj pa se je za pritožbe brigal te-šanji župan Vintar. On bi zaradi svojega dobička najraje videl, da bi bil šel promet skozi njegovo vas Hruševec in potem preko vavtov škega mostu. Eden zadnjih graščinskih oskrbnikov in po imenu tudi lastnikov je stari brod za silo popravil in stvar je šla zopet naprej. Ko pa so tega moža z graščine pognali, je dr. Slane segel tudi na ta brod ter ga ponujal na prodaj. In da boste vedeli, kateri ljudje hočejo imeti zdaj naenkrat kar most, bodi še to omenjeno: Ločani, katerim bi najbolje kazalo, da dobe brod v svoje roke se tedaj niso brigali zanj. Bilo je treba Zur-jčevega posredovanja, da je brod vsaj eden domačinov kupil; to je bil Ločanov onostranski sosed mlinar in žagar Brulc na Volavčah. Ta mož je mislil napraviti z brodom kupčijo, pa se je vrezal. Ločani so se sklicevali na svoje »stare pravice« izpod prejšnjega lastništva brodu, hoteli so biti prosti brodarine. Ker kakor rečeno, zdaj ko je pri nas kolodvor in most, tukaj doli Jdrugega posebnega prometa ni, novemu lastniku ni drugega kazalo, opustil je brod, ladje pa spravil pred svoj mlin, kjer napol potopljene v gnilobi premišljujejo svojo slavno preteklost na ;Krki. Je že leto in dan odkar je brod opuščen, 'Jarc je pa ravno zdaj za občinske volitve začutil potrebo po Zurčevem in Vintarjevem nasvetu vaščane, ki niti za svoj brod niso skrbeli, larbati za most čez Krko. Pa to še ni vse. Kakor hitro so se Ločani te misli oprijeli, so tudi četrt ure oddaljeni Zaločani začutili potrebo za novi most. Torej vsaka vasica hoče imeti svoj most. Gd Novega mesta naprej proti Št. Jerneju pa, če izvzamemo zaprti, na pol razpadli most v Otočicah, greš štiri ure, ko ne dobiš nobenega mostu in vendar je tam doli promet ves drugi kot tukaj gori. Tu bi popolnoma zadostoval ^dobro urejeni brod. Župnik sam je kmetom rekel, da je to farbarija, govoričiti o kakem mostu, preden deželni zbor ne uvidi potrebo zanj. Zato ije bil Jarčev shod klavern, udeležilo se ga je inekaj' mož, ki so prišli obenem tudi k maši v Zalog.
DNEVNI PREGLED.
Napredek »Dneva«. Z prvim oktobrom bo »Dan« obhajal že tričetrt leta svojega obstanka. Z odločnim nastopom za slovenske narodne pravice in vseh zatiranih slojev, si je pridobil tal po vseh kronovinah slovenske domovine in je postal splošnoslovenski, vseslovenski 'dnevnik. Pridobil si je tekom tega kratkega časa nebroj navdušenih prijateljev, ki gredo z navdušenjem v boj z »Dnevom« in pridno dopisujejo
ter širijo »Dan« med mase slovenskega naroda, ki se dandanes sploh niso zanimale za javno življenje. »Dan« je postal danes neobhodno potreben v slovenski napredni javnosti, ker v znamenju njega se pričenja novo in prerojeno življenje med Slovenci, ki bo zadalo smrtne udarce sedanji reakcijonarni dobi. »Dan« odločno pobija vse, kar je narodu škodljivo in se pri tem ne ozira ne na desno ne na levo. »Dan« je neodvisen političen odločno slovenski list. Zato si je pridobil prijateljev po vsi Sloveniji in se je od svojega rojstva do danes rapidno izpopolnil.
A s tem še ni »Dan« prenehal v izpopolnjevanju. »Dan« hoče napeti vse sile, da prodre tudi v one vrste, ki stoje danes pod vplivom narodno reakcionarnega časopisja in jim hoče odpreti oči. Tak vesel pojav ima »Dan« tudi danes, naznaniti svojim čUateljem, da je storil zopet korak naprej. Na Goriškem si je namreč pridobil novih navdušenih dopisnikov, ki bodo redno poročali »Dnevu« novice tudi z Goriškega. S tem ima »Dan« sedaj svoje odločne in navdušene zastopnike v vseh kronovinah po slovenski zemlji in bodo čitatelji za mal denar informirani o vseh dogodkih po slovenski zemlji. »Dan« hoče pregnati temo in hoče s svojimi prijatelji zmagati vsepovsod za slovenske pravice in pravice vseh zatiranih. Poskrbimo torej, da »Dan« prodre dozadniega našega prijatelja in da bo »Dan« povsod preganjal mlačnost in temo!
Slovenskemu jeziku ravnopravnost! Ces. in kralj, okrajno glavarstvo v Celju je doposlalo občinam za zglaševanje črnovojnikov dne 7. vinotoka, kakor je prav, dvojezične tiskovine, samo tiskovine »Imenik«, ki se rabi za zapisovanje onih črnovojnikov, ki se zglasijo za nesposobne, je doposlalo samo v nemščini z naslovom »Nominalkonsignation«. Občina Kokarje je to tiskovino vrnila z naznanilom, da je ne more rabiti, ker je v jezikovnem oziru protizakonita, naj se ji torej dopošlje v smislu zakona tudi v slovenskem jeziku. Ker je oblast občini doslej še vsako podobno zahtevo pravično rešila, ni dvoma, da ji bo tudi sedaj ustregla. Slovenske občine, pometite smeti izpred svojega praga, potem bo postal naš dom ličen slovenski dom!
No, no, nihče neče biti kriv! Slovenski klerikalci so izdali samoslovensko Ljubljano samo zaradi osebnih poželenj dr. Ivana Šušteršiča, ki mu je bivši ljubljanski župan Ivan Hribar na Dunaju marsikatero kravjo kupčijo z vlado preprečil. Zato je hotel dr. Šušteršič uničiti ljubljanskega župana. Ker pa klerikalna stranka ni mogla prodreti v napredno Ljubljano in ni mogla priti poštenejšim potom do živega bivšemu ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju, so se po-služili podlih denuncijacij, Nemcev in vlade, da so strmoglavili odločno slovenskega ljubljanskega župana in oropali Ljubljančane mestne avtonomije. Dr. Šušteršiča sedaj peče vest, ker Ljubljančani dobro vedo, da je bila zgolj iz osebnih razlogov prodana samoslovenska Ljubljana Nemcem. Še bolj ga je pa speklo, ker je »plemeniti« Šuklje pričel izdajati klerikalne Iumoa-rije in namigava na »gotove osebe«, ki so intri-Kirale vladi zoper ljubljanskega župana Ivana Hribarja. »Dan« je že zadnjič razkril klerikalne intrige. In še preden je odkril osebe, ki so V zvezi z nečednimi in nenarodnimi kupčijami, že se je pričel oglašati dr. Šušteršič na klerikalnih shodih in se opravičevati.
»Plemeniti« Šuklje in še ne-plemeniti doktor Šušteršič se sedaj pokata, kdo je izdajalec samo-slovenske Ljubljane. »Plemeniti* Šuklje je pričel pisati »izjave« v »Slovenski Narod«, doktor Šušteršič mu pa odgovarja na klerikalnih shodih. Tako je pl. Šuklje zadnjič namigaval v »Sl. Narodu«, da on ni pravi krivec nepotrditve župana Hribarja in na to je pred včerajšnjimi volitvami odgovoril na klerikalnem shodu doktor Šušteršič sledeče: »Nasprotniki gredo tudi v volilni boj s parolo, da smo mi sovražniki mestne avtonomije. Zgodovina pa uči, da je bila S. L. S. stranka tista, ki je vedno držala avtonomijo kvišku, akoravno težko, zlasti takrat, ko se je šlo za potrditev župana Hribarja. Zastopniki S. L. S. so se zavzeli na merodajnih mestih, da mora biti Ivan Hribar potrjen. Res nam njegova oseba ni simpatična, a mi smo bili tisti, ki smo zahtevali njegovo potrditev, ker smo stali na stališču: Ako hoče Ljubljana Hribarja imeti, naj ga ima. Vse nasprotne trditve so gola laž.« — Zakaj se dr. Šušteršič opravi čuje še preden je bivši klerikalni deželni glayar pl. Šuklje povedal vse klerikalne intrige o ru-
vanju zoper župana Hribarja, to si vsakdo lahko sam tolmači. Koliko je pa šlo klerikalcem za mestno avtonomijo, to ve lahko vsakdo, ki pozna dr. Šušteršiča.
Petdesetletnica smrti Ant. Mart. Slomška je bila v torek 24. t. m. Klerikalno časopisje slavi poleg drugega — čisto opravičeno! — njegov čin, da je osnoval za slovenski Štajer posebno škofijo. A kako v dejanjih posnemajo Slomška?
S tem, da še danes, po 50 letih izza Slomškove smrti, izdajajo šematizem lavantinske škofije v
—	nemškem jeziku. Da, da: besede in dejanja!
Jarčev shod v Zalogu. Kakor poročamo na drugem mestu (glej dopis iz Gor. Straže) je Jarc v nedeljo prišel v Zalog pri Prečini lahkovernim dušam otrobe vezati. Za vsake volitve si izmisli nove obljube in sicer same take, o kojili je prepričan, da vlečejo. Koga ne bo vleklo, če se mu obljubuje napraviti čez vodo most, po katerem se bo dalo brez skrbi hoditi. Ob Kolpi, Savi in Krki bi dandanes vsaka vas rada imela svoj most. Če ima Jarc veselje ljudi imeti za norca, na tem polju bo imel dosti posla. V tem slučaju smo mu za enkrat malo obstrigli račun, ko smo prizadete še pravočasno opozorili na Jarčeve prazne obljube. Mi gotovo privoščimo Ločanom in magari tudi še Zaločanom in sploh vsaki vasi ob Krki most. Ali ker vemo. koliko prometnejih krajev v deželi imamo, kjer že leta in leta zastonj prosijo res potrebne zveze; ker vemo, da Jarc vidi reveže le tedaj, kadar so kakšne volitve, bomo vselej opozarjali ljudi, da spoznajo volka v jarčji obleki. To pot je Jarc izrabil mašo v Zalogu, da je imel vsaj nekaj poslušalcev. Kar se je tu sklenilo, bi.se dalo storiti tudi brez Jarca. Če bo kdaj prišlo do vresničenja tega načrta, bodo pač merodajnejši faktorji odločili, ali dobe most Zaločani ali Ločani ali pa — nobeden.
Zopet pretep med delavci belokranjske železnice. V nedeljo popoldne so se vsled jeruša pijani delavci podjetništva Samohrd v Kandiji zopet stepli med seboj. Ker Kandija prav nič ne skrbi za javno varnost, je morala mestna policija napraviti mir. Pretepači so bili aretirani. Z ozirom na dokazana dejstva, da javne oblasti v Kandiji prav nič ne store, da se taki pretepi in nadležnosti pijancev omeje, bo občinstvo moralo poseči po samopomoči.
Vrane in škoda na polju. Kar letošnje čudno vreme ni škodovalo poljskim pridelkom, to bodo vrane dopolnile. Po Dolenjskem se ponekod vidijo cela polja z razkavsanimi koruznimi štroki. Kmetje se jeze, ker ne smejo uničevati vran.
Šolarji v nevarnosti utopljenja. Iz Prečine se nam poroča: Na potu, ki ga rabijo Mulia-berčani, Kamničani in drugi do naše vasi, se ravno ob farovškem delu pri vsakem večjem dežju napravijo luže kot jezera. Izognejo se jim komaj odrasli ljudje. Zdaj pa, ko se je šola pričela, so mali otroci iz teh vasi vsaki čas v nevarnosti, da se v globokih lužah ne potope, zlasti ker se ni mogoče nikamor izogniti. Ravno tako je na okrajni cesti proti Straži koncem naše vasi. Tu izstopi pritok Krke Prečina, na drugi strani pa prihaja voda iz hriba, tako da je cesta od vasi do mostu večinoma v vodi. Zdaj ko se Jarc toliko briga za našo faro, župnik pa za novo mlekarno, bi bilo umestno, če se usmilita teh kričečih škandalov.
»Jebemti sto bogov, te bom ubil!« tako je grozil Jožef Rozman iz Vinice ondotnemu trgovcu Benetiču, nad katerega je imel jezo. ker je mislil, da je Benetič njegovega (Rozmanovega) očeta goljufal pri elektrarni, do katere mu je opomogel Benetič. Po izpovedbi prič je Rozman mlajši že večkrat grozil da hoče Bene-tiča spraviti s sveta. Zadnjič pa je prišel v Be-netičevo trgovino, vzel utež za 5 kilogramov ter zamahnil nad Benetičem, pri čemer je izustil tudi zgoraj označeno grožnjo. Ker je še tudi po tej grožnji ponoči hodil okrog hiše oborožen z dvema samokresoma, se ga je Benetič bal, ga javil orožnikom ter sodišče prosil, naj Rozmana takoj vzame v zapor. Tej prošnji se je ugodilo, fant se je pred novomeškim okrožnim sodiščem drzno zagovarjal in vse grožnje slikal kot šalo. Sodni dvor je pa bolj verjel pričam in Benetiču ter Rozmana obsodil na tri mesece težke ječe.
Zaradi lahkomišl.jene kride obsojen je bil pred novomeškim okrožnim sodiščem Franc Rubek kramar na Mirni. V trgovini neizučen, je pričel v Mirni, kjer je še pet drugih trgovcev, malo kramarijo brez vsakih knjig. Napravil je dolga, tako da so aktiva znašala le nekaj čez tisoč kron, pasiva pa nad 7000 kron. Šele ko je
videl, da ne gre več naprej, je prijavil konkurz, ki pa se je vsled previsokega dolga moral ustaviti. Obtoženi se izgovarja na par nesreč, ki jih je imel pri požaru v Mokronogu in na Veseli Gori, kjer se mu je voz prevrnil. Sodišče ugotovi, da vse te nesreče znašajo komaj 200 K, kar ne odgovarja visoki svoti dolga. Prisodilo mu je izredno kazen le en mesec strogega zapora.
Drobiž iz Štajerske. Pri S v. J u r j u v Slov. Goricah je 21. t. m. umrl g. Matevž Rajšp, nadučitelj v p. in častni član vseh občin župnije Sv. Jurij v Slovenskih Goricah, v 74. letu starosti. — Mariborska gimnazija šteje v začetku tekočega šolskega leta 31 rednih učnih moči in 17 razredov, za enega več nego lani. Prvi, drugi in tretji razred štejejo po tri, četrti, šesti in osmi po dva oddelka. Dijakov je v celoti 611, v slovenskih paralelkah nižjih 4 razredov 247. — V L j u t o m e r u je 22. t. m. umrl trgovcu g. Fedoru Kukovcu štiriletni sinček Boris. Rodbini sožalje! — Slov. delavsko podporno društvo v Celju priredi 29. t. m. popoldne izlet k Novicerkvi, kjer nastopi v gostilni »pri Janku« društveni pevski in tamburaški zbor. Poučni govor bo imel urednik Lešničar iz Celja.
Strah za poslanstvo navdaja menda doktorja Karla Verstovška, sicer bi na svojih shodih ne napovedoval lahkovernim backom, da bodo nastali v Avstriji protiverski boji. Ubogi Karl mora malo postrašiti babji svet. Deželni zbor bo zna-biti razpuščen. Njegovo ovaduštvo pri zagrizeno nemškem deželnem odboru proti najbolj zavedni slovenski občini Kokarje ga je prehitro izdalo, zato je spustil v svet strašilo, da bodo nastali protiverski boji, v katerih se hoče seveda on izkazati kot neustrašenega junaka.
Obesil se je 20. t. m. v mariborski moški kaznilnici kaznjenec Anton Manut, ki je bil od goriškega okrožnega sodišča zaradi hudodelstva umora kaznovan na deset let težke ječe, katero bi imel presedeti v Mariboru. V zaporu je opravljal krojaška dela. Zvezal je skupaj več niti domačega sukanca, s katerim se je na ventilatorju obesil.
Enajst hiš pogorelo. V Cirkovcih pri Pragerskem je na Matevževo pogorelo 11 hiš in gospodarskih poslopij. Velika nevarnost je bila za celo vas; ker se je požar v hipu razširil po slamnatih strehah. Pogoreli so večinoma kočarji in najemniki, ki so veliki reveži.
V	Ptuju je začelo goreti v petek krog 9. ure zvečer na podstrešju Senčarjeve trgovine. K sreči so hitro zapazili ogenj in ga pogasili, ker sicer bi bila velika nevarnost za celo mesto.
Neposredni davki na Štajerskem dotečejo oziroma zapadejo: 1. Desetmesečni obrok zemljiškega, hišnorazrednega, hišnonajemninskega ter petodstotnega davka od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišnonajemninskega davka, dne 31. oktobra 1912; 2. četrti četrtletni obrok občne pridobnine in pridobnine podjetij, podvrženih javnemu dajanju računov, dne 1. oktobra 1912; 3. drugi polletni obrok rentnine in osebne dohodnine, v kolikor se ti davki ne pobirajo na račun državne blagajnice potom odbitka po osebah oziroma blagajnicah, ki izplačujejo davku podvržene prejemke, dne 1. decembra 1912.
Zaradi častikraje je bil pred c. kr. okrajno sodnijo v Celju obsojen najemnik in klavec Jurij Gajšek z Grobelnega na pet dni zapora. Zakaj-hodi njegov pes, ki je obgrizel že ljudi in mimo vozeče konje, še vedno brez nagobčnika?
Pozor pred židovskimi razglednicami. Neka nemška tvrdka na Dunaju je izdala sokolske razglednice in jih vsiljuje po naših krajih. Ponuja jih celo sokolskim društvom. Te razglednice so prava pacarija, brez vsake vrednosti, poleg tega pa služijo le židovski špekulaciji in nima Sokol od njih nikakega dobička. Naše občinstvo naj teh razglednic ne kupuje. V par dneh izidejo slovenske razglednice za III. vseslovenski zlet in nihče tiaj ne kupuje drugih razglednic. Ono židovsko blago naj izgine takoj s trga, posebno slabo upliva, ako se kaže tak židovski šund v izložbah.
Grozen umor v Judenburgu. Predvčerajšnjem se je izvršil v Judenburgu grozen umor. Neznan morilec je odrezal Francu Schwarzu, trgovcu s konji iz Fresna na Gornjem Štajerskem, glavo. Kot storilec je na sumu 421etn! mesarski pomočnik Dominik Polc, ki je bil rojen 1870. leta v Judenburgu in ki je pristojen v Gorje pri Radovljici na Kranjskem. Morilca pridno zasledujejo.
Zgodbe napoleonskega hnzarja
Čitali ste, kako je zbral cesar svoje bojne sile in kako smo hiteli potem vsi skupaj s 130.000 starimi vojščaki na severno mejo ter se vrgli Angležem naproti. Dne 16. junija je krotil Ney Angleže pri Ouatrebrasu, dočim smo mu porazili Pruse pri Lignyju. Ne pristoja mi govoriti o tem, koliko sem bil deležen te zmage, a znano je splošno, da so se conflan-ški huzarji odeli s slavo. Hrabro so se borili Prusi; 8000 mož so pustili na bojišču. Cesar je mislil, da je že odpravil z njimi, ko je pustil maršala Grouchyja z 32.000 možmi, da bi jih preganjal in jim onemogočil, škodovati nam. Nato je odkorakal z okroglo 80.000 možmi nad »proklete« Angleže. Kaj vse smo jim imeli Francozi vrniti: Pittove guineje, portsmouth-ske ladije, napad Wellingtona in zavratne Nel-sonove zmage! Zdelo se je, da je enkrat napočil dan plačila!
Wellington je razpolagal s 67.000 možmi, med njimi mnogo Nizozemcev in Belgijcev, ki 'niso imeli prav nobene posebne potrebe in povoda. boriti se proti nam. Res zanesljivih čet je imel jedva 50.000. Ko je zapazil, da bo imel posla s cesarjem samim na čelu 80.000 mož, je ta Anglež tako odrevenel strahu, da ni mogel spraviti z mesta niti sebe samega, niti svoje armade. Gotovo ste že kdaj gledali, mes-sieurs, kako je, kadar se bliža kača zajčku. Prav tako je bilo takrat pri WaterIoou. Na oredvečer me je poklical cesar namesto nekega adjutanta, ki je bil padel pri Lignyju, v svoj štab, tako da sem moral izročiti svoje huzarje v varstvo majorja Victorja. Ne vem, komu je
bilo huje, ko sem jih moral zapustiti tik pred bitko, njim ali meni; toda ukaz je ukaz — dober vojak lahko kvečjemu skomizgne z rameni, ubogati pa mora, ni drugače. Zjutraj dne 18. sem objahal s cesarjem fronto sovražne postojanke; kukal je skozi daljnogled in delal načrte, kako bi najbolje ugonobil sovražnika. Soult, Ney in Foy ter nekaj ^drugih, ki so se borili proti Angležem že na Španjolskem in na Portugalskem, so bili z njim. »Pomislite, sire,« je rekel Soult, »angleška infantarija je jako vrla.«
»Vi jih smatrate za dobre vojake, ker so vas nabili,« je odgovoril cesar, in mi mlajši oficirji smo se morali obrniti, da smo prikrili smehljaj. New in Foy pa sta ostala čisto sama Angleži so bili že razpostavili svojo artilje-rijo in infanterijo prav natihem v bojni red, in njih pisane, rdeče in modre vrste so bile 'dda-ljene komaj dober streljaj. Naše čete so pokukale na drugi strani plitve doline ter Se razvrstile k boju. Prej je deževalo jako močno; zdaj pa je mahoma prodrlo solnce, in svetle oprave naše kavalerije in tisočeri bajoneti naše pehote so se zasvetili v svetlem blesku; vse se je lesketalo in iskrilo kakor morje jekla in železa. Ob pogledu na to sijajno vojsko in ves očaran od njene krasote in njenega veličanstva se nisem mogel več premagovati. Vzravnal sem se v stremenu, zavihtil sabljo in zaklical: »Vive 1’ Empereur!« V navdušenih odmevih se je raznesel ta klic po vsej naši četi, jezdeci so mahali s sabljami, pešci pa so natikali svoje kučme na konce bajonetov. Angleže je prešinil nepopisen strah. Spoznali so, da se jim bliža zadnja ura.
In tako bi se bilo zgodilo, da je prišlo tisti hip povelje k naskoku in da se je smela vsa annada vreči nad sovražnika. Samo izpustiti nas je bilo treba, pa bi jih bili pometli z zemeljskih tal. Ne glede na vsa vprašanja zaradi obojestranske hrabrosti, smo jih prekašali po številu in smo imeli boljše moštvo in boljše vodstvo. Toda cesar je hotel opraviti vse prav natančno iti je čakal, da se zemlja strdi in posuši. da bi'mogla njegova artiljerija tem bolje operirati. Tako so šle tri ure v nič, in enajst je že bilo, ko smo videli, da se porniče Je-rome Bonaparte z levim krilom naprej, ter začuli grmenje kanonov, to je, ko se je bitka začela. Izguba teh treh ur je bila naš pogin. Naskok našega levega krila je meril na neko pristavo, ki jo je bila zesedla angleška garda, in slišali smo tri glasne, prestrašene krike njenih braniteljev. Držali so se pa vendarle, in D’ Erlonov zbor se je ravno pomikal na desnem krilu proti drugemu delu angleških vrst, kar obrne nekaj našo pozornost zdajci od tega boja tik pred našimi očmi na jako oddaljen del bojišča.
Cesar je opazoval z daljnogledom skrajnje levo krilo angleškega bojnega reda; naenkrat pa se okrene k vojvodi Dalmatinskemu aii So-ultu. kakor smo ga rajši imenovali vojaki.
»Kaj je to, maršal?« ga vpraša.
Vsi smo pogledali v smer, ki jo je pokazal; nekateri so segli po svojih daljnogledih, drugi so si zakrili oči z roko. Bila je tam goščava zaraščena nato je sledila gola brežina in za njo zopet les. Na tem prostem ozemlju med obema gozdoma je gibalo nekaj črnega, kakor senca umikajočega se vlaka.*
»Mislim, da je živina, sire,« je odgovoril Soult.
Zdajci pa se je nekaj zableščalo v tisti temni senci.
»Grouchy je« pravi cesar in povesi kukalo. »Angleži so izgubljeni, o tem m več ovoma. Zdaj jih imam v rokah; ne uidejo mi.«
Ozrl se	je naokoli,	in	oko mu	je	padlo
name.	.	.	.	.	.	, . .
»Aha, saj je tu	moj	slavni sel,«	je	dejal.
Ali imate dobrega konja, polkovnik Gerara?«
Jahal sem svojo malo Violetto, ponos vse brigade. Povedal sem mu to.
»Potem	jahajte	naglo	k maršalu	Gvon-
chyju, čigar čete vidite tamle. Sporočite mu. da naj napade angleško levo krilo in zadnji voi za hrbtom, dočim jih naskočim jaz od spredaj. Združeni jih staremo, in živa duša nam ne uide.«
Salutiral sem in zdirjal, ne da m reKci oe-sedico; srče mi je utripalo živahneje ob misli, da sem dobil takšno naročilo. Skozi dim Kanonov sem videl dolgo rdečo in modro bojno vr-sto Angležev in stiskal pčst, ko sem drcvil mimo nje. »Zdrobimo jih. in živa duša nam ne uide.« To so bile cesarjeve besede, in meni, Etieiinu Gčrardu, je bilo namenjeno, da jih udej-stvim. Kar gorel sem hlepenja, da bi bil brž pri maršalu. Za hip mi je šinilo v glavo, da bi jahal kar skozi angleško levo krilo, ker je bila to najkrajša pot. Izvršil sem brez nezgode že smelejše čine, a tistikrat sem se premislil vendarle, češ. ako mi poprede slaba in me ujamejo ali tistrele, je sporočilo izgubljeno, in cesarjev načrt se ponesreči.
(Dalje.)
Večno mlada Sarah Bernhardtova je odkrila pred nekaj dnevi nekemu radovednemu žurnalistu skrivnost svoje mladosti. Gledališka zvezda, kateri je sedaj 68 let pripoveduje, da poje, ko je trudna, par surovih jajec. Tudi šampanjec ji pomaga, da ne gine njena mladost. Sarah Bernhardtova deluje res čudovito, ako sc ozremo na njeno visoko starost. Umetnica ima vsak dan dve uri skušnje, štiri ure igra za kinematografična podjetja, ureduje vsak dan zadeve svojega pariškega gledališča in se igra vsak dan vsaj eno uro — s svojimi vnuki! V obeh smereh je Sarah Bernhardtova za vzor tisočem žen, ki se izgovarjajo vsled prezgodnje vdobnosti z visoko starostjo.
Smrt aviatika. Iz New Yorka se poroča, da je padel znani tamošnji aviatik Roussel Blair iz višine 300 metrov. Blair je bil na mestu mrtev.
781etna tašča — nevesta. V Nonvaldu v Connecticutu se je oženil 291etni mož s svojo 781etno taščo. Vsakemu, ki prebere to notico, bo gotovo prišlo na misel, koliko dolarjev je imela srečna nevesta. Toda ta nevesta ni imela na splošno začudenje nič denarja, imel ga pa je 291etni ženin, ki se imenuje Toriana in ki je bogat tovarnar. Njegova nevesta je Columbia di Muro in je »suha« kakor cerkvena miš. Predlanskim je Toriana postal vdovec, ker mu je pri avtomobilni nesreči umrla hči njegove sedanje neveste. Originalnemu parčku želimo naj-i\reč sreče!
Ljubljana.
Včerajšnja volitev. Dasi tik pred volitvami po Ljubljani ni bilo posebne javne agitacije, jc bil včerajšnji dan volitev vendar zelo šumen. Sicer se po ulici ni agitiralo — vendar je bilo po ulicah od 8. zjutraj pa do 2. popoldne zelo živahno. Najbolj so se zbirali ljudje pred volilnimi lokali: pred Mestnim domom in pred hotelom »Union«. Po glici so drdrale kočije in avtomobili. Klerikalci so dovažali novo pridobljene volilce iz okolice. Videlo se je tuintam, kako se je pripeljal klerikalen agitator s pri-prostim kmetičem, ki ga je vidno odvlekel od dela. Ljubljanski meščani so pač čudno gledali te nove volilce. ki naj odločujejo pri vo-litvi mestnih poslancev. Tak okoliški volilec sam ni vedel zakaj voli. Prišli so po njega, dali so mu glasovnico in so ga pripeljali na volišče. .To so takozvani zavedni volilci S. L. S. Ljubljanski davkoplačevalci, ki volijo svoje po-jslance zato, da delajo za njih korist, so dobro čutili, kako po krivici stopa poleg njih na volišče okoliški kmet, ki ne čuti težkih razmer, pod katerimi danes živi in životari naš meščan.
— Strašen poraz kerikalcev. Tako strašnega poraza kot včeraj naši klerikalci še niso nikdar doživeli v beli Ljubljani. Leta in leta Že bijejo boj proti slovenski in napredni Ljubljani. toda naprednjaki so vedno sijajno odbili vse naskoke. Včeraj so bili klerikalci naravnost obupen boj. Vsled dejstva, da je imelo za te volitve — vsled znanega nasilnega sklepa klerikalne deželnozborske večine — tudi 600 kmetov iz okolice v Ljubljani volilno pravico, so klerikalci podvojili svoj naskok na dosedaj se nepremagljivo ljubljansko trdnjavo. Bili so trdno prepričani, da bodo s pomočjo okoličan-skih kmetov pognali naprednjake v ožjo volitev, toda možje so se strašno zmotili. Naprednjaki so šli mirno in samozavestno v boj in 'tudi precejšen del okoličanskih kmetov je volil napredno in tako pokazal, da je sit klerikalnega protinarodnega in protiljudskega gospod-stva. Poraz klerikalcev je popoln, to priznajo klerikalci tudi sami. Napredna večina nad klerikalci. Nemci in socijalnimi demokrati znaša čez 400 glasov, dočim je znašalo 30. oktobra 1. 1. 312, 16. maja 1911 pa samo 117 glasov. Nasilstva rode vedno odpor. Ljubljana se ne da nnciicf	pravic in tudi ne s klerikalnimi ■..ni' jubljana s* ne da omadeževati svojega belega, narodnega in naprednega pra-Porja in dokler ostane Ljubljana bela, lahko še vedno naš narod upa na boljšo bodočnost.
— ^ Grozno poparjeni so klerikalci vsled izida včerajšnjih volitev. Z razveljavljenjem mandatov so bili mnenja, da dosežejo večji (efekt, pa so dosegli večji — poraz. S tem je ubit zadnji up klerikalcev na Ljubljano in lahko uiapravijo kar križ čez njo. da bi sedaj postala klerikalna. Na uradništvo so postavljali največ svojih upor, pa s ponosom moramo konštati-rati, da je naše uradništvo bolj narodno, če-praY, te odvisno od države, nego je narodna klerikalna stranka, ki je lahko neodvisna od vlade. Uradništvo dobro ve, kje so njega škodljivci!
— Včeraj se je videlo kako slovensko ljudstvo poplača narodno izdajstvo; kaj se pravi žaliti narodna najsvetejša čuvstva in spomine. Včeraj je bil dan obračuna nad denuncijanti, ki so oskrunjali narodne dneve in žrtve. Zavedna in še narodna, čeprav izdana od klerikalcev —■ Ljubljana je pokazala direktivo za bodoče deželnozborske volitve 1. 1914. Kakor je bila poražena klerikalna stranka včeraj v Ljubljani, tako mora biti poražena pri prihodnjih deželnozborskih volitvah po vsi deželi.
~~ Gh ti ubogi somišljeniki. Kadar so gospodje okolu »Slovenca« za svoje umazano in demmcijanfsko delo pri volitvah pošteno tepeni, takrat so navadno vedno krivi poraza somišle niki. Tako so. kakor poroča »Slovenec«. gospodje okolu škofovega lista takoj pričetkom volitve zapazili, da mnogi somišljeniki niso pravočasno reklamirali svoje volilne pravice. Seveda izgovor ie izgovor, pa če se ga tudi privleče za lase. Štefetu je gotovo znano, da je reklamacijska doba trajala za klerikalce ravno toliko časa, kakor za naprednjake. Sicer pa bi Stefe gotovo govoril vsem klerikalcem iz srca. če bi napisal sledečo kratko notico: »Včerajšnje volitve so zopet pokazale, da vedno bolj nazadujemo v Ljubljani. Če nam bodo še dolgo gospodarili razni Šušteršiči, Kreki, Lampeti in Stefeti, nam bo kmalu zanel v Ljubljani mrtvaški zvonec. V Ljubljani ljudje pač niso dostopni za naše farbarije.« Ali ni res g. Štefe!
i.i.j
Po kronci so KieriKalci! Prijatelj »Dneva« naznanja slučaj, ki se je včeraj dogodil pred Katoliško tiskarno. Iz tiskarne pride klerikalni kandidat Kregar, ki so mu klerikalci po celjski obravnavi krpali čast. Tu ga nahruli bolje oblečeni klerikalec, ki pravi: »O Kregar, servus! Če mi daš eno kronco, pa ' rem Tebe volit, ravno sem Te čakal, ko so rekli, da si tu.« Kregar: »Pokaži glasovnico! No bo že, glasovnica je naša. Pa še malo počakaj, da Ti dam enega človeka, ki bo šel s teboj na volišče za kontrolo. Potem Ti on izroči kronco.« (Kregar je dal kronco in svojega zaupnika klerikalnemu volilen, ki je šel na volišče prodajat svoje prepričanje in reševat Kregarjevo čast za eno krono.) »Servus«, klerikalni zavedni volilci!
— Nekaj zanimivih glasovnic. Pri volitvah je bilo oddanih tudi več zelo zanimivih glasovnic, kakor: L Volil bom takrat, ko bratomor-stva ne bo več in slovenski narod bo edin. 2. Gospod osu, hranonesec k sv. Joštu. 3.
0	+ 0 = 20. 4. Slika Boltatuga Pepeta s Kude-juga, izrezana iz »Slovenca«. 5. Kregar—Eger itd. Po mestu se govori, da je Boltatuga Pepeta volil osel s Sv. Jošta', osla s Sv. Jošta pa Boltatu Pepe.
—Nezaslišana provokacija nemških pobalinov. Včeraj okolu /.,7. zvečer je neki nemški profesor — ime nam ni znano, ampak ga bomo skušali še zvedeti — pripeljal 20 nemških pobičev, menda prvošolcev, odnekod pred pošto Ko se je od njih poslovil so smrkovi pobiči zaceli na ves glas klicati: Heil!, on pa jim je seveda istotako tudi odzdravljal s »Heil«! Slovensko občinstvo, katerega je bilo takrat vse polno pred pošto, je bilo silno ogorčeno nad to nesramno provokacijo in pangermauski profesor se ima zahvaliti le miroljubnosti Ljubljančanov, da jih niso njegovi ljubljenčki dobili par okolu ušes. Še tega se manjka, da bi nas taki smrkavci izzivali in še na takem mestu, kakor pred pošto. Gospodu profesorju pa svetujemo, naj se nikar ne drzne še enkrat delati take poskuse, sicer bo tudi Ljubljančane enkrat minula potrpežljivost.
Z rešilnim vozom so odpeljali v bolnišnico včeraj ob 9. uri dopoldne iz Škofje ulice št. 2 delavca Pogačarja, ki je v imenovani hiši drva žagal. Možu je prišlo slabo nekoliko vsled starosti. kakor tudi radi bolj pičle in ne prav tečne hrane.
Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja, da se bo vršilo vpisovanje v gremijalno trgovsko nadaljevalno šolo dne 26., 27. in 28. t. m., vsa-kikrat od treh do šestih popoldne, v gremijalni pisarni, Krojaška ulica št. 5. II. Novo vstopivši vajenci naj prineso s seboj krstni list. izpust-nico iz šole, ali pa zadnje šolsko izpričevalo Poduk se prične 1. oktobra t. 1. — Načelnik-Al. Lilleg 1. r.
— Kinematograf »Ideal«. Zopet en spored kateri je vreden, da si ga vsakdo ogleda. (Pa-the Zournal« je velezanimiv. Kratka amerikan-ska drama »Hrabrost poštarice« in dvodejanka »Bosonoga plesalka« sta filma prve vrste. Na koncu je velekotnični film z Maks Linderjem »Boksar iz ljubezni«, ki vzbuja mnogo smeha.
V	petek »Tyrtavs« kot drama. V soboto »Papež Pij X. in Vatikan« in »Evharistični kongres na Dunaja«.
Trst.
»Rodoljub« Šorn. tako tudi ne! Že več let
zaporedoma se vrši v Trstu ples »Šentjakobske mladine« in sicer vsako leto z boljšim uspehom v moralnem in materijalnem oziru; tako je tudi letošnji ples po obliki in vsebini prekosil vse prejšnje. Za uspeh se je treba seveda zahvaliti vsakoletnemu, skoro vedno dobro izbranemu odboru. V odbor za letošnji ples je bil izvoljen tudi »rodoljub« Šorn, kateri je bil tako rodoljuben, da je hotel par minut pred plesom dati blagajniku nezaupnico, ker se je menda zbal, da bi se isti ne ravnal po zgledu nekdanjega blagajnika C. M. podružnice pri Sv. Jakobu. S tem se je g. Šorn pokazal jako rodoljubnega, ter bi si vsakdo mislil, ta je pa natančen, vesten in vseskozi pošten in zanesljiv. »Rodoljub« Šorn je pa tudi dosegel, kar je hotel, ker mu ie blagajnik z dovoljenjem ostalega odbora drage volje prepustil blagajno in tako je prišla »kasa« v rodoljubne roke rodoljuba Šorna. Ples se je vršil meseca februarja, danes pa je polovica septembra že mimo, a računi še niso sklenjeni. Vprašam rodoljuba Šorna ali je pravično in pošteno zadržavati tuj denar toliko časa v svojem žepu? Rodoljubni gospod Šorn, račune in denar ven, ako ne navijemo druge strune. Morda pa hočete čakati le javno knjižnico Šentjakobske »Čitalnice«, kateri je namenjen del čistega dobička? Povdarjamo, da nas ona brezmiselna napetost, ki vlada med šentjakobskimi društvi čisto nič ne briga. Te vrstice naj veljajo pa tudi ostalemu odboru, kateri se je doslej — govorim odkrito —, vse’premalo za stvar pobrigal. Torej?
Slovenska društva v Trstu in »Edinost«. »Edinost« je pred časom pisala, da se njeni ci-tateiji pritožujejo, češ, da prinaša preveč društvenih reklamnih dopisov in notic o društvenih prireditvah. Nadalje je pisala, ako se ne motim, da ne bode priobčila več kakor tri notice vsake prireditve, izvzemši prireditev v korist C. M. D. Vsako društvo, je pisala, naj si reklamne notice samo plačuje. »Edinost« pa se je tega načela hitro spozabila. Da je to res, da bodem kratek, naj omenim samo tale slučaj: Minole dni je prinesla »Edinost« kar tri dni zaporedoma notice oziroma vabilo k nedeljskim jutranjim plesnim vajam, katere se vrše na račun ene same osebe, torej privatno podjetje. Lansko leto se mi je- v uredništvu odgovoriio, ko sem prosil za priobčenje male notice ne-kega društva, tako-le: »To je pa že preveč, še to priobčimo v prihodnje ne več!« Za eno samo osebo priobčuje notice kar dan za dnevom, za eno narodno društvo pa, ki zamore sklicati svoje člane le potom »Edinosti«, pa tak odgovor. Gospodje v uredništvu »Edinosti« naj pomislijo, da ravno člani društev kupujejo redno »Edinost«, ker le potom nje izvedo, kateri dan sc vrše izredne seje in plesne vaje. Od »Edinosti« ne zahtevamo, da priobčuje llol-
ge notice, zadostuje le par vrstic, pa so vsi zadovoljni. »Edinost« ne bi smela gledati na to, kdo pride čednejše oblečen v uredništvo, kajti dandanes ne preostaja ubogemu delavcu, da bi si kupil nalašč za prinašanje notic v uredništva fino obleko. Malo bolj po delavsko, draga »Edinost«, kajti če te delavstvo ne bodo podpiralo, tudi ti ne bodeš mogla živeti.
Umazanec. Pri cvetličnem dnevu v Trstu ie prišla neka prodajalka cvetlic tudi v znano Kosičevo gostilno pri sv. Jakobu. Obrnila se je med drugim nič slabega sluteč tudi do nekega člana trž. »Narodne godbe« s prošnjo, naj bi kaj kupil. Od koga naj sicer pričakujemo, da bo kaj žrtvoval za našo prekoristno šolsko družbo, če ne ravno od članov naših narodnih društev, od katerih se — seveda samo pri »gotovih priložnostih« — marsikdo kar cedi same narodnosti. Ali pa veste, kako se je možakar postavil? Nagnal je gospodično prodajalko z besedami: »P t se na vas in na C. M. družbo!« Prekrasen narodnjak, kaj ne? Povdarjamo. da je to poslednji škandal te vrste, ko nočemo še z imenom na dan! Toliko na znanje omenjenemu in vsem njemu enakim umazancem pri sv. Jakobu v Trstu.
Značilno. Neka prodajalka cvetlic na C. M. cvetličnem dnevu v Trstu je slučajno zašla tudi v župnišče pri sv. Jakobu. »No,« mislila si je, »ko sem že tukaj, zakaj bi ne potrkala tudi na vrata prečastitega gospoda župnika, saj se, kakor znano, tudi po njegovih žilah pretaka slovenska kri?« Hotela je to storiti, a ravno v tem trenotku jo primaha po stopnicah prečastiti. Ko zapazi gospodično s cvetlicami, se, kakor bi trenil, še predno se utegne ona obrniti do njega, zaprejo vrata za njim. Gospodična, ne bodi lena, potegne za zvonec. Odpreti pride takoj na to neki možiček, ki pa tudi ni hotel imeti dolgih procesov, kajti gospodična prodajalka je slišala le osorne Besede: »Niente
— niente,« in zopet so se zaprla vrata pred njenim nosom. Slovenci sv. Jakoba! Ali še vedno ne veste, komu hodite s krvavo prislu-ženimi novčiči polnit nikdar site cerkvene pušice? Ali ne veste, da je to tisti dr. Vattovaz, ki. kakor jasno kaže opisani slučaj, iz dna svoje duše mrzi največjo dobrotnico in edino zaščit-nico našega naroda v Trstu, C. M. družbo? Ali ste že pozabili, kako je ta človek še nedavno temu, to je pri predzadnjih državnozborskih volitvah na leci v cerkvi prosjačil slovenske glasove, dočim so zunaj po zidovih veliki plakati izdani od njegove stranke svetu naznanjali, da se bodo njih kandidatje, ako bodo izvoljeni v prvi vrsti in z vsemi silami borili za
— italijansko univerzo. Moj bog — človek se mora vedno izpraševati: Ali imamo Slovenci res zato oči, da vidimo in glavo zato, da mislimo?
Prva narodna pešdirka, ki jo je priredil športni klub »Helios« pri sv. Jakobu v Trstu, se je vršila v nedeljo, ako tudi ni bilo vreme ugodno za dirkače. Še pred 4. uro se je zbrala množica občinstva na prostoru dirkališča; med temi smo videli več članov šp. društva »Balkan« in druge. Točno ob 4. uri se je začela dirka in sicer tekanje na eno angl. miljo (1609 metrov). Ob burnem vihranju in ploskanju je prišel gospod Zorko ŠJškovič, član kol. društva »Balkan« prvi na cilj in sicer v 6 min. 4 sekundah. drugi gosp. Fran Tominc član šp. kluba »Helios« v 6 min. 40 sek. Trije so se odstranili med dirko. Takoj potem se je vršila koračnica 3 km. Prvi je prišel ob burnem ploskanju g. Fran Tominc član sp. kluba »Helios« v 17. min. 10 sek., drugi g. Viktor Baučer, član kol. društva »Balkan« v 17 min. 30 sek. in tretji g. N. N. član šp. kluba »Helios« v 17 min. 35 sek. Eden je odstopil med dirko. Nagrade se bodo razdelilo v nedeljo 29. t. m. Več bo objavljeno tekom tedna.
Gorica.
»Dan« in trafike. Mnogo trafik v Gorici še nima »Dneva«, dasiravno povprašujejo ljudje dan za dnem po njem. Ce se jih vpraša po vzroku, se opravičujejo, da ne vedo če bi ga razprodali. Seveda je izgovor le puhel nič, ravno zato, ker ni druzega pri rokah. Čitateljem »Dneva« svetujemo, da v takih trafikah ne kupujejo ničesar, dokler ne naročijo našega lista. Taksni ljudje ne naroče »Dneva« le za to, ker se bo-]e’ bi se pomanjšalo število njihovih odje-T f,tV, ^godiI° ,,a se bode ravno nasprotno.
1	rafikanti in trafikantinje naj se torej požurijo m naroče »Dan« takoj, ker store to le v svojem lastnem interesu in v zadovoljstvo odjemalcev.
^ Na kolodvorski restavraciji v Gorici (drž. zel.) službuje med drugim tudi plačilni natakar, kateri pozna lepe manire. Za vsako še tako malenkostno stvarico se razjari in v svoji jezi ne Pozna nikakršnih mej v nobenem oziru. Večkrat se zgodi, da so njemu podrejeni posli oklofutani. Istotako se je zgodilo v nedeljo popoldne; ker ni mogel nek mlad služabnik pravočasno opraviti naloženega mu opravila, ga je bil s pestjo po hrbtu. To je že nečloveško ravnanje, ki sramoti zajedno tudi lastnika restavracije. Za danes naj zadostuje le to, sicer ima-rno še gradiva proti njemu. Lostnika restavracije, ki morda dogodbe ni videl, morda niti o nji kaj slišal, opozarjamo na živinskega človeka, da ga pouči kako se postopa z uslužbenci in služabniki, pa če bi bili isti komaj vajenci.
Nekaj o pošti. Da je Gorica v vseh drugih ozirih še precej povoljno urejeno mesto; je resnica; kar se pa tiče poštnih razmer pa je ravno nasprotno. So v Gorici nove ulice, katere obstoje povečini skoro iz samih vil, za koje poštna uprava ne ve. Največja nesramnost pa je, da se ne dostavlja pisem naslovljencem. Le en slučaj navajamo, ki kaže poštno administracijo v vsej sramotni nagoti. Prejšnji teden se je zgodilo, da nista dobila dva naslovljenca enajst pisem in dopisnic. Radovedni smo torej, kam je vse to izginilo? Če itna poštna uprava take Pismonoše, ki ne znajo čltati, in ne vedo za ulice in njihove številke ter za stanovanja naslovljencev, ki so vendar jasno in razločno pisana, ie bolje, da naznani kako drugo uredbo tlčočo se raznašanja pisem, ki prihajajo v Gorico. Če
ne_ bo pomagalo naznanilo tega kričečega slučaja v »Dnevu«, storijo dotičniki že druge korake; kajti če so pisma dovolj frankirana, je dolžnost pošte, da jih odda naslovljencem, ne pa, da gospodarijo pismonoše ž njimi po svoji volji, ter se jih oddaja nepravim prejemnikom ali pa meče v koše. Nereda sc ne bo trpelo na nikak način in v slučaju potrebe, se ukrene še marsikaj druzega. Toliko le na znanje!
Goričane, Slovence, poživljamo, da ne podpisujejo nikakoršnih pol in glasovnic, katere pošilja magistrat po svojih služabnikih naokolo. Prebrisane glave, ki ukrenejo na magistratu marsikatero lepo in Slovencem škodljivo stvar, so te dni pošiljale po služabnikih okolu neke vrste ^glasovnic, da jih lastniki hiš in stanovanj podpišejo. Delali pa so to sramotno stvar tedaj, ko ni bilo doma gospodarjev. Na ta način se je vjela marsikatera gospodinja ter glasovala nehote in nevede za Italijane. Ker se take reči dogajajo mnogokrat, naj ljudje pazijo, da ne zagazijo v medeno past. Pozor torej v bodočnosti!
Goriški magistrat in. ulice. Skrbnost gori-škega magistrata dela čast vsem njegovim članom. Ti preljubi ljudje imajo toliko skrbi in denarnih kriz, da ne premorejo toliko, da bi dali napraviti tablice z imeni ulic in njihovih številk, ter jih na pristojna mesta pribili. Nič čudnega ni toraj, če človek, ki ni mestu in najnovejšim ulicam vajen, lahko pogreši pravilno smer. Zahtevamo, da se ta nečastni nedosta-tek takoj odpravi, ter se tako izogne vsi upravičeni jezi in nejevolji tujcev ki obiskujejo naše mesto.
Mestni zdravnik v Gorici je plačan menda zato, da preiskuje ljudi in podpisuje zdravniška izpričevala ter daje recepte ljudem zastonj. Po drugih moderno urejenih mestih ni to le na papirju, temveč se tudi resnično godi. V Gorici pa je tudi to drugače. Zdravnik zahteva dvojno plačilo — menimo, da samo svojevoljno — in ljudi, ki ne polože denarja predenj, predno jih preišče, pošlje domov, naj najprej prineso denar, potem pa naj se zglase pri njem. Magistrat bi lahko tega človeka potipal za ušesa prav pošteno, kajti resnica je, da ve za taka dejanja, pa žal, da si nista bili lisica in zvijača še nikoli tuji.
Kerjavelj na evharističnem kongresu.
(Dogodba.)
Potrkalo se je na vrata redakcije »Dneva«
»Noter!«
V	vratih se je pojavila srednje visoka postava. čudovito oblečena. Kakih petdeset let je bilo možu, ki je nerodno držal kljuko in zapiral za seboj vrata. Na glavi mu je čepel klobuk z zavihanim krajevcem na eni strani, ki je pokrival nagubančen obraz, o katerem pa se ni moglo reči, ali se smeje ali joka. V levici ie držal veliko, rdečo marelo z verižico na drjaju.
»No, kaj pa boste novega povedali, oče, kaj? Odkod pa ste?«
»Kaj me ne poznate? Saj ste me že videli, ne? Le spomnite se. gospod.«
»Oh, saj res, Kerjavelj, Kerjavelj! Postarali ste se. postarali, zato vas nismo mogli takoj spoznati. Kar tukajle sedite na stol, boste nam povedali, kako je že kaj po svetu.«
»Veste, gospod, ravno sem prišel iz cesarskega Dunaja. Mislil sem si; »Vidiš, Kerjavelj, nič bi ne bilo napak, ko bi malo pogledal k svojim starim prijateljem pri »Dnevu«. Pa sem šel in zdaj me tu imate.«
»Kaj pa ste delali na Dunaju, Kerjavelj. Kaj pa vas ie prijelo, da ste se napotili tako daleč. Pa ne da bi šli casarja gledat?«
«0 ne, tisto ne. Sicer sem večkrat želel, da bi videl gospoda cesarja in da bi mu segel v roko, toda zdaj je bila druga stvar, ki me je spravila tako daleč. Naš gospod kaplan so nam povedali, da bomo dobili cel koš odpustkov, če bomo šli na Dunaj k evharističnemu kongresu, ali kakor se že pravi oni stvari. Pa sem dejal: o, za en koš odpustkov pa že grem na Dunaj, zakaj pa ne. Če je tako, kakor pravijo gospod kaplan, bom gotovo prišel v nebesa, kjer bom imel še to ugodnost, da bom prav blizo sedel gospoda Boga in mu gledal z obličja v obličje. »Kdor bo šel na evharistični kongres, bo imel protekcijo pri Bogu,« so rekli gospod kaplan. Kdo bi potem ne šel tja! Iz našega kraja nas je šlo lepo število na Dunaj. Kaj smo vse videli tam, kaj vse slišali! Kar pa smo pretrpeli, o tem pa moramo molčati.« so rekli gospod kaplan, ko smo se bližali kranjski meji.
»Kaj pravite, kako so rekli gospod kaplan? Kaj se vam ni godilo na Dunaju, kakor v malih nebesih?«
»E, bežite, no, bežite! Gospod kaplan so nam rekli: »Veste, ko pridemo na Kranjsko, morate govoriti samo o lepih stvareh, ki ste jih videli na Dunaju. Da ste slabo spali, da ste morali čakati cele ure, predno ste dobili zaželjene jedi, o tem morate molčati. Kaj boste o tem govorili, saj ni vredno!« Tako so rekli gospod kaplan.«
»Glejte, glejte!«
»Gotovo bi radi vedeli, gospod, kako je bilo na Dunaju, kaj ne? Mi Slovenci smo se postavili. Peli smo Nemcem slovenske pesmi in Nemci so nas pohvalili, da smo pridni. Pri procesiji smo nosili Slovenci pred seboj tablico Kranjsko—Krain. Drugače ne bi Nemci vedeli, kdo da smo pravzaprav.«
»Pa izmučeni ste bili, Kerjavelj, ko ste se vozili tako daljo, ne?«
»I seveda, trudni smo bili, trudni. Zato smo dobili zelo potrebni počitka. Zlezel sem v posteljo in sem skušal zaspati. Kar me je zapeklo na prsih, na nogah, na rokah. ,Ti preben-tani Dunaj’, sem si mislil, »kdo bi rekel, da imajo tu toliko stenic!«
»Da te vendar!«
»Ja, pa gospod kaplan so nam rekli, da ne smemo o tem doma govoriti. Jaz sem si pa mislil: »Zakaj ne bi tega povedal svojim prijateljem
B. Gdtzl, Ljubljana
 —-- Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8.	-
ISrez honknrence J --
Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov domačega izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga.
Solidna postrežba.	IKajnSžje	cene.
tri »Dnevu«, ko je pa resnica in ko ste vi edini, ,ri ljubite resnico. Ampak mrači se že, gospod, bom moral iti domov. V kratkem vas že še obiščem, ko bom imel čas. Pa pozdravljeni, gospod.«
»Pozdravljen, Krjavelj, pa le kmalu se še taj oglasite!«
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
K ZMAGI V LJUBLJANI.
Povodom volitve v Ljubljani smo dobili sledeče brzojavke:
Postojna, 24. septembra. Čast in slava za-/ednim naprednim volilcem za edino primerni )dgovor nasilnim klerikalcem kličejo
Postojnčani.
Novo mesto, 24. septembra. Živela slovenska, živela napredna Ljubljana!
Trst, 24. septembra. Pravkar izvedeli izid .olitev! Slava zavednim Ljubljančanom.
Narodna mladina.
Kranj, 24. septembra. Nepremagljivi trdnjavi napredne misli — Slava!
Kranjski naprednjaki.
DELEGACIJE. CESARJEV PRESTOLNI GOVOR.
Dunaj, 24. septembra. Danes je cesar sprejel delegacije. V imenu avstrijske delegacije je cesarja nagovoril predsednik Dobernig, nakar se je cesar v daljšem govoru zahvalil in povdar-jal prijateljske razmere z Italijo in Nemčijo.
POSLANIK MARSCHALL UMRL.
Berlin, 24. septembra. Nemški veleposlanik v Londonu, baron Marschall je umrl na letovišču v Weidenweilerju. Baron Marschall je bil kaor znano šele pred kratkim prestavljen iz Carigrada v London.
PONOVNI BOJI PRI BERANIH.
Carigrad, 24. septembra. Semkaj so 'došla poročila, da je pri Beranih zopet prišlo do spopadov med Turki in Črnogorci.
POJAČENJE ČET V MACEDONIJI.
Frankfurt, 24. septembra. »Frankfurter Ztg.« poroča iz Carigrada, da bo turška vlada v kratkem odposlala v Macedonijo večje število svoje armade.
SAZONOV V LONDONU.
London, 24. septembra. Včeraj zvečer je ruski zunanji minister Sazonov posetil francoskega poslanika v Londonu, nakar je konferiral še z bulgarskim in srbskim poslanikom. Danes zjutraj se je odpeljal v Balmoral na obisk k angleškemu kralju.
ITALIJANSKO - TURŠKA VOJNA.
Carigrad, 24. septembra. »Jeni Gazeta« javlja, da so vse vesti da bi se zadnji ministrski svet pečal z mirovnimi pogajanji, neistinite. Pogajanja so že tri dni prekinjena. Kretanje italijanskega brodovja pred turškim obrežjem in najnovejši dogodki v Tripolisu so priča, da ni prišlo do sporazuma in da se vojna nadaljuje.
MARIJA TEREZIJA BAVARSKA UMRLA.
Madrid, 24. septembra. Marija Terezija, soproga vojvode Ferdinanda Bavarskega je včeraj umrla.
t BAVARSKI VOJVODA FRANJO JOSIP.
Monakovo, 24. septembra. Tu je umrl včeraj bavarski vojvoda Franjo Josip, nečak avstrijskega cesarja.
LSTNICA UREDNIŠTVA.
G. »Stepin«: Vam zelo radi ustrežemo, ker Vaši interesi so le v interesu »Dneva«, ki bo vedno odločen zagovornik za slovenske pravice in boritelj vseh zatiranih tudi na Goriškem. — Ali se slovenska zemlja res krči? O tem smo dobili temeljit odgovor, ki ga priobčimo jutri »Slovencu« in drugim v poučenje.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Lasi in tisk »Učiteliske tiskarne«.
Mali oglasi.
Mala vila pod Rožnikom št. 267 se ceno proda.
Dva dobro ohranjena vozička se proda. Cojzova cesta št. 9. II. nadstr.	664—1
Zahvala.
Povodom prebridke nenadomestne izgube naše ljubljene soproge, mamice in sestre, gospe
Hane Wario roj. Belič
izrekamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano srčno sožalje in časteče spremstvo na njeni zadnji poti ter za lepe vence, našo najiskrsnejšo zahvalo.
Ljubljana, 24. septembra 1912.
Žalujoči rodbini Warto-Belič.
I
Teodor Kunc
Prešernova ulica 5 I. nadstropje.
fr*
za angleška in francoska dela se priporoča.
iHH		
		
Krepkega dečka
iz poštene hiše in s primerno šolsko izobrazbo ter pridnega
trgovsk. pomočnika
sprejme večja eksportna firma na Dolenjskem-Oni, ki razumejo nekaj nemški in imajo prakso v mešani stroki, imajo prednost.
Ponudbe pod ,344“, poste res*ante, Karmel.
Najfinejši
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna ; 250
M. ,«0#NE»a€id.
v Ljubljani, poleg pivovarne „UNION“.
KLOBUKI
moderno nakiteni, oblike, kakor vse potrebščine za : modistke prodaja ceno :
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg št. 21.
:	Popravila	tožno in najceneje. :
FR. P. ZAJEC
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
priporoča kot prvi slovenski Izprašani In oblastveno koncesijonlrani optik In strokovnjak svoj optični zarod. *RNI
Daljnoglede, toplomere, In zrakomere vseh vrst. Očala, ščlpalnlkl natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Krojaštvo
Ivan Kersnič
v Ljubljani 249
St. Petra cesta št. 32, L nad.
(poleg kavarne „Avstrija*)
najnovejše Hlode, šOimliG delo, zmerne nizke cene, znaBO pohvalna postrežba.
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne ciriTin Meto-
dove šolske družbe!
Kavarna
se proda v Ljubljani iz proste roke.
Pisma je pošiljati pod šifro „k a - j; varna" poštno ležeče Ljubljana I.
Ali ste pokusili posebno specialiteto likerja
zdravnik želodca?
Ivstre-Imerifeaasla zalaja mlm
Zaradi prevelike zaloge blaga, razprodajam 15°|„ ce-neje, vse kar je v moji trgovini.
Za obilen obisk se priporoča
Viktorija Strniša,
Xjj-u.Tol5a,3a.a,
Pod Trančo — Jurčičev trg štev. 3.
«•
Ravnokar došla velika izbera oblek za šolsko mladino
za deklice in dečke. — Naj novejše obleke, površnike in raglane za gospode. Najmodernejšo in največjo izbero damske konfekcije, kakor oaletoje, raglane\ kostume, jopice, krila in bluze v o priznano najnižjih cenah priporoča
»Angleško	skladiš
O. Bernatovič, Ljubljana. Mestni trg št. 5^
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko Izbere.
Ob nedeljah se dobivajo venci v Isti hiši v I. nadstr.
Parit 19051.
Ustanovljeno leta 1900. Odlikovana i
i
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam naj-večjo zalog-o Prasnili
nagrobnih vencev in trakov
x napisi.
====i=== žurianja naročila se izvršujejo hitro in točno. =====
::	Cene	brez	konkurence.	»
FR.
E®
„1 UMU MIMI II« II IM tllltllll |«| || um || im
ur, zlatm in srebrnine
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg št. 25.
Lastna potekolirana tovarna ur v Švici.
Tovarniška znamka
„iko“ -as«
Oenik zastonj in poštnine prosto.
= Vse
na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih vpeljane
šolske knjige
ima v predpisanih izdajah in veliki množini v zalogi tvrdka :
Ig. pl. Kleinmayr &Fed. Bamberg
trgovina s knjigami in muzikali j ami
Ljubljana, Kongresni trg štev^.
Seznamki učnih knjig se oddajajo zastonj,■. 4 • „