etafora pisec svobodni verz stavek pika pravljica stavek pesnik samostalnik osebek izvor dvisnik vejica oseb intonac priredje oseb meta poved svo vejica roman oseba poudarek esej vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek pri beseda pika a p pe es sn nik k s sa a am m mo ostal ln ni ik osebe e ek k k iz zv vo or d dvi is sn ni ik k p p p p p p p p p pr r r r r r r ri i i i i i is s s s s s sl l l l l l lo o o o o o ov v v v v v v vn n no o o o o o o d d d d d d do o o o o ol l l l l lo o o o o oč č č č č či i i i i il l l l lo o o o o o o p p pr ri i ir r re e e ed d d dj j je p pov ve ed vej ji ic ca a esej j j vrste b be es sedil l p p p pr ri i i DIDAKTIČNI IZZIVI I 39 Tatjana Grah Marič I OŠ Sveti Jurij Obnova neumetnostnega besedila – časopisnega članka – v 6. razredu osnovne šole kot primer celostnega razvijanja in vrednotenja znanja pri pouku slovenščine A Summary of a Non-literary Text – Newspaper Article – in the Sixth Grade of Primary School as an Example of a Comprehensive Development and Knowledge Assessment in the Slovenian Language Class Izvleček V članku predstavljam pisanje obnove neumetnostnega besedila – časopisnega članka – v 6. razre- du OŠ kot primer celostnega razvijanja in vrednotenja znanja pri jezikovnem pouku slovenščine. Pisanje obnove časopisnega članka je v okviru obravnave učnega sklopa Vsak dan jih beremo potekalo kot vmesna faza celostne obravnave. Pred pisanjem obnove so šestošolci najprej sprejemali besedila – različne časopisne članke, jih brali in se o njih pogovarjali, sledilo je aktivno opazovanje/ razčlenjevanje besedil in razlaga ter zapisovanje pravil (o istočasnosti in neistočasnosti), saj so učenci ugotavljali, katera dejanja potekajo hkrati in katera ne ter kako to izrazimo. Po podrobni obravnavi so učenci sami pisali časopisne članke in jih tudi povzemali/obnavljali. Naloga za pisanje obnove je bila oblikovana celostno tako, da je od učencev zahtevala ne le povzemanje oz. obnovo vsebine časopisnega članka, temveč tudi pridobljeno znanje (o slovnici in pravopisu). Pred pisanjem obnove so učenci izdela- li kriterije uspešnosti. Po pisanju obnove je v skladu s celostno obravnavo sledila povratna informacija učitelja in medvrstniško vrednotenje ter refl eksija o pisanju. Abstract T he article presents the writing of a non-literary text summary – newspaper article – in the sixth grade of primary school as an example of a comprehensive development and knowledge assess- ment in the Slovenian language class. Th e writing of a newspaper article summary was an in- termediate phase of the integrated learning within the We Read Th em Every Day learning unit. Before writing the summary, the sixth graders fi rst received the texts – diff erent newspaper articles – read and discussed them, and then actively observed/analysed them, explained them and wrote down the rules (about simultaneity and non-simultaneity) as they determined which actions occur simultaneously and which do not, and ways to express that. Aft er this detailed approach, the students wrote and summarised newspaper articles themselves. Th eir task of writing a summary was created in a wholesome way, so that it required students to not only summarise the content of the newspaper article, but also apply the acquired knowledge (grammar and orthography). Before writing the summary, the students created success criteria. Th e writing of the summary was then followed by the teacher’s feedback based on the integrated learning of the unit, peer assessment and refl ection on their writing. Ključne besede: jezikovni pouk, neumetnostno besedilo, zmožnost tvorjenja besedil Keywords: language class, non-literary text, ability to create texts I 40 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXIV I 2021 0 Uvod Po udeležitvi na seminarju Celostno razvijanje in vredno- tenje znanja pri pouku slovenščine v razredu in na daljavo, avtoric Vanje Kavčnik Kolar in Darinke Rosc Leskovec, v okviru ZRSŠ, sem se odločila za še bolj sistematično delo z neumetnostnimi besedili pri jezikovnem pouku. Namen jezikovnega pouka je razviti sporazumevalno zmožnost v slovenskem (knjižnem) jeziku, tj. praktično in ustvarjalno obvladovanje vseh sporazumevalnih dejavnosti. Pri jezikovnem pouku, ki mu je namenjeno 60 % časa, uči- telj celostno razvija različne dejavnosti (branje, poslušanje, govorjenje, pisanje) in zmožnosti, kar uporabi tudi pri vred- notenju ali ocenjevanju znanja. Učitelji pogosto uporabljamo obnove zlasti pri književnem pouku in nekoliko manj pri jezikovnem pouku. V obeh pri- merih nastane obnova, ki je neumetnostno besedilo. S šes- tošolci smo brali časopisne članke in se o njih pogovarjali v okviru sklopa Vsak dan jih beremo; po obravnavi pa so učenci na podlagi izbranega besedila – časopisnega članka – pisali obnovo. Kriteriji so bili oblikovani tako, da je učenec moral vključiti ne le vsebinske podatke, temveč tudi slov- nično in pravopisno znanje, ki ju je svojil v okviru obravna- ve učnega sklopa. 1 Celostno razvijanje in vrednotenje znanja pri jezikovnem pouku slovenščine Obravnava neumetnostnega besedila s celostnim pristo- pom poteka v različnih korakih (Slika 1). Najprej učenci sprejemajo neumetnostno besedilo (prva faza), ga aktivno opazujejo (druga faza) in posplošujejo ugotovitve v defi nici- je in pravila (tretja faza). V četrti fazi tvorijo besedila, čemur sledi vrednotenje oz. samovrednotenje izdelka po kriteri- jih uspešnosti. Na koncu sledi refl eksija o lastnem znanju, učinkovitosti in koristnosti znanja. Pri obravnavi učnega sklopa sem sledila celostnemu pris- topu, saj smo časopisne članke z učenci najprej brali, opa- zovali, razčlenjevali, nato so učenci tudi samostojno pisa- li. Sledilo je učiteljevo vrednotenje obnov in medvrstniško vrednotenje zapisane vsebine in napak ter samovrednotenje. 2 Obravnava učnega sklopa Vsak dan jih beremo Primer celostne obravnave branja in pisanja neumetnostne- ga besedila predstavljam v okviru obravnave učnega sklopa pri šestošolcih Vsak dan jih beremo. V učnem sklopu so se učenci seznanili z branjem, vsebino, namenom tvorjenja in sporočanja časopisnih člankov. Časopisne članke so učenci prinesli od doma, nekaterim pa sem časopise razdelila sama. Učenci so brali različne časopisne članke, jih razčlenjevali, povzemali vsebino, primerjali in vrednotili ter utemeljevali svoje mnenje. Prepoznavali so zgradbene in jezikovne zna- čilnosti časopisnih člankov. Po obravnavi so spoznavali tudi istočasnost in neistočasnost dejanj, kar je v časopisnih člankih pogosto. Spoznavali so načine izražanja istočasnosti z besedami: med, medtem ko, ko in neistočasnosti z besedami: pred tem, po, potem ko, pred, predenj … Omenjeno so učenci iskali v svojih časo- pisnih člankih. Izpisovali so povedi z istočasnimi in neis- točasnimi dejanji in določevali, kaj se je zgodilo prej in kaj potem. Znanje o istočasnosti in neistočasnosti so utrjevali tudi s pomočjo nalog v delovnem zvezku. Nato so v zve- zek zapisali naslov Istočasnost in neistočasnost in oblikovali pravilo, da dejanja, o katerih govorimo ali pišemo, lahko potekajo istočasno ali ne. Zapisali so besede, s katerimi to lahko izrazimo. Pri tem sem jih opozorila tudi na rabo ve- jice, kadar je poved iz dveh dejanj, ki nista sočasni, in na pravilo izpuščanja vejice v dvodelnih veznikih (potem ko, medtem ko). Učenci so namreč navajeni, da vejico pred vez- nikom ko pišejo. V času obravnave nove učne snovi smo za doseganje name- nov in ciljev uporabili različne učne oblike in metode. Med metodami sta posebej izstopali metoda dela z besedilom in metoda pogovarjanja. Slika 1: Model pouka pri slovenščini – celostni pristop (Vir: Kavčnik Kolar, V. in Rosc Leskovec, Darinka, 2021). DIDAKTIČNI IZZIVI I 41 P reglednica 1: Didaktične poti pri usvajanju znanja UČNA SREDSTVA IN PRIPOMOČKI UČNE OBLIKE UČNE METODE – SSKJ – spletni slovar – časopisi – delovni zvezek – frontalna – individualna – delo v dvojicah – pogovor – razlaga – delo z besedilom (branje, poslušanje, govorjenje, pisanje) 2.1 Standardi znanja iz Učnega načrta v okviru obravnave učnega sklopa in zastavljene naloge Pri obravnavi učnega sklopa Vsak dan jih beremo in zastavl- jeni nalogi sem sledila, da ima učenec/učenka skladno s cilji iz učnega načrta razvito zmožnost enosmernega sporazu- mevanja, ki jo pokaže tako, da: • tekoče in primerno hitro tiho bere neumetnostna besedila (tj. časopisne članke); • svoje razumevanje poslušanega oz. prebranega be- sedila dokaže tako, da: • določi družbeno vlogo sporočevalca in njegov na- men (4., 5., 6. r.); • povzame temo, podteme in bistvene podatke ter povzetek strukturira v obliki miselnega vzorca ali preglednice (4., 5., 6. r.); • obnovi besedilo (4., 5., 6. r.); • vrednoti besedilo in utemelji svoje mnenje (4., 5., 6. r.); • piše besedila tistih vrst, ki so predpisana z učnim načrtom – tvori besedilnovrstno ustrezno, smisel- no in razumljivo besedilo, skladno z jezikovno in slogovno normo knjižne zvrsti (4., 5., 6. r.), po pi- sanju ustno vrednoti svoje besedilo, ga po potrebi izboljša in utemelji svoje odločitve (5., 6. r.). (Učni načrt 2018: 52). Učenci so razvijali tudi poimenovalno in slogovno zmož- nost in to na način, da so v svojih besedilih in v besedilih drugih prepoznavali poimenovalne/slogovne napake in ne- ustreznosti ter jih odpravili (4., 5., 6. r.) (UN 2018: 54). To so izvedli po učiteljevem vrednotenju obnov. V okviru slo- govne zmožnosti pa so tvorili okoliščinam in besedilni vrsti ustrezno besedilo (4., 5., 6. r.) (UN 2018: 54), tj. obnovo. Skladenjsko zmožnost so razvijali tako, da so iz niza be- sed tvorili pomensko in oblikovno ustrezne povedi (4., 5., 6. r.) (UN 2018: 53), saj so namreč učenci oblikovali miselne vzorce kot izpis bistvenih podatkov iz besedila ali obratno – kot načrt bistvenih podatkov za pisanje obnove. V okviru pravopisne zmožnosti so: • pravilno pisali eno- in večbesedna lastna imena bitij (5., 6. r.); • pravilno pisali eno- in večbesedna zemljepisna last- na imena (5., 6. r.); • členili besedilo na odstavke (4., 5., 6. r.); • pisali čitljivo (4., 5., 6. r.); • v svojih besedilih in v besedilih drugih prepoznava- li pravopisne napake, jih odpravili in utemelji svoje popravke (4., 5., 6. r.) (UN 2018: 54). Razvijali pa so tudi metajezikovno zmožnost, in sicer učenec: • v besedilu prepozna premi govor (6. r.) (UN 2018: 55). 2.2 Izbor neumetnostnega besedila pred pisanjem obnove Pred pisanjem naloge, ki je vključevala celostno preverjanje znanja, sem se odločila za avtentično besedilo z naslovom »Niso vsi mladi huligani!« (Slika 2), ki mlade bralce pritegne. Izbor besedila je namreč zelo pomemben tako za obravnavo kot za samostojno pisanje o besedilu. Avtorice Priročnika za učitelje v uvodu navajajo pomen izbora besedil oz. s tem povezane motivacije za sprejemanje in pisanje besedil. Ob ustrezni motivaciji učenci lažje razčlenjujejo, povzemajo, Slika 2: Časopisni članek »Niso vsi mladi huligani!« (Vir: Slovenščina za vsak dan 6, izdaja s plusom 2018: 45). Tatjana Grah Marič I Obnova neumetnostnega besedila – časopisnega članka – v 6. razredu osnovne šole kot primer celostnega razvijanja in vrednotenja znanja pri pouku slovenščine I str. 39-44 I 42 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXIV I 2021 primerjajo, doživljajo in vrednotijo besedila ter utemeljijo svoje mnenje. Pri tem spoznavajo, da njihove dejavnosti pred poslušanjem oz. branjem, med njim in po njem po- membno vplivajo na njihovo razumevanje in vrednotenje besedila (Bešter Turk, idr. 2019). Pred obravnavo besedila smo z učenci izvedli okroglo mizo Niso vsi mladi huligani, kjer so zagovarjali omenjeno trditev ali ji nasprotovali. V motivacijskem pogovoru so učenci pripovedovali svoje izkušnje, se odzvali na omenjeno temo, nato so izrazili svoja pričakovanja o napovedanem besedilu. Po okrogli mizi – uvodni motivaciji – je sledila obravna- va besedila. Izbrano besedilo govori o dijaku, ki je našel torbico gospoda. Ker ga ni mogel priklicati po telefonu, je torbico odnesel na policijsko postajo. S policijske postaje so obvestili gospoda, da je njegova torbica najdena. Vsebina časopisnega članka pa se začne s podatkom, da je gospod poklical v uredništvo časopisa Dnevnik in novinarko prosil, naj napiše članek o tem, da niso vsi mladi huligani. V članku gre za »obrnjen« vrstni red dogodkov, kar so učenci morali prepoznati in kasneje pri pisanju obnove upoštevati. 2.3 Naloga za učence Učenci so morali zapisati obnovo neumetnostnega bese- dila. Z obnovo besedila se učenci pri pouku srečujejo vsa- kodnevno – govorno in pisno; pogosto pod izrazom obno- va razumemo obnovo besedila pri književnem pouku, kjer učenci obnavljajo besedila različnih literarnih vrst in zvrsti. Vendar tudi pri jezikovnem pouku obnavljajo vsebino, in to različnih besedilnih vrst. Za učence je obnova obnavljanje oz. povzemanje bistvenih podatkov besedila. Besedilo učenec lahko povzema na dva načina: »podrobno (tj. tako, da ohranja bistvene podatke in tudi nekaj nebistve- nih/podrobnih) ali strnjeno (tj. tako, da ohranja le bistve- ne podatke).« (Križaj in Bešter Turk 2018: 100) Učenci so besedilo morali obnoviti podrobno, saj je članek krajši, kar je pomenilo, da so morali poleg bistvenih podatkov zapisati tudi vse podrobnosti. V nadaljevanju predstavljam nalogo, ki so jo učenci dobili po obravnavanem učnem sklopu. Preglednica 2: Naloga, povezana z vključevanjem obnove. Na podlagi prebranega članka (časopisni članek »Niso vsi mladi huligani!«) zapiši obnovo: z vsemi bistvenimi podatki o dogodku (pazi na vrstni red dogajanja (prej, med, potem – na istočasnost in neistočasnost dejanj). Pred pisanjem obnove naredi načrt – MISELNI VZOREC. Pri obnovi vključi: – vse osebe (imena) članka in njihov družbeni položaj; – podatek o kraju dogajanja; – podatke, ki jih izveš iz premega govora (kaj je kdo komu dobesedno rekel), vendar jih zapiši s svojimi besedami (uporaba odvisnega govora). Pazi na ustrezno členjenost obnove ter slogovno in pravopisno pravilnost. Vključeno slovnično in pravopisno znanje naloge: • časopisni članek (vsebina, sestava, namen, naslov- nik, sporočevalec ipd.), • zapis besed, s katerimi poimenujemo družbeni po- ložaj in poklic (z učenci smo pred tem obravnavali, da ta določila pišemo z malo), • zapis lastnih imen (lastna imena bitij, zemljepisna lastna imena, stvarna lastna imena) (v okviru sklo- pa so učenci ponovili zapis lastnih imen, posebej zapis večbesednih zemljepisnih imen), • zapis občnih imen, • istočasnost in neistočasnost dejanj (omenjeno smo obravnavali v okviru sklopa), • spreminjanje premega govora v odvisnega (učenci so pred pisanjem obnove ponovili še značilnosti poročanega govora, ki je bil obravnavan en sklop prej). 2.4 Izdelava kriterijev uspešnosti Učenci so pred pisanjem naloge zapisali kriterije uspešnosti, ki so pomembni v procesu učenja, saj vključujejo aktivno sodelovanje učencev pri lastni uspešnosti. Pred pisanjem so bili ustno seznanjeni o pomembnih ko- rakih uspešnosti, in sicer da morajo za uspešno pisanje ob- nove brati po odstavkih; ko natančno preberejo besedilo, morajo prepoznati bistvene podatke (izpišejo jih v obliki miselnega vzorca). Učence je bilo treba spomniti, da pri ob- novi obnavljajo s svojimi besedami in povzemajo z odvis- nim govorom. Pomembno je pravilno sosledje, podatki mo- rajo biti v takem vrstnem redu, kot so se zgodili v besedilu, DIDAKTIČNI IZZIVI I 43 in pravilni. Pri obnovi morajo paziti, da ne dodajajo novih, svojih podatkov. Na koncu, pred oddajo, zapisano obnovo preberejo in popravijo morebitne napake. V kriterij uspešnosti so zapisali, da bodo uspešni, če bodo: • izdelali načrt (miselni vzorec); • zapisali obnovo z vsemi bistvenimi podatki (vrstni red); • vključili osebe in njihov družbeni položaj; • vključili podatek o kraju dogajanja v članku; • povzeli dogajanje v obliki odvisnega govora; • pazili na členjenost obnove; • imeli slogovno in pravopisno pravilno zapisano be- sedilo. 2.5 Dokazi o delu in povratna informacija Za celostni pouk in bralno-pismeni napredek učenca je nu- jno kakovostno povratno informiranje, in sicer takšno, ki gradi na močnih znanjih, spodbuja in daje vso podporo v realizaciji ter evalvaciji znanj. Pri povratni informaciji sem izhajala iz tega, da je bila usmerjena v nalogo in upoštevanje navodil. Prav tako sem upoštevala ne le svoje povratne informacije, temveč tudi povratne informacije učenec – učencu. Učenci so si namreč svoje obnove v paru izmenjali ter pokomentirali vsebino so- šolčeve obnove ter njegove napake poskusili utemeljiti. Ute- meljevali so tudi svoje napake ter na koncu pisali popravo obnove, »novo« obnovo po povratni informaciji. Učencem je pomembno, da je povratna informacija bila tudi pravočasna, podana na razumljiv in primeren način. Primer povratne informacije učencu, ki je tvoril ustrezno obnovo: »Tvoja naloga je vsebinsko ustrezna. Pravilno si uporabljal besede in jih povezoval v povedi. Upošteval si pravopisna pravila (velika začetnica, mala za- četnica, pisanje skupaj in narazen …), manjka le nekaj vejic. Zapisal si tudi položaj osebe v družbi, ki se nanaša na status, poklic (npr. dijak, policist ipd.) ter kraj dogodka (na Celovški cesti), oboje s pravilno začetnico. Obnova je primerno dolga, upošteval si tudi členitev (uvod, jedro, zaključek, odstavki). V obnovi si zajel vse bistvene podatke ter upošteval vrstni red dogodkov (kaj se je zgodilo najprej, kaj med in kaj potem). Ustrezno si povzemal v 3. osebi ednine oz. pretvarjal premi govor v odvisnega.« Povratna informacija se je nanašala na dogovorjene kriterije in je spodbujala k premisleku, odzivu, učenju naprej. V ečina učencev je v skladu s svojim ustreznim miselnim vzorcem, torej če je bil miselni vzorec dobro načrtovan, tvorila tudi ustrezno obnovo. Bilo pa je kar nekaj primerov, kjer je bil miselni vzorec skop ali osredotočen le na bistveno, nastala pa je obnova, ustrezna kriterijem. Tatjana Grah Marič I Obnova neumetnostnega besedila – časopisnega članka – v 6. razredu osnovne šole kot primer celostnega razvijanja in vrednotenja znanja pri pouku slovenščine I str. 39-44 Primer miselnega vzorca, ki ustreza navodilom naloge, saj je učenka načrtovala po alinejah, kaj vse mora pri pisanju upoštevati. Primer obnove, ki je nastal po dobro zastavljenem miselnem vzorcu. V obnovi pa vendar manjka nekaj zahtevanih podatkov (npr. o kraju dogajanja – na Celovški cesti, ni zapisanih določil družbenega položaja – gospod, dijak). et s dvi intonac p d dvi i p p p I 44 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXIV I 2021 Primer nastale obnove po miselnem vzorcu, ki je vseboval le vsebinske opombe, vendar je učenec tvoril obnovo z vsemi zahtevanimi podatki. Miselni vzorec je le opora učencem pri pisanju in ni bil vkl- jučen v povratno informacijo in vrednotenje. Nekaj učencev je imelo težave pri obnavljanju besedila, saj niso izluščili pravilnega poteka dogajanja oz. logičnega za- poredja. Nekateri so imeli težave tudi s členjenjem obnove na odstavke, z oblikovanjem povedi in zvez povedi, z upora- bo ustreznih besed in pretvorbo premega govora v odvisni govor ter pravopisom. Pri obnavljanju so kakšen del besedi- la nekateri tudi dobesedno prepisali. Na koncu so učenci refl ektirali svoje pisanje in učinkovitost pridobljenega znanja. Povedali so, da so po moji podrobni povratni informaciji in povratni informaciji sošolca lahko odkrili svoje napake in morebitno neustreznost, kar pa so po ponovnem pisanju uspeli izboljšati in se strinjali z re- kom, da vaja dela mojstra. 3 Sklep Pisanje obnove neumetnostnega besedila – časopisnega članka – v okviru celostne obravnave je od šestošolcev zah- tevalo natančno branje navodil, dobro bralno razumevanje ter poznavanje slovničnega in pravopisnega znanja. Pri pi- sanju so morali vključiti pridobljeno znanje o istočasnos- ti in neistočasnosti dejanj, pa tudi o poročanem govoru. Čeprav se zdi, da je obnavljanje besedil preprosto, se je izka- zalo, da imajo učenci pri tem lahko različne težave. Izkazalo se je, da je predpogoj za uspešno obnovo večkrat prebrano izhodiščno besedilo in razumevanje le-tega ter postopnost obravnave od sprejemanja besedil do tvorjenja. Na koncu je zelo pomembna ustrezna učiteljeva povratna informacija učencem, ki služi kot napotek, vodilo za izboljšanje pisanja. Po povratni informaciji so učenci uspeli izboljšati svoje pi- sanje obnove in odpravili večino svojih napak. Viri in literatura Bešter Turk, Marja; Križaj, Martina, 2019: Slovenščina za vsak dan izdaja s plusom 6, 7, 8, 9. Priročnik za učitelje. Uvod. Ljubljana: Založba Rokus Klett. Cajhen, Nana; Drusany, Nevenka; Kapko, Danica; Križaj Ortar, Martina in Bešter Turk, Marja, 2018: Slovenščina za vsak dan 6, izdaja s plusom. Ljubljana: Rokus Klett. Kavčnik Kolar, Vanja in Rosc Leskovec, Darinka, 2021: Seminar Celot- no razvijanje in vrednotenje znanja pri pouku slovenščine v razredu in na daljavo, str. 28. Dostopno na: https://skupnost.sio.si/course/view. php?id=10722 (21. 3. 2021). Križaj, Martina in Bešter Turk, Marja, 2018: Jezikovni pouk – čemu kaj in kako? Priročnik za učitelje in učiteljice slovenščine v osnovni šoli. Ljubl- jana: Rokus Klett. Učni načrt, 2018: program osnovnošolskega izobraževanja Slovenščina. Slovenščina. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. Primer miselnega vzorca, ki temelji bolj na sosledju dogodkov (bistvu opisanega) in ne na tem, kaj naloga zahteva.