2-2006
5
Planinska skupina 
Slovenskega doma 
Kulturno-prosvetnega 
dru{tva Bazovica z Reke
? Darko Mohar
Kaj pa sploh po~nem v avtobusu, polnem 
ljudi, na poti proti Logarski dolini in Okre{lju, 
jaz, samohodec, trmasti in te`ko prilagod-
ljivi individualist, eden od tistih, ki u`ivajo v 
samoti, ti{ini, barvah, di{avah, zvokih narave, 
ki svoj mir i{~ejo odmaknjeni od ljudskega 
hrupa, eden od tistih, ki sami sebe najdejo v 
lesketu morske gladine, v rde~em jesenskem 
listu, v oblaku, ki lebdi nad zasne`eno pokra-
jino, v vsaki ro`’ci na nikoli do konca preho-
jenih poteh? Od kod potem naenkrat ve~ kot 
{tirideset ljudi, ki od mene pri~akujejo, da jim 
bo lepo na dvodnevnem izletu, da bodo varno 
prispeli na cilj v Kamni{ko Bistrico? Ma kdo {e 
prevzema tak{en tovor na svoj slabotni hrbet? 
Ali se ni lep{e usesti v svoj avtomobil, sam, z 
dru`ino ali pa samo s kak{nim prijateljem, in 
biti svoboden kot ptica? V taki skupini pa bodo, 
~im izstopimo iz avtobusa, za~eli vla~iti vsak 
na svojo stran: ta se {e ni pripravil za odhod, 
onemu vodnik hodi prepo~asi, tretji je one-
mogel po dvajsetih minutah hoje, ta mora na 
strani{~e, ~eprav je okoli nas vrtoglavo strmo, 
eni ho~ejo na Kamni{ko sedlo skozi Turski ̀ leb 
in ~ez Tursko goro, par jih je od{lo s skupino 
planincev iz drugega re{kega dru{tva, ne da 
bi se komur koli javili, eden zbe`i z enourno 
zamudo za tistimi, ki so {li skozi Turski `leb, 
starej{o gospo je na klinih strah, mladi vodnik 
Andrej ne sme voditi, ker je {e v pripravni{kem 
za vodnika, stari vodnik Luka ima osemdeset 
let in tudi ne sme voditi, vse skupaj Brownovo 
gibanje, kot bi rekli fi ziki. Jaz pa sem samo 
tisto, kar sem na za~etku zapisal.
Da so Slovenci na Reki organizirani v Kul-
turno-prosvetnem dru{tvu Bazovica, sem vedel 
`e dosti prej, preden smo se doma dogovorili, 
da bo Andrej, tako kot njegov o~e, {el {tudirat 
v Ljubljano. Nisem pa se, kot ve~ina od ve~ kot 
tri tiso~ Slovencev, ki `ivijo na Reki in okolici, 
odlo~il sodelovati v tem dru{tvu. Kaj pa bi 
tam? V zbor ne morem, ker sem svetovno znan 
kvariton, igralec sem tak, da {e `ene ne morem 
prepri~ati, da sem z razlogom zamudil domov 
iz slu`be, v plesni skupini ple{ejo samo naj-
stniki, to pa `e zdavnaj nisem. Tako sem, kot 
se spodobi, prvi~ pri{el v dru{tvo, ko je Andrej 
potreboval informacije o vpisu na {tudij.
Potem pa le nekega spomladanskega dne leta 
2002 v ~asopisu preberem, da KPD Bazovica 
ustanavlja planinsko skupino. Tu pa lahko kaj 
pomagam, saj v hribe hodim `e iz {tudentskih 
~asov, nekaj sem se ukvarjal celo z alpinizmom pri 
AO APD. V teh nekaj desetih letih, ~eprav nisem 
bil nikoli bogve kako planinsko organiziran, se je 
nabralo nekaj izku{enj. Ljudje v Bazovici pa so se 
mi se `e pri prvih obiskih zdeli resni in predvsem 
zelo entuziasti~ni.
Ustanovitveni sestanek je bil kar malo tako, 
no, recimo, ~uden. Navzo~ih nas je bilo nekaj 
~ez dvajset. Velika ve~ina nikoli ni bila v hribih. 
Ni~esar ne vedo o gorah, {e gorni{kih ~evljev ve~-
inoma nimajo. Kak{ni so pa le to Slovenci? Izvo-
lili smo voditelja skupine, ki potem nikoli ve~ ni 
pri{el niti na en sestanek, kaj {ele, da bi se udele`il 
kak{nega izleta. Tako pa le ne bo {lo! 
A vam je zdaj jasno, kako to, da jaz, stari 
samohodec, vodim skupino {tiridesetih na 
Okre{elj?
^eprav se je luna {e skrivala za Planjavo, 
se je njena svetloba razlila po ostenjih Mrzle 
gore. Ne vem, kaj me vle~e na to goro, Luka 
pravi, da je pot zapu{~ena, varovalne naprave 
v slabem stanju, markacije zbledele, da se 
lahko kaj hitro izgubi{ in zapleza{, predvsem, 
~e rine{ nanjo iz Matkovega kota. Kaj pa vem, 
mogo~e se le kdaj odpravim gor v kaki manj{i 
skupini. Moram pa po pravici priznati, da mi 
[tirideseterica
na Okre{lju
tema meseca
2-2006
6
vzdr`evanje kondicije za take visoke gore 
postaja vse bolj naporno. Uradni{ka slu`ba in 
kak{en “pir~ek” preve~ so naredili svoje.
Iskrivo, hudomu{no vzdu{je je pred domom 
na Okre{lju postajalo vse bolj mehko, podobno 
luninem siju. Glasovi so postajali vse bolj umir-
jeni, med nas se je po~asi privlekla ti{ina. Popil 
se je kak{en {nop~ek, od nekod so se postregli 
doma~i kola~i. Eni so {li spat, drugi smo {e 
dolgo u`ivali v nestvarnem luninem siju. Zave-
dali smo se le, da bo na skupnih le`i{~ih nocoj 
{e precej `ivahno.
Kako to, da se dru{tvo imenuje Bazovica? 
Ustanovljeno je bilo leta 1947, takoj po drugi 
svetovni vojni, ko je veliko Slovencev, pred-
vsem s Primorske, pri{lo iskat slu`bo v takrat 
obnavljajo~o se Reko. Vojne rane so bile {e 
sve`e, tako da je bilo odlo~eno, da naj ime 
dru{tva spominja na bazovi{ke `rtve fa{isti~-
nega terorja iz leta 1930. Ohraniti slovenski 
jezik, obdr`ati zveze s krajem svojega porekla 
in povezati novo okolje s svojim izhodi{~em je 
do dana{njega dne ostala naloga dru{tva.
Slovenska skupnost na Reki je bila mo~na `e 
v ogrskem ~asu, ~asu najve~jega napredka Reke, 
ko je kapital s celega sveta prihajal sem iskat 
na~ine oploditve. Gradnja pristani{~a, rafinerije, 
tovarne papirja, `eleznice, tovarne Torpedo in 
ladjedelnic je privlekla ljudi z vseh koncev. Eden 
od uspe{nih Slovencev je bil Milan Gorup, ki je 
leta 1894 kupil vilo, zgrajeno 1883 na samem 
robu tedanje Reke. Rekonstrukcijo in dogradnjo je 
prepustil arhitektu Emiliu Ambrosiniu. Po nacio-
nalizaciji je bila vila, zgrajena v historicisti~nem 
stilu, v petdesetih letih dvajsetega stoletja dode-
ljena v uporabo KPD Bazovica. Pred pribli`no 
desetimi leti je dru{tvo zgradbo lastninilo. Skoraj 
v centru Reke, z velikim vrtom, je pred nekaj leti 
obnovljena enonadstropnica danes dru{tvu v 
µ Marjan  Brade{ko
Slika na str. 7: Gore nad Okre{ljem
µ Borut Gogala
2-2006
6
2-2006
8
2-2006
9
ponos. Dvorana z odrom za prireditve, klubska 
soba, pevska soba, u~ilnica, tajni{tvo, stanova-
nje za hi{nika, vrt z dvosteznim balini{~em in 
restavracija omogo~ajo vsakdanje dejavnosti 
vseh skupin dru{tva, predstavitev njegovega dela 
{ir{emu ob~instvu Reke in tudi organizacijo raz-
li~nih gostovanj.
Jutro je pri{lo skoraj prehitro. Bilo je po 
no~i sprehajanja, celo padcev ~ez dve stop-
ni~ki na prehodu iz enega v drugi del skupnih 
le`i{~ in smr~anja, kdo je koga dr`al za roko, 
ker druga~e ne more spati, pa ne vem. Tudi 
lunina svetloba skozi okence ni dala miru vso 
no~. Potem pa tipi~ne jutranje radosti: pranje 
v zelo majhni koli~ini mrzle vode, zama{eno 
`ensko strani{~e, ropotanje z opremo, paziti 
mora{, da ~esa ne pozabi{, ker si zve~er stvari 
pustil razmetane na ve~ koncih. Po zajtrku, ki 
ob taki skupini traja in traja, zbor. Del skupine, 
za katerega sem vedel, da ne bo mogel ~ez 
Bo{tjanco, sem poslal nazaj v dolino, da v 
Kamni{ko Bistrico pridejo z avtobusom. Se 
bodo `e zabavali s kak{nim “{opingom” po 
poti. Ostali pa v kolono in naprej. Obetal se je 
zelo lep dan.
Po ustanoviteljskem sestanku smo naredili 
plan dejavnosti. Prvi izlet naj bi bil na Sne`nik, 
s tem smo hoteli potrditi svojo zvezo z mati~no 
de`elo. @eleli smo postati tudi del planinske 
skupnosti Slovenije, tako da smo se `e do konca 
tega leta skupno v~lanili v PD Sne`nik iz Ilirske 
Bistrice. Sodelovanje je {e danes dobro, saj smo z 
njihovo pomo~jo tri svoje mlade ~lane iz{olali za 
mladinske vodnike v poletni {oli PZS v Bav{ici. 
Imam pa ob~utek, da je organizirano planinstvo 
v Sloveniji v krizi. Trdi kapitalizem in vsakdanji 
boj za obstoj, pomanjkanje denarja za dru`abne 
aktivnosti in mo`nosti, ki jih nudi osebni avto-
mobil, so naredili svoje. Mati~na de`ela nas je 
na prvem izletu sicer pri~akala z nevihtnim 
Re{ki planinci na Poreznu
2-2006
8
2-2006
9
vremenom in to je pozneje {e nekajkrat ponovila, 
ni pa to zmanj{alo na{e ljubezni ne do nje niti do 
gora. Po prvih izpeljanih izletih je nekdo omenil 
Triglav. A, ne, tja gor vas pa {e ne bom peljal! Saj 
do pred par dnevi ve~ina niti gorni{kih ~evljev ni 
imela! Potem je v dru{tvo pri{lo povabilo Sloven-
ske izseljenske matice iz Ljubljane za prijavo na 
prvi izseljenski pohod na Triglav. Po Tomin{kovi 
gor, ~ez Triglavska jezera nazaj v Bohinj. Za~eli 
so se ostri treningi: vsak dan tek, ~ez vikende pa na 
te`je ture: skozi Mudno dol na Fratar in Hahli}e 
v “Grobni{kih Alpah” (priporo~am vsem ljubite-
ljem gora kot enkratno do`ivetje, predvsem konec 
maja), na U~ko – Vojak iz Lovrana (tisti dan je 
bilo ob morju 37° C `e takoj zjutraj). Jutro na dan 
pohoda nas je pri~akalo de`evno, vodstvo pohoda 
je odlo~ilo, da se gre skozi Krmo. Voznik avto-
busa nas ni `elel odpeljati do Kovinarske ko~e, na 
koncu sem se `e po dveh urah hoje zaradi nesre~e 
v dru`ini moral vrniti v Mojstrano in na Reko. 
Mario me ni hotel pustiti samega, ostale pa so Peter 
^esnik iz Izseljenske matice in vodniki uspe{no 
spravili na vrh in potem do Bohinja. Na pohodu 
smo se spoznali s tremi ~lani dru{tva Slovensko 
udru`enje gra|ana iz Kaknja v BiH, udele`enci 
pohoda. Zveze so se utrdile naslednje leto na sre~-
anju izseljencev v Kamni{ki Bistrici. Konec maja 
letos smo jih obiskali v Kaknju.
Na Kamni{ko sedlo smo prilezli po dveh 
urah hoje. Eni so u`ivali, druge je bilo strah, 
mene pa je skrbelo za vse. Na sedlu spet malo 
Brownovega gibanja: jaz ne grem naprej, jaz bi 
se tu samo malo sprehajal, gremo na Brano, so 
vpili mlaj{i in mo~nej{i, pa tudi nekaj nas “ta 
starih” se ni hotelo vdati brez borbe. Vse se je 
hitro uredilo: trinajst nas gre na Brano, ostali 
imajo prosto. Odhod v Kamni{ko Bistrico ob 
enih. Ob spominski plo{~i dvema fantoma iz 
Pulja sem malo postal. Poznal sem ju, eden je 
prihajal v APD. Tisto no~, ko sta se ponesre~ila, 
sem bil z dru{~ino v bli`ini, na Veliki planini. 
Stali smo pred hi{ico in u`ivali v dobri kapljici 
in v jasnem ter mrzlem zimskem ve~eru. A 
samo par kilometrov zra~ne ~rte naprej posled-
nji boj za `ivljenje in tragedija. Spomini na 
{tudentska leta so se kar za~eli preganjati v 
meni. Hitro sem se zdramil, saj imam obvezno-
sti, dvanajst ljudi moram pripeljati na vrh in jih 
sre~no vrniti. Ni ~asa za preteklost. 
Dan je bil sanjski. Vidljivost z vrha odli~na, 
nobenih oblakov, megle, vetra. Razen mene 
so bili vsi prvi~ na Brani, nekateri celo prvi~ 
pe{ na taki vi{ini. Navdu{enju ni bilo konca. 
@al vse, kar je lepo, kratko traja. Spust do 
sedla v izredno kru{ljivi skali zahteva najve~jo 
previdnost. Bo pa lepo pri spustu malo poma-
gati dekletom. V~asih se prile`e delati malo 
va`nega, izku{enega, ma~a.
V treh letih obstoja planinske skupine nam je 
uspelo organizirati ve~ kot petdeset izletov v gore. 
Spoznali smo mnoge pravlji~ne kraje Slovenije, 
umirjeno ^i~arijo, U~ka je moja ve~na ljubezen, 
gozdove Gorskega kotarja, kras kvarnerskih 
otokov ter neskon~no lepoto in naravnost Vele-
bita. Idej je {e ogromno. No, `e na ustanovitvenem 
sestanku smo se zavedali, da planinstvo v KPD 
Bazovica ne more biti samo {portna dejavnost. 
V imenu dru{tva pi{e, da mora poleg kulture biti 
tudi u~enje. Zato smo kmalu po ustanovitvi za~eli 
organizirati zelo dobro obiskana predavanja. 
S prvim smo z znano re{ko alpinistko Darjo 
Bostijan~i} obiskali Huascaran in Ju`no Ameriko, 
gospod Sergej Stipani~ev nas je popeljal na 
Olimp, Jo`e Miheli~ iz Mojstrane je z neverjetno 
lepimi posnetki prikazal Triglavski narodni park. 
µ Vid Poga~nik
2-2006
10
2-2006
11
Stane Sokli~ iz Kranja je ob~instvo Reke popeljal 
na Durmitor, alpinist in gorski re{evalec Klemen 
Gri~ar iz Gozda Martuljka nas je seznanil z 
Gorsko re{evalno slu`bo Slovenije in s tehnikami 
re{evanja, z gorskima obsedencema Ur{ko in 
Andrejem Stritarjem smo prehodili skoraj celotno 
njuno `ivljenjsko in planinsko pot, z Daliborom 
Re{om iz speleolo{kega dru{tva Estavela iz 
Kastva smo se spustili v mnoge speleolo{ke objekte 
v okolici Reke. Vzporedno s predavanji smo za~eli 
razmi{ljati o organizaciji fotografskih razstav, 
pa {e ~esa drugega. Za~eli smo z lastnimi mo~mi, 
s fotografijami in karikaturami smo na kratko 
prikazali prvega leta delovanja, potem pa smo 
razstavili karikature re{kega karikaturista in 
na{ega ~lana Bojana Grlice, fotografije ^udovita 
U~ka avtorja tega teksta, izvle~ek iz mednarodne 
razstave karikatur Zagreb 2004 na temo Pravica, 
fotografije s temo Moj pohod na Triglav znanega 
re{kega fotografa Dra`ena [ok~evi}a ter foto-
grafije odgovornega urednika Planinskega vest-
nika Vladimirja Habjana. Vsem predavateljem 
in avtorjem se prisr~no in {e enkrat zahvaljujemo 
in upamo, da jih bomo {e videli med nami. Pa ne 
samo njih! Vsak, ki ima kaj povedati in pokazati, 
se nam lahko oglasi.
Par pogumnej{ih in mladih v srcu se je 
odlo~ilo za sestop po meli{~u pod Planjavo. 
Dovolj je strmo, gru{~ je droben in ga ne 
manjka, skratka, enkratno. Meni osebno je 
mogo~e bolj v{e~ samo meli{~e ob poti na 
[krlatico, ~eprav mora{ tam po meli{~u tudi 
navzgor. Prileglo se je tudi malo pole`avanja 
v travi v pri~akovanju ostanka skupine. Potem 
pa dolg in mu~en sestop, jaz vedno na koncu, 
pospremljajo~ tiste najpo~asnej{e. Nekaj ~asa 
mi je dru`bo delal in pomagal Luka, potem 
pa tudi on ni ve~ zdr`al. V teh dveh dneh sva 
se kar precej pogovarjala in bil sem prav vesel, 
da ga bomo spet sre~ali ob slovenskem kultur-
nem prazniku, ko bo na Reko pripeljal `enski 
pevski zbor Svoboda Vi`marje-Brod. Vsak, 
tudi najbolj skrit ko{~ek Slovenije odli~no 
pozna, tako da je bilo njegovo vodenje tega 
izleta zelo posre~eno.
Prihod v Kamni{ko Bistrico je bil kar kla-
si~en, podoben tistemu pred skoraj tridesetimi 
leti, ko sem po zaklju~ku plezalne {ole na 
Kamni{kem sedlu lastne kosti skoraj pustil 
nekje pod Srebrnim sedlom nad Repovim 
kotom: najprej en pir na eks zaradi dehidracije, 
potem hitro na vodo, oprati in omeh~ati noge. 
Pa {e en pir, tokrat za u`itek.
Planinska skupina pri KPD Bazovica je kot 
prva organizirana planinska skupina pri Slo-
vencih na Hrva{kem v treh letih svojega obstoja 
napravila res veliko. Najprej se je uveljavila v 
mati~nem dru{tvu, za kar je bilo treba veliko dela. 
S svojimi akcijami se je dokaj hitro uveljavila tudi 
v planinski skupnosti Reke, nekatere dejavnosti pa 
glas o njej vodijo tudi v Slovenijo in {ir{e. S ~im 
ne moremo biti zadovoljni? ^eprav se ~lanstvo 
skupine iz meseca v mesec pove~uje, {e vedno 
nismo pritegnili dovolj mlaj{ih ~lanov, predvsem 
otrok Slovencev, ki `ivijo na Reki. Vsak mladeni~ 
med planinci pomeni enega manj med tistimi, ki se 
jim lahko zgodi, da pridejo na mamila. Kot drugo 
pa razen s Slovenci iz Kaknja v BiH {e nismo 
navezali stikov s slovenskimi planinskimi dru{tvi 
v zamejstvu: v Italiji, Avstriji in na Mad`arskem, 
~eprav je bil to eden izmed osnovnih ciljev pri 
ustanovitvi skupine.
Avtobus je po~asi drsel proti Reki. Voznik, 
stari cinik, bo imel {e kak{no pripombo, ki bo 
nasmejala vse tiste, ki ga lahko sli{ijo. Obvezna 
kavica na Lomu. Mo{tvo je utrujeno, a zado-
voljno. Vse se je dobro izteklo, ena skrb je za 
menoj. No, plan za naprej je tako bogat, da ne 
bo ~asa za dolgo u`ivanje v slavi. Samohodcu 
v sebi sem pa le pokazal, da se marsikaj da 
napraviti tudi v dru`bi in za dru`bo. Koliko 
pa sem samo spoznal novih ljudi v teh nekaj 
letih “organiziranega” `ivljenja? In vsak mi je 
podaril ali sem kar sam od njega vzel kak{no 
modrost, opekico, s katero lahko naprej gradim 
stavbo svojega `ivljenja. 
Po izhodu iz tunela Ju{i}i zagledamo 
morje. V~asih umirjajo~e, pogosteje polno 
neznank, te popolnoma prevzame. Kot vsaka 
ljubezen zahteva veliko, celega ~loveka. ^e ne 
bi v mojih `ilah tekla slana, morska voda, bi 
bil danes mogo~e bolj ali manj znan slovenski 
alpinist starej{e generacije.
Za konec: Luka Ko~ar je res pripeljal 
`enski zbor Svoboda Vi`marje-Brod na Reko 
25. februarja 2005. Dekleta v najbolj{ih letih, 
ki jih vodi dirigent maestro Ven~eslav Zadra-
vec, so na celove~ernem koncertu s svojim 
petjem navdu{ila polno dvorano dru{tva in 
pokazala, kako je mo`no, tudi ~e ne hodi{ ve~ 
dobro in te`ko stoji{ poldrugo uro, u`ivati v 
vsakem trenutku `ivljenja. m