advertise ш
the best
SLOVENE NEWSPAPER ★
Conimerlcal PrlnHng of All Kinds
ENAKOPRAVN
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čilalelji v: CHICAGL NEW YORKU. DETROITU,
spl(di po in izven Amerike
^QL. XXXIX. — LETO XXXIX.
Zadnje vesti
Perfekten soWni da® z naj-^jo tempemturo 47, najnižjo
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), APRIL 9, 1956
ŠTEVILKA (NUMBER) 70
stopinj, je vremenska napo-^ danes, toda ne povsod.
Vreme nagaja v ameriški sre-^ m v krajih New England.
\rrh ^a^nes je za skrajni od napovedan sneg, enako za ^je okrog Wyominga. Kraji ®^gland so biH včeraj obis-
vii,	snegu in hudih
Po nekaterih krajih, or naprimer v Maine in New J^pshire, je zapadlo celo do mcev svežega snega. Bojijo ^l'^Plav, ko se sneg začne ne-iin	spremembi vremena
\f	tajiti. Države New
Oklahoma in Kansas so ^le. zavite v prah. Viharji, ki ^ ® /^^našali prah, bodo da-obiskali tudi Texas. V New ngland je bilo v zvezi z slabim imenom šest mrtvih.
^J^es kongres v Washingtonu
VeliiT ^ ^«\om. Kongres je bil na onočnih počitnicah. Pred-
V ^^^^hower ima pri sebi Se Tu kongresne voditelje in ^ govarjajo o novem zakonu fannarje. Eisen-io	odpotuje v Georgi-
, • Jer bo ostal na dopustu te-
den dni,
je bilo v d^mokrat-V	važno, da se bosta
spoprijela kandidata ®nson in Kefauver. Steven-^ pozval Kefauverja na jav-jg	debato, vsak o svo-
^^P^gramu, in je Kefauver Џ. j4 J sprejel. Nastopila boste v И pošlje na konvencijo
Malenkov zopet v Moskvi; z Angleži je zadovoljen
Georgij Malenkov se je vrnil v Moskvo. V Veliki Britaniji je bil tri tedne. Tam je študiral in pregledal elektrarne v Veliki Britaniji, tudi one, ki so v pripravah, da jih bo gonila atomska energija. Esna takih elektrarn v Sovjetski zvezi že dela. Verjetno je bil Malenkov v Veliki Britaniji v glavnem radi tega, da pripravi prihod Nikiti Hruščevu in Nikolaju Bulganinu, ki obiščeta Veliko Britanijo ta mesec in prideta v London dne 18. aprila.
*	4-
Osebno letalo, s katerim je Malenkov prispel in odšel z londonskega letališča, je bilo pred odletom Malenkova na ogled tudi zastopnikom tiska, radia in televizije. Sodba je bila ta, da je to najnovejše sovjetsko potniško letalo najmodernejše, da pa je konstrukcija taka, da se letalo v najkrajšem času spremeni v vojno letalo.
*
Georgij Malenkov je dal nadvse laskave izjave, ko je govoril o svojih vtisih, ki jih je dobil v Veliki Britaniji in v družbi Angležev. Ko je prišel v Moskvo in videl med ljudmi, ki so ga pričakovali, tudi britanskega poslanika v Moskvi Williama Hayter-ja, je stopil k njemu in se z njim
prijateljsko rokoval.
*
Vredna je pripomba o naivnosti nekaterih republikanskih kongresnikov. Ko se je v Moskvi
začela kampanja zoper pokojnega Josipa Stalina je bil ta kongresnik tako naiven, da je čisto resno trdil, da Malenkov naj-brže ne bo šel nazaj v Moskvo, ker je bil naslednik Stalina, pa ker so proti Stalinu, morajo biti v Moskvi tudi proti njemu; Amerika da naj Malenkovu dovoli politični azil, pod pogojem seveda, da se poprej odpove komunizmu.
SMRTI NA CESTAH
Lansko leto je bilo do 8. aprila 24 smrtnih žrtev cestnega prometa v območju Clevelanda. Letos jih je že 30. Do smrti je bila povožena na Fleet Ave. v bližini East 52 Street 65 letna vdova Julia Kunka. Voznik je ponesreči vozil naprej, pa je bil po policiji izsleden. Zakaj je pobegnil ? Bil je prestrašen in zbegan, ko je videl, kaj se je dogodilo—je odgovoril.
ZASTOR SE DVIGA!
straniti
® 28 delegatov.
Van*,	je gorela stano-
sfi. .. hiša, Id ima štiri nad-Voiu*'^'	je goreti v pr-
fjl ®®^tropju. Ogenj se je ši-ђ f^Pnicah navzgor. V sta-hiši je bilo kakih 100 j® upihnil J Ије devetim, ranjenih je bi-stanovalcev.
^^ravstvene obalsti so obto-j^jj^^^'^o-ohijske zdravnike in j^^'^^'avnike, da so izstavljali ^ Poslugo, ki je niso nik-jjjj	Zdravili naj bi na-
ђ1^ ' Veterane, v resnici jih Ig^tj	so le izstavili. Te ob-
^ , ^Uo, da imajo v rokah fabr^'	*voj položaj zlo-
Дчг» ® ^evet zobozdravnikov in
^ Zdravnika.
У^^^®®^П8ка vlada je objavila a,. ' ^ so v provinci Mendoza «r^i 116 ljudi. Od teh je bilo jk ^^J^kov, vsi da so pristaši ^^ona in da so pripravljali no-jo revolucijo. Zanimivo je de H	je argentinske vlar
% se celice Peronistov na-i^jo povsod po Argentini.
Hruščev in Bulganin se pripravljata na pot v London. Ali bi lahko prišla v Ameriko? V Washingtonu trdijo, da ne, ker bi bila prisotnost Hrušceva in Bulganina v Ameriki na splošno nezaželjena. Je pa v sedanjem ruskem vodstvu še tretji—maršal Georgij Žukov in ni izključeno, da ga zna predsednik Eisenhower povabiti v Washington. Maršal Žukov bi bil edini ruski veljak, zoper katerega v Ameriki ne bi bilo protestov, kadar in če bi prišel v Ameriko.
Pokojni Josip Stalin je leta 1939 sklenil s Hitlerjem prijateljsko pogodbo. Hruščevu gre za to, da v državah, kjer ni komunistične vlade, zbere vsaj tako imenovani blok "ljudske fronte," torej sodelovanje s socialnimi demokrati, ki so bili po objavi pogodbe prijateljstva s Hitlerjem leta 1939, kakor vsi iz sebe. Hruščev in Bulganin, tako se poroča, bosta to pogodbo iz leta 1939 označila kot osebno delo Josipa Stalina, za katero
Sovjetska zveza kot taka moralno ni odgovorna.
Čistke so se izvršile tudi izven Sovjetske zveze.
V	Češkoslovaški se je vršil leta 1952 sodni proces zoper bivšega glavnega tajnika stranke in deset drugih veljakov; Rudolf Slansky je bil z drugimi obsojen na smrt in usmrčen.
Trajho Hostov, glavni tajnik bolgarske komunistične stranke je bil obsojen in obešen leta 1949.
Istega leta je bil obsojen in usmrčen albanski komunistični voditelj general Hodža.
V	svetu je bila znana Ana Pauker, podpredsednica romunske vlade in zunanji minister za Romunijo. Stalinova smrt je preprečila, da ni šla v smrt, je pa bila v zaporu. Glavni tajnik poljske komunistične stranke Gomuljka je bil leta 1949 aretiran, potem se o njem ni v.;č slišalo. Prelom Stalin-Tito se je izvršil leta 1948.
HITRO NARAŠČAMO-DOLGO ŽIVIMO!
^јИва Hruščev in Bulganin naj v AngUji v dneh 18. do 27. ^ Jasno je, da je stavljen Д ^Pwed njunega bivanja.
Sencija Tass se pritožuje паЛ Buf	ho^ta Hruščev in
v svojem kretanju pre-y jena in jima ne bo mogo-"^tvom^ v stik z britanskim Ijuđ-
laboristi so se spra-kraljico Elizabeto in ji Пл» ^ ^ z&pravlja državni dfe-™beta si je dala naroči-liii	stroške nov osebni
avtomobil, stroški pa v dolarski valuti tri milijon«
hritilS Л P'®več, vpijejo "ntanski Bocialisu.
Sovjetska zveza je izdala statistiko, koliko ima prebivalstva. V Sovjetski zvezi živi 215 milijonov ljudi.
O prebivalstvu Japonske je znano, da se zelo hitro množi. Japonska se približuje 90 milijonu prebivalstva.
Prebivalstvo v Združenih državah se enako zelo hitro množi. Gremo proti 165 milijonu. Vprašati je je sedaj, kje je porast prebivalstva v omenjenih treh if. žavah močnejši.
Na tisoč prebivalcev pride na leto okrog 21 novorojencev, to na Japonskem. V Sovjetski z^'ezi pride na tisoč prebivalcev 24, v Združenih državah pa 25 novo rojencev.
Osrednji statistični urad v Washingtonu trdi, da se najhitreje množi prebivalstvo v drža
SMRTI, PA DAVKOM NE UIDEMO!
Plačevanje davkov je z ene strani tudi zanimivo. Eno je gotovo, da so povsod po svetu davki, katerih se ne izognemo, pa smrti, kateri ne ludemo.
Popreje je bil termin za prijavo davkov na osebne dohodke 15. marec, letos in v naprej je 15. april, šef davčne uprave v Clevelan-du poroča, da so zelo številni davkoplačevalci dali davčno prijavo hitro, kakor, da bi bil 15. marec še vedno zadnji dan. Letos ima koledar svojo vlogo. Dan 15. april pade na nedeljo in bo zadnji dan prijave davkov 16. april, zopet en dan podaljšan.
Pritožujemo se nad osebno dohodnino income tax. Jokamo, da smo v Ameriki strašno obdavčeni. Davek je res visok. Plačujemo ga v najbolj različnih oblikah, direktnih in indirektnih, sploh so davčne uprave pretkane in znajo vedno izslediti kak nov vir za nove davke. Toda eno stoji:
Ameriški družinski oče plača pri gotovih dohodkih in z gotovimi davčnimi olajšavami $1,504 dkvka na leto. Pri istih dohodkih in z istih dohodkih in z istimi olajšavami plača zapadni Nemec $3,675, Francoz $3,460, Anglež $8,335, in ItaUjan $3,130. Torej so drugod še bolj obdavčeni!
Prijava davkov ima svoje prijatelje v raznih posredovalnih uradih. Mesto mene in tebe izpolnjuje davčno prijavo, seveda proti plačilu, tristo tisoč raznih posredovalcev, ki imajo čez pet milijonov klijentov, vseh davkoplačevalcev pa je v Ameriki letos 60 milijonov. Vsaka količkaj pomembna industrija, banka, podjetje, ima itak svoje davčne strokovnjake. Pisarne, ki sestavljajo davčne prijave, so lahko velike, so pa lahko preproste. V Chicagu je ena teh pisarn nameščena v trailerju. Tam je tudi ženska posredovalka, ki davčno prijavo kot svojo obrt za druge sestavlja, čeprav ve o ^vkih in o vseh formalnostih le to, kar ji je bil pojasnil in povedal njen pokojni mož. In vendarle živi .. .
TAJNIK ZDRU2EKIH NARODOV HAMNERSKJOLD SE V RIMU POSVETUJE O SREDNJEM VZHODU
NOVI BOJI NA EGIFISKO IZRAELSKI МЕЛ
RIM, 9. aprila—Danes se vršijo v Rimu posvetovanja med glavnim tajnikom Združenih narodov Dagom Ham-merskjoldom in med člani posebne komisije, katero so poslali na Srednji vzhod Združeni narodi, ki naj nadzira premirje med Izraelom v Palestini in republiko Egipt. To sklenjeno premirje se dnevno krši. Na egiptsko-izraelski meji se nadaljujejo sovražnosti in je bila tudi država Izrael prisiljena, da te boje priznava, priznava, da ima smrtne žrtve enako na svoji strani. Kdo jq kriv teh spopadov? Izrael pravi, da Arabci, Arabci pravijo da Judje v Izraelu.
General Edson Bums načeluje posebni komisiji Združenih narodov za premirje na Daljnem vzhodu. General Burns je danes prispel v Rim, da se sestane in razgovarja s tajnikom ZN Ham-merskjoldom o položaju na Srednjem vzhodu.
Posvetovanja tajnika Ham-merskjolda so važna, v koliko pa bodo uspela, je vprašanje. Tajnik Hammerskjold se je pred odhodom iz New Yorka posvetoval s člani ameriške delegacije pri Združenih narodih. Na poti v Rim se je ustavil v Londonu in se tam posvetoval z zastopniki britanskega zunanjega ministrstva. Hammerskjold je samo to trdil,, da nima začrtanega dnevnega reda. Iz Rima se bo podal na lice hiesta v Palestino in na egiptsko-izraelsko mejo. Položaj v Palestini je negotov, ozračje je napeto.
Tudi v Severni Afriki se je stanje, poostrilo, posebno v Al-žiru. Francija je poslala v Alžir nove vojaške sile, katere je vzela celo iz Zapadne Nemčije, kjer drži svoje zasedbene čete. Posebni francoski minister za Severno Afriko zahteva še nadaljnja vojaška ojačenja. Iz vojaških poročil sledi, da gre v Al-žiru za prave vojne operacije in da so uporniki prizadeli francoski vojski težke žrtve.
ington. New Mexico, Arizona, Nevada in Florida.
Predmestje Clevelanda, sicer samostojna občina Parma, si lasti rekord, da je najhitrejše rastoče mesto v Ameriki. Leta 1940 je bil v Parmi 16,365, leta 1950 že 28,897, sedaj 65,000, za leto 1965 pa se napoveduje 110,-000 ljudi.
Dolgost življenja se je tudi podaljšala. Povprečna meja starosti je okrog 70 let. Zdravnik dr. Mulholland je izdal o novorojenčkih tole sodbo:
Mnogi novorojenčki lahko
pričakujejo, da bodo živeli dalj časa kot so Sveli njihovi starši in stari starši. Lahko se računa s tem, da od pet milijonov novorojenčkov, ki so bili rojeni v zadnjih petih letih, jih bo 80,-
NIKOLI PREPOZNO
V Youngstownu, O., se je Arthur Walker odločil, da vloži zoper svojo ženo tožbo na razpo-roko. Žena ga je bila zapustila namreč že leta 1902 in se od tega časa ni dala več videti.
vah California, Oregon, Wash- 000, ki bodo dočakali 100 let
Direktorji SJN.D.
V	torek zvečer ob osmih se vrši redna seja direktorija Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Prosi se vse direktorje, da se je gotovo udeležijo.
65. rojstni dan
Danes obhaja svoj 65. rojstni dan Mr. Louis Eckart iz 21931 Westport Ave. Soproga in otro ci ter prijatelji mu izrekajo svoje iskrene čestitke ter mu kličejo: živel še na mnoga leta!
V bolnišnici
V	St. Alexis bolnišnico se je podala danes Mrs. Frances Konjar iz 498 Reeve Rd., Willough-by, Ohio. Prijatelji jo lahko obi
BENSON NA RAZPOTJU
Menda bo ta teden končno sestavljeno besedilo zakona o ameriških farmarjih. Sestavljena je skupna komisija zbornice po-lancev in senata. Vsi znaki kažejo, da bo obveljala strogo določena federalna podpora kmetijskim pridelkom, zoper tako podporo pa se bojuje tajnik Ezra Benson. Benson je bil pri Eisen-howerju, ki se še ni odločil, kaj bo storil s predloženim zakonom, ali ga podpisal ali vetiral. Benson sam je pa trdil, da tak zakon kot je za njega ni sprejemljiv. Če bo sprejemljiv za Eisen-howerja, ne pa za Bensona, potem bo Benson moral oditi iz federalne vlade.
S KITAJSKO NE ŠE MED Z.N.
V Dubrovniki v Jugoslaviji zaseda izvršilni svet "Medparla-mentarne zveze" in je poljska delegacija predlagala resolucijo, da naj se k tej zvezi pripusti tudi komunistična Kitajska, Resolucija je bila odbita in sicer z 32 proti 23 glasovom. Za resolucijo je glasoval komunistični blok, pa tudi zastopnik Indije.
Trik industrije
"Le Detector," to je aparat, katerega se poslužuje tako policija, kakor sodnija, služi temu namenu, da skušajo s tem aparatom ugotoviti duhovno razpoloženje tistega, ki priča: ali je miren, ko odgovarja, ali je razburjen; kakšne odgovore daje, pa naj se končno ustvari sodba, koliko je vredna njegova izpoved.
V Chicagu je podjetje Sunbeam Corporation, ki je v notranjem obratu rabilo Lie Detector. Podjetje si je lastilo pravico in oblast, da uporablja aparat, ko je zasliševalo delavstvo o notranjih dogodkih v podjetju. Sklicevalo se je na to, da so odkrili v podjetju tatvine, pa da krivcev niso mogli izslediti. Oster protest unije je zalegel in ta najnovejši trik je odpadel.
KAKŠEN JE NJEN MOŽ
V Houstonu, Texas, se je javila na policiji neka ženska in policijo zaprosila, da naj pomaga izslediti moža, katerega že dalje časa pogreša. Policija je žensko zaprosila, naj da o svojem možu zunanji popis, predvsem obraza. Žena je dala tale popis: "Čelo ima ravno, velik nos, velika usta, na splošno — kakor, da bi pogledali v glavo konju."	^
KJE SMO V RAKETAH
Senator Symington iz Missouri je bil prvi, ki je začel svariti kongres, da je Sovjetska zveza v avtomatskih raketah pred Ameriko. Trevor Gardner, podtajnik v letalstvu, je odstopil. Njegov naslednik je naročil 21 teh raket.
CEPLJENJE ZOPER POLIO
Ta teden bodo clevelandske zdravstvene oblasti objavile program o cepljenju mladine in nosnih žensk. V Ohio bo cepiva toliko na razpolago, da bo mogoče izvršiti le enkratno cepljenje. Kje smo v boju zoper polio?
Cepivo zdravnika dr. Salka se je izkazalo kot zdravilno in učinkovito. V kolikor je mogoče so-ščejo, mi ji pa želimo skoraj-Iditi po uspehih in pp naravni šnjega okrevanja.	' človeški pameti, kaj več nismo
dosegli. Z drugimi besedami, za enkrat je. cepivo Salk na višini.
To leto bo na razpolago od 100 do 150 milijonov doz tega cepiva. Pri mladini, ki je bila cepljena lansko leto zoper polio, se 5e izkazalo, da je bilo cepljenje 75 do 80 odstotkov učinkovito.
Cepiva rabimo veliko. Cepljenih naj bo v letošnji sezoni 54 milijonov mladine do 15 let in nosnih ^nsk.
NUNZIATO MANNARINO
Nagloma je preminil v petek zvečer ko se je vrnil z dela, Nun-ziato Mannarino, star 67 let, stanujoč na 9312 St. Clair Ave. Rodom je bil iz Amonte v Italiji, odkoder je prišel v Ameriko leta 1907.
Tu zapušča soprogo Mamie, rojena Rata j, pet hčera, tri sinove, tri pastorke in 23 vnukov, enega pravnuka, in dve sestri. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 10. uri iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi, 1053 E. 62
St., na pokopališče Calvary.
*
MARIA KLOOS
V EucUd-Glenville bolnišnici je umrla MarisC Kloos, stara 74 let, stanujoča na 1262 E. 175 St. Doma je bila iz Krčij v Jugoslaviji. Soprog John je umrl leta 1940.
Tukaj zapušča pet otrok: Mrs. Lillian Trenton, Mrs. Ann Fieghen, John, Mrs. Mary Stry-zelki in Mrs. Jeannete Ruane, osem vnukov in več sorodnikov. Pogreb se vrši v sredo iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., na pokopališče Whitehaven.
*
JOSEPH VENE
Danes zjutraj je preminil v St. Alexis bolnišnici Joseph Vene, star 78 let, ki je zadnja leta bival na farmi v Trumbull, O. Doma je bil iz Drnovo, fara Lesko-vec pri Krškem, odkoder je prišel v Ameriko pred 56 leti. Žena Theresa, rojena DeCico, popreje poročena Kopina, je umrla leta 1950. Bil je član društva Vodnikov venec št. 147 S.N.P.J. in podružnice št. 3 Slov. moške zveze. Predno je bil pred 12 leti upokojen je delal dolgo let pri Willard Storage Battery Co.
Tu zapušča pastorke: Frank Kopina, Mrs. Mary Kožar in Mrs. Theresa Williams v Newark, O., brata John Vene v Euclidu in več sorodnikov, v starem kraju pa sestro Marijo Urbančič. Pastorek Joseph Kopina je umrl leta 1953. Pogreb se vrši v sredo iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St.
Seja Varnostnega odbora 23. varde
Redna seja Varnostnega prometnega odbora 23. varde se vrši v torek zvečer ob 8. uri v prostorih St. Clair Recreation Center na 6250 St. Clair Ave. Na vsporedu je mnogo važnih in nujnih zadev, tikajočih se varnostnih odredb, zato se vabi vse, ki se zanimajo, da se udeleže.
80-letnica
Prošli ponedeljek je poznani Mr. John Lokar st., ki živi pri sinu in sinahi na 26301 Zeman Ave., obhajal 80-letnico svojega rojstva. K temu dogodku mu prijatelji čestitajo in želijo zdravja in zadovoljstva še na mnoga leta!
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by
The American Jugoslav Printing & Publishing Co.
6231 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year — (Za eno leto)_________________
For Six Months — (Za šest mesecev)___________
For Three Months — (Za tri mesece)______
..$10.00 _ 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year — (Za eno leto) _:__
For Six Months — (Za šest mesecev) For Three Months — (Za tri mesece)
-$12.00
-	7.00
-	4.50
Entered as Second Class Matter April 26ith, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
AS ZAKLJUČEK
(1)
Poročila v našem listu, kaj se dogaja v Sovjetski zvezi, so vzbudila v vrstah čitateljev živahen odmev. Razume se, da bomo še v naprej objavljali vse aktualne vesti, ki bodo prihajale v zvezi s pokojnim Josipom Stalinom iz Sovjetske zveze. Danes se nam zdi zanimivo presoditi, kako so naši prijatelji sprejemali že objavljene vesti. Kako to, da sta Hruščev in Bulganin začela napadati Josipa Stalina šele po treh letih po njegovi smrti. Zakaj ga niso napadali prvič, ko je bil še živ, to bi bilo možato; pa če so se ga bali in niso imeli moči, zakaj ga niso začeli napadati mrtvega kmalu po njegovi smrti? Nam se zdi to vprašanje precej naravno.
Stalina ne maram, bil je preveč brezobziren in krut. Torej ni važno, kdaj ga začnejo napadati. Take in podobne sodbe so se slišale.
Da je bil Josip Stalin pravi diktator, o tem ni nobenega dvoma. Da sta sedanja mogotca Hruščev in Bulganin prava diktatorja, o tem ni nobenega dvoma. Ko so v Rusiji začeli napadati spomin Stalina, so povprečni ljudje mislili, da se lahko porazgovorijo bolj svobodno o splošnih razmerah. Začeli so kritizirati tudi stranko, pa je nastopil glavni list komunistične stranke Pravda in je sovjetske državljane posvaril, da naj ne gredo predaleč s kritiko. V davnih, dkvnih časih V rimski državi so rekli, da kar je dovoljeno bogu, ni dovoljeno biku. Z drugimi besedami, zgoraj v vrstah komunistične stranke smejo govoriti, spodaj naj samo poslušajo. Praktično vzeto se pravi, da je diktatura vodstva stranke ostala nespremenjena.
Zakaj naslov "Naš zaključek?" Hočemo opozoriti naše prijatelje na dvoje.
Prvič: Kar je Stalin delal kot živ s podrejenimi ljudmi, kar delajo sedaj z mrtvim Stalinom, tako se dela pod diktaturo z vsakim. Večkrat beremo besedo makiavelizem. V Italiji je živel stoletja nazaj pisatelj z imenom Mac-chiavelli, ki je spisal tudi knjigo z naslovom Vladar. V tej knjigi je zagovarjal misel, da se sme vladar za dosego svojega cilja, ki si ga je postavil, poslužiti vseh sredstev, pa naj se ne sprašuje ali so moralna ali ne, pravična in dovoljena ali ne, glavno je, da pride do cilja. Komunistična stranka kot totalitarna stranka itak zavrača vse stare pojme o moralnosti, pravičnosti in podobno. Če so že pred stoletji zagovarjali načelo, da namen posvečuje sredstva, torej ne bodi izbirčen pri sredstvih, samo, da dosežeš kar hočeš, zakaj bi se tega pravila ne držali moderni komunisti? Pa pridemo do zaključka, da nekdo, ki je na oblasti, pomete s svojimi nasprotniki in se ne vpraša, s kakimi sredstvi to dela. Tako je v komunizmu, tako je v vsaki diktaturi. Ponavljamo, kar smo že zapisali, da so se tudi pod tem sistemom napravila ogromna dela, s katerimi je treba računati, vprašamo pa se, ali bi bili mi sami pripravljeni, ali smo tako vzgojeni, da bi bili le orodje v rokah drugih.	t
Ko presojamo sovjetske razmere, jih ne smemo gledati z ameriškimi očmi. Namreč, da bi vso našo politično vzgojo prenesli enostavno na sovjetsko, zemljo. Vendarle je pri tem važno, ali bi bili mi, odgojeni v ameriški politični demokraciji pripravljeni, da smo samo orodje v rokah- drugega. Da bi z nami delali, kakor je delal Josip Stalin z ljudstvom Sovjetske zveze, ko je bil on sam še živ in da delajo z mrtvim Stalinom njegovi nasledniki, kakor je delal živ Stalin s svojimi podrejenimi. To je, ubogaj, poslušaj, stori, kar ti je ukazano! Naš dom, ki je sicer privatno svetišče, je odprt strankini policiji vsak treno-tek, brez ozira na dan in noč; naša delovna sila je na razpolago stranki in delaš, kamor te postavijo. Če ne ubogaš, si sovražnik ljudstva. To je pač nov sistem in kakor smo povdarili, je najbolj dosledno izveden v komunističnih državah, posnemale pa so ga vse druge totalitarne države z neko matematično natančnostjo, pa naj je šlo za Hitlerja v Nemčiji, Mussolini j a v Italiji, ali pa naj gre za Franca v Španiji. Morda pametno vprašanjte, kako mi' sami gledamo na ameriško politično demokracijo in kako jo ceni-130.	L.
Mladinski pevski zbor
CLEVELAND, Ohio — Pevci Mladinskega pevskega zbora se pridno pripravljajo za svoj pomladanski koncert, ki ga priredijo v nedeljo, 15. aprila ob 3:30 popoldne v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road.
Kot je vsem znano, se vsi pevski zbori vzdržujejo s svojimi koncerti, ki jih prirejajo enkrat ali dvakrat na leto. Je torej dolžnost vaša, da napolnite dvorano in stem jim daste pomoč in pogum za učenje slovenskih pesmi.
Gotovo je vam še znano koliko teh mladinskih zborov je bilo pred leti, ki žal ne delujejo več. Zatoraj je naša dolžnost, da podpiramo kar je še ostalo. Vstopnina, je mala, samo $1.00. Če se premisli kolikokrat morajo ti mali priti na vaje, da so zmožni za nastop na odru, je to res malenkost. Pevovodja Joseph Gre-gurinčič se trudi, da bi jih najboljše pripravil za koncert in to ni lahko delo, ker večina ne razume slovenščine.
Po koncertu bo prosta zabava v spodnji dvorani kot po navadi, in odbor se bo potrudil, da bo vam postregel, s čemur boste zahtevali. ,
Ne pozabite nedelje, 15. aprila, da pridete na Mladinski koncert vsi, ki ljubite slovenske pesmi in mladino.
Jerry Pike.

51 let v Ameriki
CLEVELAND, Ohio — Kot "old-tajmer" poročam, da je 4. aprila minilo 51 let, odkar sem prišel v Cleveland, Ohio. Rojen sem bil 6. april 1881 leta, torej je bila na 6. aprila 75-letnica mojega močnega življenja.
Rojen sem bil v vasi Velne, hišna št. 16, hišni pridevek pa je bil Markuzavih, fara in županstvo Košana, okrajno glavarstvo Postojna. V Košansko faro je spadalo 13 vasi. Večina domačinov je prišlo v Ameriko dosti pozneje od mene, in ne vedo k(Jo sem, zato sem napisal, da sem Markuzov John. Rad bi videl, ko bi se kdo rojakov ogla-з;1, čeprav se ne poznamo. Moje starosti jih ni dosti več živih. Radoveden sem, kje se bom veselil ko se bo pisalo 6. aprila 1981, to je ob moji 100-letnici. Nadaljnih 25 let pa bi si upal preriniti skozi, če bi imel obe zdravi nogi in $400 mesečnih do hodkov, pa seveda, tudi svojo hišo. Morda bo kdo mislil, pa zakaj svojo hišo. Odgovorim mu, da zato, da bi me ne mogli preganjati kakor so me pregnali iz naselbine, kjer sem živel 50 let
'Ko se človeku pripeti velika krivica, je težko preboli. Ko b' imel obe zdravi nogi, bi žs sam napravil obračun, živel sem po-ši-eno in rad delal dokler sem raogel, zdaj ko sem pohabljen, pa nekateri ničvredneži počenjajo take grdobije z menoj. Bog je preklel Kajna ko je ubil svojega brata Abelna, in jaz pravim, da propalice, ki mi delajo krivico, niso vredne, da solnce sije nanje. Radi bi bili veliki, pa ni mogoče, ksr treba je dobro prijeti za delo in se ga na bati, za delo so preveč leni, za biznes pa so preveč zabiti.
Na 8. junija bo 11 let odkar so "mi odrezali levo nogo. Drugače sem zdrav, a so gotovi elementi, ki so slabši od hijene 1л nimajo nobenega usmiljenja do pohabljenega človeka. Tako hočejo mene predstaviti kot kakšnega kriminalca ali potepuha in ne vem kaj Š3 vse. Jaz pravim., če si pošten prijatelj, ogovori me ko me srečaš na ulici ali v kakem lokalu. Ogovori me kot "gentleman" in odgovori Iti bom enako kot iskren prijatelj.
John Zetko.
Jadran vabi
CLEVELAND, Ohio—Sezona prireditev v dvoranah se zaključuje in tako tudi pri Jadranu zaključujemo sezono s koncertom, kateri se vrši v nedeljo, 22. aprila v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
Letos je že 36. leto, odkar Jadran obstoja. V teh letih je bilo podanih že mnogo koncertov,v operet, itd. Pri zboru je danes večina mladina, ampak je tudi še nekaj starih pevcev, ki so pri zboru že po 20 in 25 let, nekaj pevcev celo od početka. Koliko truda, koliko večerov so ti pevci žrtvovali, da se je lahko postavila prireditev. Marsikateri večer bi človek rad doma ostal, ampak človeka vleče nekakšna dolžnost do društva in gre na vaje, ko sliši zbrano petje, ga kar poživi in se počuti zadovoljnega.
V teh 36 letih smo izgubili za vedho tudi mnogo pevcev, ki so se preselili v večnost. Ena teh pevk je bila tudi Fani Wolf. Ona je bila mnogo let nekakšna duša Jadrana. Kadar nam ni šlo kdaj kaj prav pri Jadranu, nas je vedno znala vzpodbuditi. Vedno je dejala; Nikdar se ne podati, malo bolj je treba poprijeti, pa bo šlo! No, in še danes se skušamo držati njenega gesla.
Še enkrat, ne pozabite na naš koncert, kateri se vrši v nedeljo, 22. aprila ob 4. uri popoldne v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Za večerjo bo kuhinjski štab z Johano Perko vse pripravil, da ne bo treba biti nikomur lačen, za plesalce bo pa vesela Richard Vadnalova godba igrala poskočne polke in valčke, da se bo lahko vsak naplesal. Seveda, tudi za žejne bo vse preskrbljeno.
S pevskim pozdravom
Jeimie Prime.
Oscar L. Fleckner kandidira za governerja
Governer Frank J. Lausche je izjavil, da ne bo kandidat pri prihodnjih volitvah za ponovno izvolitev v urad governerja države Ohio. Do sedaj se je prijavilo pet kandidatov na demokratski listi za to mesto.
Med demokratskimi kandidati za governerja je tudi Oscar L. Б'1ескпег, bivši mestni poslovodja mesta Springfield, Ohio. Pod governer jem Lauschetom je bil načelnik likerske komisije, katero mesto je pustil, ko se je pridružil podjetju Schiff Shoe Corp., pri kateri je sedaj eksek-utivni tajnik.
Primarne volitve za kandidate, ki bodo prišli na glasovnice nri novemberskih yolitvah, se bodo vršile 8. maja. Na glasovnici bo tudi ime Mr. Fleckner-ja, katerega se vam priporoča, da ga volite.
Program, katerega si je sestavil Mr. Fleckner, zajema splošni polbžaj razmer v državi, 4i prizadeva tako industrijo, prebivalstvo in razvoj za skupne blamnjo naroda.
Mr. Fleckner je mnenja, da je notrebno podvzeti takojšnje in resne korake, da se državo pri-nravi ža novo dobo, ki bo nastala z razvojem in dovršitvijo St. Lawrence Seaway. Kot država, se moremo poslužiti vseh prednosti tega podvzetja, je nedavno 'zjavil pred zbrano množico. Karkoli je možno, je treba storiti, da bo imela država koristi pri tem novem pristanišču.
Mr. Fleckner priznava, da je problem mladinskih zločincev rosna grožnja. Nemogoče pa ga je rešiti, če se ne zavzamemo resno zanj. Njegovo prepričanje jo, da leži odgovornost za to izprijeno mladino na ramah očetov in mate.r, ki se premalo brigajo za svoje- otroke in. posvečajo- več važnosti svoji zabavi in svojemu udobju.
Najmanjša denarna eno+a
Najmanjša denarna enota v Zedinjenih državah je cent, ki predstavlja eno stotinko dolarja. Včasih imenujemo te kovance tudi penije po izposojenki iz Anglije. Vsekakor, uradna označba za ta novec je cent, ne penny.
Zanimivo je, da so bili centi prvi kovanci, ki jih je izdala mlada republika Zedinjenih držav, ko se je otresla angleške nadvlade. Ti centi so bili izdani leta 1787. Bili so bakreni in nekoliko večji od današnjih kvodrov. Poleg drugega besedila in označb je bilo na tem prvem centu tudi zelo pametno priporočilo: "Mind your business."	t
Velike bakrene cente je kovnica Zedinjenih držav produci-rala vsa leta od 1793 do 1857, z izjemo leta 1815, ko je bila kovnica po zaslugi Angležev požgana. Med leti 1856 in 1858 so bili producirani centi iz zlitine bakra in niklja in z likom letečega orla. Nato so bili kovani centi iz bakra in niklja in z likom glave Indijanca do leta 1909. V tem letu, ob stoletnici rojstva predsednika Lincolna, so začeli kovati cente z likom Lincolna in jih izdelujejo še danes. Sodobni centi so izdelani iz zlitine bakra, cinka in kositra.
Tekom vojne so nekaj časa kovali cente iz železa, to v zvezi z varčevanjem bakra, ki pa niso bili priljubljeni. Ko so bili novi, so preveč sličili srebrnim deseticam, ko pa so se nekoliko postarali, so grdo počrneli. Nekaj teh črnih vojnih centov še vedno kroži v prometu, pa jih je z vsakim letom manj.
Cent, stotinka dolarja, dandanes zelo malo kupi; morda komad žvečilnega gumija, nekaj sladkorčkov ali praženih pina-cev in pristojbino za stehtanje osebe na javni tehtnici. Kljub temu pa so centi dandanes v večji zahtevi kot kdaj prej. Pred štirimi ali petimi desetletji centi sploh niso bih v prometu v mnogih naših zahodnih državah. Tam jo bila najmanjša denarna enota petica ali nikelj. Na primer, ako se je zaslužek delavca končeval na 23 ali 24 centov, je dobil 25 centov; ako se je končeval na 21 ali 22 centov, pa je dobil le 20 centov.
Dandanes, ko je vse dražje, pa igrajo centi dosti večjo vlogo kot nekdaj, dasi kot posamezniki skoro ničesar ne kupijo. Potrebni pa so pri plačevanju prodajnih davkov, ki se navadno izražajo v centih, pri cenah raznega blaga, ki se glasijo na $3.98 ali kaj podobnega, za nakup dnevnih časopisov po 7 centov itd. Majhen, napol bakreni cent je v veliki in dnevni zahtevi. Zvezne kovnice denarja jih izdelajo do 6 milijonov na dan, pa jih še včasih primanjkuje pri sodobnem prometu, dasi se isti pogosto izraža v milijonih in bilijonih dolarjev.
Vendar dolar, ki edini govori z nekoliko avtoriteto v teh časih, ne kvalificira za dolar, če mu manjka samo en ćent do sto. Šele v združenju mnogih malih delcev je moč, ki šteje. Zato se spodobi, da damo primeren kredit tudi našemu napol bakrenemu rjavemu centu.
—NEW ERA, gIBsMo ABZ
DOMISELNI SLEPEC
"Darujte mi, slepcu, deset dinarjev."
"Saj niste slep, ko vidite na eno oko...."
"Pa mi darujte le pet dinarjev."
Njegovo mnenje je, da gover-^er Lausche ne bo osebno p^d-piral enega ali drugega izmed kandidatov za governerja, pripo-roča pa se. volilcem za njih glas pri primarnih volitvah, 8. maja.
Odbor.
Spomini starega pionirja ob 80-letnici rojstva
Piše John Lokar
Nadaljevanje
Tako je šlo vse počasi naprej. Leta 19U6 je prišel župnik Pakiš v Collinwood, kjer je ustanovil novo faro m sezidal novo cerkev, Marije Vnebovzete. Tudi takrat so bili boji med Slovenci, ker se je zidalo dve cerkvi. Ena je bila samostojna, ker farani niso marali, da bi spadala pod škofijo. Ta je kmalu propadla. Ona na Holmes Ave., ki je spadala pod škofijo, pa še danes stoji in je vedno dobro obiskana.
V tej naselbini, sem se nahajal 11 mesecev, ko sem se zopet preselil. Značilno tedaj^je bilo, da je vladala prohibicija za malo časa. Na eni strani mostu v Col-linwoodu niso smeli prodajati alkoholne pijače. To je bilo na tej strani, kjer je sedaj farna cerkev. Žganje pa so smeli točiti na drugi strani, kjer je sedaj Slov. del. dom. Ker je bilo strogo v tem oziru, so ljudje gotovo hodili iz ene strani na drugo, da so si kupili žganje.
Leta 1910 sem se zopet preselil v collinwoodsko naselbino in sem stanoval na Holmes Ave., v bližini, kjer je sedaj slovenska cerkev. Ako se ne motim, so bili tedaj v župnistvu trije duhovniki. Eden je bil pokojni Smrekar, ki je bil najbolj liberalni duhovnik, kar sem jih poznal. To sem se sam prepričal, saj sem hodil mimo župnišča štiri zime ko sem se ves umazan in črn vračal z dela. Vedno me je prijazno ogovoril, jaz pa njega. Imel je sestro za kuharico, ki je bila zelo prijazna žena. Takrat sem prodajal Družinske koledarje, in večkrat ga je kupila od mene. Vedno se je vljudno pogovorila z menoj, ravno tako tudi župnik Smrekar.
Nekoč, ko me je sestra župnika opazila ko sem se ves črn in utrujen vračal z dela, me je poklicala v župnišče. Odgovoril sem ji, da sem preveč umazan, da grem najprvo domov, da se umi jem in se potem vrnem. Pa mi pravi, da naj kar tak pridem notri. Mislil sem, da me bo župnik posvaril, ker nisem zadnje čase hodil v cerkev in sem tudi ravno tedaj napisal nekaj dopisov v bivši list Glas svobode. Že-
lo sem bil presenečen, ko mi P"* nudi stol, da naj se vsedem. Se* stri je župnik naročil naj mi P"' nese malo vina, češ, da se mi bo prileglo, ker gre z dela. Seveda, se mi je prileglo in pokrepcal sem se. Dal mi je tudi dve cigari. Pogovarjala sva se zel" prijateljsko, pridružila se je tudi njegova sestra. Ona me J® vprašal#,: Koliko imate ta-iB^' lih ? Ni rekla otrok. Povedal sei4
ji, da jih imam tri, zadnji ni
bil
takrat še rojen. Prinesla mi f tri debela malo rudeča jabolk^i pa mi rekla, da ko grem dotno^i naj vzamem in dam vsake# eno jabolko. Lepo sem se ji valil in šel.
To mi je ostalo v živem sp"' minu. Bil to je v resnici KristU' sov namestnik; redki so taki du* hovniki. Župnik Smrekal je b" tudi pesnik. Spisal je lepe delaV' ske pesmi v naprednem duhU-Bile so mu ukradene. Nekaj je bilo takrat priobčenih. GoV' rilo se je, da bi sestra lahko dobila po- župnikovi smrti $8OO.00 za te njegove pesmi. Mogoče s" bile preveč radikalne, in so gotovi za vedno odstranili.
Še to moram omeniti o žup' niku Smrekarju. Imeli smo pi^' nik društva V boj št. 53 S.N.P-'^' in razvitje društvene zastav^' Piknik se je vršil pozno v n""' Takrat nismo imeli elektrik^; župnik pa je imel svetilke, mislim, da so bile na olje. PoS"" dil nam jih je za piknik, da sn®" lahko imeli zabavo še pozno ^ noč. Ravno v tistem času so ni duhovniki zelo napada-' S.N.P.J., ampak župnik kar je bil drugačen. Ni se ozii'^' na druge, bil je pravičen pram vsem.
Ker sem bil tedaj brez del®' so pri društvu odločili da ja^ in pokojni Frank Slibar nesev) te svetilke župniku nazaj. Vp^a' šala sva koliko računa za rabo. Rekel je, da nič in da dar bi društvo zopet rabilo svetilke, naj jih kar pride iskat'' Lepo sva se mu zahvalila in od' šla. Bil je kot bela vrana drugimi duhovniki, zato sef'^ opisal ta dogodek. Naj blag počiva v miru v ameriški zemlj'" (Dalje prihodnjič)
BERAČENJE V MOSKVI
Neki moskovski večernik je priobčil članek, v katerem ostro nastopa proti beračenju. V moskovski podzemeljski železnici, v tramvajih in predmestjih je beračev čedalje več. Večernik piše, da je že skrajni čas, da pristojne oblasti zajeze beračenje, zlasti še, ker bi večina beračev lahko delala. Časnik poroča o treh "posebno značilnih primerih beračenja. Neki fant je v tramvajih beračil, češ da nima denarja, da bi pokopal svojo ženo. žena pa mu je bila umrla pred meseci. Drugi je prosil miloščine, da bi lahko kupil vozni hstek za vožnjo s podzemeljsko železnico, v resnici pa je bil na-beračil že toliko, da bi lahko potoval okoli sveta, da ni denarja sproti zapil. V tretjem primeru so zasačili bsrača, ki je imel lepo opremljeno trisobno stanovanje s kopalnico. Moskovski časnik pripominja, da je ta berač najbrž hotel kupiti še avto.
SLOVENSKI IZSELJENSKI ' KOLEDAR ZA 1957
Rojaki in rojakinje! Naročite se že sedaj na priljubljeni Slovenski izseljensld koledar za leto 1957! Prednaročila sprejemamo samo do 1. junija t. 1. Da ne boste ostali brez koledarja, obrnite se takoj na zastopnika v vašem okolišu, ali pa pišite šs danes na naslov:
Slovenska izseljenska matica Ljubljana Cankarjeva 5. V vsako slovensko hišo-—slovenski izseljenski koledar! .
STRAŠNE BOLEZNI JUŽNOVZHODNE AZIJE
Otoki' južnovzhodne Azije so samo težak politični problem« ampak so tudi med zdravstven^ najbolj zanemarjenimi kraji svetu. V dolinah je 80 do 90/» spolno bolnih ljudi. Samo D* Javi ima 5 milijonov ljudi tra' hom. Zelo razširjena sta goba' vost in tetanus. Zaradi malarij'^ so cele pokrajine nenaseljene--Zdravnikov odločno primanjM' je. V Indoneziji pride 1 zdravnil^ na 80,000 prebivalcev. Da bi s' to težko stanje vsaj nekolil^" zboljšalo, je organizacija ZdrU". ženih narodov v te dežele posla' la 50 specialistov za razne trop' ske bolezni. Vendar je ta рошо" v primeri s potrebami kot kaP' ija v morje.
PSOTI VSEMU ODPORNA AMUALAŽA
Po desetih letih napornega
raziskovanja in poiskusov ^ Franciji in Združenih drža vali Amerike so končno iznašli plat-neno ambalažo za omote, ki j® dovolj učinkovita za vojaške namene. To je platno, ki se spaja na toploti, sestavljeno pa je tankega lista aluminija, pokri' tega s plastičnim materialom, ^ nekaterih primerih pa je ojača» še z bombažnim platnom. Dovolj je, če se jpo platnu potegne z vročim likalnikom. in že so robo* vi omota zalepljei.:. Novo ara; balažno platno je odporno proti vlagi, bencinu, maščobam, plesni kakor tudi proti termitom.
društveni koledar
aprila
_ aprila nedelja — Koncert WaWr.
21. aprUa, sobota—Ples Notables 22 a / S.D.D, Waterloo Rd. • aprila, nedelja — Koncert ^^Jadran v S.D.D., Water-
^^Pevsk?' ocldlj:!--- 40-Ietnica
SNn o	Zarja v
St. Clair Ave.
maja
^"Sf' ^^ta^Ob 9.30 dop—
Лакопп odborih 8. pnekda
^slovne knjige gl. taj., Re-jWtqeLin Prommtnega odbo-
el n,qu ' celotnega &	Prog. Slov. Ameri-
6. ni	Recher Ave.
ја, nedelja. "Progresivni
dnn T" konferenca ob 9. uri дт" pop- v mali dvorani ^ zastopnic so do Tw* čiamce orgwur ■пу if ^ P'^^vico do nasvetov, m sriasmwwja.
gram*^^	pro-
сппл zabava s plesom v 6	dvorani A.J.C.
gc^'	— Koncert in
prizor "Srce in de-^ priredi zbor Triglav v achsenheim dvorani, 7001 programu za-
Vencev^ «8?^" zapadnih Slo-20. ^ T ' 6818 Denison Ave.
čeri	— Kokošja ve-
ja Gospodinjskega odseka "^0	Recher Ave,
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Farmskega odbora na farmi SNPJ.
27. maja, nedelja—Piknik Ženskega odseka na farmi SNPJ.
30. maja, sreda—Piknik kluba Ljubljana na farmi S.N.P.J.
junija
3. junija, nedelja—Piknik podr. št. 14 S.M.Z. na St. Joseph's farmi.
3.	junija, nedelja,—Piknik Atle-tične lige SNPJ na farmi SNPJ.
10. junija, nedelja—Piknik društva Strugglers št. 614 SNPJ na farmi SNPJ.
17. junija, nedeljar—Piknik društva Mir št. 142 SNPJ na farmi SNPJ,
24. junija, nedelja—Piknik društva Vipavski raj št. 312 SNPJ na farmi SNPJ.
julua
1. julija, nedelja—Piknik Federacije društev SNPJ na farmi SNPJ.
4' julija, sreda—Piknik krožka št. 3 P. S. na farmi S.N.P.J.
4.	julija, sreda—Piknik krožka št. 1 Prog. Slov. na farmi S.N.P.J.
1. julija,^ sreda—Piknik Progre-sivnik Slovenk na farmi S.N.P.J.
8. julija, nedelja—Piknik krožka št. 1 P. S. na farmi SNPJ.
15. julija, nedelja—Piknik društva V boj št. 53 SNPJ na farmi SNPJ.
23. julija, nedelja—Skupni izlet vseh podružnic S.M.Z. na Louis Zgonc farmi.
22. julija, nedelja—Piknik dru-
Vloge
^^pravljene 16. aprila dobijo obresti 1. aprila
OBRESTI NA PRIHRANKE

E. 185 St.
1-7800
T. CLAIR
/WINGS & LOAN CO.
TOO LOCATIONS
6235 St. Clair Ave.
HE. 1 5670
štva Združeni bratje št. 26 SNPJ na farmi SNPJ.
29. julija, nedelja—Piknik zbora Slovan na Lampetovi farmi na Bishop Rd.
29. julija, nedelja—Piknik društva Cleveland št. 126 SNPJ na farmi SNPJ.
AVGIDSTA
5. avgusta, nedelja — Družinski piknik podr. št. 8 S.M.Z. na Louis Zgonc farmi.
5. avgusta, nedelja—Piknik društva Svoboda št. 748 SNPJ na farmi SNPJ;
12. avgusta, nedelja — Piknik društva Utopians št. 604 SNPJ na farmi SNPJ.
OPORE (TRUSSES)
Moški in ženske, ki morajo nositi bodo dobro postrežem pri nas, kjei mamo moškega in žensko, da umerita opore.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
HIŠA NAPRODAJ
AKO HOČETE
prodati vašo hišo v slovenski naselbini ali kje drugje, pokličite nas, da pregledamo in ugotovimo z vami ceno.
PAGE REALTY
MR. MALOVIC KE 1-1034
19. avgusta, nedelja — Piknik društva Euclid Pioneers št 158 SNPJ na farmi SNPJ. 26. avgusta, nedelja — Piknik društva Comrades št. 566 SNPJ na farmi SNPJ.
SEPTEMBRA 2. Sept., nedelja — Piknik društva Lipa št. 129 SNPJ na farmi SNPJ.
9. Sept., nedelja — Piknik Ženskega odseka na farmi SNPJ 16. Sept., nedelja—Piknik društva Spartans SNPJ na farmi SNPJ.
23. spet., nedelja—Piknik Slov.
HIŠE NAPRODAJ
ZIDAN BUNGALOW
Zelo privlačna hiša s 4'/z sobami; pritrjena garaža.. Nahaja se južno cd Lake Shore Blvd. v Willoughby. $15,500.
Za 2 družini
5 in 5 sob, blizu cerkve sv. Jožefa. V dobrem stanju. Garaža za 2 avta. Samo $17,000.
Mi tudi zamenjamo vašo hišo za novo. Pridite, da se pomenimo in gotovi smo, da vam bomo postregli v vaše zadovoljstvo.
KOVAČ REALTY . 960 EAST 185th STREET KE 1-5030
RAZPIS SLUŽBE
Poradi resignacije sedajnega oskrbnika
Direk+orij Slovenskega delavskega doma
15335 Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohio
RAZPISUJE
službo oskrbnika SDD
Prošnja za službo mora biti pismena in dostavljena potom pošte v urad tajnika SDD najkasneje do
dne 10. aprila tega leta
Prosilec mora biti ameriški državljan in mora vsaj delno govoriti angleški in slovenski jezik.
Za nadalnje informacije lahko pokličite;
IV 1-5378, RE 1-2014 in KE 1-4417
VINCENT COFF. tajnik
zadružne zveze na farmi SNPJ.
30. Sept., nedelja—Vinska trgatev Farmskega odbora na farmi SNPJ.
OKTOBRA 7. oktobra, nedelja—Večerja in ples podr. št. 41 Si.2.Z. v S.D.D., Waterloo Rd. IS. oktobra, sobota—35-letnica društva Collinwoodske Slovenke št. 22 S.D.Z. v Slov. domu na Holmes Ave. 13. oktobra, sobota—Ples NYC Sheet Metal Workers v 8.D.D., Waterloo Rd.
20. oktobra, sobota—Večerja in ples društva Washington št. 32 Z.SZ. v S.D.D., Waterloo Rd.
28. oktobra, nedelja—35-letnica društva Združene Slovenke št. 23 S.D.Z. v S.D.D., Waterloo Rd.
NOVEMBRA
3.	novembra, sobota — Zabavni večer in ples skupnih podružnic S.M.Z. v Slov. domu na Holmes Ave.
4.	novembra, nedelja—Koncert in ples Mlad. zbora v S.D.D., Waterloo Rd.
11. novembra, nedelja—Prireditev društva V boj št. 53 S.N.P.J. v obeh dvoranah S.D.D., Waterloo Rd.
17.	novembra, sobota—Prireditev krožka št. 1 Prog. Slov. v S.D.D., Waterloo Rd.
18.	novembra, nedelja—Koncert zbora Jadran v S.D.D., Waterloo Rd.
CHICAGO, ILLINOIS FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179
FEMALE HELP WANTED
general housework — Must
like childen. 5 day week. Private room with board. Pleasant surroundings, nice home.
Call ANdover 3-6955 or VErnon 5-3339
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE
SAUGANASH — Zidana ranch hiša z 2 spalnicami; stara 3 leta. Garaža, klet pod vso hišo. Prodaja lastnik sam.
4111 Glen Lake PAlisade 5-4012
FOR SALE
V BLAG SPOMIN
DRAGEGA OČETA Ш NEPOZABNE MAMICE
Andreja Ot)ed
KI JE ODŠEL V VEČNOST DNE 3. APRILA 1939
Dolgo let je že minulo, kar odšla sta od nas,
nismo Vaju še pozabili. Vedno še mislimo na Vaju.
m
Marije Obed
KI NAS JE ZAPUSTILA ZA VEDNO DNE 8. APRILA 1949,
Globoko pod zemljo,
tam v ozki	hiši
zdaj trupla Valoma ležita,
rešena sta vseh skrbi.
Ni ure ne dneva, da bi ne bila v naših mislih,
naše oči Vaju zaman iščejo, a Vajin duh bo ostal živ v našem spominu do konca dni!
žalujoči:
CIRIL in JAKOB, sinova
THERESA CERKVENIK in ROSE SALAMANT. hčeri frank CERKVENIK, zet CECILIJA OBED (VEHAR), sinaha
r.»,»^°WARD in ROBERT SALAMANT, vnuki i" vnukinje EMMA ZORC, RONALD, DOLORES, FRANCES. MARIE OBED, STANLEY WALTER ZORC, STEVEN PAUL ZORC in ClevoHnH	SCOTT LOUIS ZORC. pravnuki
^ land, Ohio, dne 9. aprila 1956.
Oglašajte v - - -Enakopravnosti
REAL GOOD BUSINESS AND HOME Very active GROCERY and BUTCHER SHOP Brick Building Lovely 4 room apartment rear
store, has 2 bedrooms.
Tile Bath — Hot Water Heat
All for $21,000 Near Chicago & Pulaski Rd. Mr. Hillman A. F. KEENEY CO. 5612 North Ave. - MErrimac 7-4300
BUSINESS OPPORTUNITY
AUTO BODY SHOP — Completely ready to go. Busy location. Equipped. Low rent, low price. Make offer!
Call EVerglade 4-4040 9 a.m. to 9 p.m.
Hi
TAVERN with 3 rooms living quarters. Same owner 14 years. Ready to come in and continue good profitable business. Because of bad health owner has priced for a quick sale.
3147 S. Halsted St or call DAnube 6-9697
MALE HELP WANTED
ENGINEERS
DESIGNERS
DRAFTSMEN
A distinguished international company pioneering in all phases of new industrial design and construction, including Atomic Energy. A company with a limitless future in the new age we are helping to create by a fast moving really professional team of ENGINEERS.
Qualified electrical, structural, mechanical, architectural, designers and engineers for our New York, Cincinnati, San Francisco and Cleveland offices. Also have openings for qualified building estimators and specifications writers.
Excellent salaries, all fringe benefits, good working conditions, 48 hour work week in all offices except San Francisco, high management cooperation and above all, magnificent advancement opportunities for carrier minded ENGINEERS.
Mease submit complete resume stating preference of location, education, experience, salary requirement, and date available to:
The H. K. FERGUSON CO.
ENGINEERS AND BUILDERS 1783 East 11th Street	Cleveland 14, Ohio
W E ARE
W E
WANT W E
OFFER
HOUSEKEEPER in fine Glencoe home. Young professional people vvith small boy. Permanent position. Lovely room and bath, TV. Good salary.
DEarborn 2-6270
COOK - HOUSEKEEPER — Experienced. Small family. Stay. Own room, bath, TV. Best wages.
TAlcott 3-7841
SMALL CONVENT needs COMPETENT WOMAN for cooking. Can live ih or out. References required.
STanley 8-0952 call early evenings
FEMALE HELP WANTED
COOK in Rectory —
Stay - Experience - References Phone — EUcUd 6-0725
REAL ESTATE
NAPERVILLE AREA — 6 room frame house on acre. Forced hot air heat stoker, full basement, attached garage, $15,000. Adjacent Vz acres available. Owner.
Naperville 2266
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Middle-aged Couple, no children, need 4-5 room, clean modern unfurnished apartment. Near R.I. Beverly or Brainard district. — Moderate rental.
Hmtop 5-2332
MALE HELP WANTED | MALE HELP WANTED
ENGINEERS
AEROJET
in
SACRAMENTO and LOS ANGELES
CALIFORNIA
A LEADER IN THE FIELD OF ROCKET PROPULSION
Offers outstanding opportunities and diversified assignments on long range programs.
Positions Now Open for —
ENGINEERS MECHANICAL AERONAUTICAL CHEMICAL
for
TESTING RESEARCH DEVELOPMENT
To work in the following fields; Hydraulics, compressible and incompressible fluid dynamics, liquid atonuzation, mass and heat transfer, combustion chamber design, thermodynamics, strenght of materials, spark systems, combustion and high, pressure flow systems vibrations phenomena, gas turbines, pumps.
STRESS ANALYSTS
Experienced in aircraft structures, and aircraft propulsion systems.
SYSTEMS ANALYSTS
BSME, BSAE experienced in analysis aircraft and missile propulsion systems.
COMPUTER SPECIALISTS
Digital and Analog
Coders
Analysts
Programmers
Experienced and trainees
CHEMICAL ENGINEERS — PHYSICISTS
Expertence in thermodynamics, combustion and appUed chemistry for research in solid rocket combustion. Also position open in optics, applied mechanics, theory of elasticity and fibre gla-;* structure. BS, MS and — or PhD required.
CHEMISTS — CHEMICAL ENGINEERS
Experienced in polymers for process development.
METALLURGISTS
For failure investigation, material property testing, new material evaluatibn, nondestructive testing, experience in stainless steel super alloys and light materials preferred.
ELECTRICAL and ELECTRONIC ENGINEERS
For control system design,, reliability testing,, magnetic circuit elements design and application.
Also DRAFTSMEN
Detail - Design - Layout
CHICAGO INTERVIEWS
Starting March 30th — All Day and fivening Mr. William Gess, Engineering RopKesentativc
FRanklin 2-2100
Firm committment may be made at this tlifte U. S. Citizenship Required
If unable to apply — send resume to Personnel Director
AEROJET GENERAL CORP.
P. O. Box 1947 SACRAMENTO, CALIFORNIA
Subsidiary of The General Tire and Rubber Company
NEW ERA, APRIL 15,1956 i
MATIJA GORJAN
Jože Pahor
(nadaljevanje)
"Sami bomo ostali," je dejal Prek, "a maščevalo se bo na vseh!"
18
Gospod Herberstain je dobil pomoč. Okrog tisoč tirolskih konjenikov je prijezdilo čez Koroško in po Miglinjski dolini. Ženske, ki so vohunile upornikom, so sporočile kmetom, še preden so jezdici dospeli pred Celje.
V gradu so se pripravili. Ni-kakega dvoma ni bilo, da bo Herberstain v kratkem navalil z vso silo. Prav tako ni nihče dvomil, da bo to najtežji spopad Povsod so ojačili ovire in utrdi-dili nasipe. V sovražnih vrstah je sicer vse mirovalo, a to je bil mir pred viharjem.
Gospod Herberstain je dal svojim pomožnim oddelkom le malo oddiha. Mudilo se mu je. Zvest svojemu načelu, da je treba naglo udarjati, je že popoldne—čisto nenadno in brez priprav—zapovedal naskok. Kmetje so vedeli, da gre na življenje in smrt in so se srdito branili. Gospod Herberstain je divjal, tudi novi oddelki mu niso izbojevali nagle zmage, kakšnih je bil vajen drugod. Do noči je gonil čete v napad, a kmetov ni omajal. Vedeli so, da ne bo usmiljenja, če omahnejo, da pride šele tedaj najstrašnejši trenutek. Vztrajali so, sovražnik ni mogel naprej.
A ko so se naposled napadi ustavili, so šele videli, s kakšnimi strašnimi žrtvami so se odkupili. Preveč je bilo mrtvih in ranjen'^, da bi vzdržali nov naval. Odlo'"'^'^v so sicer zavlekli, a preprečiti ne bi mogli več. Prvi spopad I' '-^nčal s klanjem, le močne псг^ -^orniške sile bi lahko pričele no^'tko.
Vojni svet se je sestal in pravljal z najstrožjo tajnostio. Starešine so videli, da je položaj obupen, a nihče ni svetoval, naj bi se umaknili. Prek je bil, ki je presekal vozel. Vsi so zapisani smrti, jutri bodo ti nasipi njihov grob. Ali naj tu izkrvavi-jo? Ali ni bolje, da odstopijo, dobijo pomoč in spet ftekje postavijo nov zid? Saj je še svežih uporniških krdel!
"Kar je konjenikov, naj oddi-Зејо ob Savinji navzdol," je na-svetoval, "drugi bomo krili odhod."
"Ti boš vodil konjico, obrambo pusti meni!" se je odločil Gorjan. "Tvoje življenje je dragoceno!"
"Prišel bom za teboj, če nam bo sreča količkaj mila," je odločil Prek, "vem, kaj mi je storiti. Tvoja naloga je, da zbereš novih čet. Ljudi poznaš, delaj naglo in brez počitka! Kje se spet dobimo?"
"V Mirenskl dolini," je dejal Gorjan, ki je trdno unal. da bodo vzlic vsemu zbudili med tla-čani spet isti duh, ki je bil dvignil množico, da je privrela v Celje.
Se pred polnočjo so jezdeci odšli, čim tiše, da bi ne bilo izne-hadenj. Hiteli so čez Zidani most, v Radečah in Ijoki so podrli mostove čez Savo in so bili ob jutmjem svitu v Sevnici. Tu so našli predstražo oddelka, ki je bil na poti iz Brežic.
"Prepozno, odločeno je!" )e vzkliknil Gorjan. "Vrnite se bra-hit Krško ali Brežice! Le v utrjenem mestu boste kos sovražniku!"
Pomislil Je, ali H ne bilo pametno, če bi šel oddelek ž njim. Toda če bi udaril Herberstain ob Savi navzdol, bi v Brežicah težko Tioprrešali teh čet.
"Pripravite se!" je dejal. "Čaka vas morda velika naloga! Izberite si najlepši del, junaštvo!"
Gorjanov odelek je krenil v Mirensko dolino. Povsod so jih spraševali o porazu kmečke vojske v Celju. Že pred nekaj dnevi se je bil razširil glas o tem, obenem se je širila groza zaradi Herberstainove krutosti.
"Tudi to je delo odpadnikov v službi plemstva," je kipel Gorjan, "saj smo se še sinoči borili v Celju! Naši tovariši morda še to uro odbijajo nov napad! če se jim je pa posrečilo, da so se umaknili v hribe, bo še čutiti njihovo voljo!" Ves čas je Gorjan premišljal, kam bo krenila plemiška vojska, ko se odloči pred Celjem. To ni bilo važno le zaradi vsega dela v Mirenski dolini, ampak tudi zaradi nekaterih ranjencev, ki so jih imeli s seboj. Čebulec iz Mirne peči se je vso pot le težko držal v sedlu. Rana, ki jo je dobil v stegno, sicer ni bila huda, a kazalo je, da se je prisadila. Žarela je in otekala, čebulec je bil truden in se je vedno teže boril z vročino. Moral bi leči, a kje naj ga puste, ko je bilo pričakovati vsak čas zasledovalcev?
Gorjan je ugibal, kako bi mu pomagali, ranjenec pa se je branil, češ, da bo že bolje. Dasi oslabljen, je vendar komaj čakal, da bi že mogel po vaseh, kjer je imel prijatelje in znance. Ni verjel, da bi bil kdor koli premamil može, ki je bil prepričan, da so trdni kakor skala. Le z lažjo jih je mogel prevariti, ker se ne bi nikomur dali podkupiti.
"Vse bomo še sklicali v boj," je zagotavljal Gorjanu, "če imamo le teden dni časa!"
Gorjan je vedel, da v osmih dneh ne opravijo ničesar. A če bi zbrali le še nekaj konjiče, bi ž njo lahko nadlegovali' Herber-staina, če bi krenil v Mirensko dolino. Konjikov so še najbolj potrebovali. Z njimi bi napadali od strani, nenadoma in bi prav tako naglo spet izginjali. Tako bi se izogibali žrtvam, če bi medtem prišlo krdelo iz Kočevja, kamor je bil tudi že odhitel sel, bi počasi le omajali sovražnike kmetov in na ta način ustavili strahovitosti, ki so o njih pričale vasi od Zilske in Lavantske doline pa do Celja. Kakor sta si Dietrichstain in Herberstain z mečem podjarmila obširna ozemlja, vendar je bilo jasno, da sta z vsakim korakom dalje oslabljena, če se tlačani ne vdajo. Kamor koli je prišla Herbers^alno-va vojska, povsod je morala puščati večje oddelke, s čemer je pojemala njena sila. Še vedno je gorelo vse ozemlje od Savinje do Sotle in naprej ob Krki navzgor, še vedno so stale Brežice, in tudi Gorenjska je bila prosta in vsa v kmečkih rokah. Konjiški dogodki so jih raztrgali. A dasi je imel s seboj može, ki so bili pripravljeni na vsako žrtev, vendar je hotel še enkrat slišati njihovo besedo.
"Na razpotju smo," je nagovoril tovariše, "sami vidite. Le če napnemo vse sile, lahko še računate na bojno srečo. Niste izmed tistih, ki so plenili in ropali, a potem izginjali. To ni bila nikakšna borba za skupne cilje, bilo je le sramotno izdajstvo velike stvari. Kdor se bori za občo rešitev, mora iti do skrajnosti. Ni dovolj, da padejo roparska gnezda, da jih uniči ogenj, treba je zabraniti, da se ne vrne krivica. Treba je s krvjo zapečatiti, za kar so dali življenje vsi, ki so pomrli po ječah, ki so padli v bojih, ki so končali na vešalih ali od rabljevega meča. Odgovorite, ali ste pripravljeni vztrajati na tej svetli poti?"
"Hočemo!" so odgovorili možje-
"Prisegate, da se ne boste umaknili, pa naj vam je tudi
umreti? Prisegate pri krvi vseh, ki so umrli za staro pravdo?"
; Možje so prisegli. Kakor so jih napori zadnjih dni izmučili, ;pm ni zlomilo volje, borba jih je strnila in prekalila. Še nedavno obrekovani Gorjan, ki je v Celju v nevarnem metežu pokazal svojo neustrašenost, jim je bil bližji in dražji, ž njim vred so verjeli, da borba ni in ne more biti izgubljena, dokler sami ne padejo.
Gorjanov načrt je bil preprost: polovica mož je ostala ob Savi, da bi branili prehod in obenem zbrali novih sil, drugi so odjezdili po vaseh, da spet razvnamejo voljo za boj. To ni bilo lahko, ker se je povsod ponavljala ista beseda, da bo dolina obvarovana strahot le, če se nihče več ne zgane. Baje je deželni glavar dosegel obljubo, da bo ljudem prizaneseno. V resnici je imel Auersperg sam tlačane v tem ozemlju—mirenski grad je bil njegov—in se je bal, da
se ne bi ljudje razbežali iz strahu pred kaznijo. Kje naj potem dobi delavcev? Zato je prosil Herberstaina, naj prizanaša kmetom in vasem, naj pa neusmiljeno pobije in pobesi vse, ki so vodili punt.
Gorjanov! ljudje so se razdelili v več skupin z nalogo, da bliskovito predirjajo vasi in brez usmiljenja zatrejo vse, kar bi oviralo odpor. Obenem so morali zbrati vse one, ki so odločeni, da branijo svobodo.
Ukaz je bil dober. Tako nenadno in nepričakovano so planili jezdeci po dolini, da se je potuhnilo vse, kar je bilo proti pun-tarjem. Tu in tam so zajeli sumljive nepoznane ljudi. Ko so jih pritisnili ob steno in jim zagrozili z vešali, so se začeli izdajati. Gorjan je dobival vedno več sledi, Mustar je bil sam v Mirenski dolini, dokazi o njegovi krivdi so bili vedno jasnejši.
Pričel se je razburljiv lov.
Puntarji so obkolili Št. Rupert in preiskovali od hiše do hiše. Ko so prišli v gostilno, se jim je gostilničarka, mlada, postavna vdova, odločno postavila po robu. Baje je Mustar že kdaj odšel v Trebnje. Niso ji verjeli, prevrgli so vse v poslopju in v kašči so našli skritega soteške-ga veljaka. Divje se je pognal v zasledovalce, a možje so ga spod-nesli, podrli in zvezali. Obležal je na podu, zastražili so ga.
Gorjana je spreletelo, ko so ga obvestili, da je Mustar ujet. Usodno poglavje se je torej bližalo koncu, človeku, ki je ob najhujši uri padel tlačanom v hrbet, je zorelo plačilo.
Ko pa je Gorjan stopil pred ujetnika, se je sam sebi čudil, kako je ravnodušen. Nič več ni čutil strašne jeze, ki je še nedavno gorela v njem, nič več ni bilo v njem želje po maščevanju. Toda tudi usmiljenja ni občutil. Ta človek, ki je ležal zvezan na tleh, mu ni bil več kot
kamen na cesti ali gomila zemlje. Mustarjeva usoda je bila zdaj v njegovih rokah in niti za trenutek ni razmišljal o njej.
Ujetniku je kri udarila v obraz. Posmeh je zginil z njegovega ošabnega lica, le brezmejno sovraštvo mu je gorelo v očeh.
"Odvezi me!" je pozval Gorjana. "Nisem vajen vezi!"
"Niso za veljaka, kaj? Potrpi, kmalu jih boš rešen!"
Mustar ga je srepo pogledal.
"Kaj nameravaš z menoj?" je vprašal z globokim glasom.
"Kaj pričakuješ, ki si izdal stvar naših ljudi nasilnikom in krvosesom?" je.udaril Gorjan.
"Svojega očeta si zatajil zaradi njihove plemenite druščine," je vrnil Mustar.
"Lažeš!" je kriknil Gorjan in stopil bliže.
"Udari!" se je rogal hrust. "Zvezanega lahko biješ!"
"Boril si se za pravice tistih, ki požigajo vasi, ki obešajo in
pobijajo nedolžne," je očital GoP jan ogorčen.
"Ne gobezdaj!" ga je zavračal veljak. "Od kdaj se boriš za tla čana ? Od takrat, ko so vam li zemljo in kar ste imeli-se nisi zganil!"
"Podlež!"
"Nisem te vprašal, da se govarjaš z menoj!
Le da me razvežeš, se® hO" tel, mar nisem dovolj zastr«
zen
9"
"Vstani! Res nimam kaj ^ voriti s teboj!"
"Kako naj vstanem zvezan • je srdito vprašal Mustar.
"Vzdignite ga!" je velel jan tovarišem.
Postavili so ga na noge.
"Kaj misliš z menoj ?" P novil ujetnik razburjen.
"Tvoj čas je prišel!"
"Je to sodba?"
Gorjan ga je pogledal; kan je bledel, a je še ves kij" val.
(Dalje prihodnjič)

Naznanilo in zahvala
Globoko užaloščeni in potrtih src naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem vest, da je umrla naša ljubljena mama, stara mama, tašča In sestra
rojena MOHORČIČ
Zatisnila je svoje oči po dolgi bolezni dne 8, marca 1956.
Pogreb se je vršil dne 10. marca iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi na Lake View pokopališče, kjer smo jo položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji.
Blagopokojnica je bila rojena dne 29. aprila 1886 leta v Št. Vidu nad Vipavo, Slovensko Primorje.
Bila je članica društva Združene Slovenke št. 23 S.D.Z., društva Collin wood Hive št. 283 Т.М. in Progresivnih Slovenk, krožek št. 1.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so obložili krsto pokojne s tako lepimi venci cvetja. Ta dokaz vaše ljubezni in spoštovanja do nje nam je bil v veliko tolažbo v težkih urah. Zahvalo naj sprejmejo sledeči:
Mr. in Mrs. Leo Mohorčič, nečakinji-Rose Zigman in Alice Scaife, iz Lorain, Ohio: Mr. in Mrs. Jack Skapi", Mr. in Mrs. Joe Skapin, Mr. in Mrs. Frank Mahnič, Mrs. Angela Bennet in sinovi, Mr. in Mrs. Joe Costel-lo; iz Cassville, W. Va.: Mr. in Mrs. Fred Hlad, Mr. in Mrs. Fred Hlad ml. ter Mr. in Mrs. Michael Hando; dalje: Mr. in Mrs. Anton Skapin, Mrs. Jennie Jelercic, Mrs. Olga Jelercic in hčerka, Mr. in Mrs. Albert Jelerčič, Mr. in Mrs. John Pretnar, Mr. in Mrs. Peter Starin, Mr. in Mrs. Frank Gla-zer, Mr. in Mrs. Joe Brust, Mr. in Mrs. G. Brust, Mr. in Mrs. Henry Batich, Mr. in Mrs. Frank Germack iz Geneva, Ohio, Mr. in Mrs. Joe Mersek St., Mr. in Mrs. Louis Hrvatin, Mr. in Mrs. John Hrvatin, Mr. in Mrs. Mike Hrvatin, Mr. in Mrs. Anton Somrack, Mr. Tony Somrack, Mr. in Mrs. Adolph Somrack, Mr. in Mrs. Frank Somrack, Mr. in Mrs. Andy Kronik, Mr. in Mrs. Tony Jarc, Mr. in Mrs. Julius Simčič, Mr. in Mrs. Frank Justin, Mr. in Mrs. Tony Vardian, Mr. in Mrs. Frank Rakovec ml., Mr. in Mrs. Stanley Ravnahrib, Mr. in Mrs. Frank Rakovec, Mr. in Mrs. John Aljančič, Mr. in Mrs. John Koss, Mr. in Mrs. Frank Malnar, Mr. in Mrs. Walter Scaife, Mr. in Mrs. Ray'Olsen, Mr. in Mrs. Andy Aljančič, Mr. in Mrs. Joe Debelak, Marie Bencin, Mitzi Vesel, Mary Zagar, Fay Snyder, Ursula Snyder, Mary Vukcevie, Helen Vukcevic, Alice Strancar, Emma Strancar, Elsie Rudman, Mr. in Mrs. Rudy Krall, Mr. in Mrs. Vic Schneller, Mr. in Mrs. Joseph Plemel, Mr. in Mrs. Joe Zele ml.. Strum bel & Raddel, Walter in Fran Lawandbwski, Ivanhoe Lodge Local 1763, Progresivne Slovenke krožek št. 1, društvo Združene Slovenke št. 23 S.D.Z., društvo Collinwood Hive št. 283 The Maccabees ter Mladinski pevski zbor.
Srčna hvala vsem, ki so darovali v dobre namene, in sicer:
Mr. in Mrs. Louis Hlad v Cassville, W. Va., Mrs. Mildred Petrich in hčeri iz Uffington, W. Va., Mr. Vincent Jelerčič in hčeri Mary ter Mr. in Mrs. Val Yurkovich iz Willard, Wis., Mr. in Mrs. John Occhiginti, Mr. in Mrs. George Vidmar in družini, Mrs. Mary Bradač iz Norwood Rd., Mr. in Mrs. Tony Skul, Mr. in Mrs. Joe Skul, Mrs. Mary Chesnik, Mrs. Julia Firem, Mr. in Mrs. Frank Kavčič, Mr. in Mrs. Jack Zakovšek, Mr. in Mrs. John Branisel, Mr. in Mrs. Mike Morel, Mrs. Frances Leskovec, Mr. in Mrs. Anton Rolih, Mr. in Mrs. Andy Kocjan, Mrs. Angela Vrabec, Mr. in Mrs. Joe Stanich, Mr. in Mrs. Joe Brenčič, Mr. in Mrsw Joe Logar, Mr. in Mrs. Louie Prisel, Mrs. Julia Bolka, Mr. in Mrs. Bob Hoernig, Joe in Molly
Erjavec, Mrs. Kolenc in sin Tony, Mr. in Mrs. Jack Subel, Mr. in Mrs. Nick Mytro, Catherine Brooks, Frank Gornik, Mr. in Mrs. John Ornas.
Lepa hvala tudi vsem, ki so darovali Progresivnim Slovenkam za dobrodelne namene. Zahvalo naj sprejmejo;
Mr. in Mrs. Joe Durn, Mr. in Mrs. Louis Stavanja, Dr. in Mrs. A. Skur, Mr. in Mrs. Louis Levstik, Mrs. Angela Kalin, Mr. in Mrs. Vinko Coff, Mr. in Mrs. Vinko Codina, Mr. in Mrs. Andy' Bohinc, Mr. in Mrs. John Strancar ml., ter Mr. in Mrs. Lodi Mandel.
Našo globoko zahalo naj sprejmejo vsi, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Zahvalo izrekamo:
Mr. Albert Skapin, Mr. Marko Skapin in Mrs. Angela Bennett, vsi trije iz Lorain, Ohio, Miss Shirley Hlad iz Cassville, W. Va., Mr. Julius Simcic, Mr. Frank Justin, Mr. Joe Justin, Mr. John Pretnar, Mr. Tony Somrack, Mr. Andy Kocjan, Mr. Joe Mersek, Mr. John Tomsich, Mr. Joe Durn, Mr. Louis Levstik, Mr. Joe Skerl, Mr. Frank Rakovec, Mr. Vatro Grill, Mrs. Mildred Zimmerman, Mr. John Aljančič, Mr. Steve Vozel, Mr. Stanley Ravnihrib.
Zahvalo naj sprejmejo vsi številni prijatelji, ki so se prišli poslovit od nje, ko je ležala na mrtvaškemu odru, ter vsi, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na m i rodov.
Hvala nosilcem krste in sicer:
Mr. Joe Durn, Mr. Joe Kuret, Mr. Krist Stokel, Mr. Joe Brenčič, Mr. John Stebla j in Mr. Tony Skapin.
Posebna zahvala pa bodi izrečena predstavnikom društev, ki so se v lepih besedah poslovili od svoje društvene članice: Mrs. Frances Bradach od Collinwood Hive, Mrs. Ella Starin od društva Združene Slovenke, Mrs. Ann Grill od Progresivnih Slovenk ter Mr. Joseph Durn za lep tolažilen govor ob odprtem grobu. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo poslugo.
Posebno zahvalo izrekamo tudi Mladinskemu zboru za lepe pesmi-žalostinke pokojni v zadnji pozdrav.
Težko je najti primernih besed, da bi se pravilno zahvalili Mrs. Jennie Mohorčič in Mrs. Elli Starin za vso veliko pomoč v času bolezni. To storijo ljudje, ki imajo blaga srca in sočutje do bližnjega. Hvala vsem, ki so jo obiskovali in tolažili v bolezni.
Ako se je pomotoma izpustilo ime katerega, ki je pomagal ali prispeval, prosimo oproščenja in naj sprejme stotero zahvalo.
Končana je Tvoja pot, ljubljena. Tvoje truplo je našlo večni mir in pokoj poleg svojega zakonskega tovariša, našega ljubega očeta. Smrt je vaju združila na veke. Bila si dobra in skrbna in vsi Te bomo pogrešali. Rada si se trudila in delala kadar je šlo za pomoč potrebnim. Da si bila priljubljena, je pokazala dolga vrsta prijateljev, ki so Ti izkazali zadnjo čast in Te spremili v nov mali večni dom.
Mi se Te bomo spominjali vedno s hvaležnostjo in ljubeznijo do konca naših dni.
Žalujoči
MRS. MILLIE BRADAČ in MRS. STELLA SIMCIC, hčeri JOSEPH BRADAČ in STEVE SIMCiC, zeta pet vnukov LEO MOHORČIČ, brat torodniki tu in v stari domovini
Cleveland, Ohio, dne 9. aprila 1956.