FRANCOZI IN LAHI GROZE ANGLEŽEM IN NEMCEM Mussolini hoče obdržati sadove svojih zmag AMERIKA JE VZGLED VSEMU SVETU Državni tajnik Hull se zavzema za stalni mir. Poživlja ameriške države, da podpirajo mirovno delovanje. WASHINGTON, D. C., 15. aprila. — Državni tajnik Cor-dell Hull je pozval narode 21 ameriških republik, da podpirajo prizadevanje svojih vlad, da obvarujejo zapadni de! sveta pred vojno. Hull je imel svoj govor ob prili'ki " panameriškega dne*'. Rokel je, da bo vseameriška mirovna konferenca v Buenos Aires svetu nudila zgled prijateljskega sodelovanja in razsvetljenega i n te rna ei jon a 1 i -zma. Hull je primerjal napeti položaj v Evropi, Aziji in Afriki z miroljubnostjo novega sve-ta. "Treba je samo pogledati na sedanji položaj na celem svetu, pa se prepričamo, da republike zapadli«' poloble žive v sreenih razmerah." je rekel državni tajnik. 44V nasprotju z nevarnim in negotovim ozračjem, ki vlada na tako mnogih delili sveta, "kažejo ameriške republike sliko, ki nas navdaja s ponosom in nas v.podbr.jc. k novim prizadevanjem. "Nekdanje velike skrbi so odstranjene in vzdrževanje miru bo še v višji meri vogelni kamen odnošajev med ameriškimi republikami. "XSkakor pa ne sinemo misliti, da metarost ne sme določati plač. Tekstilna komisija bo tudi nadzorovala produkcijo in jo bo mogla zmanjšati, ako je bilo že preveč blaga izdelanega. POŽIG CERKVE V MEHIKI MEXICO, Mehika, 15. apr.— Zgodaj zjutraj je požar vpepelil starodavno katoliško cerkev sv. Frančiška v Guadalajari. Uničene si> vs«> starinske slik«', ki so predstavljale neprecenljivo vrednost in so bile stare po več stoletij. Kot pravi neko poročilo iz Guadalajare, sta dva moža ob 4 zjutraj polivala bencin okoli cerkve. Župnika Bernardina Madru-<-no je poklical nek ministrant, toda župnik je našel cerkev v plamenili. ki jih gasilci niso fnoirli več pogasiti. Med zgorelimi slikami je tudi Marijina podoba Virgin de los Angeles, katero (je podaril cerkvi španski kralj Karol IV. ZVEZA MED NEMČIJO IN JAPONSKO MOSKVA, Rusija, 15. apr. — Sovjetsko časopisje zatrjuje, da obstoji med Nemčijo in Japonsko itajna vojaška zveza. "Izvestja" pravijo, da je Nemčija v zvezi z japonskimi vpa*U v sovjetsko ozemlje na Daljnem Iztrfku. List zatrjuje, da je Hitlerjev posebni poslanik baron Rrbbentrop v stalni zvezi z japonskim poslanikom ter imenuje Hitlerja "mesečnika, ki pripravlja evropski požar." "Izvestja" pravijo, da mora Angli ja vedeti, da je Hitler pripravljen obljubiti varnost na znpadu v namenu, da ima proste rake na vzhodu. ITALIJANI OB JEZERUTANA Nova kriza, ker so Italijani na ozemlju angleškega vpliva. — Italija ne bo udeležena na konferenci generalnih štabov. ŽENEVA, Švica, 15. apr. — Ker so I tal i jam i prodrli v ozemlje pod angleškim vplivom ob Tana jezera, je nastala nova kriza, vsled česar je odbor tri najstorice za četrtek sklical svojo* sejo. Kore proti komunistom. Poleg tega pa bo skušal tudi utrditi odno-šaje z maršalom Hsi-šanom poveljnikom v Sansi. Isto ho~ ee doseči pri governerju Šan-tung province lian Fu-ču, ki se je ravnokar vrnil z obiska pri japonskem admiralu Taka-hašiju, tako da je f'ang Kaj -šek mogoče prišel prepozno. MOSKVA, Rudija, 15. apr. — Sovjetska vlada označuje za smešno japonsko trditev, da hoče sovjetska Rusija odtrgati provinco Ilsingan od Manču-I kuo in jo združiti z Zunanjo j Mongolijo. Provinca Ilsingan je četrtina Mančukuo in se nahaja v njej važno mesto Ilailar in o-koli 300 milj kitajske vzhodne železnice, katero je Rusija nedavno prodala Japonski. — Kot znano, so bili v Hsinganu aretirani najvišji inandžurski dostojanstveniki pod obdolžbo, da so .-e zarotili z Zunanjo Mongolijo pro ti Mančukuo. Japonsko vojaško poveljstvo trdi, da so aretirani uradniki bili v službi sovjetske vlade. MADRII), Španska, 15. apr. — Na dan pete obletnice re~ publike so bili veliki nemiri na več krajih Španske. V Madridu je bil ubit en mož. več pa jih je bilo ranjenih. V Jerez de la Frontera v provinci Cadiz je bila ubita ČE NASTOPI ANGLIJA PROTI ITALIJI, SE NE SME ZANAŠATI NA FRANCOSKO POMOČ Jutri bo padla v Ženevi važna odločitev. — V Evropi *e pojavlja nova grupacija sil: Francija in Italija na eni strani ter Nemčija in Anglija na drugi. — Italijanska delegacija ni prinesla v Ženevo Mussolinijevih mirovnih pogojev. Na predvečer važnih odločitev v Ženevi nudi j Evropa povsem drugačno politično sliko kot jo je nudila pred nekaj dnevi. j Francozi groze Angležem in Nemcem; Angleži groze Italijanom; Italijani groze Angležem, — Francozom in Nemcem. Francija je odločno posvarila Anglijo, da ne sme na svojo roko nastopiti proti Italiji, kajti v tem slučaju se ne sme več zanašati na pomoč francoskega brodovja v Sredozemskem morju. To svarilo je bilo posledica svarila, ki ga je poslala Italija Franciji, češ, da Mussolini ne bo nikdar dovolil Ligi naroodv, da bi ga oropala njegovih i zmag v Afriki. Važnejša za Francijo je bila pa istočasna italijanska ponudba, da bo Italija podpirala Francijo v locarnski zadevi proti Nemčiji, ako se Francozi zavzamejo pri Ligi narodov za odpravo sankcij. Italijanske zahteve in ponudbe je predložil francoskemu vnanjemu ministru Flandinu italijanski poslanik Vittorio Cerutti. Sredi te splošne mednarodne zmede je pa rekel francoski ministrski predsednik Sarraut časniškim poročevalcem, da bo Francija izstopila iz Lige narodov, če ne bo Liga v tej "najhujši krizi, kar jih je doživela Evropa v zadnjih dvajsetih letih", utrdila zaupanja v kolektivno varnost. Nadalje je izjavil ministrski predsednik, da je i-mela Francija pravico napasti Nemčijo takoj ko je Hitler poslal svoje vojaštvo v Porenje. Napadla bi jo in tudi premagala, ker se smatra za dovolj močno. Tega pa ni storila, ker se z vso vnemo zavzema za mir. Francoski časopis "Le Temps" je prav dobro pojasnil stališče Francije s sledečimi besedami: — Francija je sklenila z Anglijo pogodbo, da ji bo pomagala, ako bi bilo njeno brodovje v Sredozemskem morju napadeno. Ce bo pa Anglija na svojo pest nastopila proti Italiji, ta pogodba ne velja. Anglija ima dovolj vzroka, da se boji vojne, čije bremena bi morala sama prenašati. Francoski vladni krogi izjavljajo, da pogodba glede pomoči v Sredomorju velja le za slučaj, če bi bila Anglija napadena. Ako pa sama napade, naj tudi sama trpi posledice. Anglija še vedno zahteva, naj bodo sankcije proti Italiji poostrene, dočim je Francija proti temu ter dela na to, da bi bile popolnoma odpravljene, Kakorhitro se bodo začela mirovna pogajanja med Italijo in Abesinijo, bo Francija predlagala odpravo sankcij. Jutri se bodo začela v Ženevi važna posvetovanja. Pri tej priliki bo Ligin odbor trinajstorice predložil svoje poročilo. Italijanski delegati so že dospeli v Ženevo, pa pravijo, da niso prinesli s seboj Mussolini jevih mirovnih pogojev, A a _,___ jj V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih pojesti. ki bodo zanimale ljubitelje leposlovje* PARNK Z DRAGOCENOSTMI NASEDA GIBRALTAR, 15. apr. — Parnik "Ranpura", ki je bil namcarfjVn na Kitajsko in ima na krovu mno^o neprecenljivih predmetov, ki so bili izpostavljeni v Londonu, je nasedel pri Gibraltarju na «kalo. Trije vlaeilni čolni se trudijo, da ffa splavijo, toda do sedaj se jim se ni posrečilo. Parni i ku "Barrapool" jp bilo po radio »poročeno, da odpluje najmanj ena oseba in inno^o ranjenih. Med hudo ranjenimi je tudi voditelj fašistov v Jerez de la Frontera Federieo Gareia, v ei#ar hiši je policija pozneje našla strojnice. V Madridu so se pričeli nemiri tekom velike parade vojaštva in policije v proslavo petl«»tniee španske republike. Za odrom, na katerem sto -tali začasni predsednik Die^o Martinez Barrio, ministrski predsednik Manuel A za na in dip lomatski zbor, je nenadoma eksplodirala velika množina raket. Samo s tem, da sta predsednik in ministrski predsednik pomirila množico, se je motri a parada nadaljevati in je bila preprečena velika zmešnjava. Pozneje pa je prišlo do komunističnih nemirov, ker so komunisti vojaštvo in policijo pozdravili s komunističnim pozdravom — dvignjeno levo pestjo. Pri tem je bil ubit en mož; trije drugi pa so bili težko ranjeni, šest pa saino lahko. Tudi po drugih krajih dežele je prišlo do komunističnih izgredov proti vojaštvu. V Saragossi .»o komunisti vojaško parado pozdravili s klici: "Doli z vojaštvom, živela rdeča armada!" Nato pa so častniki z golimi sabljami udrihali po komunistih. Po nekem poročilu, so bili ti častniki pozneje aretirani. V Madridu se je opolnoči pričela stavka voznikov taksijev, katerih zahteve po višjih plačah so lastniki zavrnili. Na stavki je okoli 300 voznikov. CHILE HOČE IZSTOPITI IZ LIGE SANTIAGO, Chile, 15. apr. Konservativni in radikalni poslanci nameravajo predložiti predlogo, po kateri naj Chile izstopi iz Lige narodov z utemeljevanjem, da Liga ni sposobna obravnavati zadev ameriških narodov. v Gibraltar, da vzame na svoj krov dragocenosti s pamika "Ranpura" in naj pelje v fcareghaj na Kitajakeu.. 1 Za^r^ T I ££> S Vf 1 mjL^l X J, J\j\ w m ml m. i lamed crery day except Sundays I I Za fie« York celo leto . $7.00 I ^^ 1 A " " W ^ " r A * I and Ie«J H^tmT^ "1 Za momnttTO celo leto $7.00 J B „ Vi. B . jhi ^rj ^»■■»■■■■J List slovenskih delavcev y AmerikL % L ts,ooo reade«. j TELKTON: CHelsea 3-3878 Entered as Second Clam Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON; CHelsea Š^ST* No. 89 - Stev. 89.____________________NEW YORK, THURSDAY, APRIL 16, 19 36—ČETRTEK, 16. APRILA, 1936 Volume XLIV. - Letnik XLl^ 'Glas Naroda" (A Corporation) Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY JPraak Sakaer, President L. Benedlk, Treas. Place of ImrtiiM of the corporation and addreuM of above officers: m Wort 18th atreei, 8w|h #f ManhaiU«, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" _(Voice of tbe People) Iaued Every Day Except Sundays and Holidays Ea celo leto velja sa Ameriko In Kanado .............................|6.00 Sa pol leta ....................$3.00 Ea Četrt Leta ..................$l.ao Za New York sa celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Za loozemstro za celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Glas Nsroda" izhaja t said dan lzvzemši nedelj In praznikov f*jdpb* 111 o««1«®«" "e ne prlobCujejo. Denar naj se blagovoli POiilJatl po Honey Order. Pri spremembi kraj« narednikov, prosimo da se ■amtudi prejfinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika I -GLAS NARODA", 816 W. 18th Street, New York, N. Y. II | Telephone: CHclsea 3—3878 NASIM NAROČNIKOM Prod dvoma tednoma smo napravili zelo tvegan poskus. Spomnili eh našega poskusa je nas prijetno presenetil. Začeli so se odzivati, in skoro vsak odziv je spremljala denarna pošiljate v. In odzivajo se še vodno. Nikdar nismo dvomili v poštenosti naših ljudi, pisma, ki jih dobivamo, nas pa še bolj potrjujejo v tej veri. V dokaa naj navedemo iz pisem par odstavlkov: 44 Priloženo dobite $18. I>va dolarja sta za oglas, trije dolarji za .šest mesečno naročnino, trinajst dolarjev je za stari dolg. — M. S. " 4 4 Dol go vam že dolgujem za list Glas Naroda. Vzrok so bile slabe delavske razmere in smrt mojega jnoža. Dolgujem vam petnajst dolarjev. Sprejmite poslano, ostanek vam pa v kratkem pošljem. M.P." 44 Tukaj Vam pošljem štiri dolarje za -ostali dolg in vas prosim, če mi hočete pošiljati list še naprej. — F. D." '"Pošljem Vam $3.00 za zaostalo naročnino. Če morete, mi pošljite še kakšrto številko, Ikar zelo rada čitam vaš li-st. I. P." 4'Depresija me je prisilila, da vam dolgujem $6. na naročnini. Dolar Vam pošljem na račun, ostanek pa v kratkem. Prosim Vas, če mi hočete še pošiljati list. — J. S." "Danes sam zopet dobil 44Glas Naroda", v katerem sem čital Vaš opomin. PotŠiljam Vam $6.70. Od-računajte za dolg in mi sporočite, kdaj moram zopet obnoviti. — J. T." S takimi in sličnimi odstavlki bi lahko napolnili celo stran. Dobili smo tudi par neutemeljenih očitkov, češ, čemu ste mi pošiljali "Glas Naroda", da^i sem ga odpovedal. Tisti, ki pravi tako, je vedoma v zmoti. Vsakemu, ki ga je oclpovedal, jo bil z istim dnem ustavljen. »Pošiljali smo ga le tistim, ki so izrecno prosili, naj to storimo in so obljubili, da bodo o prvi priliki poravnali svoj dolg. Da imamo pravico take opomniti, je umevno samo ob sebi. Vsem onim, ki so poravnali dolg in se ponovno naročili, se iskreno (zahvaljujemo, vse zamudnike pa resno opominjamo, siaj se pravočasno zavedo svoje dolžnosti. * Saj je vendar poleg naslova na listu dovolj jasno ozna- ; ceno, do kda^j imajo list plačan. (Veem, ki jim je potekla 15. aprila naročnina, smo poslali opomine. Takojšen odziv nam bo prihranil dosti dela in stro- jKpVt Vsak rad v redu svoje račune, zato vas prosimo, da ppii jih s tBrrojo*tocBoa t jo-pomagate urediti. - ... ~ Ki . Pod vaško lipo. Piše kakor misli FRANK KEEŽE Slovenski listi v Ameriki, njihove barve in karakterji. Izmed vsega, kar imamo Slovenci v Ameriki, so mi naši slovenski listi najbližji in najdražji. Vpis aiaš narod se mi zdi podoben dobri, trdni zgradbi s štirimi stenami, listi so pa okna v nji. Vsaka stran zgradbe ima po tri, skupno torej dvanajst in vsako okno predstavlja po en naš list. (V rzguhiimo onega samega, smo že pcikvarili lepoto Lil simetrijo zgradilo. Ta okna v zgradbi niso navadna okna, ampak oči, ki zro na vse štiri strani sveta, usta, Ikft govore glasno in jasno o \isem, kar so godi med nami. Ušesa, ki sliši jo vse. ČV bi prenehalo danes naše slovensko časopisje, bi so reiki o, da smo pri zgradbi zatzidali vsa okna. Tn kar bi ostalo, ni več trdnjava, ampak razvalina brez življenja, brez pomena. Ni sicer navada mod nami, da bi en list pisal o drugem, kaj jo in kaj zastopa. Tn če se kdaj listi omenjajo meti saibo, ni nikdar iz ljubezni, spoštovanja ali priznanja, ampak iz prepira. Jaz, kot nepristranski opazovalec, ki mu je edino do tega, da ohranimo, kar Binarno, pišem lahko o vsem. Tn povem lahko resnico na levo in desno, pa naj bo že taka ali taka. Zameriti so ne morem bolj, kakor sem se z vsem svojim dolom v preteklosti, prikupiti pa tudi ne. V Ameriki imamo Slovon-ei med sabo tajne, zaupne kanale. po katerih priteče vse, samo nikdar kaj dobrega no. Torej Slovenski listi v Ameriki. Pa začnrim od kraja. Glas Naroda je znani new vorški dnevnik, ki je brez dvoma na« najstarejši list. Najstarejši namreč zato, ker je še zmiraj izvirno dote, z enakim naslovom i*ii v nepretrgani izdaji od svojega začetka. Nikdar ni bilo nič premen jenega. adopt i ranega ali dodanega. Na pročelni strani nosi 44. loto.-Torej je to že lepa starost, zdrav razum in trden značaj. Resnici na ljubo moram priznati, da se list ni izpreminjal vsa leta svojega obstoja iui jo bil doshslon svojemu načelu, do zastopa vso, da piše za vso broz ozira na njihova prepričanja. Kot list velikih izkušenj) in dolgega življenja so malo težko ogreje za kaj novega, jo torej bolj konservativen, to so pravi: staro in preizkušeno drži, bo najbolj prav. Nasprotniki so mu v preteklosti radi vrgli "biznis" v obraz. Reisnica pa je, da je imel 44|brznis" vselej samo svoj kotiček, kakor pri vseh drugih listih. Navsezadnje jo pa vsako izdajanlje lista produkcija, to je list sam, in "biznis" to je prodaja. Kjer ni obojega, tam ni lista. List ne prehaja nikdar v ekstrefme. Nikdar ne napada s strastjo no prepričanj, ne oseb in v dostojni obliki pisano vzprejme vse in od povsod. Jo najmarkantmejši spomenik, kar jih imamo Slovenci v narodnem življenju naše domovine. Po svoji smeri spada med absolutno nepristranske liste, kar se mi zdi danee? še posebno važnega pomena. Vsafj ni večjega problema med nami, kakor je ta, kako bi zbrali vse narodove sile v skupno fronto in jim zasigurali, če že Tie večno, pa vsaj dolgo in krepko življenje. Poleg splošne smeri ne smeim pozabiti posebnosti tega lista, to je znano Zgagovo kolono, v kateri je polno zrnja iz življenja, vse odeto v humor in satiro. Glas Naroda odpira okno našega narodnega življenja od vzhoda. Potem pride pa dolga m prašna stena vse do države Ohio. Čudno se mi om lepo po vrsti oziraje so, kaiko dolgo izhajajo. Najstarejši clovolandski list je Ameriška Domovina, ki nosi na svciji naslovni strani I?9. leto. List jo bil nekdaj dnevnik z imenom 44Nova Domovina", potem je bil itrotednik z imenom 4 4 Cleveland ska Amerika" ki se je nazadnje izpremenil v 44Ameriško Domovino" ter izhaja kot dnevnik. List ima dokaj živo preteklost z večnimi boji na vse strani, ki so pa bili večinoma lokalni. Cleveland jo namreč ja-ko n rini iron, nestalen in če vidiš dam<*s človeka v ti skupini, nikar ne prizezi, da no bo jutri v nasprotni. Pod takimi pogoji vzdrževati neko stalnost, jo skoro nemogočo. Med največje posebnosti tega lista prištevam njegovo vdejstvovaiilje v politiki. Naš m a rod je tam po veliki večini organiziran v demokratsko stranko. To jo največ pomagalo, da smo bili Slovenci no samo poznani, ampak tu|li jako vpoštovani in sfHišto-vani. Marsikatera velika kampanja v državi Ohio se jo zaključila v srcu slovenske naselbino — v dvorani Narodnega Domu, kar je kredit, ki ga ni dosegla nobena druga tu jo j« »žična skupina v Cleveland«. Koli kor in kar so dosegli posamezniki v politiki, je zasluga tega lista. Po svojih načelih jo list katoliški, vendar pa dokaj toleranten in ne verjamem, da jo kdaj odklonil kak dostojno pisan dopis samo zato, ker je bila oseba iz kakega nasprotnega tabora. Med .velike zaslugo mu tudi štejrim to, da ni nikdar pljuval v lastno skledo in je imel tudi v času najtežjih preizkušenj dobro besedo za našo Jugoslavijo. List jo precej zapleten v lokalne in daljne boje, kar ni nič čudnega pri naših temperamentnih elevelandskih rojakih. Ima to posebnost, da večkrat skrije za nas najbolj zanimive novice med razno gradivo tako, da moraš vse prečitati, predno jih najdeš. Je zanimiv spomenik naše največje naselbine in Cleveland bi brez tega lissta izgubil polovico vsega našega, kar ima. Glasilo K. S. K. J. je sicer uradni list naše najstarejše podporne organzacijo KSKJ, po svojih letih pa mladenič najlepših let. Na pročelni strani nosi napis 22. leto. Kakor Jednota, tako je tudi lrst strogo katoliški in človeku se zdi, kaidar ga čita, kakor da stoji v kaki samotni kapeli v tistem blaženem miru, do katerega ne pride zunanji hrušč in trušč. V njem ne najdeš razburljivih vprašanj, ne velikih debat. Vse je nekako mimo, usmerjeno in vse na svojem mestu. List samo uči in propoveduje v svojem delokrogu. V polemike se ne meša, velikih živ-ljenskih vprašanj se ne dotika. Menda ga ni človeka ali organizacije v Ameriki, ki bi mu bil kdaj skrivil en sam las. Kot tak je posebnost med slovenskimi listi. Enakopravnost je dnevtnik, 'ki je nekoliko mlajši in šteje samo devetnajst let. Medtem ko so vsi do zdaj našteti listi bili v rokah starejše generacijo, je ta list v rokah mluljše, ki pa je seveda tudi od odzunaj. Zate* ima v svoj«mi življenju do danes precej znakov nestalne mladosti. Je tako: Cleveland ni po ovojem mišljenju porazdeljen v dva. načelno si nasprotujoča tabora, četudi ima mod' sabo nekaj malega od vsega. Naši ljudje tam so primeroma tako, kakor poli t i ene stranko v Ameriki, ki nosijo različna imena, v svojih naziranjih se pa no ločijo drug od drugega. Zato tudi najdemo v preteklosti, da sta ta list in Ameriška Domovina večkrat zamenjavala svoje vloge: če jo bil ta to, jo bil pa oni drugo. No in v takih razmerah je bilo težavno najti novrimn listu močna načelna tla vso do zadnjega. Danes stoji ta list na principih liberalizma z dodatki iz socij.il i z ma, da tako reprezen-tira vse tiste, ki so ali ki mislijo, da morajo biti nasprotni prvemu li-s»tu. List ima večkrat jako živo polemiko s svojo sosedo, v slednji izdaji kak dopismi peresni boj, vse bol)j proti osebam, kakor proti stvari. Vendar ni nikdar treba, da bi človek klical kako ambulanco na pomoč in pobiral mrtvo na bojni poljani. Človek bi mislil, da bi v Clovolandu zadostoval en sam dnevniik. Ampak ni tako. Vse na svetu sestaja iz dveh strani m za zdrav razvoj one naselbino, kot je postavim Cleveland, je ta list tako potreben, kakor drugi. Seveda jo luksus vzdrževati dva dnevnika, ampak dokler je v narodu toliko moči, jo prav tako. Posebnost Cleveland, dnevnikov je sploh ta, da vselej eden graja to, kar drugi hvali. Tn to gre včasih do takih meja, da s«» nehote razvije prav dober domač humor. Nova Doba jo uradno glasilo JSKJ in je v primeri z drugimi listi mlada, ker ima šolo dvanajst let. Poglavitna poteza tega lista jo, da jo po svoji vsebini vseskozi na nevtralnem stališču, kar so mi zdi prav. Tfnka organizacija, katera ima ljudi vseh prepričanj pod svojim okriljem, jo pravilno, da izdaja list, ki ne žali nikogar. Navsezadnje jo polno stvari na svetu, o kinterih se lahko piše, no da bi človek udrihal zdaj po tem, zdaj po onem. Posebnost lista je kolona "vsak po svojo," koder urednik razpravlja o raznih stvareh v luči, kakor jih sam vidi. Ampak nikdar tako, da bi kdaj preveč rekel ali da bi se radi tega komu pobošal nos. Ker pišeJm baš o tem listu, naj omenim še mal, vesel dogodek, ki so mi jo pripetil nedavno. Torej: neki dan pregledujem pošto, pa najdem tudi en iztis Nove Dobe. Neznan prijatelj mi jo je poslal in zaznamoval z močno črto neki članek z obstransko nripomho: to lw> najbrž zate. Naslov jo I»11 nekako tako: o treli največjih lažnikih na svetu. Ko som pre-čital vse, se me jo polotila tiha žalost, zakaj med tremi odličnimi nagradami som dobil samo tretjo. Sklenil sem pri sobi, da se v bodo.V toliko "poboljšam", da pridom na prvo mesto. Ko so to zgodi, upam, da mi bo "pisatelj" iz New Jorsoya prepustil na svoji obširni parceli majhen košček sveta — link, ne za hišo, ampak za velik in dostojni i spomenik. Zarja jo glasilo Slovenske Žensko Zveze v Ameriki in je menda po starosti — če ne najmlajša, pa vsaj jako mlad list. Izhaja osmo leto. List jo pisan vseskozi v katoliškem duhu, koft je organizacija sama ter izhaja v obliki magacina kot mesečnik. To je edini slovenski ženski list, ki ga imamo v Ameriki in je sam na sebi zanimiv dokaz, kako slovensko ženstvo stremi po napredku in organizaciji. Jaz nisem nikdar mislil, da se bo kdaj SŽZ vzdržala. ker je bila poklicana v življenje, ko je bil pri vseh naših organizacijah vrhunec ž" dosežen. Se manj, da bodo izdajale samostojen list. A vso to so je zgodilo, in list se z organizacijo vred krepko razvija. S tem člankom bi bilo torej obdelanih polovica vseh listov, kar ji imamo. Druga polovica pride o priliki na vrsto. Zakaj ko sem začel pisati članke, sem rekel tako: vsak teden bom napisal pot listov in no več in vsakokrat bom obdelal ono snov. Sove«!a se ta moj predlog lahko podere in lahko napisom več ali pa večkrat, ampak ne za zdaij. Težavo pri gradivu o nas sa-mrh so na jveč to, da človek nima nobenega arhiva, da bi kod •ka j pogledal. Po Ameriki smo tako, danes tukaj, jutri tam in zato ne hranimo ničesar, kar fii človeku večkrat prav prišlo. Posel »no veliko težave so v tem oziru v Now Yorku, koder j< vsak kotiček — bi rekel — dragocen. Bil som tudi delj čaisa tako, da nisem bil več v zvozi z raznimi listi in som pre ccj pogleda v nje izgubil Ce so torej pri nekaterih delj po-mudim, je vzrok ta, kor jih bolj poznam. Ampak vse skupaj pa delam iz ljubezni do stvari same in z enkn samim namenom: da doprinosom po svojih močeh boljše razumevanje med nami in končno, naš največji cilj: skupno fronto. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO Za $ 8.75_______ $ C.15....... 9 7.28 ________ SI 1.75____ $23.59____ I47.it____ Din. 1M Din. 200 Din. 396 Din. 5M Din. IMS Din. MM V ITALIJO Za $ 9.25_______________ Lir 100 $ 18.20 _________________ Lir 200 $ 44.M_____________ Lir 500 $ 87.50 ___________Ur 1000 $174.00 ................. Lir 2000 $260.00 __________Lir 3000 EEB Btt CENE SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Ba Izplačilo veAJUi zneskov kot sforaj navedeno, bodlal ▼ SbarJlU ali Urah dovoljujemo le bolje pogoja. HruClU V AMERIŠKIH DOLARJIH Mm fsplatfl« f I— Mate pertatl..........§9.79 •M— " " ..........«19.99 M*.- " " ..........$19*— ..... $21— ..........M1JM 9 " m M .......... fvtiW Prejemnik dobi ▼ starem kraja izplaCllt v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1,— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gin Narod m 99 m WEST ltth STREET NEW YORK, BI. 1. Peter Zgaga POGLAVJE O SAMOBITNOSTI Kar nas Sloveneev, preveč radi drugim ustrezamo in zato nehote sami sebe ponižujemo. Iz prejšnjih let mi jo znanih več obžalovanja vrednih slučajev iz slovenskega J)owir towna oziroma Kidgewooda. Mladega očeta in mlado mater je hrepenenje po tuji ime-nitnosti tako pre-lepilo, da se nista hotela s svojim otroči-čem slovenski pogovarjati. — Angleški nista znala, znala sta pa par nemških besed. On se je "nemščine" pri kanonirjih naučil, ona pa v neki nomčurski ljubljanski gostilni, kjer je dn-žila tri mesece za natakarico. V prisotnosti otroka sta vedno nemščino klatila in tako se jo zgodilo, da je petletni sinček govoril s stariši tako nemščino kot jo jo govoril avstrijski ka-prol s frajtarjem. Mogoče boste rekli, da pretiravam, pa ne! Evo vam na-daljnejra dokaza, ki mi ga bo pritrdil vsak. Zbere naj se. recimo, družba desetih Slovencev. Pa naj zaide mednje kdove odkod, Irec, Američan oziroma človek, ki ni zmožen našega jezika, Kot da bi mignil, bo vseh deset Slovencev začelo njemu na čast lomiti angleščino. Ne zato. da bi se postavili z znanjem angleščine, pač pa edinole zato, da tujcu ust režo j o. l'c slučajno dva med seboj par stavkov po naše spregovorita, jo takoj tretji pripravljen tujeu pretolmačiti, kaj -ta si rekla in se mu še opravičuje: — Nikar ne zamerite, to in to sta govorila in prisežem, da nobene besedo čez vas. Kaj je vendar tujcu mar, pos'ebno če ga niso klicali v družbo! <'o zna naprinior Nemec slučajno naš jezik, kar so pa izredno redki slučaji — ga bo govoril edinole. če hoče imeti od Slovenca korist, sicer pa ne, pod nobenim pogojeni. Vzeminio za primer predvojni Tr-t. Slovenec ima veliko nadarjenost za jezik. Najkasneje v šestih mesecih se jo priučil i talijanskemu tržaškemu narečju. Ako je šla slovenska "bona", ki je bila dva tedna v Trstu, kako stvar kupit v slovensko trgovino, je skušala slovenskemu prodajalcu po laški dopovedati, kaj hoče. Potemtakem ni čuda, če so rigali Italijani, da jo Trst italijanski. Značilno je, kako začno Slo venci v navzočnosti brata Hrvata kazati svoje hrvatske govorne zmožnosti. En Hrvat in devetindevetdeset Slovencev, pa se bo vseh devetindevetdeset Slovencev začelo hrvatski spakovati. Ce ni to znamenje hlai>čev-stva, ne vem, kaj je hlapčevstvo. Le priznjamo svojo na-pa'ko: — Z malimi izjemami smo vsi taki. Niti samega sebe ne izvzamem — tudi jaz sem bil tak. Kot štirinajstletni fant sem v originalu prečital vsega Senoo in Novaka lil se mi je zdelo, da znam hrvatski. Ko sem bil star osemnajst let, me je nekoč zanesla pot v beli Zagreb. Zvečer stopim v gostilno in rečem v najbolj izbrani hrvaščini mladi, stasiti in rdečelični natakarici: — Molim vas, gospojice, šta imate za večeru? Ona me pogleda in pravi: — Klubase imama, pa tud* nekej prate je še ustau. Če b* pa radi telečja jetrca, boja prec fertik. Takrat sem se čudil, kako more strežajka sredi belega Zagreba govoriti pristno ljubljansko narečje. Danes ji pa izrekam kredit za tako samozavest. Dopisi. Brooklyn, N. Y. Zimska sezona se bliža što-jemu, koncu. Ne bo več dolgo in pomlad bo tukaj v eeli svoji krasoti. Še par tednov pa bo narava ozelenela, in zopet se bodo ljudje zatekli iz mesta v zelene gozdove. Ne bo več dosti veselic in zabav v velikomestnitl dvoranah. Začeli se bodo pikniki in izleti v prosto naravo. Vendar pa bo še ena proslava, ki obeta mnogo razvedrila in zabave. Trajala bo kar dva dni, namreč v soboto in nedeljo, dne 18. in 19. aprila. Ta dva dneva ipraznuje dr. sv. Jožefa št. 57 KSKJ., katero je eno najstarejših društev v Greater New Yorku, svojo 35-letnieo. Vsakdo si lahko predstavlja, kaj vse je društvo storilo v 35. letih, za svoje člane in njihove družine v gmotnem ozi-ru in tudi drugače. Zato bomo to slavnost praznovali kar najbolj mogoče svečano- V soboto bo velika plesna veselica in druge zabave, nastopili bodo tudi RADIO STARS, pojoči pismonoša in tako dalje. Za ples bo igrala znana slovenska godba pod vodstvom g. Koprivška, razne domače polke in valčke. Za one, ki ne bodo hoteli plesati, bo pa dosti zabave na kegljišču. Dobitki so $5, $3, $2. V nedeljo popoldne pa bo predstavljena lepa igra: "U-žitkarji". Igrali bodo vsi dobro znani igralci. Nastopili bodo slov. tambu-raši pod vodstvom g. J. Ger-jeviča; pevsko društvo "Slovan" pod vodstvom, g. I. Hu-de-ta, in pevsko društvo " Domovina' ' pod vodstvom g. A. Šubelj-a. — Začetek igre je ob 4. uri popoldne. Rojaki v Greater New Yorku, in okolici naj ne pozabijo 18. in nedeljo 19. aprila. Udeležite se proslave, ki se bo vr Sila v Slovenskem Narodnem Domu na Irving Avenue in Bleecker Street v Brooklvnu. Pozdrav! Fr. Kushar. Porterville, Cal. Kakor nam je znano, so letos povodnji in drugi uničevalni elementi i»o mnogih državah uničili ogromna imetja in domove, Vi >i jih je človek s trdim delom zgradil. Nihče res ne ve, kedaj ga bo zadela nesreča. V Cal if orni j i vobče se pa letos ne moremo j>osebno pritožiti zastran vremenskih nezgod. Smo sicer tudi tukaj i-meii zadnji del februarja povoden j. V okolici Porterville je poplavila voo čudnem naključju prihajajo na dan mnoge tajne angleške vohunske službe. Stewartu, sinu angleškega polkovnika, vojakii z dušo in telesom, je obtožnica očitala, da jc izročil nemškim agentom ali točneje rečeno berlinskemu " Auskunftendienstu" važne dokiimonte. V Chelsea se je moral zagovarjati pred sodiščem in na tajni obravnavi je bil spoznan krivim, da je prodal svojo domovino za SO funtov šterliugov. Agent Scotland Yarda je izjavil, da je videl Stewarta v Amsterdamu s čnnolaso in čmo-oko damo in tako je v pomirje-l>jo javnosti kmalu nastala legenda o "sireni X-27" kakor je v takih primerih navada. Bivši tajni a g« »nt AVm. Bron son je pa poiskal nekatere iz-nuni GO prič, ki so izpovedale proti Stewartu in tedaj je nastal senzacijonalen preokret. Priče se priznale, da so izpovedale samo na višje povelje. Visoke osebnosti so takoj zahtevale, naj Bronson iz višjih interesov umolkne in ko je hotel neki poslanec v parlamentu spraviti na dnevni red to " jus-tično zmoto," je bila takoj odrejena cenzura. Vzrok tiči v tem, da je Stew-arto^a afera v tesni zvezi z o-godki in Daljnem vzhodu. V začetku konflikta mod Kitajsko in Japonsko so dobile angleške orožarne iz Tokia veli ko naročilo za dobavo bombar-derskih letal in lahkih tankov. Inspirator ji 4 * Inteligence Service", med katerimi so mnogi "pošteni" solastniki orožarn, so se zelo zanimali za to nujno naročilo, ko je prišla brzojavka: "Delegat kitajske nacijo-naln<* armade Tčen Tao je prispel v Marseille." Takoj so obvestili agente tajne službe na kontinentu in tako je brzojavka za brzojavko postopoma sporočala Kitajcev odhod iz Mar-seilla, prihod v Pariz, odhod z letalom v Nemčijo, prihod v Bssen, njegovo nastanitev v tamkajšnji palači in prvi poset pri von Bohlem. Angleška ta jna služba jf» vedela za vsak Kitajcev korak. T« m la "Inteligence Service" ima tudi v Kruppovih tvomi-cah svoje zaupnike in tako so bile v Londonu kmalu znane vse podrobnosti Kitajeevih pogajanj. Zakaj bi Kitajci ne rabili angleških letal in tankov.* — so se vprašali v Tx)n- • !onu in že je bilo sklenjeno poslati v Bsson Mary T.awrenco-vo. Ta očarljiva, mikavna dama se je čez nekaj dni seznanila s kitajskim delegatom, to-j da ne v Kssenu, temveč v Ber-ilinu. kier j? predstavila Kitajcu Baillie Stewarta, v katerem je Kitajec takoj spoznal "zel" simpatičnega gospoda." Teden 'dni pozneje so imeli odločilen sestanek v Kielu. Odpotujte v London, tam imam dobre zveze in izposlnjem vam zelo ugodne cene, je svetoval Stewart Kitajcu. Poslovila sta se od lepe Marv in Krupp je izgubil dobrega odjemalca. Ves razkačen je uvedel von Bohlem s pomočjo svojih agentov preiskavo in proti pravilom, običajnim med lastniki orožarn vsega sveta, je dal v nemškem tisku objaviti imena v to afero zapletenih anirleškili industrijcev. Med njimi ie nastala panika in doliro se duhovi niso pomirili. * 'Inteligence Service" pa ni takoj zavohala, da je lepa Ma- Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v 9tari kraj ali dobtti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V tied naie dolgoUine skušnje Vam ommoremo dati najboljša pojnimlm mi tmdd vse potrebno preskrbeti, dm jo potovanje udobno mi hitro. Zato m taupno obrnite na mj ta cm pojasni**. Mi preskrbimo vse, bodih prošnje ta povratno dovoljo-njo, potne liste, viteje «* sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjše stroške. Nedriavljani noj ne odlašajo do eadnjegG trenutka, ke* prodno se dobi it Washing t ono povratno dovoljenj• RK-X19 TRY V K KM IT. trpi najmanj en mesec mite torej takoj ta braoplaSna navodila *n om^oimvtja-mo Fain, da boste poceni m udobno potorai* ry, ki je bila ostala v Nemčiji, vse izdala, ker je bila kot agent v dveh službah. Kmalu potem sta našla dva berlinska redarja za poslopjem v Tiergartnu lepo Angležinjo s prestreljeno glavo. Oblatsti niso hotele odrediti preiskave in odkritja o lastnikih angleških orožarn so v berlinske lntisku takoj utihnila. Ta čas so pa Japonci pre-čitali nemške liste in eden izmed njihovih agentov se je prišel pritožit k angleškim dobaviteljem. Zajamčili ste nam izjemnost dobav, prelomili ste dano besedo in zato vam ne bolno plačali dobavljene robe. Zadeva je postajala kočljiva in tako so se obrnili nad Tčen Tao, ki je takoj našel izhod. Odstopite dobavo Kruppu, plačali bomo v Kssenu in vsi bodo zadovoljni. In ravnali so se po njegovem nasvetu. Nesreča j«- pa hotela, da so Japonci pozneje zaplenili več kitaj<» jih dobavili Angleži njim. Zato so znova odklonili plačilo svojih menic. Tedaj je bilo sklenjeno žrtvovati jim Baillie Stewarta. On je bil tisti, ki je vodil pogajanja v Kielu. so dejali oficijelno, on je l»il tudi prijatelj lej»e Marv. Oficijelno >o tudi preiskali njegov*» stanovanje ter našli načrte tankov in druge važne dokumente. Bil je aretiran, toil a .molčal je. Pozvali so ga. nmi se zagovarja, pa je zopet molčal. Državni interesi, pojasnjuje William Bronson. Toda tik pred svojo smrtjo je kralj Jurij V. pomilostil častnika} taine službe in taetek je bilo spet nekaj lepega, Posebno če se sliši slovenska pesem na radio, človeka kar misli poneso nazaj v rojstno domovino. Peli ste le|»o, in razločno se je slišalo. Pa se spet kmalu oglasite. Jack Gnidica. * Noranda, Que., Kanada. V peteK zvečer smo z velikim zanimanjem poslušali " Slovanov©" petje. Posebno mi je u-gajala pesem *4 Zadnja večerja". Samo premalo časa je bilo. Želela bi, da bi peli vsaj pol ure. Tukaj ni Slovencev, samo par družin, zato človek še bolj z naslado posluša mile naše pesmi. Želela bi, da bi še večkrat peli. Mrs. Mary Zevnik. * Louisville, Colo. Newyorsko pevsko društvo "Slovan" je pelo dne 10. apr. po našem času ob 4.15 {»opoldne. Petje je bilo broadeasta-no po vsej Ameriki. Tu pri nas v Colorado Hno ga slišali s postaje KO A. Daljava od vas do lib's znaša približno 1800 milj! Vsa čast gre rojaku Zakraj-šku, ki je tako razločno povedal v ameriškem in slovenskem, jeziku i»omen programa in vsake pesmi, da so tudi Američani lahko razumeli. Velrka čast rojaku Hude-tu, pevovodji, ki je tako lepo iz-vežbal pevski zbor. Posebna ča*t gre pa celema pevskemu zboru za razločno in lopo petje. Pesmi "Moj dom", "Jaz sem pod oknom stal", "Mlinar", "Pod klančkiom", . "Zadnja večerja", smo tako razločno slišali, kot bi bili med ■ nami. Samo premalo je bilo. Drugi pot dajte vsaj pol ure, če vam dopustijo! S »pozdravom vsem skupaj. Frank Milievc. * Kane, Pa. "Slovanovo" petje smo slišali > postaje WBEN, Buffalo, X. Y. Petje nam je zelo ugaja-. lo ter želimo, da nam vkrat" kem še za pojejo. Družina Žužek. * Grand Haven, Mieh. Sporočamo Vam, da smo včeraj slišali na radio lepo slovensko petje društva Slovan. Dragi j>evei, sprejmite naše i-skrene čestitke. Upamo, da Vas bomo kmalu zo|>et slišali. Družina Resner. ob otvoritvi konvencije farm-erško-delavske stranke v državi Minnesoti. Sme t h portr Pa. Lepa hvala društvu "Slovan" za krasno slovensko petje, katero smo z veseljem i»o-slušali dne 10. aprila z radio-I»ostaje WEAF. Prosimo, da bi se večkrat oglasili naši Slovenci. Vsaj eno uro naj bi j»eli in nas razveselili s slovenskim petjem. Pozdrav! Mr. in Mrs. Simsick. ★ X oko m is, lil. f'itala sem v li-tu Glas Naroda. da bomo imeli zopet enkrat priložnost slišati slovensko petje. Težko smo pričakovali dne 10. aprila. Dobili smo program prav z newyorške postaje WEAF. Odprla sem radio ob G.15 in sem takoj slišaia ter .sjwznala glas mojega učitelja g. I. Hu-deta. Prav ugajalo je nam. Želim, da bi bilo mogoče slišati slovensko fiefcje vsaj enkrat na teden. Potem bi bili še bolj zadovoljni. Bilo je nas več Slovencev, ki smo poslušali, in nam je program zelo ugajal. Torej lep pozdrav vsem članom povskega društva "Slovan". Josephine ki Frank Liipovsek. Jugo Slovanska K at. Jednota Je najboljša in najpopularnejša slovenska podparua organizacija v Ameriki. Raiana nizke asemente in ptatuje liberalne padpfg za »lučaj bolezni, nezgode aH satrti. Im 183 podrejenih društev in šteje nad 2MM tlanov v obeta oddelkih. Za Titanov iter nov« ca aiitvt zadostuje s oseb. Premoženje Nad Dva Miljona Dolarjev pišite za pojasnila na GLAVNI URAD J. S. IL ^ ELY, MINNESOTA iiiiictmiihiime^ POUČNE KNJIGE RAZNE POVESTI IN ROMANI PESMI IN POEZIJE KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. iiiiiiiiiiiiiwwiiiiiiiiiiiiiiiiCTaiiiiiiiiiiiiiiiiiwuvaiiiiiiHiiiB ZEMLJEVIDI MOLITVENIKI x IGRE : : ...............................................................................................................................................ti nt i ic>M(gmmniiii^i pi^^am ijmiimi iHoji^gzua Pugelj. Njegove spise čita vsak •/. največjim u*itkom. ČRTICE IZ ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal Andre/.čkov Jože. 92 strani. Cena ................ -35 Pod psevdonimom "Andrejčkov Jože" se je skrival plodovit slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal Oh čl tan ju njegovih povesti se vsak nehote spomni na staro domovino DALMATINSKE POVESTI, spisal Igo Kaš. 94 strani. Cena .........................................................35 To so povesti, vzete iz življenju naših Dal-matineev: kako se vesele in žaloste, kako ribarijo, ljubijo in snubijo, Resničen čar našega Juga veje iz njih. DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Concourt. 112 strani. Cena ......................................................40 Coneourtova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijib nekateri so mojstrsko podani in Ima človek med briinjem vtis. da posamezne oseba sedijo kraj njega iu kramljajo ž njim. DON KIHOT spisal Miguel Cervantes. 158 str. Cena .75 To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira ua viteštvo, ki je še ve-1-no hotelo ohraniti svoj ]>onos in veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "I)on Kiliot" spada ined mojstrovine svetovne literature. DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 strani. Cena .60 Dve čtriel enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". Ot>e sta mojstersko završenl, kot jih more za vrši t i edinole naš uežno-čuteči Meško. FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 18'! ft rani. Cena ................................................ .60 K«lor ne pozna dijaškega Življenja, naj prečita ta roman. Ob čitanju se mu 1m> odprl povsem nov svet, poln neslutenih dogodkov. GLAD. Spisal Knut Hansun. 240 strani. Cena .90 Itoman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanlmiv in odkriva »'Isto nove strani človeškega življenja. GOMPAČI IN KOMURSAK1 Spisat Julij Zeyer. 154 strani. Cena.......45 Pestre <*like sanjavega življenja tiste sanja* ve, bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj po imenu. To je pesem ljubezni ■ • • v ln zvestolie. GOSPODARICA SVETA, (Kari Flgdon) ...... M GOZDOV NIK. spisal Kari May. Dva zrezka. 208 in 136 strani. Cena _________________________ .75 Spisi Karla Maya so znani našim starejšim č!tate!jem. Marsikdo se spominja njegovih . romanov "V padlšahovi senci", "Vinetov", "Žut" itd. Dejanje "Gozdovnika" se vrši na nekoč divjem ameriškem Za padu. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st. Cena .76 GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyfaoe. — 129 strani. Cena ------------------------------ .30 To je letalski roman, poln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja za-eno ■ pisateljem osi roma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrfte v t sračnih višavah. HADtl MUKAT, spistf L N. Tolsta). Raman. 7» strani. Cena -------------------------------- * To znano delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — Sleherni rojak naj bi čl tal roman tega ve* llkega ruskega misleca. HELENA, 'mum, opisala Marija Kmetova. 124 strani. Cena --------------------------------------- «40 V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljico aa deželi—duševno o-saatljene lene * obliki, ki Človeku seže globoko v dufio in mu ostane net*tr^®".x> ▼ spo- SSDO BREZNO It 0ngo povesti, aplaal Fraae Erjavos. 7» stranL Com________J5 NUB tOOntsa pripovednik te posnavatelj na-tart mmto fltolsijn lepoto naših krstov te IkfiBMNB tt Krijenjk naSDi UttBL g i IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. ŠTIRI KNJIGE. Cena ............"i.....8.36 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vsebuje nad tisoč strani. IGRAIJSC, spisal F. M. Dostojevski. 266 Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, [H>skusa na vse mogoče načine, spletka ri, doživlja in pozablja, tod« strast do igranja ga nikdar ne mine. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 100 strani. Cena ......................................L50 Janes Menclger se po pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s poti, ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V Irnjlgl so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA BROUČKA V XV. STOLETJE, spisal Čeeh Svatopiuk. 246 stranL Cena 1.20 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gospoda BrouČka v dobo strašnega in slavnega husitskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od kon<*a do kraja. IAGNJE, 110 strani. Cena broš. .40 Vez..... .45 trdo vezano .......................................................35 V knjigi je l«)leg naslovne šc povest "Starček z gore". Obe sta i »osebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Šinid. JERNAČ ZMAGOVAČ. spisal U. Sienkiewiez, 123 strani. Cena ................................................ .50 Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih človek čita. JU AN MISEBIA, spisal 11. L. Coloma, 168 str. Cena .60 Ta pretresljiva povest je vzeta iz dobe Španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-ncdolžncm obsojenega Juana Miserije. V o-seb! brezvestnega Lopczinka pa vidimo, kam privede človeka življenje brez vLšjih vzorov. JURČIČEVI ZBRANI SPISI <;. zv. Doktor Zober — Tugomer Cena L— Jurčič ne potrebuje nikakega posebnega pri-ioročila. Jurčičeve knjige so napripravnej-še Čtivo za dolge zimske večere. Njegovi originali, dovtipni K rja vel j, skrivnostna pojava desetega brata in cela vrsta drugih njego-\ih nepozabnih obrazov bodo večno živeli JUTRI, spisal Andrej Strug, 85 strani. Cena trdo vezane .75 Knjiga je posvečena onim, ki so šli skozi bol in pričakovanje... Posvečena je njihovemu tihemu junaštvu- KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena .........................45 Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo'domišljijo kot jo je imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresničile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarin, polet v stratosfero itd. KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj. 308 strani. Cena .75 Edinole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega nai>oldivjega plemena, ki je živelo in deloma še vedno živi svojevrstno življenje na ruskih steiiab. Napeta povest, polna burnih doživljajev od začetka do konca. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-čevec. TRI knjige po 150, 180 in 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije........1.50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo In Življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-Si poslali v šole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od Sole do šole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Ob čitaniu se bo moral čitatelj večkrat od srca nasmejati. KMEČKI PUNT, spisal Aug. Šenoa .....75 Zgodovina naSega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graščakl. — "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Senoa. Krasen roman bo sleherni s užitkom prečita1. LA BO HEME. Spisal H. Murger. 402 str. Cena.. JO Knjiga opisuje življenje umetnikov ▼ Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga i«* svetovno znano deiu. LISTKI. (Ks. Meško 144 strani............ .70 LOV NA ŽENO spisal J. O. Curwood, 194 strani. Cena JO Skrajno napet roman is modernega življenja. človeka tako prevzame, da ga s velikim zanimanjem prečita do konca. LUCIFER, spisal Jean de la Hire, 202 ML — Fantastičen roman v Šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva. Čitatelj se mora nehote čuditi bojni pisateijlvi domifflji- MALI LORD, opisala Frances Hidgcssn Bor-neti. 193 stranL Cena______Ji Globoko zasnovana povest o otroka, kt gane odljudnega čudaka. Deček je plod smerlSke vzgoje, ki ne posna rallk med bogatini te reveži, pač pa sna razlikovati le med dobrim la slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan flfcmhl 190 atnaL Cena JI 8tiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 M. Ccma_____JI Zanimiva povest is dalmatinskega Bvljenja. MED PADARJI iN ZDRAVNIKI Spisal Janke Kač. 119 strani. Gena........ JI MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. PfaR-Hps Oppenheim. 92 strani. Cena______ 75 Do skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Opj>enhcim je znsnl angleški ro-a nop I sec poznan po celem sveto. MIMO ŽIVLJENJA, spisa: Ivan Cankar. 231 str. Cena JI MLADA LETA. (Jan. t. ..rek), 188 str....... JO MLINARJEV JANEZ. Cena __________________________ JO Dejanje te povesti se vrši ob koncu srednjega veka in sl<-er v času, ko so bili Teharjani povišani zaradi svojega junaštva v plemiški stan. MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. Cena .75 Ivan Cankar je prvak naših pisateljev Ljudje. čijih duševnost opisuje, so pristno slovenski ia opit njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" je najitomembnejSe delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. Cenal.51 Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu člta-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cena ......... .35 Junaki tepi romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzbujajo se kvišku, a sredi pota omagajo. NA KRVAVIH POLJANAH, Matižič, s slikami Cena L50 NAŠA VAS, spisal Anton Novatan. 224 strani. — Cena 1.— V zvezku je devet črtic povečini iz naše lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljiv mojster v opisovanju značajev. NAŠA LETA, spisal Milan Pugelj. 125 strani. — Cena vez..............70 Broš.......... JJ0 Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NAŠI LJUDJE, spisal Alois Remec, 94 strani Cena .4( Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMaN. Trdo vezana. 115 strani. Cena ................................. .30 Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svetovne vojne *- Spisi... PESMI V PROZI, spisa. Cbas. Baudelaire. 112 strani. Cena _____________________________________________________ JO Verna slika pestrega velikomestnega življenja in spominov nanj. PINGVINSKI OTOK. spisal Anatole France. 282 strani. Cena _________________________________________________ .60 To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je Elavni francoski pisatelj najbolj drzen ln brezobziren v svoji zabav ljici. PLAT ZS ONA, spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena .40 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve, namreč "Misel v megli" ln "Brezdno". PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .00 "Med Padarji in Zdravniki" ter "Pisane Zgodbe" je spisal naš poljudni pisatelj Kač, ki se je posebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje 21, druga pa IS kratkih in zanimivih povesti. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.) ________ 1.25 POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 95 strani. Cena JO V tej knjigi je zbrsl znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz naSeo* domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, *isal Ksaver Meško. — 79 strani. Cena _________________________________ JO Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njegove misli so globoke te mehke. Posebno Ženske so vnete ca njegova dela. ..j PRAVICA KLADIVA, spisal Vtedbsir Levstte. 144 stranL Cena___________________ JO Povest iz vojne dobe, ko se je v srcih vseh naSih razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovih doseže tudi povest svoj višek. PRED NEVIHTO, s»i«l L Tnrgenjer. 96 sir. Cena J5 Mojstersko delo slavnega roškega pisatelia. PRIHAJAČ, spisal Fr. Deteta. 157 stranL Ccsa JO Kakor vse Detelove povesti, je tudi te vzeta iz našega pristnega domačega življenja. m STRICU, spisal GangI, 111 strani........ M PRODANE DUŠE, spis! Joia Likovtt. 100 str. Cena JO Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti s n*am ubogim ljudstvom na Krasu, nisj prečita to pretresljivo igodba PTIČE SELIVKE, BsUnilrsnsI Tngsn. Trte ves. Prgeovori, eseji te misli slavnega indijske- ^ ga pisatelja. ftANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht 103 strazu. Cena.... JK Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, ki rasmotriva penis moderne problesm te posega v d ranem dete v vojno te povojao doba. RDEČA MEGLA, Kari Flgor. 192 stranL Cena .70 V Širokem Stila zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fi near., da mora čitatelj nehote z napetim pričakovanjem čita ti do konca. RENE MAUPERIN Spisal Edmont de Concuort. 23» str. Cena .40 Roman o dekletu iz visoke iiariške družbe. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev. ROMAN ZADNJEGA CESARJA HABSBUR- ŽANOV ___________________________________-................... .75 ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 sinnL Cena ____________________________________ .00 SANIN. Spisal M. ArcibaSev. 488 str. Cena----L— Te znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem in na Nemškem konfisciran, slika na realističen način ruskega inteligenta, malomeščana, oficirja, študenta. Žida, žensko v okvira družine in samostojno učiteljico. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May. 160 strani. Cena __________________________________ -30 Dejanje te lepe povesti se vrSl na ameriškem Zapadut Pestre slike iz indijanskega ln pi-jon!rske«ra Življenja. Mayu sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-merlškem Zapadu je znal dosti natančneje o-plsati kot marsikdo, ki Je živel tam. SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezano. 93 stranL Cena______________________________________________- JO To je po naSe prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo. SPISJE. Male povesti Iz kmečkega življenja. — 67 stranL Cena ---------------------------------..... -35 SLIKA DORIANA G RAY A. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................1.20 To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojci" stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti, ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. SREDOZIMCI, spisal Peter Bohinjec. 84 strani. Cena .40; vezano cena .60 Zbirka kmečkih povesti lz našega življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spisih do pičice pogodi duševnost našega človeka. Ob čltanju njegovih del se zdi človeku, da ima pred očmi prizore iz domovine. SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 strani. Cena.... .60 Osem izvesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRUH, spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena .50 NaS mojsterskl pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Suttner. 228 stranL Cena ________________________________....____.... .50 To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala čitati to knjigo, ka'jti to je Izpoved žene ln matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje. SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela. 176 strani. Trdo vezano. Cena_____________________ 1.20 Neš znani pisatelj Detela je s tem svojim delom zopet posegel v naše preprosto življenje ter izboruo orisal značaje, ki nastopajo' v njem. TARZANOV SIN. Vezano 301 strani, broširana JO TARZAN, SIN OPICE. 302 strani. broširana .90 Pisatelj Edgar Rice Burroughs je v svojih delih o Tarzana obdelal snov, kakršne ni obdelal pred njim Se noben pisatelj. Njegova dela so prestavljene v vse kulutrne jezike ter ne zanimajo samo mladine, na tudi odrasle. TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str. Cena .70 Naš izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dre povesti, ki Jih je posvetil svoji materi. TUNEL, spisal Bernhard Keliermann. 295 str. Cena 1.21 Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Cele armade delavcev ae zarivajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere irtov je na tisoče te tisoče delavcev. Toda železna volja inžinirja All ana ne odneha, dokler ne steče med Evropo te Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. " VEČERNA PISMA, *mate Marija Kmetova. Trda ves. SI stranL Cena______.7» Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki Jih preveva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezni, o sorodni!* dušah. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merlmee. 80 Strani. Cena.. .30 Eden najboljših spisov francoskega mojstra, vzeta is našega kmetskega fivljenja. V KREMPLJIH INKVIZICIJE, «tel BfieM Zeraea. 461 stranL Cona __________________________ IM To Je mojstersko delo t svetovnimi literaturi s neštetimi zapletljaji te nasičeno vsebino, da bo navesalo vaakega čitatelja, id ga vzame ▼ roka ¥ GORSKEM ZAkOTJU, aptel Anten Ur, 199 rtranL Ccnn ■«..«...». ni i........................... JO Zanimiva povest te pceptajega ■toktja > V METEŽU. Spisala Marija Kmetova. 219 str. Cena............L— Pisateljica je v tem romanu globoko pogledala v žensko dušo. Usode petero žensk raznega tipa in značaja se križajo v metežn življenja, iz katerega izidejo vsaka na svol način. VRTNAR, spisal Rablndranat Tagore. 105 str. Trdo vez......... .75 Mehko vez..........60 V knjigi je vsebovana globoka mlrn« modrost ln srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. VOJNIM IR. spisal Josip Ogrinec. 78 str. Cena JS3 Zanimiva povest iz časov prekrščevanja koroških Slovencev. V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert Kraft. DVA DELA. 482 strani. Cena ___________ 1.60 Vseskoz napet roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do konca. — Poln najneverjetnejših dogodivščin in zapleti jajev. V ROBSTVU, spisal Ivan Matičič. 255 strani. Trda vez. Cena .............................................. 1.23 Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njeulh grozot ter posledic, ampak zna trJi vse pretresljivo opisati. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ________ 75 Zvezek vsebuje povesti Mllčlnskega, Premka in Laha. Posebno pretresljiv'je spis Mllčlnskega "Mladih zauikernežev lastni življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Senoa. poslovenil L. J. za Ljudsko knjižieo, obsega 378 strani, in je jako zanimivo pisana i»ovcst Cena .......................................75 ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojev- jevski. I. DEL 2CU strani, II. DEL 212 str. 2.— Veliki Dostojevski je ]*>Mni-ških taborih v Sibiriji. ZLATA VAS, spisal Fr. Malovašič. 136 stran*. Cena .60 Poučna in Kratkočasim invest iz kmetskega življenja. ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj GOS strani. Cena ..1.25 Najslavnejše delo slavnega ruskega mish-ea. Nihče ni tako opisal duševnosti zločincu kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA. spisal Conan Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena.....80 Broširana.............60 Čitatelj se mora do solz nasmejati, ko Sta l>oglavja: Kako j** iz;nibil Napoleonov huzar uho; Kako je zavzel Saragosso; Kako je u-bil "brata"*; Kako ga je hudič skušal, itd. ZBRANI SPISI, 368 strani. (II. zvezek). Cena 2.50 V tem zvezku s« zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podlimbarskega, ki je j»ogb'(laI v široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač na Slovanov v splošnem. ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ................................. 70 Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi dragimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu čitatelja. ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. Tomi*. 239 strani. Cena .....................................................75 Roman iz krvave bosenske zg<*lovine. Boji s Turki; skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj kravave dol»e Bosancev. ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. — 202 strani. Cena _____________________________________________ .50 Vsekoz zanimiva povest iz našega slovenskega življenja. ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle. 141 strani. Cena _________________________________________________60 Najboljše delo ustvarltelja modernega detektivskega romana, v katerene Sherlock Holmes glavno vlogo. Povesti... Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al: 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. olj kratka dnevna zgodba i! (j I1ISA KOBI+XIK: Junaki te smešne povesti so bili doma v Ribnici. Povesit sama pa «e ni dogodila v Ribnici, kjer se je zgodilo že toli-•ko veselili in zabavaili reci, marveč na poti med Ribnico in Ljubljano. Spotmna se sploh rado kaj nenavadnega nameri, bodisi po naključju ali pa tudi namunoma. Ujudje, ki nosijo nuho roln> jk> v.-cni svetu, ved«, to iz lastne izkušnje. Stari Urban je imel dva sina: Tineta in Toneta. Brata sta bila |>o življenski dobi ko maj dobro leto vsaksebi, po svojem značaju pa sta si bila prava dvojčka, Tine se je zgledoval v Tonetu, a Tone v T imet u, oba pa sta zrasla stairmu očetu t'rbanu s svojo domišljavostjo in sodobnostjo trikrat čez glavo. Med tefn ko si je sključeni starec pomagal v cerkev in krčmo z berglo, sta se razposajena mladca na bles-tečih kolesih, ki sta si bila podobna kakor dvojčka, podila iz kraja v kraj ter raztresala svoje muhe povsod, kjer ju ni j bilo treba. To je starokopitne-ga možakarja bolelo in skelelo, toda možato je prikrival svojo •nejevoljo in čakal pravega trenutka za maščevanje. Kadar mu je prvi ali drugi izmed sinov kolesarjev na vsa usta poveličeval svojega samogihnega oslička in ga prepričeval o svojih dirkalnih vrlinah, se je prebrisani starec samo potajc-iio muzal in pritrjeval, mislil pa si .je drugače. Presedalo mu je kolo, presedala uovotar-ska mladina. Pod jesen po svetem Mihajlu je Urbana zgrabila pljučmica in dohrih deset dni nato je potrkala smrt na njegova vrata. O-če je čutil, da se bo moral posloviti od sveta, zato je hitel urejevati, kar s«- ni bilo v redil. Iz prešitega telovnika je potegnil ogoljeno listnico in vzel iz rije svojo oporoko. Ze zdavnaj jo je bil napisal na močan pisemski papir, ne da bi bil kdo za to vedel. Urbanu se je zjasnilo lice in poklical je Tineta in Toneta in jVmn rekel: 4'Tu vama zapuščam svojo zdmsko imetje. A da se ne bosta priekala in tožarila, kakor sta delala to za mojega življenja, da se ne bosta po moji Mnrti trgala in kosala, kdo bo prvi dedič, sem napravil svojo poslednjo voljo v tem smislu, Irla bodi moj naslednik tisti od vaju, kdor bo dirkajoč s kolesom iz Ribnice v Ljubljano privolil zadnji č<*z mitnico pri Dolenjski postaji. Venomer sta mi grenila ure življenja z ba- KAJ HOČEJO ŠE IZNAJTI? DIRKA ZA ZAMUDO Živimo v stoletju tehnike, zato smo z vedno rastočimi iznajdbami že precej razvajeni in nhmio z »vsako zadovoljni. Vsi pa žele, da bi človek napre-doval v tehniki tako daleč, da bi lahko naravnim silam ukazoval po mili volji. Kako lepo na primer bi bilo, ko bi solnce sijalo, ali pa, ko bi deževalo le takrat, kadar bi se nam zlju'bilo. Srtj vemo, kako je neprijetno, če eden ali drugi pričakuje lepega vremena, medtem pa v potokih lije izpod neba. Vendar pravijo strokovnjaki, tla se bo to vprašanje dalo "lahko" uresničiti, ko je podlaga za to že dana. Dovolj je že znano, kako prav-zaiprav nastaja dež. Pri tem igrajo veliko vlogo z elektriko nasičena kondenzacijska jedra, katerih je v ozračju vse polno. Kadar so ta jedra električne energije sproščena, ali pa, kadar so z njo nasičena, tedaj sije solnce ali pa dežuje. Kako imenitno hi bilo to za vsakega kmetovalca, ko bi mogli to s svojim aparatom regulirati. Nerodno bi bilo pa to, ko bi vsak imel tak aparat, da bi delal vreme, kakor bi se mu zlju-bilo. Kadar bi kmetu bilo potreba nekoliko več moče, bi pa meščanski izletniki hoteli več. suhega in solnčnega vremena.; To bi bila lepa kolobocija v! zraku! Zato bo morda le prav,I če take iznajdbe pustimo v mi-J ni, ker iz tega itak nič ne bo in še za naprej prepustimo1 skrb za solnce in dež ljubemu I Bogu, kateri sicer skrbi za nas. I čeprav tudi on nikdar vsemi ustregel ne bo. Druga taka iznajdba, ki bi bila za khneta važna, bi bila,' kako bi se poceni lahko pridobivala umetna gnojila, katera sedaj za drag denar izdelujejo le velike tovarne. Mišljena so seveda umetnin gnojila, ki imajo dušik. Tudi za tako iznajdbo je narava in pa tehnika človeku že dala vse na razpolago. V zraiku je dovolj dušika. S pomočjo majhnega električnega stroja bi bilo mogoče za malo denarja pridobiti vsak dan najmanj 100 kg tega važnega irnojila na ta način, da bi električni strojček priključili na električno napeljavo. Tudi taikozvana "mrzla luč" bo morda praktično kedaj prišla do veljave, kar bi bilo -zelo važno, ker bi se, s tem prihranili« mnogo stroškov, ker se velik del energije pri luči spremeni v toploto. Kakor vidimo, je >e milno stvari v življenju, ki bi človeka lahko razveselile, če mn 1>? jih kdo iznašel. Najbolj pa bi se tisti iznajditelj veselil sam. kar bi bogato zaslužil. LOV NA SLONE Z GRAMOFONI Vse se spreminja, celo romantične navade Indije. Včasih so se lovi na slone vršili z velikim pompom, s stotinami paznikov v slikovitih kostumih. Danes odhaljajo indijski nabobi z nekoliko prijatelji in — z gramofonom na lov. Na gramofo-nn se vrti plošča, ki posnema rjovenje tiirra. Vsi prestrašeni pobegnejo sloni v zaželjeno smer, nakar jih ujamejo. Pota Ljubezni Roman "Draga, milji moja, že jutri ali pojutranjem bom nazaj." Poljubil jo je, vendar se je jako krotil, kajti j »oleg strasti se je Studilo v njein tudi čustvo spoštovanja do bodoče zakonske žene. Potem je vzel plašč in ga ogrnil okrog njenih ramen. Težka, s kožuhovino-podložena svila pa je zdrknila zopet na tla, ker Vera .-e ga je s svojimi rokami strastno ovila. 44Kgon — torej moram res proč od tebe —! O, da bi že prešli ti tesnobni časi!" "V kratkem te obvestim, dragica.** * Ogrnil jo je še enkrat s plaščem ter dvignil ovratnik iz hermelina. "Ali ti je toplo.' Ali je prijetno tako?" 14 Da, hvala — lahko noč!" "Lahko noč, moja Vera, spi sladko!" Odprl je vrata in obstal med njimi, — ona pa je stopila v predsobo. Dernhof, /ki je med sviojim (korakanjem sem-intja neprestano štel deščice parketa, se je postavil takoj v službeno pozo. "Dernhof. spremite milostivo gospodično k vozu!" Pobočnik jej je ponudil roko, položila je svoje prste nanjo, a je stala še vedno kakor ukovami in okrenila svojo glavo h knezu. Dernhof je gledal krčevito v tla. Naposled je krenila naprej. Ko je stopila v voz, si je Dernhof pokril glavo s čelado ter šel težkih korakov zopet navzgor po marmornatih stopnicah. — Kadar pojde drugič proko teh vrat, — si je mislil — se pač že postavi straža prednjo v parado. O, težke ure me še čakajo v gospodovem kabinetu. ★ Malo časa nato je knez s svojim .spremstvom ofieijalno ustavil bal, si napravil udobno v svojem stanovanju ter v naslanjaču pušee zasanjal. "Ali, Dernhof — ali se je telesni lovec žc vrnil "Da, Svetlost. Javil je, da je milostiva go -podična srečno prispela domov.*" "llvala, Dernhof.*' "Kaj ukazuje vaša Svetlost za sedaj? — Svetlost je videti nekoliko razburjena, ali na, dam pripraviti prašek.'" "Kakor vam drago, vi moji mučitelji. To ž; preide — od šampanjca je." "Slutil sem to, knez." "No, zvesti moj Demihof, na dan zaroke s človek že sme dovoliti kaj takega. Sinete m čestitati, kajti imeli ste čast. spremiti nio.j« nevesto k vozu." "Blagovoli vaša Svetlost sprejeti mojo naj udanejšo čestitko." "A zjukaj je vaš glas tako trd? Ah, vem, bo j i te se bojev z velikim vojvtodo — že mogogči — pa bodi! Česa vsega bi ne storil za svoj« m.čo — srečen sem Dernhof — nepopisno sen -rečen!" Adjutant se je sklonil nad knezovo roko. "Naj bi Bog v nebesih ohranil srečo mojegs dobrega \kneza!" "Hvala. Jutri odpotujem. — Naročite drago cenega cvetja, rumene vrtnice in vijolice, ii pošljite ga gospodični, moji nevesti, ali slišite Oh. prašek — hvala. Mnogi mi ne bo koristil,— spati vendarle ne morem.'* "Prosil bi vašo Svetlost prav iskreno, da b blagovolili odložiti potovanje samo za en dar — po noči brez spanja... " "Kaj mislite, Dernhof! Vidim, da vaše src< še ni govorilo: Kako bi mogel biti miren — iz pijem pač malo opija." "Samo nikar preveč, premilostivi gospodar nikar preveč!" "Ne, ne. Vi ste strašen Cerber. — Kaj pore čete šele, ko bode dama vladala tukaj1" In srečno se je zasmejal. "Upam, da bom tudi potem še smel služit svojemu knezu." »Tu moja roka, Dernhof, vedno vam ostanen milostiv in naklonjen." "Hvala, knez, hvala!" "A sedaj lahko odidete. — Jutri ob desetil vas pričakujem. Lahko noč!" ★ Tajni svetnik Baer se je dan po dvornen plesu resno razgovarjal s svogo bceitko Agato Izrekel je svojo bojazen glede Vere. "Povem ti med nama, knez gre na vsaik načir predaleč — a k vsemu še ta ekstravagantna Ve ra! — Kakšen konec bo tof Kaj praviš k temu ljuba moja, da je šla sinoči mnogo prej z dvor liMijem, »la sta prva dirkača v *ibni:-ki dolini, zato som vama ihranil za pokoro tako o|*>-roko." Stari Urban je priporočil -tvojo diiMj Bogu in svojemu iobeškemu patroim in izdihnil. Pine in Tone pa sta se jokala n tarnala nad izgubljenim do-briim očetom, ki sta mu z raz-*K>sa jen ostjo in bahaštvom pri-raj sevala zadrije ure kratkega življenja. Ko so Urbana pokopali in »pravili posmrtnimi, sta se Ti-le in Tone dogovorila, da se Irugo jutro odpeljeta s kole-om v I/juhi jamo. Resno in slovesno sta se za--ihtela vsak na svoje kolo. A comn.j sta dobro sedela v se d '111, že sta pozabila kar jima .ie bilo naloženo v oporoki. Noga 'ima je bila vajena hitrega vrtenja, tako bežnega mimohoda nisane pokrajine. A obema je v ušesrli sladko hrnrda oblin-ba očetove oporoke. Kako vse 'Irugače bi bilo fantoma pri srcu, ko bi bil starec volil prvi lelež najboljšemu dirkaču! "Goni, Tine!" bi klicalo in imodbujalo srce Tineta. "Za njim. Tone, ne daj se!*' bi podžigalo Tonete. Tako pa se ii-ma je srce nejevoljno obračalo v prsih in m rde so jima pačile kisli obra-z. Po grapa v i gramozni poti je še šp šlo kolo previdno in počasi, tudi v klance — anionic, niz klanec ali pa po gladki beli cesti, kjer ni bilo ne kamenja ne kolesnic. Oče, oče, hujše kazni si nisi mogel izmisliti za naglična sodobna otroka! Kadarkoli se je zamišljeni kolesar, izpozaibil in dal vetra svojemu privzgojenemu nagonu in se nato prestrašeno pre-.liamil v kruto resničnost, se je samogibno oklenil proti tovarišu, ki je bodisi pr»*d njim ali pa za njim tonil v isti breznp-nosti. lil zelo redki'so bili tre-nutki, ko sta Tine in Tone vozila \ št tie, tik drug ob drugem, kot brata, kot enako vredna upravičenca do dediščini-. Na mah je prvi ali drugi .-pet zaostal, težkid nogo ne pedalu, leno obračal krmilo in zbujal predniku strah in škodoželjnost. Tako sta brata vsa znoj na in zaprašena pri vozila do večera do Velikih Lašč. V bližini vasi sta kakor po dogovoru hitreje pognala, da se jima Laščam m-bi smejali in brili norca iz njiju, češ: "Glejte, glejte, ribniška štorklježa!" Naravnost k "Veseli krčmnrici" sta jo zavila in brhka Micika jima je na mah prinesla na mizo liter rdečega cvička. Tam sta bila že stara znanca. Kadarkoli so ju opravki ali pa kaike druge potrebe zanesle v V elike Lašče, vsakokrat sta se oglasila pri lopi Miciki. To vam je bila t ask o-prikupno in tolaž-Ijivo dekle, da si zraven nje hipoma pozabil vse križe in težave tega burnega mladega življenja in si ob slovesu olajšana na duši in telesu vriskajo-čega obraza hitela po klancu navzgor proti postaji. Saj je bila Micika pristna dolenjska deklina z romantičnim temperamentom in bistrim umevajo-čim ]M>gledi>m. Prav nič ni izbirala m<*d Tinetom al Tonetom. vsakomur privoščila pri-inzno besedo, vsakogar povabila na veselo svidenje. Takrat pa je Micika sedela med dvema stoloma. Tine ji je potožil svoje skrbi in bolečine. Tono svojo. To pa se je seveda zgodilo -amo med štirimi očmi. Tine ;e izkorMil priliko, ko se je bil Tone zmuznil iz sobe. a Trme čas ko ni bilo Tineta zraven. Oba sla Miciki d"*»ovedovala ■;vojo zagato in io \-ora sevala za -vet. kaj jima je storiti, da bi dobila dediščino po očetu. Micika na j< prvega kakor drugega lepo potolažila, naj Lrro kar brez skrbi spat, drugo jutro se bo že vse dobro izteklo. I*a so iztočili liter za litrom, od kresali burko za burko, tako da sta brata nazadnje pozabila dediščino in nesmiselno dirko in prepustila svojo prihodnost usodi in Micikini bistroumnosti. Po naporni vožnji i« blagodejni vinski kapljici sta mirno in vdano zaspala na mehkih žimnieah "Vesele krčma rice", kakor je bil mirno in vdano zaspal na veke stari Urban ob zavesti, da je razposajenima sinovoma zapustil 'trd oreh zri njune grehe in sa-lilepašnosti. Pošteno sta se prespala in se drugo jutro dobro okrepčala za nadaljno naporno dirko. Ko pa sta se spomnila včerajšnje trsi dneva, se jima je obraz na-kr< nvžil. da ju je bilo kar grdo videti. Brhka natakarica se je ne.ievolino hudovala nad njima, češ da takih kislih fantv ni v vs"j l.-ščan-ki fari, a kaj .šele v ribniški, l^ier ljudje, baje same okrogle ubijajo. To pa je govorila samo na oči, kajti sr-ce se ii je na tihem smejalo nad nerodnima dirkačema, katerima je bila čez noč izmislila no- XfifJaljciTirijc na 6 strani. PODIRANJE STAREGA NASIPA Z dvema tonama dinamita so razstrelili stari nasip ob reki C olumbia v Oregon ter takoj nato pričeli z gradnjo nov ega nasipa. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro do* m o vino. Kdor ga hoče naročili za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane f7. — V Italijo lista ne pošiljamo. ziega plesa nego mi, da se je odpeljala v dvornem vozu ter dobila oanes toli dragoceno cvetje f O, lasje se mi ježe, uničila bo sebe in nas... Ze delajo ljudje opazke; kadar pridem <>l» četrtkih v svojo družbo, kar naenkrat vsi umolknejo in se pomembno spogledujejo — nič rad ne zahajam več tja. Tu ni uikakc druge pomoči: Vera mora odpotovati, in ti ji to povej!" ".Jako težka naloga, papa!" "Ni mogoče drugače. Vsa.j za nekaj časa mora proč — morda -c pozneje lahko zo}H*t vrne. i*ojdi, otrok, najbolje takoj k njej. ker ti izvršiš to gotovo najspretiieje." Agata je potrkala na zaprta vrata Verine sobe. Nikakega odgovora. Odstranila se je zopet. "Ali je odšla-"' je dejala Vera zase. — 4'I>a, Sama hočem biti, da morem nemotena misliti na svojo srečo." Božala je cvetlice. — "Moj dragi Hgon. kako te ljubim! Sedaj imam kar naenkrat gospoda in vladarja nad seboj — kako komično i:i — sladko! Kiuko divno je'bilo sinoči, in kako bo šele, ko postanem njegova žena — oboževana, razvajana, v -ijajn in razkošju, kakor s<»m ž<* vajena. O, da pojdem proč odtod, kolika radost! Mama pride sem na Nemško in mi priredi sijajno svatbo. Ako bi bile še iknkc zapreke, me kratkomalo pohčeri, da mi svoje ime. t«> je jako enostavno. — Samo veliki vojvoda in ta go ska princesa —! Egon je poln zaupanja — tudi jaz hočem biti, jutri pa itak že zvem. kako in kaj." A zvedela ni ničesar. Minila je noč brez spanja. Prešlo je naslednje jutro — še vedno ni-kak vesti. Naposled, popoldne je dobila pi-nio, ki je tičalo v dvojnem zavitku. Silno nemirna ga je odprla ter čitala po prisrčnem nagovoru sledeče: "Sreča leži razdrobljena j>red mojimi noga-iiii. Veji ki vojvoda mi ni vrnil moje kneževsikc besede. Izjavil je, da "me nikdar ne odveze moje obljube. Na moj predlog, e ne more nihče ustavljati. Skupaj se hočeva posvetovati, ko zopet okrevam, kajti sedaj sem bolan in nespodoben za kakoršno koli delo. Namesto da bi bil ; »stav i I grad, .-eni moral še dalje časa ostati on-di. ŽrvČni napad, ki ga je povzročilo veliko razburjenje, me j* prisilil, da sem moral .-prejemati pri jaznosti dotlej, če, plesi. ijm-. PRIHODNJI OSKBNO VODKNI IZ1.KT GEORGIC 16. maja Nizke rene za povratno poto vanje 3. razreda iz New Vurka do Ljubljane $198.00. SrOVENIC PUBLISHING COMPANY (Trave! Bureau) 210 \V. 18th St., New York Pišiie nam za <-ene roxnlb II-Htov. rewrvaeijo kabin ln po-JmMilila za iiolovaiij*. mSffi DIRKA ZA ZAMUDO Nad ulje run je s 5. sirarn VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova J«- razvidno rlo '-ou2e Ely, Jos. J. Pesbel Eveleth. Louis GouSe Gilliert, IjouIs Vessel Hibblng, John Povfie Virgina. Frank Brvaticta MONTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderirk NEW YORK: Gowanda, Karl Sftrnlflha Little Falls, Frank Masle Cleveland, Anton Rohek, Chas. Karl linger, Jaeob Resnik, John Slapnik OHIO: Girard, Anton Nagode Lorain. Louis Balant, John Kumše Youngstoun. Anton Kikelj OREGON: Oregon City. Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA: Brought on, Anton Ipavec Conemaugb, J. Brezov ec Coverdale in okoliea, M. Rnpnlk Export, Louis Suponiii Farrel, Jerry Okom Forest City, Math Kamin in Frank Blodni kar Greensburg, Frank Novak Barberton. Frank Trofaa Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. Tau2elj Luzerne, Frank Balloch Midway. John Žust Pittsburgh, J. Pogačar Steeltuo. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sefaifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allis, Fr. Skok Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs. Louis Taaehar Diamondville. Joe Rolich Vsak zastopnik izda potrdila za svata, katero Je prejel. Zastopnike toplo UPRAVA "GLAS NARODA" nava<1 no a povsem zanesljivo rešitev. Ko sta Tine in Tone stopili« 1*0 zajtrku na cesto in vprašal;' po spravljenih kolesih, se je Micika po svoji navadi zvonko za-smejala. Stekla i" v kolni-eo in s«« n?» mah vrnila, vodeč v vsaki roki po eno kolo. Potisnila je prvo Tinetu kar pod sedalo, na drugo pa privzdignila Toneta, tako da sta bila oba hkratu na kolesih. "Zdaj pa jo kar po polževo n rezil a proti Ljubljani, in tisti, kdor bo prišel zadnji, naj se v '\rafckeni z Urbanovimi cekini iglasi pri meni," je zaklicala in se nagajivo za^mejala. Kolesarja pa sta pognala hitro, kakor da sta pozabila oče t o vo naročilo, in šele daleč za bližnjim gozdom sta pričela zaostajati drug za drugim. Ni sta pa vozila več tako počas: kakor prejšnji dan, kajti sklenila sta in se sporazumela, da bo dediščino dobil tisti, kdor bo zadnji pri vozil čez dolenjsko mitnico, ne pa tisti, kdoi oo počasneje vozil do n{je. Okoli treh popoldne sta pri-vozila do cilja. Tik mitnice, ko je prišel za dirkača najusodnejši trenutek, pa je Tine imel smolo. Bog si ga vedi odkod je pritekel za njima zeleni bi-rie in za vpil na Toneta: "Halo, kaj pa imate v nahrbtniku?" Iznenadeni Tine je pri teh besedah krepko pognal kolo preko imitnrske tehtnice. Tone pa je pokoimo obstal in začel dajati odgovor mitničarju. Trne je za&krtal z zobmi. Izgubil je. Tone je bil za njim. Zavila sta jo na dvorišče bližnje gostilne. Ko sta ^kočila s koles, je Tine nenadoma pogledal na številko kolesa in o-pazil, da drži za krmilo bratovega kolesa. Obraz mu je za vriskal od veselja. Povedal je Tonetu neveselo pomoto. Tone l*e zaklel. "Šmentana punca!" "Zamenjala nama je kolesi." "Dirka ne velja*" "Oporoka tudi ne!" je vzro-iil Tine, ki ga ni veselilo še enkrat dirkati "Rajši si razdeliva zapuščino. Na spol? Si za to?" "Velja!" je pritrdil Tone, TedeusUa »dpliitj:t na ek-presnih ladjah. Za nadaljuj" informacije se obrnite na IE0 ZAKRAJŠEK Genera! Travel Service, Inc-302 E. 72nd St., New York Gunard White Star Naši v Ameriki Te dni je Cleveland -iki šolski odbor imenoval več uslužbencev, meti katerimi sta tudi dva Slovenca. Za vodnika sle pili otrok je nastavljen Fred Hribar, za oskrbnika pa Joseph Kostanjšek. V Aron, Pa., je bil Frank Konec, star 65 let in doma iz Beča pri Velikem grbu, zadnje dni ubit pri delu v premogovniku. Z njim vred je bil ponesrečen tudi njegov sin,, kateremu je zlomilo nogo. V Neffs, ()., se je Karl Derate 7. aprila ponesrečil pri delu v premogovniku. Zmečkalo mu je desno roko in tudi leva je razmesarjena. Nahaja se v lomači zdravniški oskrbi. V Calumet, M i eh., je John Mukavee ml., star "J."> let. ki je upo-len pri projektih \YP.\, izgubil palec desne roke pri mešanju ometa v Lauriimiu. Stroj za mešanje mu ga je odtrgal in prvo pomoč je dobil v bolnišnici. Iz Milwaukee, Wis., poročajo: — Zadnje dni je umri Anton Vodnik, star 4fi let in doma iz Trebelna na Dolenjskem. V Ameriki je bil lei in tu zapušča dva mladoletna sinova in sestro. Umrl je tudi rojak Henry J Zajdel, star 48 let. Druge podrobnosti o njem ni-o znane. V bolniški postelji so Anton Reinsko, Mary Šimenc in Matevž Volovšek. John Novak je bil obsojen v plačilo $500 zaradi prodajanji-domačega žganja ali "munšaj-na". "Clevelandski "The Catholic Universe Bulletin" poročr z dne 3. aprila, tla je bil slovenski pogrebnik August F. Svetek obsojen pred sodiščem Comon Pleas na de-et dni zapora in v plačilo $100, ker ji nepostavuo vršil odvetniški po-sej kcf pcstreufko službo. Pre. maja: R»x v »Jenoa Bremen ▼ Bremen 3. junija: Washington v Havre 5. junija: Queen Mary v Cherbourg Europa v Bremen 6. junija: Paris v Havr* * Saturnia v Tnc 11. junija: lie de Franee v Havre Aqultania v Cherbourg 13. junija: Bremen v Bremen Conte d i Savota v Genoa 11'. junija : Normandle v Havre 17. junija: Berengaria v Cherbourg Manhattan v H«t» 20. junija: Curopa v Bremeo Vulcania v Vrat Champlain v Havre 24. junija: Queen Mary v Cherbourg 27. Junija: Lafayette v Havre Rex v Genoa Aqultania v Gbvrbourc 30. junija: Normandle v Havr* 1. Julija: Washington v Havre 2. julija: Berengaria v Cherbourg 3. julija: lie de France v Havre Conte dl Savoia * Genoa & julija: Queen Mary v Cherbourg 11. Julija: Saturnia ▼ Trst Champlain ▼ Bim 14. julija: Normandle t Havre 15. julija: Manhattan v Havre 16. Julija: Aqultania v Cherbourg Bremen ▼ Bremen 1& julija: Rex ▼ Genoa 23. julija: Europa v Bremen lie de France v Havre Berengaria ▼ Cherbourg 23. Julija: Vulcania v Trst 20. julija: Queen Mary ▼ Cherbourg Washington t Harrt | brezumja, je policijska preis- Ikava ugotovila, da j0 Kramar nosil naklep za svoje dejanje že ' nekaj časa v srcu. Ko je bil v marcu nekega dne na obisku pri Pančurjevi, je prišlo do j ostrega prepira med njim in j njenim možem in Pančnr je | vsiljivemu tekmecu tfikrat za j bičal, naj več ne prihaja blizu. Kramar mu j«» takrat zagrozil, da bo že še obračunal z njim. Po tistem j»» Mariii Pančurjevi nekaikrat 7.nupal svojo misel, da bi bilo na 'bolje, če bi možr s kratkim procesom spravil s poti. Z^nsika pn it- bila. kakor vse kaže. dosti treznejša od njeura in je fanta vroč«» profila naj ne poizkuša ničesar nespfi-m'--tne?r:i. Ko -e je Kramar v sretln namenil v bolnišnico — Marija j' btkr.it šele dva dni ležala — je spotoma popil tri d'»ci moč nega č metra vina. Tri deci sicer ni velika mera, a za fdabe hrartjenesra brezposelnika, ki je šel po vrhu v tako nevsakdanjih razmerah na obisk k svoi' ljubici, ki je ležala na bolniški nostelii. je bilo to dovoli, da j«1 'zgubil oblast nad seboj in da ^e je dni obvladati temnemu instiktu. ki ga je prej dva me-< seca dušil vase. N(»posreden j povod, da se je v njem sprožilo brezumje, so dale besede pacientke Amalije Koroščeve, ki Lra je vpričo svoTjecra in vpričo Marijinega moža stroirn pograjala, da ta;ko lahkomiselno za vaja ženo in mater treh otrok Prav zato je tudi s-imokres nni rirei nnmeril na Koroščevo ip šele nato na Pančnrja, ki so mr bi^e krogle že chI zdavnaj na menjene. v Pančurja še tri, ki so padli -po sobi in izmeti katerih bi bil eden prav lahko usmrtil tudi j Marijino sosedo. Ona se je bi- j la natmreč z meko pripombo J vtaknila v prepir, do katerega, je .prišlo m(«d tekmecema, in je s tem Kramarju tako ozlo-' voljila, da je pomeril nanjo. Krogla pa je na postelji ležeči ženi samo na rahlo oplazila la-prestrelila brisačo, ki je videla čez rob ob njenem zirlavju. m napravila luknjo v zid. Samo po sebi se razume, da =5o nenadni streli povzročili ne 'e v sobi, temveč tudi po vsem idtlelkn in po vs^nT zavodu •plošno paniko. Obiskovalci, '»olnice, strežnice in sestre, k^ o opazili strašno dejanje, so e preplašeni razbežali in tako "e bila morilcu lahka stvar, da . se z revolverjem v roki do-1 koplje po hodniku in stopnicah do izhoda in izgine. Do večera se policiji še ni posrečilo, da bi ga dobila v roke. Pančurju, ki je obležal smrtno nevarno zadet, so takoj priskočili na pomoč sestre in dežurm zdravnik, hkratu pa so pozvali ( reševalce, ki so kakšno minu-: to nato prihiteli v zavod in( ranjenca prepeljali preko ceste na kirurški oddelek obče državne lY>lnišnice. Kakor pravijo zdravniki, visi njegovo življenje na nitki. LJUBLJANA, 4. a-pr. — Nenavadna kriminalna afera, ki :so jo v sredo popoldne sprožili obžalovanja vredni streli na ! oddelku ženski bolnišnice, .se ie i s noči in danes zaključila. V. I Kramar .brezposelni puškarski pomočnik in nesrečni ljubimec | bolne Marije Pančurjeve, ki se j je dni v navalu ohnorelega srca zavesti k tnko strahotnemu de-jjanju, je malo pred polnočjo 'pozvonil na vratih jetni.^nice na Miklošičevi cesti in poprosil. naj ga ^prejmt^o za zapahe. Pri zasliševanju so prišle na dan razne zanimive podrobnosti, ki človeku odpirajo pogled J v obupno gmotno, moralno in I duševno razrvanost iniljeja. iz ■ katerega je zrasel zločin. Ko je Kramar takrat ustrelil na ' Stanislava Pančurja, njegovo orožje/je velik, star vojaški samokres na bobenček z osmimi 'naboji, je po stoonieah brez '.plašča, ki ira je bil pustil v so-i bi. TJobefmil na cesto proti Sv i Križu, f'eprav se zdi na prvi 'j posrled, tla je segel po revol-•. vonju v navalu neodgovornega LJUBI*JANA, 1. »pr. — Med zaljubljenimi in ljubezni goljufani mi ljudmi so pogt>sti nas t o- i pi, ki se končajo tudi s streli in s krvjo, toda bolniška soba ima na sebi neka(j tistega žalostnega dostojainstva, kakor ga imata mrtvaški oder in grob in tako je bolnišnica kraj, v katerem se takšni zločini po navadi ne dogajajo. Kakor je bilo mosroče ugotoviti takoj po do •jrodku. je vsa nesreča prišle a kole: Na porodniškem oddelku ženske bolnišnice že neka i čas-1 leži težko bolna 23-le.tna Marij;' Pančurjeva, žena 40-letnega •brezposelnega trgovskega so t rudnika Stanislava Pančurja z Viča. V sobi, ki obsega v celem 6 postelj, ležita z njo še dve približno omako bolni so trpniki, a njej sami so odkazali. rtosteljo v kotu pri oknu. Ob 13. se ženska bolnišnica odpre za obiske in kmalu nato so prišli v sobo drug za drusrim trifje možje: Stanislav Pančur, brez- vorila: ker mi je več kot drugi, ker ravno pred njim nočem j veljati za majhno. Zato se nisem mogla odločiti, tla bi ga j zopet videla in "hI njej?a zopet prejemala dobrote, in — tudi r y.ato ne, ker som vedela, da je bil zaročen. Zdela se mi je ^ krivica srečati se s tem človekom, ki je bil last druge, ker — ker sem čutila, da — da, oče da mi je bil navzlic kratkemu ' poznanju ljub in drag. Sem pač taka, da naglo naklonjenost f ir nenaklonjenost spoznam. Takoj vem, a-ko mi je kdo všeeč ^ ali nevšeč in ti nagli skoro nikdar ne izginejo, temveč se T utrdijo, čimdalje koga poznani. Z naglo in čudno močno -j naklonjenostjo sem stala tOrnu človeku nasproti in rekla sem 7 si, da se moram paziti, da pridem več v njegovo bližino. -Priznati ti hočton še zadnje: magnetično me je vleklo v bli- r žino tega hotela, v katerem je, kot sem vedela, stanoval. In T zopet sem ga vrtlela, najbrže z njegovo sestro in sejn tudi zve- ^ čer po svojem prvem nastopu v Schrevovi kavarni gledala v „ njegova okna. Mislila sem, da me nikdo ne vidi, toda slu- \ čajno je gledal skozi okno in me je najbrže opazil poti drevesom ,pod katerim sem stala, kajti sklonil se je daleč skozi okno in je zaklical moje ime. V divji bojazni sem zbežala, 1 ne vem, česa sem se bala, toda vedela sem, da mu ne bi mogla 1 pogledati v oči, ako bi stala pred njim. Bežala sem, dokler r nisem prišla v svojo sobo. Sele tukaj sem se čutila na var- 1 liem in nisem vedela, preti kom. In nato sem slučajno vide- 1 la, kako se je z nekim goapotlom in neko damo pripeljal pred c železniško postajo, in je odpotoval. In tedaj mi je bilo tako l težko pri srcu, kot tla sem izgubila edinega človeka, ki sem i^ ga imela rada na svetu. Tako, oče, sedaj veš vse. Sedaj ) pa imam tebe in se te hočem okleniti z vso ljubeznijo in bom 1 skušala vse drugo pozabiti. Kratkega doživljaja z doktor-'x jem pa ne bom nikdar pozabila in bom najbrže nanj vedno \ mislila kot na človeka, ki mi je bil drag in ljub. To vendar s nI nikaka krivica proti njegovi nevesti, kaj ne, oče!" ^ Globoko ginjen posluša rijeno pripovedovanje, ki je od-(f krilo vso njeno dušo. Tega zaupanja se veseli in upa, da T njeno mlado srce ne bo vedno viselo na tir. Oldenu. Bila ^ je še tako mlada in čas izbriše toliko čustev, o katerih smo 1 mislili, da bodo ostala večna. j1 *4Ne, moja draga Eva. to ni nikaka krivica. In hvale-;1 žen senn ti, da si mi vtse tako odkrito povedala, tako sa j vidim, ] da mi zaupaš. Spomin na tega človeka naj ti ne kale dvo- ' mi, ako s svojimi čustvi stopiš preblizu k njegovi nevesti. S 1 tem pa se vrniva k početku najinega razgovora. Skupaj si 4 bova ogledala Kvrojjo, prodno te vzamem s soboj v Argentino, ' i-li pa plodno se odločiva, da si kje drugje vstanovrva pri-,' jazen dom. Ne vem, e.ko bi te presadil v tuje argentinske f raamere, ki fi niso znane. Pa to bova še videla. Sedaj pa 1 ti hočem staviti predlog. Za konec zime bova potovala v,! J talijo; prej pa gieva še za nekaj časa v Pariz, da nakupim ' vse za tebe, kar potrebuješ. Pomlad bova preživela na Ri- ; vieri, kjer mHma bo najbolj všeč. Potem greva skozi Švico, ki si jo bova ogledala poleti, v Nemčijo. Nazadnje v Berlin,! kjer hočem gekaj časa ostati. Mogoče bom v Berlinu še napravil kak koncert s filharmonijo, kar sem napravil že pred dvema letoma, ne vedoč, da živiš. Takrat sem izgubil svojo drugo ženo in sem mislil, da se bom mogel tukaj vstanoviti, ker sem se tam počutil tako osamljenega. Toda tudi v Berlinu sem se počutil t