PoStnbift ph&un ▼ cotvrU
Leto XL, št« 63«
Ljubljana, nedelja 16. marca 1930
Cena 2 Din
Naročnina znaša asesečno 25-— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Teicfoa
št 3122, 3123. 3124, 3125 to 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te<
lefon št 440. Celje: Kocenova ul 3 Telefon St 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglaai po tarifa.
Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. - Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. bueratni oddelek: Ljubljana, Prešer« nova ulica 4 — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13 — Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub» Ijana št. 11.842; Praha čisio 78.180; Wien št 105 241
Desničarska zarota v nemški vojski
Priprave narodnih socialistov za državni ndar - Aretacije nezanesljivih oficirjev
Berlin, 15. marca, d. Pred nekaj
dnevi je minister za državno brambo general Qrönner opozoril v nekem odloku poveljstvo državne bramsbe na razkrojevaine poizkuse desničarskih radikalov v državni brambi. V četrtek pa je državni notranji minister Se-wering opozoril v državnem zboru pri utemeljevanju zakona za zaščito republike na nacionalistične poizkuse, osnovati v državni brambi nacionalno-soci-alistične celice oficirjev, ki se imajo obvezati, da ostanejo v slučaju desničarskega prevratnega poskusa vsaj nevtralni.
Poizkusi osnovanja teh celic so imeli v nekaterih gannizijah, kakor v Ulrnu, Monakovem, v srednji Nemčiji in vzhodni Prusijd uspeh. Na odredbo državnega pravosodnega ministrstva je višji državni pravdnik že pred dalje časa uvedel preiskavo proti obdolžencem, ki je dovedla do pozitivnih uspehov, kakor so pokazale aretacije.
Najbolj razpredene so bile nacional-no-soci ali stične celice v Ulmu. Tu so bile tudi najprej odkrite na ovadbo ustavi zvestih pripadnikov državne brarnbe. Kakor poročajo, je notranje ministrstvo na pobudo zanesljivih oficirjev bilo obveščeno o konferenci v Ulmu, ki so jo imeli nacionalistični mlaiši oficirji ter neki bivši oficir iz Kassla, ki je bil istotako aretiran. Podrobnosti preiskave še niso znane, go-
tovo pa je, da je Slo predvsem za geslo, naj se pri morebitnem desničarskem prevratu ne strelja na njegove povzročitelje.
V ministrstvu za državno brambo zagotavljajo, da ni nobenega povoda za bojazen zaradi nacionalmo-socialistiane agitacije v državni brambi. Poizkusi nacionalnih socialistov so se popolnoma ponesrečili, ker so posamezne osebe iiz moštva kakor tudi oficirji takoj obvestili o njih predstojnike. Aretacija dveh oficirjev v Ulmu se je zgodila že pred dnevi, pa se o njej zato ni poročalo javnosti, ker so oblasti hotele ugotoviti, ali niso morda nacionalno-socialistični agitatorji pridobili že večjega števila pristašev med oficirji in moštvom. Dosedanja preiskava tega ni potrdila m ministrstvo za državno brambo dvomi, da bi morda agitacija nacionalnih socialistov ali pa komunistov imela bodisi v bodočnosti kak uspeh.
М°пакОуо, 15. marca, d. Kakor poročajo iz Ulima, sta bila tamkaj aretirana dva mlada oficirja osumljena, da sta vršila v vojski nacionalno socialistično propagando. V Kasslu aretirani nacionalno - socialistični voditelj je neki bivši nadporočnik Vendt, ki je ob koncu lanskega leta izstopil iz vojske in je bil tovariš obeh dveh v Ulmu aretiranih oficirjev.
Pomorska razorožitvam konferenca
Pogajania med francosko in italijansko delegaci io - Program za graditev novih ladii v prihodnjih petih letih
London, 15. marca. AA. Konferenčni krogi upajo, da bo konec tedna v vprašanju francoskih tonažnih številk prinesel olajšanje. Francija slei ko prej odklanja pomorsko pariteto z Italijo, kar Je elavna ovi. ra za sporaznm na konferenci. Konferenčni krosri gknšaio najti «srednjo not, ki bi zadovoljila Francijo in Italijo. Francija zahteva Srpdozemski pakt. dočim odklanja Italija objavo svojih tonažnih številk, dokler ne pride do sporazuma. Italija zahteva predvsem pomorsko pariteto z najmočnejšo kontinentalno držnvo. Pogajanja glede tega vprašania se vršijo že od četrtka, ko je razpravljal ministrski predsednik Macdonald naiT>rej z Briandom in pozneje z Grandi-jem.
Snoči sta imela Grandi in Briand daljši razgovor, o katerem ее ni moglo doznati nič konkretnega. Glavno zsanimanje vlada sa jutrišnji sestanek med francoskim in angleškim ministrskim predsednikom v Cfceouersu.
»Times« poročajo, da ее bo konee tedna nrznravljalo o določitvi programa za prihodnjih pet let. Kakor doznavaio, s> ta prerllos pprpj^le vse države razen Italije.
Listi poročajo, da so utemeljene nade za pporazum med Zedinienimi državami in Japonsko, kar je rezultat zadnjih razgovorov med japonsko in ameriško delegacijo.
Poročajo nadalje, da je bil reziultat teh razgovorov javljen v Waehington in v Tokio. Japonski in ameriški delegati pričakujejo z zaupanjem potrdila tega sporazuma.
London, 15. marca. ÁA. Semkaj je prispel predsednik pripravljalne razorožitvene komisije lige narodov Laudoii, da razpravlja s posebnim zastopnikom Lige narodov na pomorski razorožitveni konferenci Colba-nom o dnevu prihodnjega sestanka te komisije.
Tokio, 15. marca. AA. Listi prinašajo poročila o londonski konferenci ter pravijo, da bo dobila Japonska po predhodnem sporazumu z Ameriko 60 % v razmerju z ameriško mornarico. Te vesti še niso uradno potrjene, vendar izgledajo zelo verjetne.
London, 15. marca. AA. Tukajšnji politični krogi zagotavljajo, da so stavili ameriški in jaoonski delegati nove predloge glede globalne tonaže raznih držav. Italijanski listi objavljajo iziavo francoskega zunanjega ministra Bri-anda, ki priznava dobro volio italijanskega zunanjega mViistra Grandija za rešitev raznih problemov pomorske razorožitvene konference in izražajo mnenne. da so se npi v končni spora-mm konference izboljšali.
Gandhi lev nahod k morju
Indijsko ljudstvo se zgrinja okoli svojega voditelja — Anglež! napovedujejo aretacijo Gandhija in njegovih tovarišev
Bombay. 15. marca. Gandhi ki nadaljuje svoj pohod, ie nekoliko spremenil dosedanji program in pozval svoje pristaše, naj ne protestirajo proti aretaciji Patelna. Na ta način тгоа Gandhi, da bo Paraliziral vladne protiukrepe. Ker je Pate! že pred svojo aretacijo organiziral odpor proti vladi, ima Gandhi na svoiem pohodu mnogo uspeha in pridobiva stalno na pristaših. Več vaških načelnikov je odstopilo.
Kalkuta 15. marca A A. Zaradi aretacije mestnega župana Petelna se opaža delna zapustitev dela na kmetijah, v šolah in kolegijih. Tajnik Zveze industrijskih dijakov ie pozval tovariše, naj se pridružijo borbi za neodvisnost in popolnoma zápuste delo.
London. 15. marca d. »Morningpost« poroča iz Pešavarja. da ne smatrajo v dobro
Kolektiviziranje ruske vasi
Moskva, 15. marca. d. ПЬч1е na Stalinorr» svarilo pred prenagljenim komunizira-njem poljedelstva, ki je izšlo 2. marca v sovjetskem tisku, je sedaj ljudski komisar za kmetijstvo Lakovljev prepovedal pre-osnovanje obratov, v katerih so kolektivi-zirani samo poljedelski stroji v komunistične kolektivne obrate, v katerih je vse imetje sociialirirano. Odredba pravi nadalje, da ее nameravano razširjenje posptveno površine ne more izvesti, ako ®e ne morejo prisiliti še samostojni kmetje, da bi obdelali več zemlje. Zato je treba ustaviti pobiranje semenja pri samostojnih kmetih. Kakor znano, so morale sovjetske oblasti razpustiti več kolektivnih obratov zaradi po-mankljive organizacije. Glavni izvršilni odbor je odgodil za tekoči mesec nanovedane volitve v vaSke swjete na nedoločen čas, da bi se ne oviralo pomladansko poljedel-
Grško-sovjetska pogodba
Atene, 15. mere a. AA. Parlament je pri tre-
f«m čita n ju odobril trgovsko pogodbo med Grčijo šn sovjetsko Rusijo.
poučenih krogih za izključeno, da bi bilo sedanje podjetje Gandhiia samo pretveza za druge namene indijskega nacionalističnega gibanja. List pristavlja, da sta boljševizem in ekstremni nacionalizem v tesni zvezi. Sedanji dogodki dokazujejo, da so se boljševiki na skrivaj družili z indijskimi nacionalisti in da sodelujejo skuoai. »Mor-ningpost« je mnenja, da se za Gandhijevo akcijo skrivajo priprave za komunistični prevrat. V trenutku, ko bo Gandhi kršil solni monopol, bo avtomatično sledila njegova aretacija. Na kolodvoru v Kalkuti je došlo ponovno do težkih spopadov s stávkuj očimi železničarji. Stavkujoči delavci so se zopet vlegli pred kolodvorom na tla in zaprli s svojimi telesi dohod. Policija je izpraznila kolodvor z gumijevkami.
Protest armenskih katolikov proti papežu
Moskva. 15. marca. A A. Sovjetski listi javljajo, <k se je vršil v Tiflisu kongres armenske katoliške cerkve ,ki je poslal papežu pismen protest ter objavil Tazglas, v katerem zavrača z incfignacijo napačne obtožbe proti sovjetski vladi zaradi verske intolerance. Kongres obžaluje, da sveta stolica nima točnih in pravilnih podatkov n verski situaciji v sovjetski Rusiji. Po pisanju sovjetskih listov je kongres v Tiflisu nadalje ugotovil, da je bivša apostolska administracija v Tiflisu bila središče proti-revoltrcijonarne propagande, ki se je vodila pod versko zastavo.
VELIČASTNO SLOVO PRAGE
OD VELIKEGA PESNIKA
Ogromna žalna manifestacija Prage na predvečer pogreba pesnika Jiráska — Slovo praškega občinskega sveta, zbornice in senata
Praga, 15. marca. Jutri dopoldne se bo vršil pogreb največjega sodobnega pesnika in pisatelja Alojzija Jiraska. Od vseh strani prihajajo deputacije, da izkažejo temu velikanu bratskega češkega naroda zadnjo čast in da ga spremijo na njegovi zadnji poti. Mimo njegove krste so defiliraie vse dni ogromne množice. Ne samo iz Češkoslovaške, tudi iz inozemstva, iz vseh slovanskih držav prihajajo prijatelji, znanci in čestilci velikega pokojnika ter polagajo vence na njegvo krsto.
Panteon Narodnega muzeja oblegajo od ranega jutra do poznega večera ogromne mase občinstva in reditelji imajo kaj težko nalogo pri vzdrževanju reda. Tudi danes so ves dan romale ogromne množice v panteon, da se poklonijo narodnemu velikanu. Častno stražo ob katafalku so tvorili Sokoli in strelci. Popoldne je prispel v Prago bata
Ijon Jiraskovega polka, nakar so se uvrstili v častno stražo tudi oficirji tega polka. Ceni se, da je včeraj in danes defiliralo mimo katafalka nad 150.000 ljudi. Za red so skrbeli poleg sokolskih rediteljev tudi močni oddelki policije.
Popoldne ob 16.30 se je vršila na Vac-lavskem trgu veličastna žalna manifestacija, s katero se je Praga poslovila od svojega največjega sina. Manifestacije se je udeležilo okrog 30.000 ljudi. Navzočih je bilo tudi mnogo poslancev in senatorjev s predsednikom zbornice in senata Malypetrom in Soukupom na čelu. dalje skoraj vsi ministri, predsednik praškega občinskega sveta, zastopniki univerz in drugih visokih šol. jastopniki vseh legijonarskih organizacij, sokolsko, zastopniki Chodov (pasjeglavcev) in neštetih drugih organizacij. Navzoč je bil tudi bataljon Jiroskovega polka z godbo, ki je skupaj z godbami v Pragi
stacijoniranih polkov kot uvod v manifestacijo zasvirala sloviti husitski koral »Kdo ste božji bojevniki«. Tik pred spomenik Sv. Vaclava ie bil postavljen ogromen. 8 metrov visok katafalk, na katerem je bila krsta, ovita z državno trobojnic. Pred kaiafalkorn je stal govorniški oder, od katerega so bile napeljane zveze k megafonom. ki so bili nameščeni po vsem trgu. Po odsviranju korala ie član Narodnega divadla Deyl recitiral posmrtnico pesnika Dyka. Nato sta govorila predsednik senata dr. Soukup in dr. Křamar. Manifestacija se je svečano zaključila z odsviranjem drža \rne himne.
Pred muzejem gore ves dan baklje, napraveljene iz plinovih svetilk, zvečer Da je bilo vse muzejsko poslopje v slovo velikemn češkemu preroku svečano razsvetljeno.
Kolektivni korak Francije in Anglije v Sofiji
Po inozemskih vesteh pritiskajo velesile na bolgarsko vlado, naj prepreči nadaljnje rovarenje makedonstvu-
juscih
Sofija, 15. marca s. Ob posvetovanjih
gjlede bolgarsko-jugoslovenskega dogovora je Ы objavljen komunike, ki veli, da sta ministrski predsednik Ljapčev m zunanji minister Burov izrazila prepričanje, da natančna itn lojalna izvedba bolgarsko-ju-goslo venskega dogovora ne lx> doprinesla samo k ohranitvi reda jn mira ob meji, temveč bo tudi omogočila ustvariti na Balkanu atmosfero, ki odgovarja miroljubnim nameram evropske politike.
Beograd, 15. marca p. »Politika« poroča iz Sofije, da objavlja »Utro« pod naslovom »Pred demaršo v Sofiji« naslednje poročilo iz Bukarešte: »AdeveruU doznava na službenem mestu, da bodo atentati v Jugoslaviji iimeři bržkone za posiledico demaršo angleške in francoske vlade v Sofiji z namenom zahtevati, da se onemogoči položaji, ki je nevaren za Balkan. Obe velesili bosta opozorili bolgarsko vlado, da se more samo tedaj, ako prenehajo atentati, zajam-čiti mir na Balkanu ter normalizirati odnosa i e med Jugoslavijo in Bolgarsko. Demarša Anglije in Francije se opravičuje s tem, da je bil po njihovi inicijativS sklenjen sporazum med Bolgarijo in Jugoslavijo.
Sofija, 15. marca. AA. Britski poslanik v Sofiji g Waterlow je včeraj pošetil bolgarskega ministra ziunanjih zadev, s katerim se je delj časa razgovarjal. List »Zarja« pravi, da je pripisovati temu posetu posebna važnost v zvezi s vprašanjem odnošajev med balkanskimi državami. Pričakujejo, da bo danes pošetil ministra Buro-va tudi francoski poslanik Canbon.
Bukarešta, 15. marca. s. Kontroveraa o makedonskem pokretu je imela v rumunskem časopisju ter vladnih krogih močan odmev. List »Dimineata« objavlja izjavo, ki jo je pri včerajšnjem sprejemu novinarjev podal zunanji minister Mironescu, naglasu j oč, da bo prišlo do kolektivne dein arše velesil in Male antante v Sofiji, ako bolgarska vlada ne bi ugodila jugoslovenski m zahtevam. Ta demarša bi bila utemeljena, ker ogroža akcija makedonstvu-juščih evropski mir.
Beograd, 15. marca p. »Politika« poroča iz Londona, da objavljajo >Times« pod naslovom »Jugoslovenska nota< naslednje: Jugoslovenska vlada je poslala svojemu predstavniku v Sofiji Ljubi Neščču navodilo, na<j poseti bolgarskega zunanjega mř nistra in izrazi upanje jugoslovenske vlade. da bo bolgarska vlada takoj pod vzel a ukrepe proti makedonski organizaciji, ker je bila udeležba te organizaciin e pri poslednjih atentatih dokazana z materij alom, ki so ga jugoslovenski člani predložili bolgarskim članom mešane komisije. Zdá se, da se bode želji jugoslovenske vlade pridružile tudii gotove velesile ter zahtevale od bolgarske vlade, naj pod vzame resne ukrepe proti makedonski organizaciji.
Jugoslovenska demarša
Sofija, 15. marca, g. Jugoslovenski poslanik Nesič je izročil bolgarskemu zunanjemu ministru Burovu demaršo v zadevi zadnjih atentatov makedonskega komiteja. Poslanik ie izročil Burovu zahteve jugoslovenske vlade. Demarša je sestavljena v zelo vljudnem tOnu ter ne zahteva popolnega razpusta make idonskih organizacij, temveč samo ugotovitev povzročiteljev atentatov. Dalje zahteva ukrepe, ki bodo onemogočili ponovitev takih revolucijonarnih akcij, ki zelo resno ogrožajo prijateljske od-nošaje med obema državama. Burov je zagotovil, da bo bolgarska vlada po možnosti ugodila željam jugoslovenske vlade. Da bi demarša imela še večn pomen, sta angleški in francoski poslanik pošetila Burova, s katerim sta v prijateljskem tonu razpravljala o potrebnih ukrepih.
Protestni shodi proti bolgarskim atentatom
Beograd, 15. marca. р. V ra®nflh frrafli Jntžn«
Srbije so za frrtni sklicani protestna shod-j proti zločinskemu .početju botearsfcšh kom i tov. Največji shodi bodo v Skopju, Prilepu. В i'olju, Ohridu, Stipu in Kumanovem.
Rumunské občinske volitve
Znaten napredek libernalne stranke — Vlada je dobila večino ▼ vseh
krajih stare Rumunije
Mednarodna fotografska razstava
Zagreb, 15. marca п. V ZassrebSkeim zboru bo otvorjena 5. aprila mednarodna fotografska razstava, na kateri bodo razdeljene tudi premij«.
Bukarešta, 15. marca, AA. Volitve, ki so bile včeraj v mestih za občinska zastopstva, so pokazale, da je država v glavnem razdeljena v dva tabora, v vladno večino zaranistov in v liberalno stranko. Liberalci so pri tej priliki pokazali velike uspehe, večje nego kdaj pod vlado Maniuja. Tako so dobili večino v nekaterih mesitih stare Rumunije, v drugih mestih stare Rumunije pa je razlika med njimi in vladno stranko neznatna. Vlada je dobila večino v vseh mestih izven stare Rumunije. tz-vzemši v Kišiinjevu, kjer so dobili večino Židje. V Timisoari, Aradu in industrijskih centrih Erdelö'skega in Ba-nata so i7"-ubili komunisti zelo mnogo glasov, v Bukarešti pa so se izka-zali še posebno slabi. V sami Bukarešti je vlada dobila 46, liberalci pa 30 mandatov.
Volitve so bile splošno v vseó državi mirne, čeprav je bilo nekaj incidentov. Tako je bilo v Aleksandriiji ranjenih pri pretepu 8 oseb. Tudi v Bukarešti je prišlo do neredov. Na mnogih krajih mesta so se pristaši vlade in opozicije spopadli. Nekie je celo prišlo do streljanja iiz revolverjev, vendar
pa ni bil nihče гашеп. Volilna borba je bila mnogo živahnejša, nego kdajkoli doslej. Na mnogih krajih so bili postavljeni zvočniki, s pomočjo katerih so agitatorji govorili svojim ljudem. Agitacija je dosegla vrhunec v osebnih psovkah med kandidati ter v očitkih nečastnih dejani ki naj bi jih bili zagrešili kandidati nasprotne stranke.
Poplave v južni Franciji
Bayonne, 15. татса. AA. Reka Adour je tako narasla, da je razdrla nasip v dolžini 150 metrov. Reka Nive je prestopila svoje bregove. Uničila je skoro vso setev. Odne sla je deloma tudi železniški most pri Ha-lage.
Poplave v Španiji
Sarazosa, 15. marca s. Ebro še vedno narašča. Cesta med Saragoso in San Seba-stianom je na pet kilometrov prekinjena. Obstoji bojazen da je prišlo v Tudeli, kjer je voda uničila nasipe, do katastrofe. Usoda nekaterih kmetov, ki jih je Poolava presenetila. je do sedaj neznana. Reki Агагоп in Irati sta prestopili bregove. Več krajev je odrezanih od železniškega prometa. Vas Sumbilla je poplavljena.
Hugenberg napada Hindenburga
BerRn, 15. marca. s. Deeničanski krogi eo sedaj na vsej črti otvorili borbo proti Youngovim zakonom. V to borbo silijo vedno bolj tudi državnega predsednika Hin-dienbur^a. »Lokalanzeiger« objavlja izjavo Hugenberga, v kateri se ta v vsej formi loči od Hindenburga in ostro napada njegovo postopanje.
Revizija rusko-nemskih odnošajev
Berlin, 15. marca. s. »Germania« javlja, da se v vplivnih berlinskih krogih zelo resno razpravlja o vprašanju revizije dosedanjega razmerja med Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Nimamo vzroka, piše list, prepustiti konkurentom hvaležno gospodarsko polje, za čigar pridobitev smo mnogo let do-prinašali žrtve.
V Nemčiji zopet polagajo peklenske stroje
Hamburg, 15. marca. g. Danes popoldne je učenec pri vhodu finančnega uTada na j tržni strani v Neumünstru našel peklenski stroj, ki ga je policija uničila. Gre za lesen kovček, ki je dolg po! metra Peklenski stroj je imel uro, ki je še šla. V poso-j di peklenskega stroja, veliki 6 do 7 litrov, je bilo vse polno razstreliva. Lira je b:la nastavljena za 2.30. Iz tega se sklepa, da peklenski stroj ni funkcijoniral ali da je bila irra nastavljena tako, da «e bo eksplozija izvršila ob 2.30 ponoči. Policija nadaljuje s poizvedovanji.
Mednarodna reparacijska banka
Berlin, 15. marca AA. Zaradi raznih vesti o odsoditvi otvoritve mednarodne repara-cijske banke je izdala nemška državna banka tole pojasnilo: Ob koncu meseca februarja ie bila konferenca emisijskih bank v Rimu. Ugotovljeno je bilo. da mednarodna reparacijska banka ne more začeti svoje delo s 1. aprilom t. 1. če ne bodo baški sporazumi ratificirani do 25. marca t 1. s strani Betaije. Francije. Velike Britanije,' Italije in Nemčije. Ker ie bilo že v Rimu ugotovljeno, da se ratifikacije ne morejo izvršiti v tem roku. se je ie vzelo v pretres. da bi mogla mednarodna reparacijska banka začeti z delom šele s 1. maiem 1930.
Italijansko vojno letalstvo
Rim, 15. marca. AA. Italijanski časopisi objavljajo govor, ki sa jo imel snoči italijanski letalski minister Ralbo v zbornici. Minister je odločno zahteval, nai se pomnoži letalstvo, ki je bistvenega pomena v bodoči vojni.
Balbo je nadalje navedel nekaj številk lptalskih proračunov glavnih evropskih narodov. Anglija ie stavila v proračun za letalstvo 1826 milijonov lir. dočim je izdali Francija v isti namen 2829 milijonom lir. Minister je naglasil, da je Italija določila za letalstvo samo 718 milijonov lir, kar predstavlja 14 % vojnega proračuna. Mini-ste^ ie nadaljeval, da položaj italijankega letalstva ni tako sijajen, kakor bi bilo že-Ip-ti, čemur so krive finančne razmere, <la pa je italijansko letalsko osobje naivnost siiajono. Italija razpolaga za vseh 800 l^-tal s tremi piloti 7Л vsako letalo, Iri so v«d-no pripravljeni žrtvovati se za moč in slavo domovine.
Proti špekulaciji z reparacijskimi boni
Beograd 15. marca AA. Ker se v poslednjem času opaža živo zanimanje za bone za r epa ra cniska izplačila in za potrdi a za neizdane bone po č'l. 11 zakona o izplačilu vojne škode, opozarja oddelek državnih dolgov in državnih kreditov, da se ti boni in ta potrdila glase samo na ime m da se ne moreřo prenesti na drusre osebe, interesenti se opozarjajo, da oblastva ne bodo dopustila, da bi se drtM okoristili s temi boni in potrdili, ker hočejo pren-ečiti to špekulacijo s temi; državnimi vrednostnimi papirji, ki se glase na ime.
Hindenburg ln poljski pakt
Delni uspeh carinske konference
Dogovor o podaljšanju trgovinskih pogodb. — Jugoslavija bo pristopila še le, ko bodo pristala na dogovor vse sosedne države.
№ še avtentičnih vesti, kakšne formalne pomisleke je navedel predsednik Hindenburg. da ie odrekel podpis pod poljsko-nemški likvidacijski sporazum. Naglašamo: iorma'lne pomisleke, zakaj v stvarnem pogledu je zadeva mnogo bolj enostavna. PoUsko-nemški sporazum, ki likvidira medsebojne finančne obveznosti v kolikor izhajajo iz versailleske mirovne pogodbe in izseljevanja nemških kolonistov v zapadnih poljskih provincah, tedaj ni ratificiran. S tem je Hindenburg podčrtal v zelo markant™ obliki razliko med Youngovim načrtom in poljsko pogodbo in gotovo ne brez prav posebnih nagibov.
Pred vsem se mora naglasiti, da notranja zveza med Youngovim reparacijskim načrtom in vzhodno pogodbo ne obstoja. V Haagu je sicer Poljska predlagala, naj se oba pakta medsebojno vežeta. toda nemška delegacija je ta predlog zavrnila in ta zavrnitev je obveljala. Kljub temu pa je nemška vlada predložila državnemu zboru obe pogodbi istočasno v ratifikacijo in razprave o niin so se vršile istočasno in prav tako feud; glasovanje samo, dasiravno se je glasovalo v obeh primerih ločeno. Hindenburg e razliko med njima naglasil še prav posebno.
Nemška javnost je sprejela poljski pakt z mnogo večjim negodovanjem, nego Youngov načrt. Dočim so se večinske stranke pod silo razmer in iz težnje po sporazumu z zapadnimi državami vendarle sprijaznile z novim reparacijskim dogovorom, so se glede likvidacijske pogodbe postavile na mnogo boli odklonilno stališče. Prav za prav so bili za ratifikacijo te pogodbe ves čas samo socijalistj in demokrati, vse druge stranke pa so se mu krepko zoperstavi-ie in nastopile srdito zoper skupno obravnavanje obeh.
Vzroki za taiko postopanje leže na dlani. Nemški politiki ne zamude nobene prilike, da ne bi poudarili, kako odločno smatrajo vzhodno državno mejo za provizorno in kako trdovratno se držijo na zahtevi, da bo tret>a mele napram Poljski prej ali slej spremeniti. Vse to ne velja samo glede skrajnih šovinistov na desnici, ki imajo svoio poglavitno zaslombo v konservativnem elementu na severu in vzhodu ter v ekstrennih nacijonalistih ostale države. V
Rim, 15. marca, AA. »Agenzia Štefani« poroča, da bo jutri o pri&kii šestlet-nice aneksije Reke izdala italijanska vlada odlok, ki proglaša Refto in bližnje ozemlje za svobodno luko. Vladni krogi upajo, da bo ta ukrep odločno izboljšal gospodarski položaj Reke. ki bo na ta način pridobila nove možnosti razvoja, ne da bi škodila drugim itali-iansk'm obmorskim mestom.
Reka, 15. marca, m. O priliki šeste obletnice aneksije Reke po Italiji se bodo vršile jutri na Reki velike svečanosti in proslave. Nocoj prispe z avi-ionom iz Rima eden izmed članov italijanske vlade ali pa kot zastopnik vlade državni podtajnik v vojnem ministrstvu Menaressi, ki bo na jutrišnji proslavi prečita! dekret o proglasitvi Reke za svobodno luko. Ta dekret ima 20 točk in regulira vse. kar ie v zvezi s svobodno luko. Vse blago v svobodnem pasu. razen nionopolskih predmetov, bo
Beograd. 15. marca AA. Nj. Vel. kralj >e danes nodnisal zakon o železniški imovini v eksploataciji prometnega ministr-jstva. S tem zakonom se odreja popis celokupne imovine državnih železnic po stanju z dne 30. marca t. 1. iin ocenitev te imovine po dejanski vrednosti. Ugotovljena imovina bo tvorila obratno glavmco državnih železnic in temeli za nadalino upravo. Pazdel'ena bo na stalno glavnico ki io Predstavlja vrednost inventarskih predmetov in na obratno glavnico, ki predstavlja vrednost uporabljenega materijala Centralno knjigovodstvo drž. žel. bo vodilo po vseh knjigah odgovarjajoče račune ter knjižilo vse ropremembe. Vso imovino državnih železnic upravlja prometni minister, ki more posamezne funkcije prenesti nn podrejene organe. Za vsak del železniške imovine mora bitij določen upravnik. Zmanjšan ie vrednosti stalne imovine se izvrši potom rednega letnega odpisa, zakar ho izdal prometni minister še posebna navodila. Povečanje stalne in obratne glav-
Pogreb kr. adiutanta
polkovnika D. Stoiadmovica
Beograd, 15. marca č. Ob veliki udeležbi najvišjih in naiodličnejših državnih funkcionarjev ter mnogoštevilnega beograjskega meščanstva se ie danes popoldne vršil pogreb pokoinega adiutanta Ni. Vel. kralja podpolkovnika Dimitrija Stoiadinoviča. Vsem žalnim obredom, ki so se vršili v Vaznesenski cerkvi, so prisostvovali med drugimi tudi Ni. Vel krali in Nj. Vel. kraljica. Nj. Vis. knez Pavle in kneginia Olga. predsednik ministrskega sveta general Živ-kovič. minister vojske in mornarice general Hadžič. minister dvora Bora Jeftič. maršal dvora Аса Dimitriievič. komandant Beograda general Tomič ostala generalite-ta ter oficirski zbor beograjske garnizije.
1 bistvu precej enako pojmujejo situacijo tudi zmerni elementi, da. celo meščanska levica. Saj ie naglasa! celo voditelj demokratov, ki vendar zagovarja vzhodni likvidacijski pakt, da se ne bodo Nemci nikdar sprijaznili s tem. da ostane Vzhodna Pruska — političen otok. Rekel je. da so Nemci sklenili mir na zapadu zato, da bodo vršil tem krepkejšo politiko na vzhodu Njegova stranka podpira in sprejema vzhodni pakt za to, da s tem očuva onih 15.000 nemških kolonistov, ki bi morali sicer Poljsko zapustiti.
Po tem, kar izjavlja vodja stranke, ki je poleg socijalnodemokratske najzmernejša v nacijonalnem pogledu, si moremo napraviti približno sodbo, kako sodijo o odnošajih napram Poljski ostale stranke V likvidacijski pogodbi se je Nemčija sprijaznila z dejanskim stanjem kakor je nastalo na vzhodu s tem, da so Poljaki izgnali večino Nemcev. ki jih je predvojna Nemčija naselila na sedaj zopet poljski zemlji: odrekla se je tudi odškodninskim zahtevam za njihove nepremičnine, za kar se je Poljska odrekla svojim finančnim terjatvam do Nemčije, ki jih ie imela še izza mirovne pogodbe, hkrati pa se je obvezala, da preostalih nemških kolonistov ne bo izgnala, kakor je sicer nameravala v skladu z besedilom mirovne pogode. Žrtve so tedaj obojestranske jn zadenejo tako eno kot drugo državo tudi z ugodnostmi. Kljub temu pa je večina nemškega političnega sveta zoper pogodbo ali jo vsaj sprejema mnogo bolj zoper voljo nego reparacijski pakt. Nagibi so pri tem iasni.
Maršal Hindenburg je kot predsednik odrekel vzhodnemu paktu podpis. Mož je doma iz Prusije, ime! je tamkaj važno vojaško poveljstvo in je pričel svojo voino ka-riiero z zmago ob Mazurskih jezerih. Smatral se je za rešitelja vzhoda z;-to so nasprotniki pakta na njegovo pomoč še prav posebno računali. Niso so se zmotili. Ni pa še jasno, kaj namerava Hindenburg s svojo gesto. Ali ie hotel le omiliti skrajno neugoden vtis, ki ga ie napravil na naciionali-stič-ni tabor s tem, da ie podpisal Youngov načrt. Ta načrt, če ga je imel, se mu ni posrečil. Pravi nagibi pa se morajo pokazati v kratkem in potem se bo tudi videlo, kak značaj in pomen ima njegov korak.
oproščeno od vseh državnih davkov. Ob meii svobodnega pasu bo uvedena posebna kontrolna in sanitetna služba. Prehod preko meie svobodne cone bodo kontrolirali italijanski organi po istih predpisih kakor na jugoslovenski meii. O priliki proglasitve Reke za svobodno luko bosta jutri tudi nastopila službo novi mestni župan reke Ricardo Gigante in podžupan Ramiro Antoníni. Od aneksije sem so namreč načelovali Reki skozi vseh šest let vladni komisarji. Županu in podžupanu bo dodeljen 22 članski občinski svet. Obenem se bodo jutri vršile velike spominske svečanosti v čast padlim v borbi za združitev Reke z Italijo. Vsa Reka je že no-coi okrašena z zastavami.
Rim, 15. marca. AA. Včeraj ie bila seja ministrskega sveta pod predsedstvom Mussolini ja. Na seji je bil formalno sprejet dekret, s katerim se proglasi Reka in okolica za svobodno zono. Zakon stopi v veljavo v začetku aprila.
nice se mora predvideti v proračunu ali s posebnim zakonom. Za izpremembe pri stalni in obratni imovini državnih železnic ie potreben predhodni sporazum z ministrom financ in odobritev ministrskega predsednika, zlasti pa, če gre za najetje posojil, ki so namenjena za investicije pri državnih železnicah. Pravica naietia posojila gre finančnemu ministru, isto velja za nosoiila. ki so namenjena za obnovo rezervnega materijala in za povečanje obratne imovine. Sklepanje pogodb za oddajo eksploataciie državnih železnic, izreden odpis stalne in obratne imovine v v znesku nad 1 milijon in za poravnave v soorih za nad 500.000 Din ie potrebno 90g'asie finančnega ministra in ministrskega predsednika, ki morata odobriti tudi vsak zaton nepremičnin, če znaša zakupnina nad 500.000 dinarjev in če traja pogodba nad 3 mesece. Uprava državnih železnic mora v vsakoletnem sklepnem računu izkazati točno stanje celokupne imovine.
vsa civilna in vojaška suita Nj. Vel. kralia ter ogromno meščanstva iz vseh slojev. Ko se je razvil pogrebni sprevod, so nosili na čelu dva prekrasna venca Nj. Vel. kralja in kraljice, predsednika vlade ter mnogih znancev in prijateljev pokojnega podpolkovnika. Pred cerkvijo je imelo noslovilne govore več pokojnikovih tovarišev in prijateljev. Velikemu številu vencev sta sledila voiaška godba ter eskadron konjenice kraljeve garde. Krsto s posmrtnimi ostanki pokojnika so peljali na topovski lafeti, ki so io spremljali kraljevi gardisti. Za krsto ie korakala rodbina, predsednik vlade itd. Ko so polagali krsto na pokopališču v grobnico, je ustrelil častni eskadron gardistov častno salvo. Silno velika udeležba Beograjčanov na tem Pogrebu ie pokazala kako splošno je bil pokojnik priljubljen med vsemi sloji prebivalstva.
Gradnja nove šole v Lescah
Lesce, 15. marca. Stavbni odbor za gradbo nove šoLe v Lescah je danes, odločal na podlagi licitacije o tem, komu bo poveril gradnjo. Težaška, betonska, zidarska, že-iezobetonska, tesarska in krovska dela so poverjena stavbnemu podjetju Ivana Plem-lja na Bledu, o vseh drugih delih pa je odločitev preložena na prihodnji teden.
Velike falzifikacije naših starih znamk
Aretirana sta dva trgovca z znamkami Dunaj. 15. marca g. Že dolgo ni bilo Dri trgovcih z markami in pri _ zbirateljih tajnost. da se med filatelisti prodajajo ponarejene jugoslovenske pisemske znamke. To velja zlasti za nekatere vrednote po 10. 15. 20 in 30 Din in za znamke, ki niso več v prometu, a imajo veliko filatelistično vrednost. Trgovci in filatelisti so bili zelo previdni ter so pregledali vsako znamko natančno. V sumljivih primerih so iih odklonili. Poizvedovanja so dognala, da sta zagrebška trgovca z znamkami Konrad in Ivan G.iurič ponarejala te znamke. Dunajska policija je o tem obvestila zagreb"ko. ki je aretirala oba brata. Dunajska policija ie dognala, da sta oba brata večkrat obiskala na Dunaju živečo soprogo Ivana G.iuriča. 33-letno Frido G.iuričevo pri kateri sta enkrat pustila dva kovčega. V teh kovčegih je bilo zaplenjenih več priprav za Donare-janje znamk. Zdi se. da soproga Frida ni vedela o tej zadevi, ker živi ločeno od moža.
Proračun savske banovine sprejet
Zagreb, 15. murca. n. Minister financ dr. Švrljuga je odobril proračun savske banovine za leto 1930-31, ki stopi v veljavo dne 1. aprila. Proračnn znaša 149,454.666 Din Za ceste je določenih 24 in pol milijona, za nove šole 18 milijonov, za zaščito pred poplavami 9 milijonov dinarjev, za trgovsko obrtno industrijske svrhe pa je namenjenih 2 in pol milijona.
Preosnova pouka v vojni akademiji
Beograd, 15. marca. б. Današnji službeni »Vojni list« objavlja podrobnosti o novih predpisih vzgajanja v vojni akademiji. Kakor znano, bo trajala mesto dosedanjih treh let v bodoče učna doba pet let. Prvi dve leti se bosta smatrali kot pripravljalni tečaj, v katerem bodo imeli gojenci drugačno uniformo kakor pa doslej gojenci vojne akademije. Prvi dve leti namreč ne bodo nosili škornjev, temveč dolge hlače z nizkimi čevlji. Tudi pouk bo prvi dve leti povsem drugačen. Gojenci bodo imeli v tem času mnogo več zabave in prostega časa. Preko počitnic bodo bivali ti gojenci nekaj časa na morju ter v gorah, kjer bodo živeli po skavtskih predpisih. Razen tega bodo smeli odhajati tudi na enomesečne počitnice domov. šele po teh dveh letih se prične redni pouk prave vojne akademije, kakršen je obstojal doslej, že prihodnje leto bodo vstopali v vojno akademijo lahko dijaki, ki so zaključili četrti razred gimnazije ali realke in ki niso mlajši od 14 in ne starejši od 15 let. Takih dijakov bo sprejetih 300. Ostalih 300 gojencev bo sprejetih prihodnje leto še po dosedanjem pravilniku in sicer takih, ki so dovršili 6, 7 ali 8 razredov srednje šole in ki niso mlajši od 16, in ne starejši od 21 let. L. 1932. bo sprejetih vseh 600 gojencev izključno po novem pravilniku.
Šola za nove gojence vojne akademije bo na enem najlepših mest Beograda, t. j. na Vračaru v poslopju dosedanje podoficir-ske šole. To poslopje bo popolnoma preurejeno ter je odobrenih za to 7 milijonov dinarjev. Licitacija je že razpisana. V poslopju bodo najmodernejše higijenske naprave, velika bioskopska dvorana, gledališče. ker bodo imeli gojenci tudi glasbene in pevske zbore. Sploh bo življenje novih gojencev čim ugodnejše.
Imenovanje v zdravstveni službi
Beograd, 15. marca A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja je med drugiim imenovan za zdravstvenega inšpektorja v ljubljanskem srezu v 4-1. dr. Pavel Avramovič, zdravstveni svetnik.
Odličen ameriški novinar v Splitu
Split, 15. marca. n. Semkaj je prieptl danes Mac Hahn, glavni dopisnik odlično ure-jevanega ameriškega list »The Christians Sciency Monitor«: v Bostonu. Mac Hahn živi stalno v Ženevi ter potuje od časa do časa po pokrajinah južne Evrope, za katere je. dopisnik omenjenega lista. Odlični novinar dobro pozna naš jezik in našo zemljo ter ne prihaja prvič v Dalmacijo.
Seja uprave profesorskega udruženja
Beograd 15. marca р. V prostorih II. beograjske gimnaziie ie bila danes olenar-na seja glavne uprave Jugoslovenskega profesorskega udruženja. Ljubljansko sekcijo zastopata profesorja Vrhovnik in Belan. Na seji je predsednik glavne uprave dr. Divac poročal o delu uprave od kongresa do danes. Fond za zgradbo profesorskega doma je narastel na 150.000 Din. Delegati posameznih sekcij so poročali o delu in željah sekcij. Profesorsko udruženje šteje danes nad 2.600 članov. Seja se bo jutri še nadaljevala.
Beden položaj tobačnih delavk na Reki
Beograd, 14. marca. p. Tmkaj so sc mudile več dni zastopnice delavk tobačne tovarne na Reki, ki so bile I. 1919. odpuščene, ne da bi jim italijanske oblasti, k,i so prevzele tovarno v svojo eksploatacijo, priznale zakonito zajamčene in pridobljene pravíce. De pul a ci ja je pošetila ministra socialne politike in ga naprosila za ureditev položaja teh nesrečnic, ki so sedaj Izročene največji bedi. Minister dr. Dritrkovič jiim ie oblrabH svojo podporo. Za svojega bivanja v Beogradu so bile del-ejgtke gost beograjske Narodne ženske zveze. Danes so se vrnile na svoje domove.
Lastni ženi odsekal glavo
Glina. 15. marca. č. Pred nekaj dnevi ее je pripetil v selu Klaenič nedaleč od Gline strahovit zločin. Seljafk Stojan Šikania ie iz doklej še neznanih razlogov napadel svojo ženo Mico, ki jo je s sekiro štirikrat udaril po vratu ter ji popolnoma odsekal glavo. Or^ništvu je aretirani Sikanja brez ovinkov priznal dejanje. Zločinca so izročili v zapore v Glini,
Ženeva, 15. marca g. 17 zastopnikov od 30 držav je danes popoldne načeloma in brez pridržkov sprejelo načrt dogovora o podaljšanju obstoječih trgovinskih pogodb. Med temi državami so Nemčija, Francija. Anglija. Belgija, Ita-Iiiajn Madžarska. Zastopnika Avstrije in Češkoslovaške sta pri poimenskem glasovanju podala izjavo, da se njuni državi trenutno bavita z reorganizajo svojih trgovinskih pogodb in da se zaradi tega
Masaryk Sokolu kraljevine Jugoslavije
Praga, 15. marca. V znak priznanja za veličastne manifestacije in proslave v Jugoslaviji povodom njegove SO letnice ie prezident Masaryk odredil, da se pokloni Sokolu kraljevine Jugoslavije njegova slika z njegovim lastnoročnim podpisom. Slika je bila danes izročena ju-goslovenskerau poslaniku v Pragi dr. Angjelinoviču. da jo izroči starešinstvu Sokola kraljevine Jugoslavije.
še ne moreta izreči za pristop k dogovoru. Zastopnik Jugoslavije ie podal izjavo, da bo Jugoslavija pristopila k dogovoru le tedaj, ako bodo nanj pristale sosedne države. Zdi pa se da se bo vprašanje pristopa Avstrije in Češkoslovaške uredilo na pobudo francoskega trgovinskega ministra Flandina izven of'cijelne konference. Danes sprejeti načrt predvideva podaljšanje obstoječih trgovinskih pogodb do 1. aprila 1931.
Boljševiške ашасопке
Moskva. 15. marca s. Pet milijonov žensk in deklic se bo v toku dveh iz-vežbalo v uporabi puške in strojnic, to je cil i. ki si ga jc postavilo društvo za oborožitev civilnega prebivalstva. Iz uradnih sporočil izhaja, da igrajo ženske že sedaj v ruski vojski veliko vlogo. Poleg nekaj tisoč ženskih vojakov in 72 ženskih častnikov ruske vojske dobiva približno 200.000 proletark po končanem delu sistematski pouk v vojaški znanosti in taktiki. Približno 54.000 žensk se vež-ba za ostre strelce.
Jubilejni praški velesejem
Praga. 15. marca i. Jutri se otvori dvajseti jubilejni praški velesejem. Skupno se ie dosedanjih velese.imov udeležilo nad 60.000 razstavijalcev. obiskalo jih pa je 8 milijonov ljudi. Letošnjemu veleseimu je priključeno tudi več specijalnih razstav. Obenem se bosta v času velesejma vršili dve drugi veliki prireditvi Že iutri bo otvorien vse-češki obrtniški kongres, v ponedeljek pa mednarodni kongres za higiieno in zdravstveno tehniko v mestih. Tega kongresa, ki ie združen tudi z odgovarjajočo razstavo. se udeležuje 80 delegatov iz 15 evropskih držav.
Potovanje presidenta Masayka v inozemstvo.
Praga, 15. marca g. V ponedeljek bo prezident Masaryk pod imenom Tomaž Marten odpotoval na Rivijero. Nastanil se bo v Beulieu. Predsednik Masaryk potuje v strogem inkognito v spremstvu svoje rodbine.
Demisija poljske vlade.
Varšava, 15. marca g. Ministrski predsednik Bartel je danes predložil predsedniku republike demisijo celokupnega kabineta. Predsednik si je pridržal odločitev.
Balokovičev dar za zagrebški novinarski dom
Zagreb. 15. marca n. Znani hrvatski virtuóz violinist Zlatko Balokovič je poslal zagrebškemu novinarskemu društvu prispevek 10.000 Din za novinarski dom.
Zaposlitev naših ljudi v Belgiji
Beograd. 15. marca AA. Tukajšnje belgijsko Poslaništvo sporoča, da odslej ne bo več upoštevalo pogodb za zaposlitev jugo-slovenskih delavcev v belgijskih podjetjih, če ne bodo vidirane od ministrstev za delo. industrijo in socialno politiko v Bruslju. To velia prav tako za intelektualne delavce kakor za manualne.
Šahovski turnir
Za šahovsko prvenstvo Ljubljane.
V včerajšnjem drugem kolu je bil Ciril Vidmar proti Bajcu v rnsk; igri naglo v prednosti ter je dobil po kratkem času borbo. Milan Vidmar je proti Furlaniju otvoril z dadskim gambitom in popolnoma nadi-gral svojega nasprotnika že v otvoritvi. Furlani je v neugodni poziciji izgubil dva kmeta in stoji brezupno. V francoski igri je Hren proti Cibicu v zanimivem raz-plctku izgubil kmeta in ce nahaja ob pre-kinjenju v hudi stiski. Pri damskem gambitu med Židanoni in Kavečičem se je razvila ostra izenačena pozicijska borba. Prav tako še ni vidna odločitev v partiji med Vogelnikom in Julijem Gabrovškocn. Erker je proti Rupniku otvoril z damskim gambitom, ki ga ie R upnik spremenil v indijsko igro. Pozicija je še popolnoma enaka. Partija med Žimb rekom in Ludovikom Gabrovško-n ie preložena na pozneje.
Primorjaši v Beogradu
Beograd. 15. marca. p. Nastop ljubljanskega ASK Primorje v današnji tekmi z beograjskim prvakom BSK je napravil v Beogradu najlepši vtis Listi, ki poročajo o tej tekmi, poudarjajo, da ie Primorje imponiralo s svojo močno igro. »Politika« piše med drugim: Vsi igralci so ze'o lepo razviti: zlasti vzbujata pozornost obe krili Jug in Uršič ter leva zveza Erman. V half-liniji je bil najboljši Jež. branilca sta bila sigurna ter boljša od vratarja Korčeta. (Glej tudi športno rubriko.)
řfmeljsfci trg
Zatec. 15. marca h. V preteklem tednu ie bilo povpraševanje na žatskem fcrsüu po hmelju zelo slabo. Nekateri dan sploh ni prišlo do kupčij Ceiotcdenski promet ie znašal 140 stotov po 50 kg. Danes so no-firale cene od 650 do 700 Kč za 50 kg.
Zlat uhan izgubljen!
Pošten najditelj se prosi naj ga vrne proti nagradi Rožna ulica 29.-Ш.
Svečana proglasitev Reke za svobodno luko
Povodom današnje obletnice aneksije bo izvršena svečana proklamacija svobodnne cone in vzpostavljena občinska avtonomija
Inventarizací fa železniške imovine
Po stanju 30 marca se mora popisati in oceniti vsa premična in nepremična imovina državnih železnic, ki bo tvorila obratno glavnico
državnih železnic
Senzacijonaina pravda v Beogradu
Pomlajevanje s spolnimi žlezami justificiranega vojaka — Tožba novosadskega zdravnika dr. Uzelca proti »Vremenu«
Beograd, 15. marca p. Danes se ie začela pred beograjskm sodiščem senzacionalna razprava, katere ozadje tvori operacija Po sistemu dr. Voronova. ki io ie izvršil lansko leto novosadski zdravnik dr. Uze-lac. Lani meseca septembra je namreč vojaško sodišče obsodilo na smrt nekega Muftara Jusupoviča zaradi večkratnega umora. To priliko ie izkoristil mladi novosadski kirurg dr. Uzelac za izvršitev roi.z-kusa operacije no Voronovi metodi. Našel jc tudi dva starca ki sta pristala na to. da ju pomladi s pomočjo spolnih žlez iusti-ficiranega Jusupoviča. Bila sta nosač Alc-k^a Buianič in ruski begunec Krivcot. Na dan iustifikacijc sta bila oba pripravljena, umita in obrita, v sanatoriiu dr. Uzelca. Ko so zadoneli streli, ki so upihnili luč živlie-nia razbojniku Jusunoviču. so vojaki gledalce naglo odstranili, med tem na ie že pristopil k justificiranemu zdravnik, ga sle-kel in mu z operacijo odvzel spolne žleze, ki iih je odnesel v sanatorii. Takoj nato ie bila izvršena potrebna operacija za pomladitev. Vsa stvar se je izvršila v popolnem redu in fotografi ter novinarji so kmalu nato razširili slavo mladega operaterja.
Kmalu zatem na se ie pojavila v beograjskem -Vremenu' ostra kritika dr. Matano-viča. ki ie skuša! d< kazati da operacija ni bila izvršena po vseh pravilih medicinske znanosti. Zlasti ie očital, da dr. Uzelac pred operacijo ni zanesljivo ugotovil, ali ni bil ustreljeni Jusunovič morda spolno bolan. Na to kritiko ie dr. Uzelac odgovoril s tožbo, ki io ie naneril proti dr. Matanovicu in proti beograjskemu ^Vremenu, zaradi k'e-vete ter zahteval odškodnino 1 milijon dinarjev.
Danes se ie vršila razprava nred beograjskim sodiščem prve stonujc. Dr. Uzelac navaia v tožbi da so očitki dr. Matanoviča neutemeljeni in da za svoie očitke ni doprinesel nikakega dokaza. Dr. Uzelac se sklicuje na svetovne kapacitete in vztraja t>ri zahtevani odškodnini. Zagovorniki toženega dr. Matanoviča. urednika Vremena- in lastništva Vremena« so predlagali zaslišanje raznih ori2 in medicinskih izvedencev ter odgoaitev razprave. Sodišče ie po kratkem posvetovanju ugodilo temu predlogu in odgodilo razpravo za nedoločen čas.
Angleški tisk o gradnji Rokavskep predora
Potreba in koristi zgraditve predora pod Rokavskim prelivom — Nepotrebni pomisleki vojaških krogov
London, 15. marca, AA. Vse angleško časopisje razpravlja o poročilu odbora za gradnjo predora pod Rokavskim prelivom. »Times« naglašajo, da bo ta predor prav gotovo koristil prometu in v veliki meri pospeševal zunanjo trgovino, kakor tudi omilil brezposelnost. Gradnja tega predora se ne nto<re primerjati s Sueškim ali pa Panamskim prekopom. Za vse te prekope so bili v igri privatni interesi in je odločala pri tem korist podjetja. Predor pod Rokavskim prelivom ne predstavlja gotovosti gospodarskega dobička. Ravno tako ni gotovo, da bodo privatniki in javnost imeli od tega velike koristi. Na vsak način bo ta predor koristil v neki meri trgovini med narodi in bo na več točkah olajšal trgovinski promet. Načrt gradnje tega predora bo predložen odboru za imperijalno bram-bo, ki se je vedno protivil temu načrtu. Kljub temu menijo, da bo imel po-
slednjo besedo pri tej zadevi odbor, ki se bavi z gradnjo tega predora.
»Manchester Guardian«, ki se odločno izreka za ta načrt, protestira proti temu, da bi se to delo izvršilo brez vladne podpore. List na d asa. da je ta načrt zdrav in da bi ga bilo treba uresničiti. Г)а se to doslej ni zgodilo, so bili merodajni neki strategični in voja-š'ki razlogi, ki niso bili nikdar objavljeni. List nadaljuje, da ti razlogi niso taki, da bi morali preprečiti izvršitev tega načrta. Varnost angleške države z gradnjo tega predora ne bi bila ogrožena.
Lista »Daily Telegraph« in »Mor-ning Post« nista preveč navdušena za ta načrt. »Daily News« pravijo, da obstoje proti temu načrtu resni pomisleki. »Daily Mail« zahteva, naj poročilo utemelji gradnjo tega predora. »Daily Chronicle« toplo- prinoroča izvršitev načrta.
fí® ß© na&iopiCo Серо тете
bo treba nastopiti v lepih, po zadnji mo<B in kroju izgotovljenih pomladanskih oblekah, v imponujočih površnikih in Trenchcoatih. Izbira v tako bogati in krasni zalogi novosti ni lahka, zato vljudno vabimo že
«edaj na brezobvezea ogled, f LVKICf Stritarjeva Utica
Kaj Je Youngov načrt,
k| stof v ospredju svetovne pozornosti in izziva v Nemčiji maiopasnejse krize;
Kako se razlikuje naš novi šolski zakon od starega;
V čem je Zeüeisova skrivnost;
Dokmaenii iz tajnih avstrijskih arhivov o našem narodnem problemu;
Rim in Moskva;
Novi nazori o postanki! človeka;
O današnji duhovni krizi;
Poročila o važnih dogodkih znnanje in notranje politike.
To so le nekatera interesentna poglavja iz bogate 1. številke nove revije »Naša Doba«, ki je v založbi »Jutra« te drri izšla ter se pošilja vsakomur, kdor se zanima za javna vprašanja, na ogled.
ES3B
*	Občni rfeor Vodnikove dražbe v Ltoir
Bani bo v četrtek 3. aprila ob 20. v prostorih Zveze kulturnih društev v Ljubljani Kazina И. nadstropje, z na si e-dntim dnevnim redom: poročilo odbora, računski za-ЬЙобек ra leto 1929. ki poročilo nadzorstva, proračun za leto 1930. in določitev članarine za 1. 1931, določitev književnega programa za L 1931., voütev nadzorstva, samostojni predSogi in siučainosti.
e Slsak dobi spomenik kralja Petra. Mestna občina Sisak postavi že letos dostojen spomenik kralju Petni Osvoboditelju. Potrebno vsoto so zložili famošnji industrija. Svečano odlkrMje spomenika bo meseca avgusta.
*	IzpremeraSíe v državni sSsrflri. Višil pisarniški ořicřiaJ pri okrožnem sodišču v Ccíju Ivan Jemrov j« imenovan za vodjo zernJ.iSke kmjfgfc prf istem sodišču. Arhiv sk( uradnik Adolf Fink: je po službeni potrebe imenovan za upravno - pisarniškega uradnika kraljevske banske trprave Dravske banovine.
*	Za komandanta pogran?5ne trupe .fe imenovan brigad nj general Dragiša M. Kovače vič.
*	Osebna vest. Za komisarja Vodne za-dnrsge v Dolnji Lendavi je bil imenovan dosedanji nradnik ministrstva za zgradbe Inž. Josip Marrsa.
*	Razpis služb okrožnih zdravnikov. Kraljevska banska uprava Dravske banovine raspšsuje službe okrožnih zdravnikov za zdravstvena okrožja Ruše. Hoče, F ara pri KosteJa, Planina pri Sevnici, Sv. Joris db PesnicL Velka Trata, Loče, Biizelisko, Sv Urban in Ptujska gora. "Prošnje s potrebnimi! dokumenti se do konca marca sprejemate pri kralj evsfkj ban ski upravi v LkřKiaiTi.
*	Opozorilo zdravnikom. Kraljevska
bansika uprava Dravce banovine razpisuje tri mesta sreslrfh sanitetnih referentov, in sfcer za sre-ze šrnarje pri Jelšah, Preva-Пе m Laško. Proärje je vloži+í na%asneie do 31. t m.
*	Razstava sík v Beogradu. Udruženje prijateljev umetnost! »Cvijeta Zuzorič« bo ютггенЗМо meseca maja razstavo slikarskih, ikipars/kih in arhitektonskih de! umetnikov ra vse Jugoslavije ter poziva likovne umetnike, naj sodehsjejo na tej razstavi Vse podrobn» 1п#отчтаође da<je sekratarftat Udiru žerej?-, Beograd. umeitnioki paviljon, MaM KalfrrreTrgdan^
*	Novo vodstvo Zveze gostilničarjev, hotsiiriev te kavamarjev, katerega glavna Skupščina se je vršila te dní v Beogradn, Je sestavi;eno tako-le: Častni predsedniilk Dušan Mi&ičevič (Beograd) predsedniki Ojorgje Popara fBeograd), Josip Ubanec (Zagreb), Fran Kavčič (Ljubi.h na); podpredsednici Drago Solarčelk Fran/o Zem-IJič (Maribor) Vlada Bogdanove (Sfooplje).
*	Osebne reklamacije pr; Dravski fi-mmčni direkciji у Ljubljani. Od dne do dne se množe primeri, da razne stranke reklamira Vi pri Dravski finančni direkciji v Ljubljani bodisj pismeno ali osebno ali pa po telefonu izplačila svojih terjatev za razne dobav» državnim oblaetvom in uradom. Tudi ne3i.itсri upokojenci во se razvadili. da hodijo povpraševat neštetokrat po stvareh, o katerih so že dobili zadovoljiva pojasnila. Te intervencije motijo po nepotrebnem uradnike pri dela m ovirajo poslovanje, tako, da zastajajo cek> izplačila, za katera so izpolnjeni vsi pogoji. Dravska finančna direkcija prosi zato vse stranke, ki imajo kakršnekoli terjatve, naj nikar ne intervenirajo osebno. ker e svojimi intervencijami škodujejo sebi in drugim. V večini primerov finančna direkcija i tek ne more dati pojasnil, ker ее obravnava urgirani predmet navsdno še pri naredbodavcih, v splošnem ima pa uradmštvo itak nalog, da izvrši vea nakazila takoj. Vsi upravičenci naj se v prvi vrst"; o svojih zadevah pouče pri pristojnih naredbodavcih, ki во edini kompetentní in tudi v položaju, ker se pri njih nahajajo tozadevni spisi, podati potrebna pojasnila.
*	Reknrti — dfiaki, ki žele. da se 7m nastop vojaške službe odloži do dovršitve študši, pa doslej za t» ugodnost še niso prosi^ naj to n e cn u d o m a, vsaj pa do 1. j я n i j a store, sicer bodo brezpogojno 1. avgusta vpoklicani v vojaško službo. Orni dijaki pa, zlasti dijaki rojstnega letnika 1903., ki j$rn je brila vojaSka služba odložena m so svoje študije že končali ali pa morda opustifi, na<j to vsaj do 15. junija javBjo, da bodo pravočasno vpoklicani v fcadTOvsko službo. Letniki 1903 se morajo brezpogojno javiti m bodo tudi letos vpoklicani, ne tgiede »a io, ali so končali svoje
študije aii ne. Prijavi naj se prilože spričevala o končanih študijah. Kdor bi rad odslužil svoj kadrovski rok v kaki drugi vrsti orožja in ne v oni, za katero je bij potrjen, naj vsaj do 1. junija t 1. prosi za preuvrstitev. Vse prošnje in prijave morajo biti pravočasno kolekovane. Vlagajo naj se pri pristojni komandi vojnega okrožja.
* ÍI. pešadT?ska podoflclrska šola prestolonaslednika Petra v BlSeču (Hercegovina) bo sprejemala 1. maja gojence, ka' ne smejo biti mlajši od 17 in ne starejši od 21 let. Natančnejša pojasnila se dobe pri domačih občinah, pri orožniškilh postajah in pri vseh vojaških komandah. Prošnje za vstop v šolo se sprejemajo takoj.
Velesenzacija!	Novo!
Ob 3., pol 5., в., pol 8. in 9. nri.
v pustolovskem filmu
I mL,,,
KINO »IDEAL«
*	Češkoslovaška ratiflaira mednarodno pogodbo o vožnji z avtomobiH. CHede na netočne vesti poroča tukajišnifi kcmzu-lat češkoslovaške republike, da je Češkoslovaška pripravljena pristopiti k mednarodni pogodbi o vožntfj z avtomobili řz leta 1926 ter da bo omenjena pogwdfoa brezpogojno ratificirana še to pomlad. Na Češkoslovaškem bo istočasno uveljavljen nov avtomobilski zakon, tako da bodo potne formalnosti in cestni red enaki oni,m v zapadnoev-ropskih državah. Kdor je po ČeškoslovaSkS že po-toval z avtom, bo pač priznal vso naklonjenost kom/petentnfh uradov, ki gredo vsakemu avtomobilistn vsestransko na roko m gostolňibno omogočajo avtomotri®-stom spoznati krasote češkoslovaške.
*	Zavod za zdravstveno za'ščito mater !n dece ra-zrpisuje natečaj za sprejem 15 go-jenk za šestmesečni teoretično-prakti-čni tečaj o nega in prehrani otrok. Gojen k e se bodo vzgajale za otroške negovalke v privatnih ustanovah in rodbinah. Poutk se prične 7. aprila letos. Pogoji za sprejem so: starost od 18 do 30 let; državljanstvo kraljevine Jugoslavije; dovršena dva razreda meščanske ali srednje šole; popolno telesno m duševno zdravje ter moralna neoporečnost. Prva dva tedna po sprejemu veljata za presfcušno dobo. Vsaka gojenka a' mora oskrbeti po predjpisanem vzorcu najmanjj tri bele predpasnike jn tri bele čep;ce. Gojenke bodo plačevale mesečno za stanovanje in hrano Po 600 Din m za šolnino po 100 Din. Prošnje s prilogami (krsti list, dorrtovnica, zadnje šolsko spričevalo in nravstveno spričevalo) naj se do 31. t m. pošljejo vodstvu zavoda za zdravstveno zaščito mater ki dece v Ljubljani.
*	Občni zbor »Un'ona«, hotelska In stav-
binske d. d. v Ljubljani, se bo vršil v če-tek 24. aprila ob 16. v srebrni dvorani grandhotel a »Uniona« v Ljubljana.
*	Prva italijanska planinska koča na »Triglavu«. Tržaški društvi »Alpina« jn »Ginnastfca« zigradita na sedlu Dolec v višina 2150 m veliko planinsko kočo, ki bo nosila |me po nekem agšlnem članu obeh društev. Delo se prične v letošnjem poletju in bo v jesení gotovo. Istočasno postavi Italijansko vojaško oblastvo na najbolj smežnometežnem prostoru v bovškem gorovju obsežno zavetišče.
*	Monsignora Toma Zupana sklad. Ciril Metodova družba ie prejela za monsignor Toma Zupana sklad od podružnice v Brežicah 80 D;ti. od moške podražnice v Krškem 420 Din. Lepa hvala!
*	Poslednja pot pri Mostam ponesrečenih avijatikov. Kakor smo poročali, sta se na letališču v okolici Mostarja smrtno ponesrečila dva avijatika Slovenca: narednik Franc Zalar m podmarednik Ivan Kolarič. Preteklo sredo ie ves Mosta r spremil njune posmrtne ostarike do železniške postaje, odkoder so bilij prepeljani v domači kraj. Cerkveni obred se je opoldne vršil v rimsko katoliški cerkvi ob veliki asistenci. Ob pol erei je sprevod kren.il proti kolodvoru. Za križem sta koraka K vojaška godba m častna četa vojakov 7. zrakopiovnega polka, na čelu ji g. Savo Polianec; za četo pa so vojaki nosili 11 vencev. Za krsto z Zalanjevfitn truplom sta šla njegova roditelja oče in matt, za drugo krsto pa stari Kolaričev oče. Pogreba se je udeležila vsa mosterska gamizifja ter zastopniki vseh
Živčne bolezni
§o večkrat povzročene zaradi slabe prebave.
čaj
Bahovec pomaga izločnjočim organom, krepi kri, srce in celi organizem. Začnite 3 pomladansko kuro! Proizvaja apoteka BAHOVEC, Ljubljana
Planinka
civilnih oblasiev. Na kolodvoru se je od
pokojnikov z ginfiivimi besedami poslovil g. Salatič v imenu 7. zrakopiovnega polka.
*	Ljubljanski živinski sejem bo v torek, Ker bo v sredo 19. tm. praznik, se bo običajni živinski sejem v Ljubljani vršil že v torek 18. t. m
*	Dunav naplavil utopljenca. Kakor jav Rajo rz Beograda, je Dunav predvčerajšnjim pri kuli Nebojša naplavil razpadajoče moško truplo. Ugotovilo se je, da je to truplo Матка Mladěnoviča vz Banjana, ki ie utonil v Dunavu že pred mesecem dni. Truplo so prepeljali v beograjsko prosek/tuno v svrho obdukcije.
*	Strela udarila v cerkveni zvonik. V Zeževici pri Splitu je te dni strela udarila v cerkev Sv. Blaža. Strela je močno poškodovala zvonik ter razbila tudi nekoliko spomenikov na grobovih poleg cerkve.
*	K roparskema napadu v Semiču nacn piSejo: V noči od 12.—13. t m. se je iz vršil večji vlom v trgovino g. Josipa Zuirca v Semiču (ne v trgovini g. Severja, kakor se je pomotoma poročalo), бк-oda je približno 12.000 Din. kolikor se je dosedaj dalo ugotoviti. — Rop je bií fevršen sredij trga pri jasni mesečni ob pol 2. zjutraj. Domneva se, da je bilo 7 zlikovcev, ki so bili vsi oboroženi. Ko so domači vlom opazili, so roparji streljali s puškami in samokresi, tako da je bilo sredi vasi oglušujoče puška rani e. Padlo je kakih 12 strelov m so drugi dan ležali ízstreíkg okrog Zurčeve hiše. Le slučaju je prepisati, da ni prišlo do smrtnih žrtev. Še le na obrambne strele lastnika so büä roparji prepodeni ün tako niso mogli izropati cele trgovine. Streljanje so slišali daleč na okoli m so vsi trepetali od strähn. Bílo je, kakor da smo sredi Albanije. Saj je res te-/!ko verjetno, da si npa tolpa oboroženih züikovcev srecE vasi uprizoriti pravcat napad яа hišo. V teku 11 let le bil to že četrt? roparski vlom v Zurčevo trgovino. V vseh primerih so ostali roparji n »izsledeni. V teku zadnjih dni ?e gotovo ista tolpa izvršila že 7 ropov v Semiškfj gori. Prebivalstvo je v največjem strahu za svoje imetje in življenje. Baje ]e orožnřstvo na sledu ziočincom, vendar bi bilo umestno, da ofolastvo oía-й orožništvo, ker 2 orožnika ne zadostujeta proti dobro organizirani tolpi.
»MI
t> potrebi®!* D,vcea»«je
T drogen;ah KÄS3C, LJ'JELJAKA
КАЯ C	MARISOR
ГГО — zolma pasta najbolíša!
*	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
*	Delo v gospodinjstvu je naporno. Olař šajte si ga! Kako, to vam pove današnji oglas terpentinovega mila Gazela.
* V nobenem domu ne bi smele manjkati okusne PASTILE ANACOT, ki nacn nailaž;e pomagajo v vseh primerih prehlada in bolezni v grlu-
*	Darujte podpornemu društvu slepih. Ljubljana, Pod Trančo 2-П1.
*	Vedno sveže pražena kava pri tvrdki B. Motoh, Ljubljana. Vodnikov trg 5.
1Ћ ЦиЪЦте
я— »Lfubljana slavi pesnika Domjaniča«.
Včerajšnje poročilo o supe ju, ki ga je priredila ljubljanska mestna občina na čast pesniku Dornteničn, izpopolnjujemo v toliko, da je sodeloval znani Završanov kvartet, kij je s petjem naših narodnih pesmi za divil zlasti zagrebške goste. Med napftrti-cami ki jih zaradi pozne ure nismo mogli omeniti, naj še kot kronisti zabeležimo, da so govorili o potrebi tesnejšega kulturnega zbližani a še g. prof. Lučič iz Zagreba, univ. prof. dr. Boris Zamik, skladatelj Anton Lajovic in pesnik Oton Župančič.
u— Gojence dramskega tečaja ZKD opozarjamo, da se zaradi spremembe repertoarja v drami ne bo oddajala v radio »Danionov a smrt<. Vaja bo v torek 18. t m. za oba letnika.
u— Iz gledaRšča. V operi se bo danes popoldne pela opereta >Grofica Marica»:, zvečer pa Puccinijeva »Tosca« z Vflfan-Kunčevo in bratislavskim gostom Hübner-jem. — V drami bo drevi prva repriza Sna k esp e ar e-i e v ega >Vi-haria« izven a-bon-ma ja pri običajnih cenah. — V petek bo v oper? gostovanje baleta dunajske državne opere pod vodstvom Saše Leontjeva. Predprodaja vstopnic po zvišanih cenah.
u— Veseloigra »Revna kakor cerkvena miš«, lká je dosegla krasen uspeh, se bo ponavlja danes na Šentjakobskem odm Vstopnice se dobe pri gledališki blagajni od pol 20. Med odmoni bo oddajala naša prvovrstna radijska tvrdka Fran Bar krasne komade.
a— Na XXI. rednem občnem zboru
JNAD »Jadrana« je bfl izvoljen naslednji odbor: predsednik Puc Boris, cand. krr.; podpredsednik Alujevič Branko, cand. iur.; tajnik I. Kosmatin Jože, cand. phfl.; tajnik H. Megušar Maks, stud. teohn.; tajnik III. Jeruc Janez, stud. Krr.; blaga mik Prosen Franc, stud. techn.; čitalničaT Koréne Nina. stud. iur.; fcnjiižničair I. Gerželj France, stud. phil.; knjižničar Ii. Puc Igor. cand. iuT.; gospodar Kremžar Stane, cand. inž.;
IIHiill ii""
Ml TRDIMO S .A M O TO
KAR
MOREMO TUDI DOKAZATI
KADAR KUPUJETE MILO, NE DOPUSTITE DA SE VAM DA NAVIDEZ NAJBOLŠE MILO v ZAHTEVAJTE IZRECNO
HTM
ALBUS
TERPENTINOVO MILO SE IZDELJUJE IZ NAJBOLJŠIH MASTI, VARUJE PERILO. iN GA ABSOLUTNO NE KVARI DOSLEJ GA N» NAD-KRILILO NITI ENO MILO
arhivar Hiter Boleslav, stud. Iur. Pregled-
niko so Ravnikar Stane, abs. irar.; Omla-dič Franjo, cand. iur.; Iskra Vekoslav, stud. iur.
o— »Matterhorn«. Samo še danes ob 11. dopoldne bo predvajala ZKD v kine Ideal visokoalpinski film >Matterhorn<, za katerega vlada v Ljubljani splošno zanimanje. Ne zamudite zadnje prilike m oglejte sá torej danes to krasno filmsko delo iz kra-ijestva mogočnega Matterhorna.
в— Na jubilejnem koncertu »Ljubljanskega Zvona«, ki bo v ponedeljek 24. t m. v proslavo 25-1 etnice društvenega deäovanja, so zastopana s svojimi najnovejšimi deli •naslednji naši skladatelji: Adamič EntČl, dr-Dolinar Anton, Dev Oskar, Jobst Anton, Lajovic Anton. Mfirk Vasilij, Osterc Sflav bo, Pavčlič Josip, Prelovec Zorko, Premrl Stanko, Sattner P. Hugolin fci dr. Schwab Anton. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
o— Kulturne in modne slike v empíru Je naslov estetskemu predavanj« TKD Atene, katero bo izvajal prizmami predavatelj prof. Vavjpotič s pamočdo krasnih átí^ optiičnflh síik v ponedeljek ob pol 19. v dvorani Delavske zbornice. Prispevek 3 Din za dvorano m razsvetljavo.
a— Pevsko društvo »Zora< с Ježltee 80" sfctrje v nedeljo, 23. L m. ob 8. mf zvečer v Sokolském domu na Viču z znano smeha polno komedijo »Sluga jn njegov gro<«. Ker je za to izredno veliko zanimawje, se cenjeno občinstvo prosi, da si presfkrbi vstopnice pravočasno, da ne bo v předprodají prevelikega navala. Odlbor.
o— Dijaški sestanek francoskega fnstTtrr ta. Srednješolsko mladi.no opozarjamo »a današnji di-jaSH sestanek francosikega inštituta v Narodnem domu ob 5. popoldne.
o— Društvo »Soča« opozarja člane hi prijatelje na prvi vaK3kov večer, k« ga priredi letos na čast vsem Jožicam in Joško-tom dne 18. t. m. v vseh prostorih Kazine. Za ta večer se pričakuje tudi veliko presenečenje fz solnčne Gorice. Plesal boste lahko prijetne valčke, mime maznirke, poskočne polke, nepozaben šofiš in štajeriš.
aluminijaste in emajlirane posode, naj-
b^Iiše kvalitete in najceneje, dobite pri 3802	tvrdki z železnino
STANICO FLORJANČIČ
Ljubljana, Sv. Petra cesta 35.
GOKDNA NEHEXA
SAŠA STARE, Mengeš.
Zahtevajte cenik.
90
JLfnbiteäfem lepih gramofonskih plošč priporoča krasne
oligmaCne angCe&^c pCo&ee
sedaj tekočega ton-iilma
Ж T A"
novo urejena specijalna trgovina gramofonskih plošč	4840
IVAN BONAČ L ubljana, Šelenbursova nI.
Okrožni zdravnik
dr. Albin Česark
orclfnira na Bledu (
št. 40 (Cird. гвМ«хт« ..řeřa•*):
tudg lepa četvorka ta naposled koto ne bo
ню stalo — kaj še le naš najstarejši poíšíer-tanc, ki bo kot sladkorček še dodan. Plese vodi tovariš Ivančfrč. Pridi, vidi ia pieši. Vstopnina samo 10 Din.
n— И. intimni giasbeej večer. V ponedeljek 17. t m. bo v dvorani >Sloge«, palača železniške direkcije, Pražakova tdSca. drugi intimni glasbeni večer. Violinistka ga. Vida JerarHribarieva se J« ljubeznivo odzvala vabilu društva, da priredi vijofei-ski večer. 2^animiv spored obsega poleg v Ljubljani še ие izvajane Slavenskega sonate in Golmarirove státe tudi sklanibo domače vijolinistike Vide J e r aj -Hrib arj eve in Blodhova. Tri občutja. Uvodno predavanje bo imd g. proi. dr. Hribar Mirko.
a— Narodna Stalnica ▼ Sp. Šiški priredi v torek 18. t m, zvečer na Beflevuejn na čast Jožicam ia Jožetotn zabavni večer z god'bo, petjem, plesom in šalfrvo pošto. Pevske točke bo pel črtainišlki zfcor, ki takrat prvšč nastopi. Ker je dobiček določen za javno knjižnico, se vabijo domačini io oko-Iščani na obilno udeležbo.
Krasne ruske pesmi, Id ste jih vCenJ
slišali v zvočnem filmu »Kozaška pesem«, dobite samo pri »Gramofon* - A. Rasberger, Ljubljana, Miklošičeva e. 34. Ceniki gramofonov in seznami plošč brezplačno! 4790
v— otxkzotíio
V emielu pravilnika ministrstva za notranje posle J. B. br. 14952-1928 se pozivajo vsi laetn-iki motornih vozni, ki stanujejo v okolišu uprave policije v Ljubljani, da pripeljejo svoja vozila v dne»vih 18, 19 m 20 L m. pred poslope uprave policije v Ljubljani r svrho pregleda. Komisija sa pregled motornih vozil bo uradovala dne 18 in 20 t m. od pol 14 ure dalje ln dne 19. t. m. od 9—12 m od 14 таге dalje. Vozila morajo biti opremljena že z novimi evidenčnimi tablicami. Da bo komisiji omogočeno redno in hitro poslovanje, naj se posamezna vozila pripeljejo po možnosti že 18. in 19. L ra. k pregledu. Ob priliki pregleda «e bodo tudi vozila opremila z uradno zálivko.
n— Višji elektrotehnični tečaj priredi
Urad za pospeševane e obrti т Ljufo^ani sporazumno s Strokovno zadrugo koncesi-joniranti elektrotehnikov. Prijave za ta tečaj sprejema Urad za pospeševanje obrti, Krekov trg št. 10/1., in načelstvo zadruge, Borštnikov trg št 1. Tečaj se prične L aprila t L v sobí št. 10 na tehnična sreAiS šofi jn ie zamišljen kot nadaljevanje tečaja v preteklem letu. Predaval bo g. inž. Anton Ditrich o višjem elektrotehničnem računstvu za elektromontér je io o praktični montaž5 električnih naprav, nakar bo nadaljeval g. inž. Viktor Turnšek o praktičnem električnem mersťvu. O oWsi«i tečaja se bodo izdala trdeležencem izpričevala.
a— Prekopavanje Vrtače. Na VrtaŽS
kopljejo jarek za polaganje vodovodne napeljave. Pot čez svet Stavbene družbe bo razširjena v 12 m široko cesto. Družba je ustavila obratovanje na tem prostoru in ga prenesla na Martinovo cesto. Nekaj barak in lop so že podrli in bodo počasi izginili od tam vsi dosedanji objekti.
Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu je naravna »Franz Josefova« grenčica, večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franz Josefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Danes ob 3-, pol 5., 6., pol 8. in 9. uri! v divném filmu
Evelyn Holt „Obrt gospe Lenov"
Usoda matere, ki je žrtvovala svojo čast in poštenje za srečo svoje Метке.
„Kino Ljubljanski Dvor4'
Telefon 2730.
Ves lepí prostor Je ратсейтап |n se bo odprodaj za stavbe. Že letos im prihodnje leto bodo postavljene tamkaj lične vile, ki bodo .-nočno povzdignile ta del mesta, ki
je prav blizu središča.
u_. Pogrešne vesti zagrebških listov. Zagonetna uanor mladega moškega pod Rožnikom, v katerem so pozneje spoznali trgovskega potnika Milana Zastavnikoviča, ni razbunI le ljubljanske javnosti, marveč tudi zagrebško. Ko Je bila Zastavnikoviče-va identiteta že ugotovljena, so pnnesli neki zagrebški listi vesti, da Ы utegnila báti ugotovitev identitete napačna, кет je mogoče, da je umorjene« Slovenec, m siicer France K. iz Zagorja. Te vesti pa so brez vsake podlage. Sliko umorjenega si je ogledala tudi mati omenjenega Franca K. in zanikala, da bi tel to nien sin.
u— Izsledena zvodnlca. Policija Je prtšáa na sled neki A. R., že postarni ženski, И ie dovoljevala, da so se vršile v njenem stanovanju pravcate orgije. Imenovano so poznale vse [ljubljanske prostitutke, ki so obiskovale njeno stanovanije v družbi raznih moških. Policija je to početje opazovala že dalje časa in končno z energično gesto napravila red. A. so zaslišali, nakar so umazano zadevo izročili sodišču_
Jožicam lit Joštom
najtrajneSa darila pri
Slavko Rus, Dunajska c. 9*
o— Tatinski *agerrt<. V stanovanje Ane
Jesabove na Ižanska cesm 23. je prišel v petek neznan mlajši moški, ki se je predstavil za trgovskega potnika in pričel ponujati na vpogled razne blagovne vzorce. Ker Jesihova ni imela namena Kupiti blaga, se je moškemu navzlic njegovemu prigovarjanju umaknila, da se ga reši, v vežo fcn ga pustila samega v spalnici. Moški se je pomudal v sobi še nekaj treno-tikov, nakar pa a je skočil na hodnik in, ne da bi dejal še kako besedico, utekel na cesto. Tekel je tudi po cesti, kar se je Jesihovi zazdeio sumljivo. Hitro je stopila v 4obj nazaj ter ugotovila, da ji je neznanec ukradel pleteno novo jopico, vredno 2u0 Din. lesiho-va je tatu zasledovala, vendar brezuspešno. Zadevo je prijavila stražniku, ki je z zasledovanjem nadaljeval, a je tat utekel tu.. n;ernu.
n— Vlom v zidarsko barako. V noS na perek je bii izvršen v zidarsko barako gradbenega mojstra Emila Tomažiča na Kodeljevem drzen vlom. Neznan storilec je s pomočjo železnega droga odtrgal kbu-čavnico, nakai je odnesel iz barake več različnega zidarskega orodja m drugih predmetov. Vlom je prijavil polir Anton Bncelj policaji, ki bo skušala storilca eru-irata. Tatovi so oškodovali Tomažiča za okrog 3Ü0 Din vrednosti.
n— Neugnana tatica Nežíka, o kateri poročamo na drugem mestu, se ni dolgo veselila svoie prostosti. Kot prefrigana tatica je dobro vedela, da ie glavni kolodvor zastražen. Opoldne se ie z avtoousom odpeljala proti D. M. v Polju teT ie notela v Zalogu vstopih v popoldanski potniški vlak. Detektiv pa se je opoldne odpeljal z vlakom do Zaloga ter tam preža! na Nežiteo. Nežiika je hotela kupiti vozni listek do Zagreba, toda detektiv И je napovedal aretacijo ter jo odvedel v Liinbano.
" EDEČO NOČ
e baletom, godbo, plesom in volitvijo miss
Moste priredi danes SOKOL MOSTE. 4849	Vabi ODBOR
u— íloteí Mikiic, Ki je že na runaj prav
fcmpoinirajoča stavba, da vzbuja v tujcu ka-кют v domačinu zaupanje, je na znotraj še tem boli vabljiv, številne tujske sobe so so-fidno »premijene, da občuti človek v njih pravo domačnost. Cene so, kar moramo pohvalno omeniti, кат najnižje. O prvovrstni in vestni postrežljivosti ter uslužno sti uslužbencev si uverjen, komaj dobro vsto-pfrš. Preskrbljen si za čas bivanja v Ljubljani z vsem. Izborna kuhinja mudi vsega, in to znatno nižje v cenah, kakor bd to kdo. ki mora večji de! svojega življenja prebiti v hotelu, pričakoval. Če pa po končanih dnevnih trgovinskih poslih in opravkih večerjaš v veliki in lepi jedilni dvorani in opazuješ pestro družbo Ljubljančanov in tujcev, kako lepo po domače se kramlja in zabava, za kar skrbi zlasti hotelir g. Mi-któč, sd gotov, da boš stalen gost tega hotela. In vino, če ga ljubiš? Brez skťbi! G. MikMč ga v vinogradih kupuje sam. Strokovnjak ie rudi. Katera vrsta ti bo přijala. (S bo že on sam povedal. Verug mu in ubogaj ga!
Zlat uhan izgubljen
PoSten najditelj se prosi, naj ga vrne proti nagradi v Rožni ulici 29-111.
Iz €e!ja
e— Izredni občni zbor SLD se bo vrSil
danes popoldne v celjskem Narodnem domu. Glavna točka dnevnega reda bo sprememba pravil.
e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici
sta umrli 43-letna Marija Goriškova, žena posestnika iz Lokovca, občina Loka pri Zidanem mostu, in 53-letna dninarica Amalija Krejanova, doma s Padeža, občina Marija Gradec pri LaSkem. Blag jima spomin!
e— Usoda siromašnih deklet. 17-letna Elizabeta Z., brezposelno kmečko dekle iz šmarske okolice, se je že kakih 14 dni potikalo po mestu in iskalo službo, katere pa nikakor ni moglo najti. Hranilo se je z izprošenimi ostanki, prenočevalo pa večinoma v kolodvorski čakalnici. Predsinoč-njim jo je okrog polnoči prijel službujoči stražnik, ki jo je odvedel na policijo. Tu je povedala svojo žalostno usodo, v katero je obsojenih toliko naših preprostih podeželskih deklet. Ponoči se je zglasil na policiji Elizabetin oče in odvedel dekleta domov. Je pač imela še srečo, da ni zabredla na kriva pota in končala na dnu. Mesto je le mesto, pa naj bo tudi le majhno, kakor je Celje.
e— Neprevidna služkinja. Policiji je bila ovadena 29-letna služkinja Frančiška B,
ki Je pri neki stranki na Glavnem trgu
umivala okna in se nagibala pri tem daleč iz okna nad cesto, ne da bi bila zavarovana s predpisanim pasom ln privezana k oknu.
e— V prisilno delavnico v Begunje je
bila oddana 35-letna brezposelna Helena Gradičeva iz Jurkloštra, ker se je kljub mnogim opominom in predkaznim potepala iz kraja v kraj in ni hotela prijeti za pošteno delo.
Damsko ta posteljno perilo, fbo ta elegantno Izvršuje proti naročilu In po meri M. HRIBAR, Aleksandrova ulica št. 2 (Poleg D. Zamparuti). Bogata izbira vseh vrst čipk in krasnih filet motivov.
e— Nesreča pri telovadbi. V Gaberju pri Celju se je pri telovadbi ponesrečil 10-letni sin delavke Rudolf Petelinek in si zlomil desno roko v nadlehti. Zdravi se v celjski javni bolnici.
Iz Maribora
a— Ljudska univerza. V ponedeljek, 17. marca ob S. uri zvečer bo predaval gosp. profesor Brodar iz Celja o temi: Pračlověk na (bistvi. — Velepomembna eo odkritja v Potočin zijafki na Olše vi. Jama je ena največjih teh vrst in meri okrog 4000 m'. Nahaja ее v višini 1700 m, je iz starejše kamenene dobe in je bival pračlověk v njej že pred več kot 20.U00 leti.
a— Gostovanje ge. Matilde Kraljeve v mariborskem gledališču. Bivša operetna dfi-va beograjske, osiješke in novosadske operete ga. Matilda Kraljeva gostuje na Jože-fbvo. 19. t. m. zvečer v vlogi sobarice Adele v klasični Straussovi opereti »Netopir«. Opozarjamo že danes na to intere-santno gostovanje.
a— Nedelja v marfb. gledališča. Danes se ponovi ob 15. priljubljena Stolzova opereta »Takrat v stariá časih« pri znižanih cenah. Ob 20. pa se uprizori nad vse zabavna francoska veseloigra »Naš gospod župnik« г g. Danešem v naslovu« vlogi.
a— Proga Medvece Pragersko. Kakor
nam javljajo, je vest o uvedbi osebnega prometa na tei zasebni progi netočna. Pač pa se bo otvoTl za ravnost tovorna promet а— Smrtna kosa. V Ruti pri Fall je umrl posestnik Ferdinand Kormann oče znanega mariborskega trgovca g. Kormamia, v 73. letu starosti. Truplo pokom'ka bo položeno danes na pokopališču v Mariji Puščavi k večnemu počitku. Blag mu spomin, preostalim naše sožalje!
a— Smrtna kosa. V petek zvečer je umrla v Mariboru v 78. letu starost? gospa Josipina Cijan roj. Mavrič, mati blagajniškega kontrolorja generala direkcije dirž. železnic v Beogradu, g. Josipa Cijana iz Vrtojbe pri Gorici. Pogreb bo danes, ob 16. uri izpred mrtvašnice na Pobrežju. Bodi vrli narodni ženi ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje'
a— Pomlad na južnem pobočju Pohorja. Docücti je Po Dravskem polju še vse pusto in rjavo in pokriva severno pohorsko pobočje debel sneg skoraj vse do Limbuša. Bistrice, Ruš in Fale, pa je na južnem in vzhodnem poboju že zadihala prava pomlad Travniki po prisojnih rebreh so že pričeli zeleneti, po vrban, leskah in jelšah so jančki v polnem cvetju in iz tal so pričele kiti tudi prve pomladanske cvetlice. Prebudili so se celo že tudi metulji, ki prijetno oživljajo prirodo. Tako se v najtesnejši bližini harmonično združujeta pomlad in rima, ki dajeta Pohorju prav poseben čar in vabita turiste na sinje vrhove 2. IV. — Soči — Stabat Mater — 2. IV.
a_ Iz obmejnega policijskega komisaři.
jata v Mariboru smo prejeli: V št 62 od 15. t. m. je izšlo opozorilo, ki se. mora pravilno glasiti lako-le: Komisaři j ait železniške in obmejne policije v Mariboru opozarja prebivalce iz mesta Maribora, - ki nameravajo z železnico potovati v inozemstvo, da po možnosti predlože osebno svoj© potne listine 24 ur pred odhodom v svrlio pre-gloda v prostorih obmejnega policijskega komiearijata v Mariboru.
a— Društvo hišnih pospstnikov ва Maribor in okolico nam sporoča, da je prevzel društveno tajništvo gosp. Albin Novak in da isto zopet redno posluje. Najemninske knjižice se dobe v društveni pisarni.
a— Devet vozačev z motornimi kolegi je pri uradnem pregledu motornih vozil 14. t. m. bilo od policije pridržanih, ker niso imeli predpisanih voznih dovolil in izkazov o položenih izpitih. Prisjjene jim bodo preipisane kazni.
a— Pobalinstvo v parku. Ze precej časa je opažata, da so žice v parku ob pešpcrtS potrgane. Gotovim zlobnežem pa niiti to ne zadostuje, temveč rujejo še količe in privezujejo potrgane žice preko pešpoti k drevesu, da so p as an ta v stalna nevarnosti.
da H pokniHte aoye Paznikom nestnoKi
parka bi svetovaK, da posvečajo parku malo več pažnje ob večernih urah. obstoječe nedostatke pa naj sproti popravijo, da ne bodo ležfle žice preko poti. Vsakega malopridneža, ki bij stopal po žici, ali ю trgal, pa naj se prijavi policiji, da bo eksem-plarično kaznovan. Dobro bi bilo, da bi tudi policija ob večernih urah poevečaia parku malo več pažnje.
Iz škofje Loke
Si— škofjeloška podružnica Jugoslo\>en-ske Matice. Sredi tedna so se sestali^ v mestni posvetovalnici v Skofji Loki žal maloštevilni člani Jugoslovenske Matice k rednemu občnemu zboru. Velja ugotoviti, da je izmed 10 navzočih bilo 6 članov učiteljskega zbora. Otvoril je občni zbor predsednik sodnik g. Ljudevit Batista. Tajniško poročilo je podala tajnica učiteljica gdč. Alberta Pagonova. Podružnica šteje 103 člane Uspešno je odbor deloval pri prodaji raznovrstnih razglednic, ki so bile poleg članarine glavni vir dohodkov Blagajnik g Rudolf Horvat poroča, da je imela organizacija 3685.50 Din dohodkov in 3647 Din izdatkov. Podružnica üma v blagajni 38.50 Din. V prodajo so šli zadovoljivo Gospodinjski koledarji. Prireditev v L 1929. ni bilo. Blagajnik še ugotovi, da so bili od 1. 1922. dalje prispevki v 1. 1929. najnižji. Organizacija nabiranja velikonočnih pirhov je v rokah učiteljstva. Podružnica J. M. mora izjaviti, da je efekt zbiranja zelo lep. Izvoljen je bil ponovno stari odbor, ki se je konstituiral kakor lani: predsednik Ljudevit Batista, podpredsednik dr. Dionizij Maraž, tajnica Alberta Pagonova, blagajnik Rudolf Horvat, odborniki Stevo Sink. Lály Wrischer in doktor Jože Rant, namestniki Alojzija Sinkova, Dorica Guzljeva in inž Srečko Sabec, pre-gledovalca računov Danica Dolenčeva in Jakob Rojic.
šl— Smrtna kosa. Po dolgotrajni in mučni bolezni v grlu je preminul v 71. letu starosti v petek zjutraj obče spoštovani in zaradi izredno blagega značaja vobče priljubljeni g. Jurij Grohar, posestnik in lastnik mizarskega podjetja v Skofji Loki. S svojo strokovno usposobljenostjo si je znal pridobiti pokojnik sloves izvrstnega mizarskega strokovnjaka širom slovenske zemlje in je užival tudi zaupanje raznih gospodarskih korporacij, ki so ga štele med svoje članstvo. Dolgo vrsto let je bil gospod Grohar član škofjeloškega občinskega zastopa. Izza početkov Mestne hranilnice v Skofji Loki je bil član njenega upravnega odbora. Za nevenljive zasluge, ki si jih je pridobil pokojnik pri Gasilskem društvu, katerega čjan je bil nad 50 let, je bil izvoljen za častnega člana. Poslednja leta je upravljal pri gasilcih funkcijo tajnika. Rokodelsko društvo v Skufji Loki ga šteje med svoje ustanovitelje. Vsestransko delavnega, skrbnega in polnega načrtov ga je iztrgala neizprosna usoda iz naše srede. Pogreb se je vršil včeraj ob veliki udeležbi ljudstva. Pokojnik zapušča poleg soproge sina Cirila in hčer Franico, učiteljico v Železnikih. Prerano umrlemu blag pokoj! Prizadetim naše iskreno sožalje!
šl— Oddaja poštne vožnje. Na peti javni licitaciji za oddajo poštne vožnje v smeri Škof ja Loka mesto in kolodvor je 11-Kcitiral vožnjo dosedanji avtomobilski prevoznik g. Eržen iz Škofje Loke za izklicno ceno 27.800 Din. Dokler ne prispe potrditev licitacije iz Beograda, vozi g. Eržen provizorno.
šl— Nova stavba. Zidarski in pečarsfci mojster v Skofji Loki g. Valentin Kobav, si zgradi v neposredni bliž ni strokovnega učitelja g. Jožeta Okorna ob planjavi So-re svojo stanovanjsko hišo. Te dneve pripravlja g. Kobav gradbeni materijal. Gospod Pavel Okorn preuredi na Fužini od Marije Pokornove kupljene prostore. Prvo nadstropje se preuredi v stanovanjski lokal, dočim bo v pritličju mizarska delavnica. — Ljudska hranilnica v Stan Loki je kupila iz zapuščine viteza Karla pl. Strahla stransko poslopje, tako zvani marof. Ni še do'oeeno, v kakšne namene se objekt uporabi. Čuje pa se, da se preuredi stavba za Izobraževalno društvo.
Iz Kranja
r— Narodna čitalnica v Kranju bo imela dne 24. t. m. ob 19.30 v čitalnični dvorani svoj redni občni zbor.
r— Trgovsko gibanje. Trgovina I. Liko-zar je prevzela samoprodajo Meinlovih izdelkov vseh vrst za Kranj in okolico.
r— Tridnevni sadjarski tečaj, ki ga je priredila v Kranju tukajšnja agilna podruž-niča Sadjarskega in vrtnarskega društva, je bil te dn; zaključen. Na tečaju so predavali ravnatelj g. Ž i rov nik, podjetnik g. Viktor Omersa in kmetijski pomočnik g. Zdolšek Tečaj, katerega se je udeleževalo nad 30 posestnikov in kmečkih sinov, je odlično uspel.
r— »Opat pri Sv. BernarduTo znano dramsko delo, ki je nadaljevanje drame »Bratje sv. Bernarda« pripravlja domači gledališki oder. Prvi del je domači oder uprizoril že pred dvema letoma in takrat dosegel največji uspeh, ki je vzbudil pozornost po vsej Gorenjski. Igra je takrat dosegla sedem uprizoritev v veliki gledališki dvorani Narodnega doma. »Opata pri Sv. Bernardu« je prestavil prof Kol ar in odstopil prevajalsko avtorsko pravico gledališkemu odru v Kranju, ki je edini upravičen dovoljevati uprizoritev tega dela.
r— Veselje za Jožefe in Jožice. Narodna čitalnica bo prTedila v torek 18. t. m. ob 20. v gledališki dvorani družabni večer na čast Jožkom in Jožicam. Dosedaj je prijavilo svojo udeležbo skoro 80 imenovanih godovnikov in godovnic. Sodeloval bo sonny-jazz.
r—i Stara vojašnica prodana. Preteki) teden se je vršila na mestni občini prostovoljna javna dražba stare bivše vojašnice nasproti Majdičevega valjčnega mlina poleg državnega savskega mosta. Poslopje, ki je bilo dosedaj last mestne občine, je kupili kot najvišji ponudnik g. Franc Sire, tukajšnji tvorničar,, za 285.000 Din. Draž-beno postopanje morata sedaj odobriti še občinska uprava ter kraljeva banska uprava.
Z Jesenic
s— Delavsko podporno društvo na Jesenicah bo imeio na prazmžk sv. Petra in Pavla veliko javno tombolo na Savi, katere čisti dobiček je namenjen v podiporo bolnim članom. Vsa društva na Jesenicah in v okolici se vljudno prosijo, da na ta 1 dan ne prirejajo sbčiiifc prireditev.	'
%— lOiecatca Društva obrtnikov. DraStvo
obrtnikov za Jesenice m okolico, ki se pod vodstvom neumornega predsednika g. Ivana Gogale zelo lepo razvija jn stalno pridobiva na članstvu, bo letos pomladi praznovalo lOletnico svojega obstoja. Ob tej priliki bo društvo slavnostno razvilo svoj prapor m na to slavje povabilo svoje stanovske tovariše vse iz Dravske banovine in tudi iz Avstrije.
s— Koncert pevskega društva Glasbene Matice na Jesenicah se bo vršil v nedeljo 16. t m. v dvorani Sokolskega doma. Za ta koncert vlada na Jesenicah in okolici izredno veliko zanimanje. Kdor si hoče še pravočasno osiguratn sedež, nai si ga čim preje preskrbi. Vstopnice se dobijo v trgovini g. Rika Mežika na Jesenicah.
s— Pred gradbo velikega hotela na Jesenicah. Zadeva poštnega poslopja. Tukajšnji hotelir in avtomobilski podjetnik gosp. Franc Paar namerava letos na svojem zemljišču ob glavni cesti med vilo g. dT. Kogoja in svojim hotelom graditi veliko moderno dvonadstropno poslopje v katerega pritličju bi se nahajali štirje poslovni lokali, v gornjih nadstropjih pa bi se uredile mnogoštevilne hotelske sobe. Jesenice bi na zunanjosti s tem precej pridobile, saj se baš v središču -mesta zelo pogrešajo velike stavbe, tako da marsikdo, ki pride v naš kraj prvič, zaman išče mesto, čeprav tisn hrip stoji v njega sredini. S tem hotelom bi prostrani Kolodvorski trg napravil ugoden vtis. saj bi bil obkrožen s samimi večjimi poslopji. Le v spodnjem koncu bi kvarilo zunanjost trga nizko poštno poslopje, o katerem se že več let govori, da ga bodo razširili in dvignili za eno nadstropje. Какот pa kaže, bo ostalo le pri načrtih. Jeseniška pošta izkazuje leto za letom večji promet njeni prostori pa so za brezhibno poslovanje mnogo premaihni in njene naprave zastarele. Vrhu tega pa poštno osobje težko dobi in še težje plačuje draga stanovanja, ki bi jih lalrko imelo v poštnem poslopju, ako bi se to dvignilo za eno nadstropje.
Iz Kamnika
ka— Važna prireditev Gostilnčarske zadruge v Kamniku. V ponedeljek zjutraj se bo oficijelno otvoril servirni tečaj, ki ga priredi tukajšnja Gostiln ičarska zadruga. Tečaj je namenjen predvsem gostilničar-skemu naraščaju. Razveseljivo je, da je prijava udeležencev prav velika. Priglasilo se je za celotedenski pouk 46 udeležencev iz Kamnika in okolice. Udelžba pa ni samo iz vrst mladih moči, ampak so se prijavili tudi starejši člani, ki si hočejo izboljšati svoj e zri ani e. Najavljeni so razni predavatelji 9 predavanji o strokovnem, gospodarskem, higijenskem in drugem znanju. Tečaji za udeležence bodo poldnevni, za te je udeležba obvezna. Za ostalo občinstvo in redne udeležence bodo večerni tečaji od 7 do 8. V ponedeljek bo predaval od 7. do 8. g. prof. Sest iz Ljubljane o lepem vedenju, v torek od 7. do 8. g. dr. Tuma o turizmu, v četrtek od 7. do 8. ravnatelj g. Pintar o tujskem prometu in v petek od 7. — 8. g. dr. Rus o higijeni. V soboto zvečer bo zaključek tečaja z raz delitvijo spričeval z družabnim večerom udeležencev. Kamniško občinstvo vabimo k posetu teh večernih predavanj. Vstopnine ni. Upoštevanja vredna je skrb Go-stiLničarske zadruge, ki ji načeluje g. Anton Cerer iz Kamnika, za čim večjo usposobi i en os t svojega mladega naraščaja. Ze glede na razvoj tujskega prometa je zelo važna v-zgoia gostilničarskega osobja. Zal se mora agilna zadruga boriti z velikimi gmotn:mi težavami.
Ъ	mestz
NAZNANILO
Usojam si vljudno naznaniti, da sem prevzel krojaško obrt po pokojnem ALOJZIJU PUNGRČARJTJ in jo bom nadalje izvrševal.
Zahvaljujem se za dosedaj izkazano zaupanje in se priporočam za nadaljnja naročila, ki se bodo točno in zanesljivo po najnovejših krojih izvrševala.
Novo mesto, marca 1930.
Z vsem spoštovanjem
4632	RUDOLF BRCDAK.
Iz Eadeš
га— Samomor radeškega ubožca. Dne 14. t. m. so našli na Čebeimki na drevesu obešenega mestnega ubožca v Gutmans-thalovi ubožnici Franca Strgarška. Samomor je izvršil baje v vinjenem stanju. Našla ga je neka gospodinja, ki je šla zjutraj na tamošnji studenec po vodo.
Iz Zagorfa
t— Telovadba starejših članov Sokolov. Pričela se je tudi redna telovadba starejših bratov, ki je pa bila, žal, dosedaj slabo obiskana. Načelnik Sokola poziva še enkrat vse starejše člane, katerim je poslal vabi'a, da pričnejo redno telovaditi ob sredah od 8. do 9. Vabljeni pa so tudi vsi drugi, ki imajo veselje do televadbe, da jo posečajo. Vadi brat Polde Mrnuh redovne Ln lahke proste vaje.
Iz Trbovelj
t— Iz del cn'an ja podružnice SPD v Trbovljah. V sredo 12. t. m. zvečer je imela n,aša podružnica SPD svoj redni občni zbor, katerega sta se udeležLa tudi nadzornik podružnic g. sodni svetnik Senjor iz Maribora in zastopnik osrednjega odbora g. Knafeljc. Občni zbor jc otvoril ag lni predsednik m planinar g. Ante Beg, ki je v lepem nagovoru pozdravili navzoče pla-ninarje. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal društveni tajnik g. Kostanjšek, ie razvidno, da ima društvo že nad 360 članov in članic. Delovanje podružnice je bilo v pretečenem letu osredotočeno na ureditev koče na Mrzlici, katero je prevzela trboveljska podružnica od savinjske podružnice. Najprej se je uredila za silo stara koča, dokler ne bo postavljena nova. Nadzorništvo nad staro kočo je imel predsednik g. Beg. Podružnica je imela tudi več odsekov, tako n. pr. fotoamaterski odsek, markacijski odsek, katerega zasluga je, da so zaznamovana vsa pota v področju podružnice, smučarski odsek, ki šteie nad 30 članov in članic veselični odsek, ki je organiziral izborno uspeli Planinski sejem, tombolski odsek, katerega naloga je, organizirati ▼ letošnjem letu veliko
tombote r korist nore boče в» Mrzlici.
Podružnica je óiamca Zveze za tujski promet, Jugoslovenskega zimskosportnega sa-veza in Zveze kulturnih društev v Ljubljani. Blagajniško poročilo izkazuje okroglo 35 000 Din društvenega premoženja Da se izgradi čim preje přepotřebná koča na Mrzlici, je posebni gradbeni odsek. Sklenjeno je b;.o rudL, naprositi rudniškega ravnatelja inž. Paura, da bi prevzel nadzorstvo nad g-adnjo. Izvršile so se tudi nadomestne volitve nekater h odstopivših in izselivših se odbornikov. Izvoljeni so biili gg.: Toman, Plevčak, Češiut in Horvat, kot 'namestnika pa gg. Hutar in Sip. Delegate za pokrajinsko skupšč no določi odbor. Predsednik podružnice g Beg je zaključil lepo uspeli občni zbor s pozivom
■ a delo, da si čim prej postavimo na Mrz-
ci pravi trboveljski planinski dom, v kar naj pomaga požrtvovalno delo vseh pla-
ncev.
Iz Hrastnika
h— Goljufija. Pri gTadnji nove šole na Dolu je bil zaposlen kot palir neki Miloš Prelog, rodom iz Pilštanja, o čigar poštenju bi nikdo ne dvomil. Hranil se je pri ge. Zaje, ubogi vdovi po rudarju, ki nima posesti in je bil to zanjo edini večji dohodek, da bi lažje oskrbovala dva otročič-ka. Stanova! pa je pri g. Drakslarju, gostilničarju in posestniku na Dolu. Poleg tega je pri njem še vedno pil »na kredo« in včasih pripeljal s seboj še kakega znanca, da ceha ni bila premajhna. Svojih dolgov pa ni plačeval. Vedno je imel pripravljenih dovolj lepih izgovorov in si je tako podaljševal brezskrbno življenje Sedaj pa so mu postala tla le prevroča in pred kratkim je pobegnil neznano kam. Zasleduje ga orožništvo. Oškodoval je samo g. Draks-Iarja za circa 3000 Din. Najbrž pa je delal slične dolgove tudi drugje. Vsak, kogar je Prelog oškodoval, naj prijavi stvar orož-ništvu.
Iz Laškega
1— Z občinske seje. Minuli torek se je vršila seja mestnega občinskega odbora. Pred prehodom na dnevni red se je župan spominjal Masarykovega jubileja ter so se odborniki z navdušenjem pridružili njegovim čestitkam. Na predlog župana se imenuje nabrežje od velikega do pokritega mosta Masarykovo nabrežje. — Na predlog župana se sklene izvoliti občinski kmetijski odbor ter votirari za enkrat za kmetijske namene znesek 40Ü0 Din. V občinski kmetijski odbor so bili izvoljeni župan dr. Roš, Josip Osolin m Ignacij Pirnat, za namestnike pa Ivan Tardina m Karel Herman. Kot zastopnik v odbor obrtne nadaljevalne šole se imenuje g. Koschier. V občinsko z\-ezo se sprejmejo: Josip M&st-Josip Peganc in Alojzija Ulagova. — Občinski travniki se bodo za tekoče leto dali v zakup na javni dražbi, ki se bo vršila v nedeljo 16. t. m. ob 11. v občinski pisarni. Prošnjo Frančiške Sommerjeve za podelitev obrtnega lista za delikatesnico se sklene priporočati. — Sklene se naprositi cerkveno oblastvo, da odstopi občini po zamenjavi njivo od gostilne Smodi do Majcena. Ta njiva se bo stavila na razpolago rudniškim nameščencem za zgradbo stanovanjskih hiš, za kar se zanimajo do sedaj gg. Medvešek, Pick in Sachs. — Popravila se bo pot na Hum mimo Vivoda, vendar morajo spraviti mejaši v dober stan tamošnje oporne zide in plote. — Kolav-dacija vodovoda naj se pospeši ne glede na ugovore železniške uprave. — Zupan omenja stanje akcije za obnovitev industri-ie v Laškem ter se pritožuje nad nekater-niki. ki imajo pred očmi !e svoj lastni dobiček, ne uvidijo pa koristi, ki jih bo industrija prinašala vsemu mestnemu m okoliškemu prebivalstvu. Apelira na občinske odbornike naj vplivajo na dotičnike, da spremenijo svoje zadržanje.
1— Občinski kmetijski odbor зe je na svoji seji konstituiral takole: predsednik g. Josip Osolin, njegov namestnik g. Ignacij Pirnat, zapisnikar g. dr. Roš. Za delegata v sreski kmetijski odbor je bil voljen g. dr. Roš.
Iz Konjic
nj— Redek jubilej! Te dni je v našem trgu obhajal g. Andrej Sutter, posestnik in gosti.ničar, petinpetdeseto leto svojega nepretrganega poslovanja gostilniške obrti Jubilant je splošno priljubljen mož zara<ü svojega odkritega značaja, solidnosti in korektnosti v vsakem oziru. Kljub svoja visoki starosti 82 let se počuti g. Sutter še vedno telesno Ln duševno svež. Se mnogo let!
Iz Ptuja
j-— Primorski večer. Zaradi tehničnih ovir se ni mogel vršiti primorski večer na dan 7. t. m. Vršil pa se bo gotovo v torek 18. t. m. ob 20. v dvorani mestnega gledališča. Spored: Predavanje o Primorju (g. David Dcktorič iz Ljubljane), ki ga bo pojasnjevala cela serija skioptičnih slik; »Buči, buči morje adrijansko« (moški zbor); simbolična vaja »Gor čez izaro« s 9premljevanjem moškega zbora (izvajala bo učiteljica gdč. Mimica Mlakarjeva); deklamacije »Soči« in »Chioeoti« (osmošo-Iec g. Stanko Potokar). Apeliramo na meščane in okoličane, da se v čim večjem številu udeležijo večera. Čisti dobiček je namenjen našim primorskim rojakom. Vstopnina neznatna: sedeži po 5 Din, stojišča po 3 Din. Predprodaja vstopnic v trafiki na Florjanskem trgu.
Vremensko poročilo
meteorološkega zavoda v Ljubljani
15. marca 1930.
(Stevifke za označbo kraja pomenijo: l čas opazovanja, 2. stanj« barometra, 3 temperatura, 4. relativno vlago v %, 5 smer io brzino vetra, 6. •iblačnos* 1—10, 7 padavine v mm)
Ljubljana: 8, 753.5, 6, 90, —, 10, dež, 8.3. Maribor: 8. 750.5, 8. 75, SW2, 10, —. Zagreb; 8, 753.3, 9, 75, W4, 7, — Beograd: 8, 755 6, 10, 65, S2. 10, dež, prši. Sarajevo: 8, 756.7, 8, 65, SSE2, 10, —. Skoplje: 8, 761.6, 3, 90, N1, 10, —. Split: 7, 756.7, 12 85 SE 12, 7, —.
Solnce vzhaja ob 6.10 zahaja ob 18.8, una vzhaja ob 21.44, zahaja ob 7.22 — Najvišja temperatura danes v Ljubljani: '0.4, najnižja 5.4. Najnižja temperatura: v Mariboru 6; v Zagrebu 8, Beograd 6; Sarajevo 5; Skoplje 2; Split 11.
Dunajska vremenska napoved га nedeljo:
Milo vreme, v dolinah v južnih Alpah večinoma nejasno, od časa do časa padavine.
Naši kraji in liiidje
Akademija v čast Domjanica
Morda noben naš Jugoslovenski pesnik ni Wl tolikokrat komponiran kakor Domjanič. Njegove Pesnitve, zlasti pesmi iz nieeovega rodnega Zagorja vprav kriče po uglasbitvi. Zato ni čudna da ie bil niegov literarni, pesniški večer v naši operi obenem tudi večer muzike. G. Polič ga je z ooernim orkestrom otvoril ter kot prvo točko proizvajal »Kolo« iz Baranovičeve suite in baleta »Lici-tarsko srce«. Srečen začetek, ki slika hrvaško nedeljsko razpoloženje naroda pri plesa tn zabavi. »Kolo« trodelno. z zanimivim ritmičnim menjavanjem, spominiajo-čim na Stravinskega ritmične stvaritve, je bilo odigrano z živim, ognjevitim temperamentom. Po slavnostnem govoru g. Zupančiča. po poklonitvi slovenske ženske mladine pesniku in govoru univ. prof. g. dr. Zamika ie zapel g. Gostič tri pesmi B. Siro'e iz zbirke »V suncu i sencih, in sicer: »Ce krova ni«. »Bročica« ter »Škrlaček« s klavirjem. Klavir je Pri vseh pesmih ki so tč> zahtevale s toplim umetniškim občutenjem oskrbel g. Lipovšek. O. Gostič je v PTed-zadnii točki sporeda kot solist zapel tudi Lucičevo »Spi ialšina« z orkestrom. Morda bi vse štiri pesmi učinkovale močneie. ako bi se pevec iskreneje poglobil vanje in ako bi ffh Izvaial koncertneje. Zdi se mi. da ie Domianičevo preprosto srčkano besedilo našlo v Širolini muzikalni interpretaciji srečnejšega glasbenika nego v Lucičevi. Globlje ?e zajela Safranek-Kavičevo »Meglo« ga. Stagljarieva. ki ie bila poleg g. Betetta ta večer nai odličnejša solistka. To pot mi je Šabranek-Kavič v »Megli« neprimerno bolj Tjgaial kakor v poslednji pesmi »Prvičenje«. V »Proščennu«. spominjaiočem na podobno mesto v »Medved grajski kraljici«, dela komponist s prebosatim orkestralnim aparatom ki rri v skladu s primitivnim, ne-kornipüciranim doeodkom. ki ga tretira pesnik. Morda zaradi tega g. Primožič ni mogel prodreti kakor bi to rada oba. on in komponist.
Ga. Šaričeva ie recitirala nato več Dom-laničevih pesnitev, preveč sama zase, v preenoličm modulacf', v preveč enostranski izberi. Celo v prvih vrstah ie nismo mogli točno razumeti.
Matični pevski zbor. neverjetno priden_fn žffiav. le v moškem zboru zapel Joizefoviče-vo »Zdrava Marija«, odlično kompozici io modeme smeri ter v mešanem zboru prisrčen. globoko občuteni Laiovičev »Lan«.
Hrvatje-glasbeniki in kritiki so nam Slovencem pred nekaj leti zamerili, da kom-pomranro hrvaške tekste, še belokranjskih nam niso marali priznati. češ. naj ostanemo doma. ker jih ne razumemo. Konstati-ram. da morda razen Širole ni D orni an i da nihče ta večer tako iskreno in izčrpno kom-poniral kakor Lajovic z »Lanom« in »Mesečino«. pa tudi nihče tako toplo interpretiral kakor Matični zbor pod ravnanjem Poliča. Gdč. Majdičeva je pela dve pesmi: omenjeno umetniško silno mnogo vredno »Mesečino« Lalovica ter Konjovičevo posrečeno »Popevko«.
Večer je bil torej tmfl z mnzikahtega stališča zelo posrečen. Prepričan sem, da bo tm§ ljubeznivi tn plemeniti gost g. Domjanič in z njim vsi, ki so ga spremil! ▼ Ljub-Jano. takisto pa tudi ves hrvaški narod, zadovoljen s narrri.__—5»
60 letnica Prostovoljnega gasilnega društva v Laškem
Laško, 15. marca.
Dne 2. februarja ее je vršil šestdeseti ®cfai občni zbor našega gasilskega društva * občinski pisarni. Izvoljen je bii naslednji odbor: načelnik g. Adolf Majcen, ključavničar, poveljnik, g. Jakob Ferčnik, davčni služitelj, tajnik, Franc Peternel, blagajnik, Ignac Gnidica, gospodar Ivan Perger ter Ivan Matko kot odbornik.
Ker je le še ljubljansko prostovoljno gasilno druStvo tako staro na teritoriju naše banovine, je pač umestno, da tudi šir-po javnost seznanimo s tem jubilejem. — Škoda, da. je bil ob preobratu zavržen ves nemško pisani arhiv društva. Šele zadnji čas se je posrečilo rešiti nekaj za društvo važnih dokumentov, iz katerih posnemamo:: Ko je sredi preteklega stoletja dvakrat pogorel laški trg, se je našlo nekaj oglednih m naprednih tržanov, ki so pričeli propagirati ustanovitev duštva. Stvar Je bila koncem 1867 v toliko dozorela, da ее je osnoval komite iz treh članov okrajnega zastopa z načelnikom g. Uhlichom ca čelu, treh zastopnikov občine Laško in treh zastopnikov občine Sv. Krištof. Žal manjkajo zapisniki sej. Našel se je dosedaj Je zapisnik seje od 13. marca 1869., iz katerega je razvidno, da je okrajni zastop fedal proglas na prebivalstvo laškega in okolice za prispevanje k fondu ter da je biio do tedaj nabranih okrog 400 goldinarjev. Ohranjena je nadalje kupna pogodba «Äclenjena med okrajnim zastopom in tovarno Karol Metz, Heidelberg, za dtaba-ene dvokolne snemalne brizgalne najnovejšega tip«, ki še danes brezhibno funk-
cionira, ter 300 m cevi za skupoo ceno
1367 gold. Kolikor se da ugotoviti, je koncem 1869 že obstojala v Laškem gasilska četa pod upravo Okrajnega zastopa ter je razvidno iz prepisa sejnega zapisnika Okrajnega zastopa od 18. februarja 1870, da se je potrošilo za opremo okrog 1800 gold.
Ker tedaj ni bilo ne na južnem Štajerskem niti na Kranjskem nikjer gasilcev, se je poveljnik laške čete obračal za informacije na gasilce v Gradcu in Lincu ter je nekaj korespondence ohranjene. Ko pa se je v začetku leta 1870. ustanovilo gasilno in reševalno društvo v Ljubljani ter so bila pravila 15. aprila 1870 potrjena, je stopiilo laško gasilno društvo z ljubljanskim v zvezo, dobilo od ljubljanskega društva en izvod pravil, ki jih je v par točkah krajevnim potrebam prilagode-ne predložilo županu v Laškem. Potrdila sta pravila 14. oktobra 1870 župan Drago-tin Valentinič in sosvetnik Konrad Amern. Natisnila jih je tiskarna Kleinmaver-Bam-berg.
Prvi načelnik društva je bil France Tiber, njegov namestnik Drasotin Haince, poveljnik plezalcev pa Ivan Alekš. Za dobo od 1870 do 1900 manjkajo vsi podatki, znano je le, da si je društvo nabavilo v tem času ražtezalno in mehanično lestvo ter pozneje štirikolno brizgalno ,tako da je bilo pred vojno eno izmed najboljših na spodnjem Štajerskem. Včlanjeno je bilo do prevrata v nemški gasilski zvezi ter je osobito za časa narodnostnih bojev veljalo kot strogo nemško. Po pTevratu pa je prišlo vodstvo v roke slovensko orientiranih članov, pristopilo je k novoustanovljeni JGZ, spremenilo pravila ter uvedlo slovensko poveljevanje. Društvu načeljuje že skoraj 10 let g. Adolf Maicen ter si je pod njegovim spretnim vodstvom nabavilo motorno brizgalno, večjo količino novih cevi in letos lastni avtomobil.
Proslava 60 letnice se bo vršila v bin-koštnih praznikih 8. in 9. junija, združena z zletom JGZ. Ob tej priliki bodo slovenski gasilci prvič nastopili s telovadnimi vajami s sekiricami. Opozarjamo že sedaj vsa društva, da opuste ta dva dneva vse prireditve, vse prijatelje gasilcev pa vabimo v Laško; porabite to priliko, pa si oglejte lepote našega mesta in okolice, poskusite blagodejni vpliv kopeli v našem termalnem kopališču, počastite s svojim obiskom našega jubilanta ob njegovi 60. letnici.
Jubilej ormoškega dedeka
Ormož, 15. marca.
КЙо ne pozna ormoškega dedeka z njegovim vedno se smehljajočim in ljubeznivim obrazom? Jože Kuharič je btil rojen 9. marca 1860 i« je znan pod imenom dedek ne le v Ormožu, ampak po celem okraju.
Kot srn kmečkih staršev se je bavil s posestvom i« je po odstožftví vojaške službe POTOÖÜ sestro Božidara Rajöja. takratnega bradrtelja Slovencev in velikega govornika na taborih. Zalflbog pa je pridna ženska preramo ranrfa jn mu zapustila štori sinove Sn dve hčerka v starostí od 5 do 16 let, za каФепћ odgono je moral naprej on sam skrbeti. Kot pridtni oče in dober gospodar je vesrtm vršil to nalogo, dokäer se otroci niso postavil na lastne noge. Najstarejši sin je prevzel domačijo, drugs je davčni inspektor v LAibocnenu, tretji veletrgovec v Ormožu in najmia® tovarnaT v Adtmorrtu, hčerki pa sta tudi obe poročeni in živi ena v Pesraki 'Prt Mariboru, druga pa v Hübtenbergm та Koroškem.
Jufbfllamt Ima še dva brata, od katerih Je sfcarejä star 84 let m 4 sestre, od katerih je najstarejša stara 90 let. Mátí Božidara Rajča je nnrrla v hiš! jubilanta v starostí 89. )et. Ker je v mlajših letih spremljal Božidara Rajča vedrto po taborih, so ga Rajče vi govori še bolj podžigati v bojevit ostí proti! Nemcem ln tako je bii on v borbi za
Maškaradno rajanje dece,
U га ie priredHo sokoteho društvo ▼ Konjicah 2. t m. ▼ dvorani Narodnega Ahna, Je nad vse dobro uspelo. Malčki so ЬШ vej razigrane volje in so nastopi« samozavestno brez vsakega straha. Jako smo hvaležni sestram dr. Rudolfovi hi Pro raacitovi, da sta se potrudili te naše malčke tako dobro naučili. Dvorana Je bila nabito polna gledalcem, kajjj vsak je hotel videti to prvo otroško
zabavo v Konjicah.
mestni občrnisk! zastop v" Ormožu vedno v prvi vrsti. Pomagal je ob vsaki priliki rušiti to, po nemškem uradništvu umetno vzdrževano nemško postojanko.
Bil je vedno delaven in še danes pomaga sinu v lesni trgovini. Kadar pa se naveliča dela pa obesi torbo na ramo in haidá v gorice v Lešnički vrh, kier biva najrajši v krogu svojih otrok, sorodnikov in dobrih prija-tefjev. Jubilantu želimo še mnogo srečnih let.
Jubilantu želimo še mnogo srečnih let
Še ena žrtev pri katastrofi „Dakse"
Poleg Engelberta Seidla ie pri katastrofi parnika »■Dakse« izgubil življenje še en Slovenec. in sicer mladi France Janžekovič. France se je rodil 30. novembra 1911 v Gorici, torej isto leto, ko je bil zgrajen parnik »Daksa«. Ko se je dorastel šoli. se je učil v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani za železostrugarja. Lani se je s svojimi
starši preselil v Vranjice pri Splitu. ВЯ je poleg dveh sestric edini sin ves vdan svojim staršem, ki jima je vedno vesel in rad pomagal s svojim skromnim zaslužkom. Da si ustvari čim lepšo bodočnost in da bi lahko pomagal staršem na stara leta. se je odločil k temu, da je vstopil v siužbo na parniku »Daksa« kot strojni pomočnik. Z velikim veseljem se ie 9. januarja ukrcal. Ker se je parobrod »Daksa« vračal v Split komaj vsak tretji mesec ie bilo slovo silno ganljivo. Francetove poslednje besede napram očetu so bile: »Zbogom, očka. tolaži mi majko, naj toliko ne plače! V treh mesecih se bomo zopet videli.«
Toda kruta usoda je hotela drugače. Dne 26. januarja, na god svoje matere, je tudi France daleč sredi morja s 36 mornarji našel strašno simrt v hladnem objemu valov. Lahko si predstavljamo, kako bridko ie tragična novica o katastrofi »Dakse« prizadela Francetove starše, saj je bil vzomo marljiv, dober in ubogljiv sin. Obžalujejo pa njegovo tragično smrt tudi vsi, ki so ga poznali. Na nedeljo 23. februarja se je v Vranjicu vršila za mladim pokojnikom za-dušnica. Župnik Don Ante Braškič je v prelepi pridigi z ganljivimi besedami opisal težave mornarskega poklica in ie tolmačil žalovamje vseh onih družin, ki so pri zadnji katastrofi parnika izgubili svojce, očeta, moža, brata ali sina. V cerkvi ni ostalo nobeno oko suho. — Slika Franceta Janžeko-viča. ki jo priobčuiemo, je bila posneta dva dni pred njegovim odhodom iz Splita. Njegovi starši so bili več let uslužbeni v Bo-načevi tovarni na Količevem in so dobro znani v domžalski okolici.
Jngo-Radiator
Projektiranje in izdelovanje centralnih kurjav, parnih kuhinj, pralnic ter sanitarnih in sušilnih naprav.
Lastnik Friderik HERTLE
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 18.
Tel. 34—82.
e t>
• • # ж a e t j а I
JC«; tatcefa & juhi) an a
ni videla ne slišala t
F
ot)uhteča usta
SARGOV
KALO D 0
Tonču Slinkar ju v spomin
Lehen. 15. marca
МЭо so doneli zvonovi sv. Lenarta, spremljani z ákordi zvonov farne cerkve v Ribnici in naznanjali hribom in dolinam, da je preminul skrben gospodar, ugleden posestnik m vesten voznik Tone Slinkar iz Janževega vrha pri Ribnici na Pohorju. Ponesrečil se je pri vožnji in po petdnevnem mukapolnem trpljenju je izdihnil svojo blago dušo.
Poleg lepega, vzornega posestva, katerega je vedno obdeloval sam, je bil tudi daleko znan in priljubljen voznik. Imel je najlepše, najmočnejše konje v naši dolini. Redek je bil dan v letu. da ga ni videlo Brezno. V mrazu in v vročini v sneeu in dežju so prevažali njegovi konjiči težke, z lesom naložene vozove. Poznal je cesto, poznal ie klance in ovinke kakor nikdo izmed njegovih tovarišev voznikov. Hodil je z bičem v roki za vozom kakor častnik pri svoji četi. Da, imel ie bič. ampak ne da tepe svoje pridne konjiče, nosil ga je le kot simbol, kot znak svojega poklica. Konjiči so vedeli za njegova postajališča. Sami so zavili k gostilno in skrbno odeti mirno čakali vrnitve svojega gospodarja. Kajti nikdar jim ni izostala skorjica kruha, pri slabem vre-menn in napornem trpljenju pa io ie še namočil v vino. Nesrečna usoda pa je hotela, da so mu ravno njegovi konji, njegovi ljubimci, izkopali prerani grob.
Ni pa bil samo skrben gospodar, vesten voznik, bil je tudi pravi družabnik. Posebno je ljubil domače pohorske pesmi. Tako se je večkrat zgodilo da je obstal tudi pri zadnji gostilni, pred svojim domom pri prijatelju Bogomirju. kamor ga je zvabila lepa domača pesem in ga pridržala do pozne noči.
Dragi Tone! Zapustil si za vedno svojo blago ženico in tolikanj ljubljeno negovan-ko. zapustil si tovariše voznike, prijatelje in znance. Preselil si se za vedno na večno njivo — k Sv. Lenartu. Utihnila je pohorska. Tebi tako ljuba pesem: »Jaz sem en luäten jager«, katero si kliub svojim visokim letom z lepim tenorjem neštetokrat prepeval v naši dmžbi.
Lahka Ti bodi domača žemljica, vsi Te ohranimo v najboljših spominih. P. C.
Rdeči križ in Zagorjani
Zagorje, 15. marca.
Letošnji občni zbor RK je pretekli petek otvoril predsednik, šol. upravitelj Matija Pelko z nagovorom na zbrane člane in ugotovil, da se v minulem letu niso mogle doseči taki uspehi, kakor bi jih bilo želeti glede na socialne razmere doline. Vzrok je v malem številu članstva in ego-ističnem pojmovanju onih, ki se dTže izven društva RK, ki bi pa z malim prispevkom kot podporni člani lahko podprli plemeniti namen te ustanove. V tem pogledu bo treba izboljšanja.
Sprejet je bil sklep, da se bo agitiralo za pristop v RK od hiše do hiše. Naj ne bo nikogar, ki bi odrekel. Izgovori, da je že vsak včlanjen tu in tam, ne drže, vsakdo se mora zavedati, da smo kot občani navezani drug na drugega, da zavisi blagor in sreča nas vseh od nas samih. Saj se denar uporabi za one, ki so podpore res potrebni. Društvo bo naprosilo za podporo
tudi bližnje občine, samoupravna telesa, sploh vse, ki zamorejo podpreti to akcijo. V ta namen se bo tudi uprizorila mladinska igrica in sicer A Adamičeva trode-janka »Jurček je videl nebesa«. Denar, ki se bo tako stekel v blagajno, se bo uporabil za to, da bo poslanih nekaj najbolj potrebnih, bolehnih otrok k тотји, kakor so to storile že številne dmge občine, predvsem Trbovlje. Da bo uspeh gotov, bo nedelja 7. aprila posvečena akciji z geslom »Naša deca k morju«. Na cestah in po hišah se bodo pobirali prostovoljni prispevki v ta namen. Vsakdo naj se po možnosti oddolži našim najmlajšim Sredstva, ki so sedaj na razpolago, so tako borna, da bi društvo lahko poslalo samo 3 ali 4 otroke k morju, kar je odločno premalo.
Higienski zavod v Ljubljani bo naš RK naprosil za par poučnih zdravstvenih filmov, ki se bodo predvajali v kinu Triglav ob primernem predavanju strokovnjaka-zdravn'ka. V odbor so bili izvoljeni Matija Pelko, predsednik; trgovec Lavoslav Mrnuh, podpredsednik; učiteljica Angela Blatnikova, tajnica; zobotehnik Ivan Hri-bovšek. blagajnik; v odbor pa trgovec Viktor Suša. učitel ia Oton Fink in Viktor Pergar ter učiteljica ga. Anka Mitterham-mer. Dobro uspeli občni zbor je predsednik zaključil z željo, da bi v bodoče mogli storiti čim ,-eč za blagor občanov in z apelom, naj vsakdo ima odprte roke in odprto srce za trpečega brata.
X. dražba kož dlvfadl
85. marca 1930 na Ljubljanskem velesejmu. Kože sprejema do 23. marca »Divja koža«, Ljuhljana, Velesejem.
Lovci, izkoristite to ugodno priložnost za dobro vnovčenje Vašega blaga, ki se Vam zadnjikrat v tem letu nudi!	4564
Primorske novice
Malih stanovanj v Trstu zeb primanjkuje. Občinski urad za gradbo malih stanovanj dovršuje, 640 takih bivališč, ki b>do tudi razmeroma poceni. 5925 ose!b je predložilo magistratu prošnje za najem novih stanovanj. Ljudje se bojijo tudj velikega povišanja najemnine z mesecem julijem, ko odpade doeedanje varstvo najemnikov.
V Divači se nastani v bivšem hotelu, ki je last gosp. Frana Mahorčiča, ravnateljstvo družbe »Societa Idroelettrica dell'Alto Ti-mavoc, ki izvede načrt o porabi vodne sile Reke. Dela bodo trajala pet let in bodo stala 250 milijonov lir. Družba bo zaposlila do tisoč delavcev. Upati je, da pridejo do dela tudi brezposelni domačini.
Iz uradnega izvestja tržaške občine p.%. enemamo, da je bilo meseca januarja v mestu 316 smrtnih primerov in rojstev 345. Za jetiko je umrlo 38 oseib. Ta bolezen domu-je najbolj v starem mestu. Dobrodelna kongregacija je izplačala v januarju podpor 59.118 lir. Naval na kosila in večerje je bil izredno velik. V enem ljudskem prenočišču je bilo 7892 oseb, v drugem 8203. Na užitnim je inkasirala občina 2.924.700 lir. V klavnici eo ubili 934 v>lov, 446 krav jn 340 konj.
Nov kamnolom so odkrili v Kobieglavi na Krasu. Prišlo je več podjetnikov, ki so si ogledali črni kamen in nekateri so se pogodili z lastniki zemljišč.
Danes »b 3,59 71»
zvečer
premij er a
nafCeplega ZTOCDC^a vet^itma
hveta
RITfl
govorita in pojeta
Bebe Daniels
in
John Boles
Predprodaja vstopnic danes od 9. dalje! Telefonično naročene vstopnice je dvigniti pri blagajni do 12. ure.	Telefon 2124.
Ziegfeldova filmska
opereta i
Razkošje najkrasnejšfh toalet! Revija najlepših girlsov sveta! Melodija najslajših arij in šl»-gerjev!
Car naizbranejšlh lepotic svet»! Sladko opojna, nepozabna muzika! Izvrstni duhoviti komičarji! Petje baletnega zbora!
W8TRO« &L Л
Redílja, 16. HL 1930
Mednarodna ша duševnih delavcev
TseeSffi&o mesto ▼ РаПга kot Intelektualno središče sveta. Po svakrvni vojni so se zaide šlrft! zve-« duševnih delavcev. Zlasti je važna zveza duševnih delavcev ▼ Franciji, kjer se ie ustanovila L 1930. Duševni delavci so namreč videli, da se je pri sklepanju miru v Pariza 1. 1919. ustanovil Mednarodni urad dlela — Burean international du T ravnil — s sedežem v Ženevi, ki se ozira na organizirano delavstvo držav, ki so članice Društva narodov. Duševni delavci pri tem uradu dela v začetku niso prišli pcav v poštev. ker niso imeli takih organizacij ko ročni delavci. Zato so se začeli organizirati po raznih državah.
Na imcijativo francoske Zveze duševnih delavcev se je L 1923. ustanovila Mednarodna zveza duševnih delavcev — Gonič deration international des Travailleurs in teflectuds (C. J. T. J.), v katero ie vstopilo osem zvez iz osmero držav. Njen sedež je za sedaj Pariz, kjer biva obenem tudi več zastopnikov duševnih delavcev iz dragih držav, ki so lahko pomožni tajniki in odborniki glavnega odbora. Francoski duševni delavci so bili dozdaj najbolj agil-irf za delo teh zvez. Namer. Mednarodne zveze hi narodnih zve® duševnih delavcev Je strogo strokoven, ne se načeloma ne spušča na politično aíl religiozno polje.
Na povabilo glavnega tajnika MZDD z cfcie 30. oktobra 1923 se Je dne 30. decembra 1933 ustanovila Zveza duševnih delav-e<rv v Sloveniji s sedežem v Ljubljani Univ. oroi. dr. Leorad Pitairdc S Je bil predsednik do svoiesra imenovanja za jugoslovenskega poslanika v Washingtonu. Njegov namestnik v predsedstvu je rmtv. prof. dr. Matli a SaavK.
Nekaj dni pred ustanovitvijo Zveze do-
5trvm"h delavcev v Sloveniji so na občnem zboru Osrednje zveze državnih nameščencev v Novem Sadu sklenili ustanoviti državno zvezo duševnih delavcev z imenom Narodni savez trmnih radnfka (INSOR). Ob priliki občnega zbora Osrednje »veze državnih nameščencev 30. aprila 1925 se je vršil ustanovni občni zbor Narodnega sa-veza umnih radnika. Tn Je stavila Zveza DO SI nredlog o organizaci?! po pokra jinah l dr. Vsi predlogi so bili sprejeti in ZlDD SI Je pristopila k Narodnemu savezu Umnih Radnika kot pokrajinska sekcija za Slovenijo. Konstituirala se Je tudi belgrajska sekcija, ki pa še ni stonila v stik z duševnimi delavci prostih poklicev, fn še tudi ni rvrřšln do Izvolitve glavnega odbora N5UR. Predsednik beograjske sekcije je g. dr. Mi-ЬаЯо .Jovanovič načelnik v finančnem ministrstvu, tainik pa g. Zlvo.Hn Djuričič. Hrvati še nimajo nfkake sekaje. Lani je «topila ljubljanska sekcija direktno v zvezo s centralo v Parizu in ie poslala tudi svojega predsednika kot delegata za Jueo^Ia-vfjo na 7. mednarodni kongres duševnih delavcev v Haag. ki ie bil ob koncu septembra 1929.
Mednarodna ZDD (СЈТЛ ie Imela do-
rdaí. v sedmih letih, sedem kongresov DD. Na te kongrese prihajajo zastopniki Zvez duševnih delavcev iz deset držav. Zveze duševnih delavcev skušajo zbotj-v svojih državah materialno, moralno fn socialno stanje svojih članov z vplivanjem na zakonodajo. Na predlo? mednarodne ZDD je Liga narodov ustanovila komisijo intelektualne kooperacije (Commis-sicn international de Cooperation Intellec-tuelle). Ta ima v Parizu svoj Mednarodni institut intelektualne kooperacije (Institut International de Cooperation Tnteflectuelle). V tej komisiji so zastopniki posameznih drüav. Kot štinTnštirideseta po številu je hfla nedavno tudi Jugoslavija sprejeta za članico tega instituta. Jugoslovenska vlada je poslala Luia Vojnoviča. Ta komisija in urad za oficileni organ Društva narodov, torej nekaj drugega ko Zveza duševnih delavcev. ki je privatna all prostovoljna.
Mednarodni urad dela (В.ГТ) ie od Društva narodov neodvisen v pari "ki mirovni pogodbi ustanovljen nrad, plačan po državah, ki so v njem zastopane m se ie brigal v začetku samo za ročne delavce. Na ori-fck Medn. ZDD pa ie ustanovil ta Med-na~odni urad dela »Posvetovalno komisijo duševnih delavcev« ter izjavil, da ie kom-
iRjiiMim ze т^с ÄIIIURUI w« twv. «тгез
tudi za duševne delavce.
Zveza duševnih delavcer ▼ posameznih državah ni udruženje posameznikov, ampak
zveza društev posamezih intelektualnih poklicev. Cim več društev je v kaki zvezi, tem več vpliva ima zveza pri zakonodaji. Zveza pa ne dela samo za prospeh vseh intelektualcev sploh, marveč tndi za posa mezne poklice, katerih društva so pri njej včlanjena. Tako uživaio posamezni poklici podporo vseh ostalih poklicev po principu društvene solidarnosti. Ta včlanjena dni štva volilo po svojih delegatih odbor, ki vodi zvezo z odgovornostjo pred temi delegati. ZDD SI šteje sedaj 17 včlanjenih društev. Na zadnjem kogresu v Haagu je bila ljubljanska sekcija oficielno zastopana kot reprezentanca dušev. delavcev za Jugoslavijo.
Haaški kongres Je dal tele stvarne pobude:
1.	Kongres ie povabil glavno tajni?tvo. naj stori vse korake, da Društvo narodov naredi mednarodno konvencijo za varstvo znanstvene lastnine.
2.	Pogodba za intelektualno delo. Kongres je odobril okvirni načrt za pogodbe med delodajalci m intelektualnimi delavci, ki ga je glavno tajništvo že dolgo pripravljalo na predlog francoske Zveze DD, m ga je nazadnje redigiral Odbor MZDD. Ta načrt naj bi služil kot vzorec za vse državne zveze DD. da po njem vsi poklici stavijo svoje minimalne zahteve pri sklepanju kolektivnih ali individualnih pogodb. Obenem .ie kongres pooblastil glavno tajništvo, da pri Medn. uradu dela (В.ГГ) v Ženevi ta načrt uveljavlja kot minimum zahtev intelektualnih delavcev.
3.	Varstvo avtorske pravice pr! tnehanfC-nih reprodukcijah. Dela pisateljev, gledaliških igralcev, opernih pevcev, glasbenikov itd se zdaj lahko mehanično reprodu-cira v gramofonu, v kinu, v zvočnem filmu, v radiju in stično. Pravice avtorjev se morajo tudi pri teh mehaničnih reprodukcijah varovati, podobno, kakor se to dogaja pri reprodukcijah v operi ali drami. Kongres naroča glavnemu tajništvu, da priprav! načrt za mednarodno konvencijo v tem pogledu.
4.	Brezposelnost gledaliških igralcev tn glasbenikov. Mehanična reprodukcija gledaliških im glasbenih del povzroča v veli" kih mestih, kakor v Parizu, veliko brezposelnost umetnikov, ki jim ta reprodukcija jemlje zaslužek. Kongres vabi glavno tajništvo, da intervenira pri .Medn. uradu dela. da ta intenzivno zasleduje ta socialni pojav in skuša nevarnost te brezposelnosti odpraviti.
5.	Socialno zavarovanje. Ker opravlja intelektualni delavec svode delo z enakim rizikom kakor ročni delavec, se mora socialno zavarovanje raztegniti tudi na intelektualne delavce. Pri katerih intelektualnih delavcih se naj to izvrši hi ob kakih rednih dohodkih, to je pri raznih poklicih različno.
Po kongresu v Haagu so nrreii delegati treh slovanskih držav. Poljske. Češkoslovaške in Jugoslavije, posebno slovansko konferenco. Za Jugoslavijo je bil navzoč predsednik slovenske ZDD dr. M. Slavič. Izrazila se je želja da bi slovanske zveze DD imele ožje stike med seboj, da bi poljski, češki in iugoslovenski radio izmenjaval predavanje o kulturnih razmerah teh 3 držav ter pritegnil tudi Bolgarsko k tej slovanski vzajemnosti.
Za sedaj bi samo izrazili željo, da nai bi pristopile k ZDD SI še ostale organizacije, ki zastopajo duševne delavce, pa še niso pristopile k Zvezi. Želeti bi bilo. da se kmalu ustanovi tudi v Zagrebu enaka zveza in se razširi še beograjska da bi potem mogli ustanoviti formalni državni Savez umnih Radnika. Močna zastopnica jugoslo-venskih duševnih delavcev bi bila želeti tudi zaradi tako zvanega Univerzitetskega mesta v Parizu.
Na južni periferiji Pariza nastaja namreč »La Cité Universitaire de Paris«. Кеч-so po vojni tudi visokošolci tnpeli vsled pomanjkanja stanovanj, ie Francoz Deutsch podaril 10 milijonov frankov univerzi v Parizu v ta namen, da bi se za francoske vi-sokošolce postavilo poslopje za stanovanje hi študij. Francoska vlada je kupila 38 ha zemljišča na južnih pariških utrdbah pri parku Montsouris in ga podarila univerzi. Z afrancaske dijake sta se zgradila do se-
Moje diel® je lafiko
ker perem po načina Gizela. Vodo najprvo omehčam z navadno sodo, s čemur je učinek mila še enkrat bolj izdaten. Poskusite tudi Vi In ne pozabite pri tem na pravo terpentinovo milo Gazela.
JMIIvO
<fej £b <íra vtffirairska zawťte. Мет tc lehko na srtotthe francoskih akademikov. Francoz Honorát Je potem raztegnil to misel na nefrancoske akademike. Visokošolci drugih držav nai bi tu imeli svoje zavode. Stavbišče se je razširilo na 40 ha in z velikimi francoskimi m inozemskimi dotacijami je nastalo zdaj že 24 takih akademskih domov. Za nefrancoske zavode plačuiejo večinoma dotične države. Poleg dveh francoskih zavodov imasio po em zavod Kana-diici. Belgijci Argentinci, Japonci, Angleži, Švedi, Nizozemci, Spanci, Armenci. Indoki-tajci. Monegassl. Američani, Deset drugih se gradi, med njimi tudi češkoslovaški, poljski, rumunski i. dr. Nekaj stavb imajo ti akademski d'omovi skirnno n. pr. za čitalnico, restavracijo, predavalno dvorano, za koncerte, kino družabne khrbe itd. Tako je nastalo celo »Univerzitetno mesto v Parizu«. nekaki kolegiji vseh na-rodov, intelektualno središče vsega sveta.
Jugoslovcnov še ni v tem Univerzitetnem mestu. Jugoslovenska zveza duševnih delavcev bi bila poklicana, da daie pobudo za to važno zadevo. Saj vlada podpira mnogo jugo^lovenskih dijakov v Parizu: vse te podpore bi bilo treba osredotočiti v univerzitetnem mestu: sai Jugoslavija ne sme zaostajati za drugimi državami
99
KUVERTA
99
LjaUfftn», Vwtarskl pet št. 1
Tvorniea kuvert in konfekeija papirja
p! NuXoden En p!
Zahtevajte vzorce vseh vrst kuvert.
Belokranjsko pismo
Metlika. 15. marca
Kakor povsod, smo tud! pri nas prav dostojno proslavili 80-letnico rojstva prezidenta T. G. Masaryka. Savska banska «prava je odTedila za osnovnošolsko mladino pouka prost dan ter se je proslava vršila s predavanjem m petjem. Sokol pa je proslavil Masaryka v nedeljo s prireditvijo v čitalnični dvorani. Popoldne je priredila domača godba izvrsten promenádní koncert. zvečer pa se 5e v čitalnični dvorani zbrala velika množica meščanstva.
Zbrano občinstvo in zastopnike vseh javnih uradov je nagovoril podstarosta br. SI. Pretnar ter podal besedo prosvetarin br. Maksimilijanu Vilfanu, ki je v obširnem, lepem govoru očrtal življentie In delo slav-Ijenca, največjega slovanskega sodobnika. Oktet Sokola je nato zapel »Kde domov muj«. »Bože pravde« in »Domovini«. Po kratkem odmoru so diletantie odigrali Peci. je Petrovičev »Vo>zel«. vaško šalo v 3 dejanjih. Vloge so bile dobro zasedene. Ste-vana je glumil br. Tončič Ranko s. Gerb-deva, Bojko s. Ganglova, Perišo br. Prus. Mitra br. Vilfan in Jelo s. Omerzlova. toreij to pot že vigrani diletantje, zato so komedijo tudi prav dobro odigrali in je Prišla naša gledališka publika na svoj račun ter se je od srca do sitega nasmejala.
Pust je bil dolg in rajanja je bilo dovolj, a ugotavljamo. da je vse minilo brez posebnih dogodkov tudi v okolici, brez raiz-bitih glav. Kljub še vedno tako visoki plesni taksi, ki je ostala predvidoma v veljavi do 1. aprila, je bilo mnogo »balov« m plesnih prireditev. Samo na »debeli« četrtek ga pri nas ni bilo. Nekatere gostilne so imele celo po tri domače predpustne veselice. Običajni Sokolov plesni večer na Sveč-nico je bil dobro obiskan, posebno od ple-saželjne mladine. Plesna šola mladih, ali kakor so jo pri nas imenovali: »Zajec ples«, se je zaključila z lepo prireditvijo, z ma-škarado pod geslotn »Fno noč na Marsu«, čitalnična dvorana je bila prav lepo okrašena ter je treba priznati, da si je dala mladina nrnogo truda. Nastop mask je bil prav lep. Maske so bile prav dostoine in nekatere celo prav dragocene. Naval občinstva v takem številu je prireditelje po" tolažil, da ne bo s prireditvijo izgube. Pri obračunu je mladina ugotovila prebitek in sklenila, da ga podari nekemu nesrečnemu tovarišu-fantu, da si bo mogel nabaviti protezo.
Pri obeh teh večjih prireditvah je igral orkester godibenega kluba. Starim se pa ni ljubilo, da bi si delali skrbi s kako tako plesno prireditvijo ter so sami pošetili prireditev mladih. Na pustni torek so fantje priredili običajni pustni korzo, pri katerem so nastopila tudi motorna vozila. Kočijo bomo kmalu gledali kot vozilo iz muzeja. Korzo je minil brez incidenta m brez nesreče. Ie da se je neki konjenik s konjem vred prekucnil, pa menda bresz večje poškodbe.
V našem mestu so se letošnjo zimo izvršile precejšnje osebne spremembe. Dobili smo novega odvetnika g. Slavka Pretnarja, bivšega načelnika Sokola I. v Ljubljani. V Kranj je bil premeščen prejšnji tukajšnji dolgoletni notar g. Ivo Bakovnik, a na njegovo mesto je prišel iz Velikih Lašč g. Fr. Rant s koncipijentom g. Rudolfom Mrzli-karjem, ki je stopil sedaj v pisarno g. dr. Sturma. Na mesto v Kamnik odišlega priljubljenega okrožnega zdravnika g. dr. Ma-tjaSiča je bil postavljen g. dr. Ivo Pavešič. Poleg tega imamo še privatnega zdravnika g. dr. Julijana Kodra, ki izvršuje pri nas prakso že poldrugo leto in ga ie ljudstvo v mestu m okolici že zelo vzljubilo. Nedavno smo izgubili tudi skoraj šest let pri nas službujočega kaplana g. Vinka Lovšina. Narod ga je v splošnem imenoval samo gospod Vinko. Bil je izredno priljubljen im mu moramo tem potoni izreči priznanje, da ie poznal takt in da je uravnaval svoie dejanje pri nas v mestu in v okolici tako, da je soglaša k vsakomur. Seveda vsem, prav vsem še Bog ne more ustreči. Gospod Vinko se je vrgel z vso vnemo na ustanovitev vinarske zadruge, pripomogel ie z besedo in nasveti k zgraditvi stavbe, dolo-čeaie za vinsko klet zadruge. Vodil je več iet konsumno društvo in si tam nakopal nekaj sovražnikov. Kot muzikalno naobra-žeat človek je učil svoječasno tudi detet našega Sokola, za kar so mu drugi zamer-jali bi mu to očitali. V družbi je bä prijazen. Odšel je na novo mesto v Šmartno Pri Litin, kjer mu želimo prav prijetno bivanje in mnogo prijateljev, a prav nič sovražnikov.
Novomeška sokolská župa je imenovala tndi novo upravo našega Sokola, in sicer: starosto Dako Makaria, podstarosto Slavka Pretnarja, prosvetarja Maksimilijana Vilfana, načelnika Leopolda Novaka, načelni-co gdč. Marijo Ganglovo. odbornike: Janka Čerčka Anico Ivec, Ignaca Hočevarja, Ivana Drobniča, Ivana Malešiča. Slavka Raj mer j a, Ivana Jerino; namestnike gg. Fr. Kremesca, Vero Orrrerzel, Franca Guština, Julija Kopimča, Vlada Tončiča, Slavo Ger-bec. Novo imenovani odbor nam je porok, da se bo naše sokolsko društvo s pomlajenimi močmi vrglo na delo v vseh pogledih na polju telesne in moralne vzgoje kakor je naše društvo to že do sedaj izvrševalo.
Delovanje škofjeloških gasilcev
Skofja Loka, 12. marca.
V nedeljo, 9. t. m. eo se preizkušeni gasilski borci zbral.; ▼ dvorani Gasilnega doma v škofji Loki k 54. rednemu občnemu zboru. S toplim pozdravom na navzoče je otvoril občni 7,bor društven; načelnik gosp. Tvan Kavčič. G. Lovro Planina je podal izčrpno tajniško poročilo o delovanju v 1. 1929. Odbor je imel 15 sej. poleg raznih nujnih eeetankov. Okrajnemu cestnemu odboru эе je proti m aferi ein; odškodnini pogodila motorna brizgalna pri adaptiranju kolodvorske ceste. Enaki proěnji »šešira? je društvo tudi ugodilo. Vrtna veselica 11. avgusta t Zvezdi je dobro uspela, dočim ее plesni venček ni vršil. Zbirali so fv, zato le prostovoljni prispevki, katerih inkasa je bilo okoli 3000 Din. Zaslužni blagajnik go«ip. Jurij Grohar, poeestnik m mizarski mojster v Škofi i Loki je bolehal. Namestnikom ce je dobčilo Djegovega sina Cirila Groharja. V odbor so ее pritegnil; vsi vodje oddelkov. Vložni zapisnik izkazuje 36 dopicov. številka je nizka, ker ее reklame, srečke in slično ne vpisuje. V akojjo je stopilo društvo v preteklem letu le dvakrat, 8. februarja so ее vnele saje pri Ogorevcu v Pod-nunski ulici, 2. maja pa ie pogorela stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje Grv harja v Vinearjih. Nova brizgalna se je zborno obnesla. Agflno je sodelovalo pri gašenju društvo iz Stare Like m 50 vojakov. Vršilo se je lani o vaj in rícpt pri Sv. Duhu kot žuona. pri Hafnerjevi žagi, ▼ Brodeh in na Gabrku. v Škofji Loto za preizkušnjo hidrantov m na Studencu. Najvišja udeležba je bila 29 članov, najnižja samo б članov. Komanda mesta je zaprosila, nai bj «e vojaštvo izvežbalo v rabi gasilnega orodja. Se bo ugodilo. Poročevalec je apeliral na disciplino članstva, na veselje do vaj in na vnořen rod. Gasilski prainnik sv. Florijana se ni praznoval tradici j tmelno. Smrt ie ugrabila gg. Franca R upa rja st., Mihaela Blaznjka in viteza Karla pl. Strahle. Časten jim pspomin. Članstva ima društvo 56 izvršuj oči h. 82 podpornih in 2 častna. Sta to gg. Kafael Thaler in Jurij Grohar, ki je bil od leta I878. vedno v aktivnih vrstah gasilcev. Vsi člani imajo prostega zdravnika in so zavarovani za primer nezgod pri gašenju. Škofjeloški gasilci so se udeleževali prireditev sosednjih društev. Ključi od Doma se v primeru nujnosti dobe na stražnici. Društvo si je nabavilo 10 bakelj in rog za raz2lasifev požara. Kupili se je še 300 m najfinejših konopnenih cevi H D 26 atm., ki 90 veljale preko 10 000 Din-Stare cevi so se sfcušafle odprodati. Blagajna je imela 19.866.60 Din izdatkov. Dohodki <?o bili za spoznan i e višji. Podporni, jubilejni in bolniški zaklad bodo potrebovali še skrbne brige funkcionarjev k» Sla?nstva, da se uveljavijo. Pereča zadeva je vprašanje »Samopomoči«, kj članstva ne zadovoljuje. Storili so se síclepi, ki upajo privesti zadevo na zadovoljiva tla. Poleg prispevkov članstva je dolžno društvo zahvalo občinama Škofji Loki in Zmineu, bivšemu oblast ienm odboru in raznim domačim когротас;!јат. Odbor, ki ее voli vsako drugo Wo, je konstituiran takole: načelnik Kavčič Tvan, poveljnik šušteršič Ivan, jiegov namestnik in vodita motorne brizgalne TClaz-nik Anion, blagajnik Grohar Jurij, tainik Planina Lovro, odbornika Ziherl Matevž in Primožič Franc. Namestnika Potočnik Tvan in Pokorn Janez. Pregledovale;, računov šo-ber Ivan, Trdina Ignacij in Babič Prane st. Poveljnik plezalcev Kos Ignacij, namestnik Hafner Pavle, poveljnik I. brizga bi e šubic Anton, namestnik Foflkar Andreij, poveljnik II. br/zgalne Tavčar Jernej, namestnik Grohar Ciril, povel mik rediteljev В a bič Franc st., namestnik Kramar Friderik.
Gasilno društvo ie s svojim odborom jako agilno. Leta 1900 so si društveniki zgradili na Glavnem trgu v škofji Loki svoji Gasilni dom, ki ima dovolj prostora za shranitev razteza lne lestve, 2 ročni brizga lni, v^č manjših lestev, za karabinarje, sekire, lopate in drugega orodja za opremo 50 mož. Slavnostne uniforme so last posameznikov. Z velikim naporom si je društvo nabavilo 12. avgusta 1928 motorno bri2Eralm> za 46.000 Din. Takratna prireditev v Zvezdi se je zaradi dežja nadaljevala v Sokolském domu. Med občinami Soro, Staro Loko in Zm'nec se je dosegel ključ za kritje stroškov pri uporabi brizgalne. V bodočem letu je v načrtu, da si nabavi Gasilno društvo reševalni avto. Potreba takega vozila se je v Škofji Loki že onetova.no T*>kazala, posebno izrazto pri požaru DolinaTjevega kozolca v Dor farjih. Vse društveno imeije je zavarovano.
DtušIvu in njegovemu odboru želimo mnogo uspehov.
h delovania karomškega Kola jngoslovenskih sester
Kamnik, BI. marca. Dne 7. t, m. ob pol 9. zvečer se je vtšS občni zbor Kola jugoslovenskih sester.
Predsednica gospa Anica dT. Karbova Je podala predsedniško in tajniško poročilo o delovanju društva v preteklem letu.
Iz poročila je razvidno, da je Kolo podpiralo redno m izredno mnoge siromake ta deco, tako gmotno, z živili in obleka
Redne mesečna podpora se je delila 23 najpotrebnejšim siromakom. Ob proslavi Materinega dne je Kolo obdarilo z denarjem 41 naisrromašnejših in dela nezmožnih starih ljudi. Za božič je na kraljev rojstni dan obdarilo 60 šolskih otrok iz Kamnika in okolice ter 47 starih, dela nezmožnih re-vežev. Poleg tega se je pomagalo tud! mnogim bolnim, slabotnim in potrebnim 1 ju denk
Da je omogočilo Koto vse te obdaritve, je priredilo razne zbirke, igre kot: velikonočno prodajo oljčnih vejic, predstavo z akademijo na čast Materinega dne, veliko javno tombolo itd.
Članic ima Kolo v Kamniku In okolid okrog 200. Iz blagajniškega poročila Frnoce Kobalove posnemamo, da je imelo Kolo v letu 1929. 9.983.35 Din prometa.
Po raznem razitmKtrivanju o delovanju ▼ tekočem letu se je izvolil naslednji odbor: predsednica Anica dr. Karbova, podpredsednica Mi,Rutina dr. Trampuževa. tajnica Mara Vrtovčeva. blagainičarka Emica Ko- j balova, gospodarica Albina Prezljeva. Od-
bornice: Mici Cerarieva. Minka Močnikova, Marica Poropatova. Marija Strmolefcova; namestnice: Minka Majdičeva, Nuša Novakova. Marija Ran ter jeva. Marija Ruprriko-va. Nadzorstveni odbor: Klavdija dr. Zvok-ljeva. Mira Šegulova. Rezika Kršmančeva, Ana Zevnikova. Stefi Sadnikarjeva, Nada Debevčeva.
Po vsem tem. kar smo navedli, vidimo, kako skromno in tiho so delovale vrle Kolašice v dobrobit našim bednim revežem. Nad bi našle mnogo posnemovalcev!
Neugisana tatica
Ljubliana. 15. marca »Vreme je še vedno nezanesljivo. Policija prireja venomer racije, pod Tivolijem so noči dolge m puste, kavaliriev je vedno mani in celo ti so nekam nekavalirski . . . Bolje je, da se spravim pod solidno streho in kar služit bom šla,« si je mislila znana ljubljanska ptička, navihana sleparka Ne-žika M. Ko je premišljevala vse ie stala pod ostreškom neke hiše v 1___ini kolodvora. Dež ie padal naraldo in venomer moči! ulico. Nežika je bila že utrujena hi brez beliča v žepu. Iz bližnje gostilne so uhajali na cesto glasovi harmonike, vross pa je tulilo par pijancev.
»Kar je, je!« se je oglasil tisti hip nekdo za vogalom in v dežju se je pojavil prihodnji trenutek mlad moški, ograjen v slab dežni plašč m s čepico na razmršenih hk-seh.
»Jej. glej ga no. Miha!c Je vzkUknRa Nežika vzradoščeno.
»Sapramiš — Nežika!« se Je ustavi! pohaja? Miha. »Poglej me no Nežka, moker sem hi reven ko cerkvena miš. Kako p« * tebo! — a?«
»Sem prav na tem ko fi.« ie potoka Не-žfka in ga žalostno pogledala.
Zmračilo se je že popolnoma. Vse Je bežalo pred dežjem m celo prostor pred kolodvorom se Je spraznil.
»Neža. streho morava poiskati.« Je menil Miha. Zginiva v barako prijatelja Franceta v Zeleno jamo. Tam nama bo bolje.«
»Pa s! res še zmerom imeniten fante яе mu je zahvalila Nežika m odšla radevofje s fantom, ki ga je poznala že nekaj mes«>. cev.
»Čakaj, dobro se te zaoomntm. Miha. še boHi rada te bom imela,« mu je Prisegala Nežika ponoči, nakar se le zjutraj poslovila ter odšla v mesto. Zaneslo Jo je v neko posredovalnico za službe in popoldne je že nastopila mesto služkinje pri nekem profesorju.
V	službi se Je Nežika vedla nekaj (trd prav spodobno. Bila je pridna m njen služ-bodajalec ni niti slutil, koliko vragov zre iz njenih črnih oči. Ostala ie pridna dober teden — danes zijutraj p2 jo ie zmanjkalo. Nežika Je izginila kakor že neštetokrat Seveda. Nežika je ostajala v vsaki služb! !e po nekaj dni.
izginila pa Nežika ni brez povoda. NfkoR in tudi v tem primeru ne. Profesor je ie dopojdne ugotovil da ie zmanjkala z Nežo vred tudi lepa zlata ura. nekaj drugih dragocenosti. več 100 Din gotovine in njegova lena suknja. Nemalo presenečen je hitel okradeni gospodar na po'iciio in prosil, da mu najdejo drzno tatico.
Toda Nežike ni. Kje je. ve morda le Miha. Ali kaj, ko pa se tudi ne ve kje Je ta. Oba se skrivata. Miha tiči bržkone v novi profesorjevi suknii in mu Nežika plačuje za pijačo. Skrivala se bosta morda še nekaj dni, potem pa bo sledil sipet čas pokore . . .
Ponarejevalec Raldc eskortiran v Beograd
Ljubljani 15. тпагся
V	preiskovalnem zaporu ljubljanskega deželnega sodišča se je nahajal zadnji čas medicinec Rakič, ki je že dali časa stanoval v Ljubiian.i ter se je na policiji prijavil Pod napačnim imenom *Perič«. Na univerzo je dobival vsa pisma. Stanoval je v neposredni bližini Milana Zastavnikoviča. ki je bil na starem strelišču ustreljen.
Ko ie policija po umoru izvršila najstrofj« kontrolo vseh sumljivih oseh, je naletela tudi na niega. Na policiji so natančneje pregledali njegove dokumente in ugotovili, da aretirani ni Perič. marveč medicinec Rakič iz Krasruievca. k! ga beograjske oblasti preganjajo in iščejo zaradi Ponarejanja čekov. Rakič je ponaredi! čeke za približno vsoto 100.000 Din, Danes so ga eskor-tirali v Beograd. _
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20. Nedelja, 16.: Vihar. Izven. Ponedeljek, 17.: Zaprto. Torek. 18.: Glavni dobitek. Red R. Sreda, 18.: Za Ijubazen so zdravila. Lňid-ska predstava pri znižanih cenah. Izv.
LJUBLJANSKA OPERA.
Začetek ob pol 20 Nedelja, 16. ob 15.: Grofica Marica. Ljudska predstava po znižanih c«3nah. Izven. — Ob 20.: Tosca. Gostuje tenorist Hübner iz Bratislave. Tzven. Znižane cene.
Pomfdelieflv, 17.: Zaprto. Torek, 18.: Glumači, Gianni Schiechi. Gostovanje tenorista Hübnerja iz Bratislave. Red B. Sreda, 19.: Ob 15. Netopir. Na korist Udru-ženia gledaliških igralcev. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Gb pol 20. Hasanaginica. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Nedelja, 16. ob 15.: Takrat v starih časih. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20.: Nai gospod župnik. Kuponi. Ponedeljek, 17.: Zaprto. Torek, 18.: »Naš gospod župnik'. Ab. A. Kuponi.
Sreda, 19.: Ob 15. »Radikalna kurac. _ Knrečka predstava. — Ob 20. sNetopir< Gostov ah je gospe Matilde Kraljeve. — Kuponi.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER
Začetek ob 20.15. Nedelja, 16.: Revna kakor cerkvena mi?.
4&Щ
SV Urfahr v Ljubljani
SK Ilirija : SV Urfahr (Linz) 8:3 (1:3)
Gostje ix gornj ea vst г i isk e ga Linza so prvič v Líubijam. Žal jih je prvič dočakalo skrajno neprijetno vreme, ki je do kraja razniehcalo igrišče; v ostalem je lilo tudi med vso igro, tako da je bila redna igra nemogoča.
SV Urfahr ie — kolikor эе je dalo prehoditi r začetni fazi igre — precej močna enaistorica, ld razpolaga z nekaterimi odličnimi poedinei. Mnogo lepih parad je pokazal posebno vratar, ki je moral proti koncu zapustiti prostor — zaradi blezure. Vsekakor na včerajšnjih strašnih tleh ni moglo razviti svojih sil in je kmalu tudi fizično zaostalo za vztrajnejso Ilirijo, ki je v drugi polovici vedno znova osvajala teren in zabila v dobrih 30 minutah 7 golov. Igralo se je fa^r iu obzirno, kljub težkemu terenu dovolj hitro iu napeto. Upajmo. da borno imeli .jutri priliko videti simpatične goste na solidnejših nogah, pri čemer bodo frhko pokazali vse, kar znajo. V tem primeru seveda žetev golov ne bo tako bogata.
Ilirija je na razmočenih tleh ie č^to slavila zmage. Tudi to pot gre tepeh zelo na ta račun. Vendar pa je treba priznati, da se je napadalna vrsta pokazala izredno prodorno in je v drugem polčasu — kolikor niso pomagale luže — zasnovala serijo lepih napadov г efektnimi streli na vrata. Posebno sta se obnesli krili Kreč in Ice, izmed katerih je posebno slednji ustvarjal pred golom krasne prilike za sirel. Tudi Kneževié v sredini se je včeraj gibal prav d Vbro. Dcberlet je pognal lepo število >7xelih< šnns mimo cilja. V krilski vrsti je odpovedal Jenko, ki ga je dobro zamenjal Kr?še.ve«. Deklcva je bil odličen v iari т glavo, taktično pa slab: opustil bi tudi lahko nepotrebno »poveljevanje«. Ogromno delo sta pred odmorom opravila Ve-rovšek in Janez; pozneje sta sodelovala v sprednjih vrstah — tudi uspešno.
G ле so zabili za Ilirijo: Kneževif, 5, Do'rcrlet 2 in Unterreiter 1.
Tekmo je sodil g. Cimperroan v splošnem dobro; žvižgal pa je več »foulovc, pri katerih je bila »foulana« stranka oškodovana ravno zaradi prostega udarca. Občinstva je bilo seveda mnogo premalo in je le želeti, da bi danes posijalo solnce na igrišče in v _ blagajno.
SV Urfahr : SK TSIrlfa
Danes ob 16. se vrši revaužna tekma
med gosti in Ilirijo. Tekma ее vrši ob vsakem vremenu. Ilirija nastopi danes v spremenjeni postavi. Krilska vrata in del napada bodo zasedle spočite moči. Gostje bodo predvidoma nastopili v isti postavi kakor včeraj.
Predtekma ob 14.30 med rezervo Ilirije hi Slovanom se vrši samo ▼ slučaju povolj-nega vremena.
ÁSK Prlmorle v Beograda
ASK Primorje : BSK 3 : 3 (1 : 1) Beograd, 15, marca p. Danes sta se vt-бШ v Beogradu dve zelo zanimivi tekmi. Jügoslavija jc igrala proti SK Skopi j с ter je zmagala s 4 : 0 (2 : 0).
Sledila je nad vse zanimiva tekma BSK prati ljubljanskemu Prirnorju. Na igrišča je bi',o mnogo publike, ki jc pazno sledila igri in ponovno prirejala slovenskim gostom ovacije. Tekma je končala neodločno 3 : 3 (1 : 1). Beograjska publika ni pričakovala. da bodo podali Ljubljančani tabo lepo igro. Beograjčani so občudovali bornbřnacije. odločen napad in precizno podajanje žoge г glavo. Najbolj je ugajal Slamič, ki je bil junak dneva. Beograjčani »o natopili г osmimi rezervami, ker je prvi tim angažiran pri jutrišnji reprezentančni tekmi Beograd : Zagreb v Zagreba. Jirtri nastopi Primorje proti Jugoslaviji.
Yiüacher Snort Verein (УШаећ) :
SK Svoboda 19. marca na igrišču ASK Prfmorja
Libija nska Svoboda igra у sredo aa praznik, 19. t. m. popckice да igrišča ASK P rimo rja s ViTbcber Sportvereinonj, Viltacher Sportverein Je bii zadnji čas v stafcn.ii stikih s sk>veasVire kkibi. Pol vodstsvoen domajskega treneriia j« јгко iepo партeówai in pre-dstavije danes goíovo caj-»ricÄjejS« moštvo avstrijske Koroške. Na sva-jih íéerh je porazil bili poleg Pri mo rja (2:1) m mariborskega Rayida (3:1), rodi l'jrabliaosko Sr .«bodo i visoko diferenco 8:0.
I^Tifbfia^sfca Svoboda bo štab. v aredo ot> tež-fci saloni, izbrisati ta poraz, ki ga j« hotela ani — kakor so se glasila poročila — maščevati že саба Hirija, kar pa se И takrat kíjub njeni naj-rooínejéi postavi, »i baš popolnoma posreč-iio. saj ;e srnama'.? na tasín-A tleh ob sicer enakovreden igri po krivdi sodnika коитклј s 4:2.
Tekma se vrši ob 16. uri, v predigri t»as+<rpi rezerva Svobode proti I. moštvu SK Grafike, "v bo$n za drugo darilo tekmovanja za poka? Delavske zborrvioe in Saveza grafičnih delavcev. Ker predstavlja tudi rezerva ljubljanske Svobode dobro vigrano enaistorico, obeta nuditi tnd-i ts tefcrcya lep sport.
ZKrov*n«s mariborskih zimskih
športnikov
Maribor. 14. marca
IV. redni občni zbor Zimsko-sportnega odseka SPD Maribor-Ruše se je vršil snoči v gostilniških prostorih Narodnega doma. Udeležba je bila zelo lepa. Načelnik dr. Orožen je uvod тпа pozdravi gimn. ravn. g. dr. Tormnška kot vzglednega pospeševalca zimskega športa med mladino, predsednika podružnice SPD Maribor g. dr. Senjorja, starega alpinista in predsednika Aljaževega kluba prof. g. dr. Jeharta, kanetana Konjo-viča, znana pohorska športnika gdč. in g. Dolinska, zastopnike raznih športnih klubov m časopisja. Konstatiral je, da je bila sicer minula zima za zimski sport nengodna, kljub temu na je odsek bi! pridno na delu. Razveseljivo je dejstvo, da ideja zimskega športa prodira že v najširše kroge. Izreka zahvalo zlasti Tujsko-prometni zvezi m podružnici SPD kot matici odseka za moralno m materialno podporo.
Tai m"ko poročilo gdč. Ljubice ChtgerM-Jerve je predvsem ugotovilo izgubo dveh vrlih članov gdč. Madeleine Lavenrue in g. Dekleve, ki je tragično preminul v planinah. Zborovalo! so vstali v počast preminulima in jima zaklicali slavo. Odsek je lani deloval s tečaji za smučanje, s tekmami in predavanji. Tečaja za začetnike pri Mariborski koči se je udeležilo 32 smučarjev v starosti 9 do 59 let Tečaj za izvežbane se je vršil na Klopnem vrhu. Udeležili so se ga tudi Zagrebčani.
Blagajnik g. Vetrlh je poročal, da ie hnd
odsek lani 34.639 Din prometa. 18.336 Din dohodkov in da ima 9180 Dm čiste imovine. Članov ima odsek 140.
Gospodarsko poročilo je podal g. Forst-nerič. Zanimivo je bilo poročilo g. prof. Baša o razvoju zimskega športa med dija-štvom, med katerim je danes že skoraj 200 smučarjev, od teh 19 tekmovalcev, 60 do 70 vozačev in 70 do 80 novincev. Značilno je, da se navdušujejo za zimski šport zlasti manj premožni dijaki. Priredili so nad 50 izletov v skupinah. Konstatira. da zimski sport vpliva pozitivno na dijake, zlasti v razvojni dobi okrog 17. in 18. leta O keg-ijaških večerih, ki jih je bilo lani 44, ki se vrše v korist društvene imovine, je poročal g. Rotter. Dali so 8 976 Din dohodkov.
Za pregledovalce ie poroča! g. svetnik dr. Senjor in predlagal odboru absolutorii s pohvalo in zahvalo, kar je občni zbor z navdušenjem odobril.
Pri volitvah .ie bil soglasno izvoljen za načelnika g. Božidar Gajšek. ker je dosedanji načelnik g. dr. Orožen zaradi prezaposlenosti kot predsednik Zimsko-sporine-ga podsaveza za mariborsko okrož.ie odklonil zopetno izvolitev. V odbor oa so bili izvoljeni: gospa Tilka Ga.iškova, gdč. Ljubica Cingerlijeva in s:dč. Slava Basiakova ter gg. Fr. Majer. prof. Ogorelec, inž. Rungal-dier. prof. Baš, Rotter dr. Sekula, dr. Ber-goč, prof. dr. Jehart. prof. Šilec, Divjak, Forstnerič. Šetina, Bez-laj in Vales, za preglednika pa dr. Senior in dr. Orožen. Pri slučajnosti so se oglasili z raznimi nasveti ga ravn. dr. Tominšek, prof. dr. Jehart in dr. Sekula.
Pravilnik poškodbcnega fonda LNP
Da se zagotovijo dohodki poškodbene-
mii fondu, v prvi vrsti dohodki za kritje zavarovalne police, v drugi vrsti za povračilo prispevkov za bolniške stroške verificiranim igralcem za primer kake poškodbe, ki ni predvidena v zavarovalni polici, je upravni odbor LNP sklenil:
1.	da vsi klubi LNPa prispevajo za vsakega svojega verificiranega člana Din 5.— letno. LNP ima v roku od 14 dni poslati v korekturo vsem klubom seznam verificiranih igralcev. V roku od 14 dni po prejemu seznama mora klub istega vrniti LNPu z eventuelními korekturami, a v toku nadaljnjih treh tednov od tega dne mora klub poravnati nanj odpadajoči znesek. Za vsakega igralca, ki ga klub prijavi med letom v verifikacijo, mora biti skupno s prijavnico priložen znesek od Din 5.—. Vsako leto po končani prvenstveni sezoni pošlje LNP sezname verificiranih igraloev klubom v korekturo.
2.	(ker je dana možnost češčth telesnih poškodb pri igralcih, ki pripadajo močnejšim klubom (ker igrajo skoro redno vsako nedeljo in praznik) bo LNP na svojem področju odredil tekmovanje med najmočnejšimi klubi, a donos teh tekem gre v korist poškodb enega fonda. D oločeni klubi za to tekmovanje so primorani nastopiti s svojo prvo garnituro.
3.	v primeru nenastopa aii postavitve gibkega moštva ima nadoknaditi dotični klub poškodbenemu fondu najvišjo kazen, ki jo predvideva § 53. kaz. prav. JNSa.
4.	v blagajni poškodb en ega fonda mora ostati stalno enkratni znesek premije.
5.	prijave poškodb ob priliki javnih tekem, za dobi j enih v tuzemstvu, je javiti LNPu tekom treh dni, v inozemstvu pa takoj brzojavno.
Upravni odbor LNP.
Slnžbene cbfave LNP
(Iz seje upr. odbora dne 14. marca 1930.)
Z ozirom na dopis JNSa od 11. t. m. se dovoli igralcu Er manu Adolfu takojšnje nastopanje v vseh tekmah za matični klub ASK Primorje.
Dovoli se SK Krakovu odigranje propagandne tekme v Kočevju 16. t- m. proti tamošnjemu športnemu društvu.
Priziv SK Jadrana od 13. t. m. se odstopi JNSu s predlogom, da se priziv, ker ie bil prepozno vložen po § 68. kaz. prav. JNSa, zavrne.
Prmcipijelno se sklene, da se istočasno ne bosta dovolili dve prijateljski tekmi m da se bodo v prvi vrsti vpoštevale le one tekme, ki bodo pravočasno prijavljene.
SK Grafika, SK Reka, SK Slavija in SK Natakar sc ponovno pozivajo, da brezpogojno do 19. t m. javijo po dva stranska sodnika. Imenovani klubi prejmejo pismena obvestila.
SK Slavija ш SK Reka prejmeta, ker nista nastopila k pokalni tekmi, poseben dopis.
SK Slovan prejme dopis, ker ni vrSiil ob priliki pokalne tekme 2. t. m. blagajniške službe.
Dopisa JNSa od 4. in 5. t. m. se vzameta
na znanje.
Na znanje se vzamejo novi odbori: SK
Amater, Trbovelj«: predsednik g. Pavešič, tajnik g. Bostič; SK. Trbovlje, Trbovlje: predsednik g. Babič, tajnik g. Dolinar; SK Jadran: predsednik g. Juvan, tajnik g. Potoki r: SK Rapid, Maribor: predsednik gospod dx. Blanke, tajnik g. Franki; ŽSK Hermes: predsednik g. Lukežič, tajnik g. Ba-rič Miha: SK Mura, Murska Sobota: predsednik g. Lovšin, tajnik g. Nadai
Vse klube ponovno pozivamo, <Ja čimprej poravnajo članarino za tekoče leto na čekovni račun št. 10.472 »Splošno kreditno društvo v Ljubljani«.
Dopise na LNP je podati na nastov: »Ljubljanski nogometni podsarvez. Ljubljana, poštni pTedal 138«.	STajrók L
Sekcffa ZNS. (službeno). Na podlag dopisa ZNS št. 285/29-30 se suspendira do nadaljnjega in razreši vseh funkcij v sekciji s. s. g. Viktor Vodišek. — Predtekmo dne 19. t. m. na igrišču Primorja sodi gospod Ozernv. — Tajnik.
SK CeFie : SK Ilirija. Na onmifk sv. Jožefa 19 .t m. se vrši na igrišču flirije prijateljska tekma med navedenima moštvi-ima. To je obenem zadnja tekma pred otvoritvijo prvenstvene sezone v Li ubij ani.
SK Slovan. Danes ob 13.30 naslednfl igrači v telovadnici: OfobeTnik I. m П^ Krek, Grm, Pečar, Marchiotti, Volk ar, ŠlegI, Vi die, Pirš, Ključec, Bucik, Poznik, Eleršek, Pere.
ASK Primorte (n^wwnetna sekcfla). Danes trennte tekma s SK Svobodo. Naslednji igralci morajo biM ob 14. na našem igrišču: Oblak. Šinkovec. Bizjak. Jug PHek, Baum П., Sinkule. Lipovšek, Klopčič. Pfeifer, Mlinar. Golob.
SK Slaviia sfcticufle za 21. marca izredni obani zbor, ki se bo vršil ob 19.30 v go-sttni pri Koraidarju (preti Pri 3toru) v Vod-
2. Luz m dobi v dveh vrstah zavoja io sicer ▼ velikem zavoju po Din 9.—- in v manjšem po Din 6.—. Koliko je po Vašem mnenja od vsakih 100 kosov ▼ Jugoslaviji v letu 1929 kupljenih Lux-ravojev velikih in koliko malih zavojev?
Ako bi se kupovalo v Jugoslaviji isto toKko velikih kakor malih Lux-zavojev, potem bi bilo treba, da vstavite v Vašem odgovoru številke »50 velikih in 50 malih zavojev«. Ako pa mislite« da je veliki zavoj bolj priljubljen, potem je treba, to številko povišati, dočim bi se morala za manjii zavoj znižati ali pa narobe.
Pravilen odgovor smo deponirali pri notarja.
Tiskane dopisnice, ki Jih lahko dobite pri vsakem trgovcu In ki vsebujejo obširna pojasnila, olajšajo odgovor.
Rešitve lahko pošljete na običajnih dopisnicah aH na poljubnem pisemskem papirfn. Na dopisnici aH na pisemskem papirju pa mora biti po en pokrov od Lux- in Vim-zavoja prišit ali nalepljen. Nikdo ne sme poslati veťí kot eno rešitev.
I. nagrada Din 20.000.-« ITI. nagrada Din 2.000,—
Razdelitev nagrad najkasneje d»e 6. aprila 1930.
П. nagrada Din 5.Ш.— IV, naMrada Din 1.000^- I i.
Zagreb, RacSSSIna ulica br. 17
matu. Ker ie predviden ratzpnst kluba, naj
se članstvo istega polnoštevilno udeleži.
SK Slaviia ima svojo sejo v sredo 19. marca ob 10. dopoldne v prostorih gostilne Koša k v Vodmatu. Važno!
SK Ilirija (hazenska sekcüa). Danes ob 10.30 trening na igrišču ob vsakem vremenu. Ob dežju morajo prinesti vse igralke s seboj tople nogavice in kopalno obleko. Ob prehudem nalivu se bo treniralo v paviljonu. Trening je str os: o obvezen za vse igralke. zlasti pa za I. skupino. V torek 18. t m. ob 18. cross-country trening za vse članice na igrišču.
Vasov tek
Da si Je tradicionalni Vasov tek samo za Švedsko zgodovinskega pomena, ki že štiri stoletja oživlja spomin na beg osvoboditelja dežele iz Danske, dokler ga niso zvesti kmetje v Dalekarliji sprejeli v svoje varstvo in se ga sploh ne udeležujejo tujci -je vendar ta vsakoletna prireditev znamenita daleč preko švedskih mej. Tek je svojevrsten med vsemi zimskosportnimi prireditvami na svetu, ker vodi 90 km daleč po izredno težkih tleh skozi zapuščene gozdove in gore. Kako visoko je razvito smučar-stvo na Švedskem, dokazuje dejstvo, da se za Vasov tek prijavi vsako leto do 100 Švedov, ki prevozijo dolgo in naporno progo v 6 do 7 urah.
Letos ie bilo ва startu 80 vozačev; publike razmeroma ni bilo mnogo. Ob pol 7. zjutraj so startali vsi tekmovalci naenkrat, kakor sicer pri vztrajnostnih tekih ni običajno. Dasi je proga izredno dolga in je treba nmogo sil še za poznejše kilometre, se vendar vsi tekmovalci spustijo že s starta z največjo brzino, ker se je pokazalo, da le prečesto odloča pri placenientu — tudi dober start Šele na cesti proti M&ngsbo-darni se gruča razdeli in skupina 10 ali 12 vozačev — večinoma favoritov — vozi na čelu.	!
Največ preglavic na tej dolgi vožnji je povzročalo vozačem mazanje. Na startu je znašala temperatura 8 stopinj pod ničlo; čim bolj pa se je solnce dvigalo, tem bolj je rastla tudi temperatura m opoldne je kazalo že v senci 11 stopinj nad ničlo. Pri vsaki kontroli je tekla voda s streh; premočeni in izžejani so vozači nadaljevali pot Kdor je bil posebej >mazan«, je tem spremembam podlegel. Snežna odeja se je pričela taliti in 33 udeležencev je zapustilo tr-nievo pot Ko so prišle prve vesti o poteku teka na cilj v Moro, so se vsi gledalci — do 15.000 oseb — pripravili na dolgo čakanje na prvega, ki bo privozil v cilj. Dočim sta lani Hehlirnd in Utterström pri-vozála istočasno v skoraj neverjetnem času 5:33 tn je slabi Laponec Person potreboval »celo« 6:38, so v letošnjem snegu računali s časi od 7 do 8 ur, dočim so največji pesimisti dvomili, da bi sploh kdo prevozil progo.
Na cilju Je vrvenje. Številni delavci nosijo še vedno sneg, da Ы ga imeli tekmovalci vsaj tik pred ciljem. Nenadoma se pričnejo množice gibati. Od zadnje kontrole je dospelo poročilo, da jo le čelna skupina že prevozila. Hjalmar Bergström iz Holm-sunda, ki je vodil kilometre daleč, je v zadnjem delu zaostal za Verner Lundströmom. Ko se približa pred Moro Spalirjn občinstva, je še vedno na vodstvu. Še malo in med bučnim navdušenjem množice privozi Lund-ström prvi v cilj ter prejme iz nežnih rok lovorjev venec. Vozil je 6:56:03 v izredno slabem snegu! Kljub slabim snežnim prilikam je moral pred ciljem vendar krenko stisniti, ker mu je tik za petami sledil Gustav Johnson z 2 minutama razmaha.
Zadnji Vasov tekač je privozil na cilj Sele šest ur pozneje, kar pomeni tudi junaštvo in disciplino, za katero je treba redke energije. Tudi ta energija ie del njihovih uspehov X mednarodnem smučarskem sportu!
Za naš napredek!
V Slovenij }e danes nekako 136 sofcol-skih društev. To število je vsekakor za teritorij dravske banovine zelo veliko in lanko smatramo, da je Sokolstvo tukaj najgoetejše in najbolj razširjeno. Toda zadnje desetletje ее je tudi v ostalih naših pokrajinah sokolská organizacija zelo razširila in marsikateri predel naše domovine se bliža gostoti društev v Sloveniji. Ta napredek je ocividen in ugTtovlien po statističnih podatkih zadnjih let. Istočasno pa ее mora konštatirati, da tudi pri nas še ni izčrpana zadnja možnost za ustanovitev novih eokolskih odsekov in društev. Že večkrat pa smo imeli priliko povedati, da je v tem ooiru propaganda nekoliko popustila m marsikje bi imeli danes že sokolsko društvo ali pa vsaj odsek, ako bi naša obstoječa društva ne držala preveč križem rok. Priznati se jim mora, da delujejo, toda opuščajo vsako prope-gandistično delovanje v bližjih večjih naselbinah. In to mora tudi prenehati!
Vsak pravi Sokol je kot posameznik pozvan, da dela na razširjenju sokolské misli, na pomnožitvi sokolskih vrst, na ustanavljanju novih društev. Tem večja pa je dolžnost v tem oziru za društva, k; vendar dejanski ne predstavljajo ničesar druzega, kakor velike skupine posameznih Sokolov. Končno pa imajo v propagandnem pogledu veliko besedo tudi župe. ki morajo voditi točno evidenco o gibanjn članstva na odkázán em teritoriju. Ravno tako pa pripada řupam evidenca о ргояреvanju sofcobkega dela. Nikakor ni na mestu, da ее zadovoljujejo župna vodstva samo z drobtinastimi uspehi,, s kakim lepo uspelim nastopom ali slišnim, temveč morajo stremeti za sistematičnim širjenjem našega dela in udej-stvovanja. In v tem oraru se mora pričeti s sistematičnim delom.
Zakon o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije je poveril Sokoletvu tako izredno veliko, važno in odgovornosti polno nalogo telesnega in moralnega vzgajanja najširših plasti jugoslovenskih državljanov, da nikakor ne zadošča za celo državo okrog 500 sokolskih društev in niti za Slovenko obstoječa. Še vse preveč je krartev in naseij, kjer je vse polno mladine, naraščaja in tudi članstva, ki še vedno ne more biti deležno sokolské vzgoje. Že kratek pogled na karto ozemlja draveike banovine nas more o praviln ififi naše trditve popolnoma prepričati. Delokrog posameznega sokolskega društva se nikakor ne more preveč razširjati, ker je nemogoče potem vsako uspešno delo. Vsak*», tudS najmočnejše društvo lahko vpliva samo na gotovo razdaljo s svojim delovanjem.
Ako naj torej akcijo za «Aoteki napredek v Sloveniji izvedemo uspešno, moramo poprej razdeliti točno vsa župne območja po vseh moeoSIh vidTkSh, ld govore za uspeh ali neuspeh. V prvi vrsti prihajajo v poštev prometne razmere, gotovi skupni interes; posameznih sosednih krajev in okrajev ter tudi gospodarske prilike okoliša Jasno je, da se pri tem ne sme pozabiti tudi dosedanja sokolská društva in nii-hov delokrog. Po tej interesn' razdelitvi med posamezne župe pa se lahko pristopi k skupnemu, sistematičnemu delu po programu, ki ga seveda tukaj ne moremo razlagati, pač pa ее ga lahko popolnoma točno sestavi na tozadevnem delovanem sestanku vseh naših žup. Nato bo postopek lahak, urejeno bo vse delo, pripadajoči župi, društvom Jn posameznikom.
Končno stopa pred nas Se vprašanje, kdo naj započne to akerfo, ko sedaj ni več sedeža saveza v Ljubljani. Pri tem smo mnenja, da je to pač vseeno, ker lezi to v interesu celokupnega našega dela, aiko skliče tak delovni sestanek ena izmed žup v kraj, ki naj bo enako dostopen od vseh straai naše ožje domoviita. Y postov pri-
haja nekako Zidani most aH Celje. Tamkaj bi ее nato ře izdelalo sistematični propagandni načrt Seveda pa je potrebno, da si imenujejo vsa župna vodstva zaenkrat svoje referente v tem vprašanju, da popolnoma prouče ves kompleks In nato iade-laijo svoja poročila za skupni sestanek.
Čas je, da ее zganemo tudi v propagandnem oziru in napravimo odločen korak: naprej!	,j .. _j
Opereta „Grofica Marica* na ljutomerskem sokolském odra
Z razdobjem, kl je nastopilo z zakonom o Sokolu, zaključuje ljutomerski Sokol desetletno dobo uspešnega, delovanja svojega dramskega odseka. Delovanje dramskega odseka je bilo že od začetka, od leta 1919., živahno, ovirano pa je bilo s tem, da društvo ni imelo pripravne dvorane do leta 1927., ko si je otvorilo Sokolski dom s prostornim odrom. Mnogo lepih gledaliških prireditev smo videli v minuli dobi na sokolském odru, mnogo truda je žrtvovalo dramsko osobje, toda z veseljem, hoteč se izpopolniti v igralski rutini, predvsem pa zabavati in vzgajati gledališko publiko iz mesta in okolice. 102 gledališki predstavi sta rezultat desetletnega kulturnega dela ljutomerskega Sokola na gledališkem odru. Izmed režiserjev te dobe posebno omenjamo nad vse sposobnega br. R. Ogrina.
Desetletnico dramskega delovanja bo proslavil ljutomerski Sokol z vprizoritvijo operete »Grofice Marice« 18. t. m. ob pol 8. uri in z reprizama 23. t. m. ob pol 3. uri in 25. t. m. ob pol tretji uri. Opereto js izrežiral br. Ogrin. Glavni vlogi, grofica Marica in Tasilo, sta zastopani po s. dr. Stojanovi in br. Stoparju; ostale vloge so prevzeli sestre in bratje: Kukovčeva, Vilar, Miki, Drvenikova, Rajhova, Horvat, Var-gazon, Martinak, Zweckova in Urbič. Pevski zbor sta naštudirala br. Seršen Ivo in s. Herzogova, sodelujoči odkester Glasbenega društva pa br. Zacherl, ki je hkratu dirigent. Vodstvo je v rokah predsednika dramskega odseka br. dr. Stojana.
Nekoliko drzno se zdi to početje z >Gro-flco Marico«. Upamo pa, da bo vztrajno delo imelo uspeh. Končno hoče s tem Ljutomer kot kulturno središče Murske pokrajine javnosti pokazati, kaj zmore z lastnimi močmi.
Nova doba Sokolstva zahteva vse ra»-položljive moči za telovadno vzgojo mladine, vendar nova uprava Sokola tudi v bodoče ne bo mogla prezreti gledališkega delovanja, ki je tudi važen činitelj prosvete. Treba bo podvojiti moči, da bo mogel še dalje delovati tudi dramski odsek.
Poročil« • zletnih pripravah. Kakor řevem©, je ministrstvo za promet dovolilo za zb&tna potovanja za telovadeče popust na vseh železnicah 75 %, za vse ostale poeet-nike zleta, ki so člani Sokola pa 50 %. Za Sokole iz inozemstva je bil določen popust 75 %. Glede zletov po Jugoslaviji po dovršenih slavnostih še ni izšla nikaka odločitev. Savezna uprava je sklenila naprositi mini&hstvo prosvete, da dovoli po vseh šolah predavanja sokolskih prosvetarjev o pomenu sokolskega zleta in Sokolstva. — Propagandni odsek pod vodstvom majorja br. Luja Lovrica je pričel z obširno propagando po inozemstvu. Obenem pa эе bo Izdajal tudi sokolski razglas potom beograjskega radija. Priporočljivo bi bilo, ako bi stopile v službo SokoMva vse tri jugoslo-venske radijske oddajne postaje: Beograd, Ljubljana jn Zagreb. — Za članski in narašča jeki znak za zlet je došlo vse skupno
sedem predlogov. _ Knjiga »Vseslovensko
Sokolstvo«, ki izide pred zktom, bo obsegala okros 400 strani ter je rezerviranih 180 strani za naše, 120 za češkoslovaško, 60 za poljsko in ostanek za ostala sokolská udruženja.
*
Kv". H
eki&rthoir
Urejtsje dff. MIlan Vidmar
gab ima tudi svoje pravljice. Mogoče bo ta konstatacija naše šahiste presenetila. Pa je tako. V novejšem času so nastale in naj-odličnejši problemski komponisti so nam jih napisali. Izplača se, pogledati si to panogo šahovske poezije.
Pravzaprav kul ti vira Šahovska umetnost že dolgo vejico, ki Je zelo nenavadna. Problemi, ki zahtevajo, da v določenem Številu potez igralec nasprotnika prisili, da mu da mat, so stari. Duhovite stvari so med njimi.
S slabo igro z lahkoto zaidemo v mat. Nasprotnik seveda vedno išče pot do našega kralja, kateremu streže po življenju. Kaj pa če nasprotnik noče? Ce ve, da mu sedi nasproti igralec, ki išče samomor, če je dogovor tak, da oni dobi igro, ki bo prvi mat?
Poskusite prisiliti v navadni Igri nasprotnika, da vam vzame kralja, če noče! Videli boste, da je zelo težko. Ogromna premoč je potrebna. V teh težavah tiči čar samomat-nih problemov, ki so vedno šli v preteklosti svoja pota. Baá ti sajnomatni problemi štejejo med najtežje probleme šahovske umetnosti.
Poglejmo sledeči, razmeroma enostavni
samomatni problem.
abcdefgh
8 7 6 5 4 3 2 1
Г
'/M
I It
UŽ	i

m ш
Ш I
ш méií _Шж.
wß шт wm ÜfH	ďzMi
i в ш шш
Wß
wm
Щ Шт. wm. шш
Beli: Khl, Df2, Lgl (3 figure) črni: Kh3, g4, g7 (3 figure) Samomat v petih potezah.
O. T. Bláthy ga je komponirai, znani avtor problemov na veliko potez. Navadne njegove kompozicije zahtevajo mat v 50ih, včasih 100, tudi v 300 potezah. Tu nam je sestavil samomat, ki dobro ilustrira težave nenavadne naloge.
Mat je seveda mogoč. Črni kmet g4 lahko hitro umori belega kralja. V dveh korakih g4—gS in g3—g2 je na cilju. Pa če črni noče?
Prva poteza Je:
1. Df2—el	---
Črni lahko vleče kmeta g4, lahko pa tudi vleče leme ta g7. Seveda ne bo prostovoljno igral g4—g3. Tudi ne bo hotel igrati g7— g5, ker bi v prihodnji potezi moral z nevarnim kmetom g4 naprej. Odgovoril bo torej:
1. —--- gl—g«
Beli mora Izsiliti g4—g3, če hoče izsiliti samomat. Zato Igra
2. Del—f2	---
Črni se zopet najuspešneje brani, če zadržuje kmeta g4. Počakal bo z:
2	.------g 6—g5
Ce sedaj bela dama drži črnega kralja v patu, bo nevarni kmet g4 moral na pot. Torej:
3.	Df2—el	gi—gS
Črni sedaj nima «lruge poteze, še vedno pa mora beli paziti, da ne da črnemu kralju nobene prostosti. Le na ta način bo izsilil sar- mat. Odrezati mora polja g4 ln h4. Zato igra
4.	Del—b4	---
Kaj ostane črnemu? Razume se, da ne bo hotel dati mata z g3—g2. Odgovoril bo sigurno
4	.------gS—g4
Sedaj pa Je bell dosegel kar je hoteL
Kmet g4 je mrtev. Ce ostane še črni kralj v patu, je samomat zasiguran. Pri tem pa dama ne sme kriti polja g2. Torej:
5.	Db4—e7	g3—g2 -f ln mat.
Taki so torej samomatni problemi. Toda
navadno so dosti bolj komplicirani. Ogromen aparat je vedno potreben. Zaradi tega so moderni komponisti potisnili samomat v kraljestvo pravljic, kjer gre vse lažje, kjer so na razpolago nenavadna sredstva.
Ti šahovski pesniki so si Izmislili nasprotnika, ki je na čuden način vezan. Tako na primer imamo probleme, komponirane na predpostavki, da bo črni vsakokrat igral najdaljšo potezo. Taki problemi so znani pod imenom »maksimumcev«.
Kako je to? Razmeroma enostavno. Črni, ko vleče, pogleda vse poteze vseh svojih figur. Ona poteza, ki gre preko najdaljše poti, preko največ polj, je predpisana. Na mesto pameti stopi dolžina. Črni misli v dolžinah. Tako je pač v pravljicah.
Mislili boste v prvem trenutku, da so to neumnosti. Pa ni tako. Omejitev črnega je silno važno konstruktivno sredstvo. Krasne stvari najdemo v šahovskih pravljicah. Najbolje nam to dokazuje sledeči primer znanega komponista W. Paulija.
b с d
i g h
8 7
6 5 4 3 2 1
mm щ ж
ш.
ШМ. WM.

r/,	VW;
i mi m
Шж, ШШ шш. ш
Ш Pf Ш
m Ш Ш. Ш
шџ, wm. ш
Уяуууу УМ/
Шт. mm шШ. ШМ
ш ш ш ш
ж Ш, Шк Ш
Beli: Kel, Те2 (2 figuri) Črni: Kf6, Tb8, еЗ (3 figure), Samomat v 6 potezah. Maksimume«.
Ce bi črni bO na potezi, bi moral takoj
postaviti belega mat. Najdaljša poteza, ki jo črni v začetni poziciji ima, Je očividno Tb8—bi. To je ravno mat.
Na žalost pa vleče beli in ker mora igrati, mora tudi razdreti svojo ugudno pozicijo. Da bo to pozicijo zopet moral zgraditi, da se bo poskušal vrniti k začetku, toda tako, da bo črni na potezi, je jasno.
Beli vleče:
1. Te2—&2	---
Videli bomo pozneje, da Je to edina poteza, ki jamči za uspeh. Crnl, obvezan da igra najdaljšo potezo, bo odgovoril:
1	.------Tb8—bl+
Sedaj beli nima Izbire:
2.	Kel—e2	---
Crnl pa tudi ne, saj Ima samo eno najdaljšo potezo:
2	.------Tbl—Ьв
Krasota operacij pravljičnih problemov
leži r rafiniranem izkoriščanju nenavadnih dolžnosti črnega. Ce sedaj beli igra pravilno:
3.	Ta2—ав+	---
ima črni Izbiro med potezami kralja m trdnjave. Kralj zmore samo en korak, trdnjava pa Tb8—b6. Ni dvoma, da je
3	.------TbS—Ьв
najdaljša možna poteza črnega.
2e tu se vidi, kako važno Je bilo, da Je črna trdnjava ob začetku stala na b8. S polja b7, bi že v prvi potezi s polno pravico lahko šla na h7, na polje, ki leži v Isti razdalji kakor polje bi. V tretji potezi pa bi lahko vlekel črni kralj, če bi trdnjava stala na b7.
Rafinirana Je četrta poteza belega:
4.	Ke2—el	---
Crnl ima namreč zopet vezane roke. Najdaljša njegova poteza Je brez dvoma:
4	.------ТЬб—ев
Konec se že prikazuje. Bela trdnjava mora nazaj na polje e2, da bo začetna pozicija zopet dograjena. Na dlani leži poteza:
5.	Ta6—a2	---
ki Izsili odgovor:
Dokler Vi spite,
dela Darmd
Zvečer pred spanjem vzemite Darmol, pa se boste Jutri zjutraj prebudili svež in zdrav. Morate torej vedeti, da Va-
Semu slabemu spanju, nervozno-I sti, glavobolu ln bolečini v križu, kakor tudi Izpuščajem po kožt Vaših otrok je зато posledica zaprte stolice. — Zato Je Vam in Vašim otrokom potreben Dar-mol, čokolada proti trdi stolici, katera deluje blago in sigurno. Zahtevajte posebno Drmol, ker edino Darmol da Vam in Vaši družini željno olajšanje.
1 škatla zadostuje za 20 do SOkratno porabo.
5	.------Тев—аб
kot možno najdaljšo potezo črnega ln po zadnji potezi belega
6.	Ta2—e2	---
črni nima druge daljše poteze kot:
6. —--Ta6—al-f- in mat.
Kdor pazljivo preštudira ta krasni problem, bo sigurno vzljubil šahovske pravljice.
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV t
Nedelja, 16. marca
LJUBLJANA 9_30: Prenos cerkve«* tiasbe. _ 10: Versko predavanje. — 10.20: O žšviaozdTav-ništvu. — 11: Ko-noett radio-orkestra. — 15: Kmetiisko predavanje. — 15.30: Prizori te igre »Revček Andrejček«. — 16.30: Hranori stično šti-vo (Milčinski). — 17: Koncert citraškega krožka »Vesna.«. — 20: Violinski koncert g. Mirka Honer-teioa. — 21: Juigoslovenska glasba (radio-orke-ster). — 22: Napoved časa in porodila. — 22.15: Jazz.
Ponedeljek, 17. marea.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glas-
ba. — 17.30: Koncert radio - vrkesfra. — 18.30: Francoščina _ 19: Inž. Gerl: 0 novem zakonu za živila. — 19.30: Angleščina. _ '20: II. Ketelbevev večer; izvaja radio-orkester. _ 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 10.30: Reproducirana glasba.
—	12 40: Koncert radio - kvarteta. — 17.30: Citraški koncert. — 18: Lahka godba orkestra. — 20: Konoetrt radio . kvarteta. — 21: Koncert tamburaškega abora. — 22: Poročila. — 22.15: Klavirski koncert — 22.50: Koncert orkestra balalajk. — ZAGREB 12.30: Reproducirana glasba. — 17 30: Prenos tonfilmske glasbe. — 20.30: Rezervirano za prenoa. — PRAGA 16.30: K.mcert vojaške codbe. — 19.06: Kabaretni рго<ггя<т. — 20 30: Orkestra km koncert. — 21.30: Pesmi Hugona Wolfa _ 22.15: Re-nroduc rana glasba. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Prage — 19.05: Kabaretni program. _ 20.50: Odlomka' iz Smetanovih oper. — 22.15: Reproducirana glasba. — VARŠAVA 17 45: Pop>ldanski koncert — 20.30: Stolzova opereta: »Lov za srečo«. — 23: Godba та ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.15: Koncert orkestra (francoska glasba). — 17 45: Glasbeni program za d(vo — 20: Koncert pevskega zbora. — 21.15: Brahmsové петчке narodne ое-чпгк — Jazz - band. — BERLIN 16 30: Por>old.infíki kom-ert. — 19: Koncert lahke godbe. — 20.30: Literaren program. _ 21: Ргепов iz Hamburga: g>dba na pihala. — 0.30: Nočni koncert simfoničnega orkestra. _ FRANKFURT 16: Orkestralen koncert
—	19 30: Klavirski koncert — 20 15: Glasbeni program. _ LANGENBERG 17 30: Večerni koncert. — 20: Lahka godba orkestra — Nočni koncert in ples. _ STUTTGART 16: Prenos k>ncerta iE Frankfurta.
—	19.30: Prem*» vf^a programa iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert vo-iaškp godbe. — 17.45: Cigansfka godba. — 20- Lahka godba orkestra. — 21 30: Klavir ski koncert — 22.40: Reproducirana glasba. _ T-ONDON 20.45: Klavirski koncert. _ 23: Konpprt kom >rne glasibe. — Godba za ples. — RTM 13: Koncert kvinteta. — 17 30: Popoldanski koncert orkestra. — 21.02: Operetni večer.
Torek. 18. marca.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glee-
Frederic Boutet:
Dolg
ca
Ko se je Marcelina po dolgotrajnem oklevanju odločila in storila sklep, je šla z največjo previdnostjo na delo, da se ne bi izdala.
Nekega jutra, ko je bil mož odšel v tvorni co in je vedela, da ga pred poldne-vom ne bo nazaj, se je odpravila z doma. V oddaljeni mestni četrti je nakupila čisto navadnega pisemskega papirja in majhno stekleničico gume za lepljenje ter droben čopič. V nekem kiosku je vzela mimogrede par časopisov, vendar ne tistih, ki jih je čital njen mož vsak dan doma. Potem se je vrnila v stanovanje in razložila nakupljene stvari po pisalni mizi. Obedovala je zelo naglo, kakor bi se ji kam mudilo. Popoldne pa se je zaprla v svojo sobo. Sobarici je povedala, da mora pisati pisma. S tem izgovorom jo je odslovila in ji zabičala, naj je ne moti in ne kliče, dokler sama ne pride.
Z veliko naglico je napisala nekaj navadnih in nevažnib pisem. Potem je odprla stekleničico gume, pripravila čopič in začela izreza vati iz časopisov posamezne črke in besede. Srce ji je pri tem nenavadno plalo. Bilo je namreč prvič, da je počela nekaj, o čemur ni nič povedala
svojemu možu. Dotlej je bilo med njima vse jasno, nič prikritega. Na to početje je postala Marcelina zdaj ponosna. Zdelo se ji je, kakor da je pijana od bližnje nevarnosti in pustolovščine, po lgateri je segala s tresočo se roko.
Izrezavala je besede, ki so se ji videle potrebne, s škarjicami za nohte. Lepila jih je drugo poleg druge na veliko polo pisalnega papirja. Izvolila si je bila to metodo zato, ker ni mogla potvoriti svoje pisave, strojepisja pa ni bila prav nič vešča. Ostalo ji je torej edino to, in k temu se je zatekla polna zaupanja.
Delo je bilo precej težavno in neprijetno. Koliko truda je bilo treba, da je našla primerne besede in jih nalepila tako, da so bile med seboj v neki zvezi! Tudi lepljenje samo ni bilo tako enostavno, kakor si ga je predstavljala! Zdaj pa zdaj je pomolila jezik iz ust, oslinila zgornjo ali spodnjo ustnico in zanihala z glavo ter pogledala blazinice na prstih, ki so bili umazani od lepa in črnila. Bila je podobna mali deklici, ki se igračka s pisanjem.
Po precej dolgem sestavljanju je bilo čitati iz zlepljenih črk in besed naslednje besedilo:	4
»Spoštovani gospod! Vaša žena vas vara. Zanemarja vas. (Glagol »zanemarja« je morala dolgo iskati.) Kje? S Kom? Iščite!«
Najrajše bi bila še pristavila: »Kdor razume to reč, naj si jo zapiše za ušesa!« — s tem izrekom ji ne bi bilo nič po-magano, sicer pa ga niti ni mogla sestaviti, ker je bilo iskanje premučno. Našla je nekaj besed, nekatere so ji pa manjkale. Tako se je morala zadovoljiti s koncem: »Ali ste razumeli? Prijatelj!« S tem je zaključila pismo.
Potem je izrezala iz poslovnega papirja, ki ga je lahko vsak dobil v roke, priimek svojega moža: Alfred Heurtoy. K temu naslovu je na zalepko nalepila še izrezani besedici: »Zasebna stvar.«
Njeno delo je bilo zdaj v glavnem končano. Vsa srečna je vstala izza pisalne mize in se pogledala v zrcalo. Opazila je, da je razburjena. Oči so se ji svetile, tako svetile, da je sama sebe komaj spoznala. To se ji je videlo silno laskavo. Zdela se je sama sebi dražestna, očarljiva, vredna poželenja in zapeljivca.
Nato je šla in raztrgala vse časopise, ki so ji bili ostali pri delu. Uničila je tudi navadni pisemski papir in zavrgla stekleničico z gumo, se oblekla in odšla po svojih potih. Pisma, pisana na navaden pisemski papir, je vrgla v najbliž-njo poštno skrinjico. Četrto zalepko, tisto, ki je bila naslovljena na moža, pa je nesla daleč drugam, v drugo četrt. Spotoma jo je napadel dvom, kaj se bo izcimilo iz tega. Kakšna vprašanja se
bodo odprla, kaj se bo začelo ?... Nu da, saj se ni dalo nič več storiti. Naj se zgodi karkoli, vse bo boljše od tega sivega, vsakdanjega, enoličnega življenja. Zakaj samo to je bilo vzrok, da je segla Marcelina po anonimni korespondenci.
Z veliko nestrpnostjo je pričakovala naslednjega večera. Peklo jo je vprašanje: ali je mož že prejel pismo? Kako je nanj učinkovala anonimna ovadba? O, tudi malodušnost se je je lotila: saj ne bo njen mož niti verjel, da je ona zmožna varan ja za hrbtom! Pred vsem je namreč smatral za nemogoče, da bi kdo Alfredu Heurtoyu kaj prikril. Drugič je pa sodil, da mirna, plaha Marcelina sploh ni zmožna storiti nekaj, kar ne bi bilo v skladu s predpisi v zakonskem življenju ...
Pred petimi leti, ko sta se vzela, je bil nalašč poiskal mlado, nemoderno dekle, zakaj edino od nje si je obetal mirnega življenja v tihem domu. Bil je tudi preverjen, da se mu ne bo Marcelina v ničemur upirala, da bo vselej in povsod popustila. Njena mati jo je bila vzgojila čisto po staroveških nazorih. Roditelja ; ji nista dovoljevala sami na sprehod, da, ; niti iz hiše ne. Na znanja z mladimi moškimi sta pa še posebno pazila.
In Marcelina je res pristala na to, da postane Alfredu žena, čeprav niti ni do- . bro vedela, kakšen pomen utegne dobiti '
ba. — 13: Napoved бава borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila и dnevnikov. — 17.30: К мое rt radio - orkestra. — 18.30: Iz socijalne fizike. — 19: dr. Bohin« Promet po rekah in jezerih. — 19.30: Ruščina. — 20: Büchner: »Dantonova smrtc, igrajo člani Narodnega gledališča. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert radio - orkestra.
BEOGRAD 10.30: Reproducirasa giaeba.
—	12.40: Koncert radio - kvarteta. — 17.30: Popoldanski koncert — 20: Pre-noe programa iz Zagreba. — 22.30: Poročila. — 22.45: Koncert radio - kvarteta. — ZAGREB 12.30: Reproducirana glasba. — I7.SO: Koncert radio - orkestra. — 20: Večer arij in pesmi. — 21: Koncert akademskega pevskega zbora. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.05: Zabaven program. — 20.15: Reproducirana glasba,
—	21: i\omorn- koncert — 21.45: Klavirski koncert. — 22.15: Lahka godba. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Prage. — 20.05: Češka operetna glasba. — 20: Koncert glasbe moravsldh skladateljev — 21: Konce-rt godbe na pihala — VARŠAVA 17.45: Popoldanski koncert. _ 19: Slavnostni program na čast maršalu Pilsudskemu. — Koncert vojaške godbe. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.30: Koncert orkestra.
—	20: Koncert pevskega zbora: narodne pesmi. — 21.15: Arije in pesmi. — 21.45: Nemška «rlasba iz baročne dobe*. — BERLIN 16 30: Prenos operete iz Leipziga. — 20.30: Godba za ples. — 22: Izmeniava programov med Nemčijo, Belgijo in Angleško.
—	1) Berlin: Orkestralen in pevski koncert. — 2.) Bruselj: Koncert solistov. — 3.) London: Simfoničen koncert. — FRANKFURT 17.20: Koncert iz Stuttgarta. — 19.30: Prenos vsega programa iz Stuttgarts — LANGENBERG. 17-Э0' Večerni koncert — 20.10: Revija »Dve kravati« _ 22: Prenos prjgrrma iz Berlina. — STUTTGART 16: Popoldanski koncert orkestra. — 19.30: Akademični koncert orkestra in solistov.
—	21.30: Mešan program. — BUDIMPEŠTA. 9.15: K>ncert radio - kvarteta. — 17.30: Dunajske pesmi. — 19.30: Preno? opere »Carmen« iz e-ledališča — 22.30: Lahka glasba. — LONDON 20.45: Koncert s^Pstov Ln voj a šle e godbe. — 22: Izmenjava programov med Nemčijo. Belgijo in Angleško. — 23.45: Godba za ples. — RIM 13: KouCTt kvinteta. — 17.30: Vokalen in ins'ram antaten koncert — 21.02: Prenos opere ali koncert
zanjo ta zakon. Zdaj so se ji oči nenadu-ma odprle. Heurtoy ni storil svoji ženi nikoli nič žalega. Ni je varal in je postopal z njo vedno enakomerno, nikoli pa ji ni pozabil dati čutiti, da je on gospodar in tisti, ki ukazuje. Zato se mu je videlo nemogoče, da bi Marcelina nekega lepega dne pokazala drugo stran svoje osebnosti. Niti v sanjah mu ni prišlo na misel, da bi bil smatral Marcelino za bitje, ki se ravna po lastnem okusu in prevdarku, ki ima svoje posebne želje in sanje ... Tudi se ni nikoli vprašal, ali je žena srečna; kaj še, o tem ni niti dvomil, saj je bila Marcelina vendar njegova žena!... Marcelina je molčala, ni črhnila besedice, a se je čutila nesrečno. Dasi ni zahtevala od življenja nič izrednega, je vendar želela biti ljubljena, želela je pregnati tisti strašen dolgčas, ki ji je delal življenje tako neskončno pusto. Če bi bila spoznala, da jo Alfred resnično ljubi, bi mu bila vračala ljubezen in v tem bi bila srečnejša. Tako pa je stala venomer nekje na mrtvi točki. On se ni menil zanjo, mislil je samo na svoje delo — bil je pač egoist. Marcelina pa je samevala, ni imela pravega posla in ker ni poznala družbe, ter ni niti mogla voditi svojega lastnega življenja, se je strašno dolgočasila. Zato ji je mahoma šinilo v glavo, da bi bilo dobro povzročiti malo gibanja, burje, vznemiriti monotono pu-
KKALJISTVO MODE
Pikčaste tkanine
PfkčaMe tkanine so nedvomno eezxmska »ovoet, ki vzbuja letos največjo pozornost t* lani emo jih sem pa tj» videli v velikih eaiomb, toda takrat je ostala ta loda precej neopažena, medtem ko je letos dosegla izredno velik uspeh. Končno smo spozmali, da leži nadvse mikavna nota baš v tem vzorcu, ki je s»m na eebi naje kro mnejši in najmanj vsiljiv. Iz teh tkanin dosežemo zelo ljubice. |n mladostne učinke, tembolj ker obstoje pikčasta blaga v najrazličnejših varijantah, Niet) namreč moderne samo pikčaste svile, temveč, tudi razna efektoa blaga z dekorativnim vzorcem, poleg tega pa tudi različne pralne ükanine, ki se uspešno poslužujejo riebe pik _ pralne svile predstavljajo poglavje zas*>, kajti na njih se pikčasti vzorci puätbnc učinkovito odražajo.
NajlepSi so pikčasti vzorci seveda v kontrastnih barvah, kakor n. pr. črno-belo in belo-temnomodro, moda se pa ne b) omejila samo na te odtenke in bo prinesla mnogo f-Rziičuih kombinacij: v ospredju bo belo z nežnim ažurno modrim, pa tu<M črna barva, kombinirana z. rožnato velja letos za najvažnejšo sestavo barv. Poleg tega se bo uveljavljala zeleno - beige, rdeče - barva pee-ka itd.
Pikčaetj materija 1 hna vedno nekaj etfB-riraaega aa sebi, zato eo pikčaste obleke kar najenostavnejše in delujejo le po vzorcu, ká je zadnje čase postal tako priljubljen, da imamo pikčaste trotteur-obleke, kakor tudi pikčaste popoldanske in večerne obleke.
Zelo pogosto kombiniramo tak vzorčasti materija! z enobarvnim blagom istega tona in zlasti apartni novi kompleti temeljijo na te-j ideji. Nekaj zanimivih modelov, ki isto&ieno odkrivajo modo prihodnjih mesecev, prinaša Eaáa skupina skic:
Prva e lika kaže mikavno obíefeo z enosiav-
to fe britvica tudi &a nafiieÄnefso kožo
tudi Vi ji boste dali prednost, da Jo le enkrat preizkusite! Dobi se povsod. Preprodajalcem jo pošlje tranzitno skladišče Gustav Husser & Sohn, Wien VII, Richtergasse 10.
ПМКВагВИЯВВ
ntm životom, visok» položenim pasom in zv on časti m krilom. K temu ее nosi jopica i» pikčaste svile ali blaga, v istem Ionu kakor obleka in s svetlejšimi pilkami. Klobuk je temen in širok, znotraj je podložen e pikčastim materijalom. K tej opremi se izvrstno prilega istotako pikčast svilen dežnik, ki služi tudi namesto solnčnika.
Izredno elegantno pikčasto oblebo vidimo na srednji sliki. Njena oblika je popolnoma enostavna, le krilo ima všite nagubane dele. Jopica je opremljena s tirakci.
Popoldanske obleke ее jedelujejo navadno iz blaga, v katerem je pikčasti vzorec velik in dekorativen. Zadnja slika kaže zvančasrto obleko z efektnim hrbtnim kepom. K tej obleki se nosi širokrajen klobuk iz slame, žime alj klobučevine.
Žeaske b&tezm se taspeš-иэ zdravifo v Dobra!«
Do 15. junija stane kompletna 20dnevna
kura Din 1200.—.
Prospekti pri upravi zdravffläCa in v
vseh pisarnih Putnika.	4537
Slamniki
so klobuki prehodne sezone, izdelani so v pretežni večini iz grobo pletene slame, rajih ofolfka pa je napofl široka. Vedno so opremi jem z enostavnim trakom iz ripsove s vide. Tako nastali modeli čuvajo ono nevtralnost, ki je vedno priljubljena, saj moremo nositi te klobuke k prooienad/nirm oblekam, istotako dobro soglašajo tiuds s popoldanskimi modeli.
Kristabu prstani
se prišteva*» k Dainrode neeg ena Tak prstan )e travadno izrezan в	enega sacnega kristala in je ze4o aparten,	četudá ne drag. кпагтю pa hrdá prstane, ki	so izrezani iz napoidragocenih калталу,	n. pr.
iz ametfisťa afi topasa, ali ki so sestavljeni iz dveh barvastih kamnov in sicer velja rožnato-čma sestava za najmodernejšo. _
dtlnogi se še niso prepričali p
da preizkušena zdravilna specijaliteta Figol elikslr urejuje prebavo in Vam povrne zdravje. Zaradi tega poskusite Figol, pa se boste uvěřili o uspešnem delovanju Figola, ker Vam bo uredil prebavo in bolečine bodo ponehale.
Figol proizvaja in razpošilja po poštnem povzetju z navodilom o uporabi lekarna dr. Semelié, Dubrovnik, 2/43.
Originalni zavojček 3 steklenic z omotom in poštnino stane 105 Din, 8 steklenic 245 Din, a 1 steklenica 10 Din. Vsak dan prihajajo Številne zahvale o uspeSnem delovanju Figola.
Javna zalivala
Lekarni dr. Semelié, Dubrovnik 2/4S.
Jaz eem trpel dolgo let na želodcu, a odkar sem počel jemati VaS Figol, ее zelo dobro počutim in zaradi tega naročam sedaj nekaj za sebe, nekaj za prijatelje, Se 9 steklenic Figola ter hočem tudi v bodoče na-ročitev Figola vsakomur prav toplo priporočati, ker v istini zasluži priporočila.
S posebnim spoštovanjem Stevan Stojan, obč. bilježnik. Maja, 11. marca 1927.
Zdravniška posvetovalnica
G č. A. A. S. Srbečica ▼ zvezi e tvori je vednro sumljiva, da temeiiii na kaki bolezni ipreosmove redfcokrat na sladkorni bolezni. Vsekakor morate k zdravniku, da preišče
seč in morda sladkor. _ Da bi tvori čistili
kri, je nezmisel; kvečjemu bi se lahko reklo, da so časih izraz obolelih telesnih sokov. — Ljudski glae in med-cina le redkokdaj soglašata. Proti tvorom lahko poskusite mazanje z pasto granugen, za srbečico kakor za po-četne tvore pa inotiol mažo. Najboljše pa ba, da ne odlašate in da stopite k zdravniku. — G. D. T. v M. Kalcijev laktat uporabljajo za nevtraJizacijo prekomerne želodčne aci-ditete, pri tetaniji v svrho regulacije kalcijeve preoenove in končno proti mačku po alkoholnih ekscesih — G. J. 0. v B. Zamenjave temelje na oficijelnem latinskem naziva-nju, po katerem se imenuje npr. kalijev klorat kalium chloricum, natrijev klorid pa na-trjum chloratum. Natrium jodatum je torej natrijev iodid (Na J.) — G. J. M. v D. Omenjeni članek nam je neznan, ker se ne ba-vimo z lekturo papulamo - medicinskih po-
NAJ-
STAREJSA HIŠA
OSNOVANA LETA 1712
- za toalcfc
h&itfm
ober večer
polepša tyas
ELI DA.
CREME DE $Ц CHAQUE НЕШЕ
Та krema medle barve daje telntu nein! Izgled afabastra. Ona je tajnost vsake kraljice lepote. Rab! Jo vsako uro, ker Je zmeraj nevidljiva,
toda vedno deluje»
Se ne «vet!, ne m a! t
Eíicía Creme de C h a q и e Heufg
lemák. O kaki škodljivosti ergosterina fc»sJK-
n.h preparatov v zdravniški roki nismo Jo-sLej ničesar čuli. Nili ne pri arteriosklerozi, pri kateri bi biLi previdnost indicjrana. Pa tudi to le na podlagi eksperimentav z mačkami, katere so cele mesece pitaH z visokimi dozami zdravila in ki so obolele na težkih a rt erij osk.1 e ničnih procesih, dočim npr. psi ob enaki piči ne kažejo nobenih okvar. Sicer ste se pa pri svojem otroku lahko na lastne oči prepričal; o doseženih uspehih. Ne dajte se begati, in uporabljajte zdravilo mirno naprej. Če ее pa odločite za drugi sredstvo, je vseeno, katero jemljete. Brez ergosterina ni nobeno. Potem gre izključno za to, katero otr>k lažje in boljše prenese. _ G. K. P. v LJ. Predvsem: bavite se malo
cnani s seboj, in ne педајФе svoje »bolezni« kot rožo na oknu. Gotovo ste ta, kar So imenuje seksualen nevrastenik, ali to ni nič takega, da bi bilo treba nad tem obupavati.
Boji. katere imate vi. tudi dru^m ne ostanejo nepriliramjeni, praktična pač lahko trdiš: vsej doraščajoči mladini. To mine. Nikar ei ne težite prekomerno vesti in ne pozabite, da je vsa seksualna morala ob vsi važnosti v realnem življenju vendarle пеила-ten ded ostale splošne etike. Na obvladaj ju samega sebe seveda pa temelji oboja, — V ostalem: lahko telesno delo do primerne utrujenosti, skromne večerje, malo pijače, — tudi ne vode — na večer. Pazite tudi na redno odvajanje, če bi se stvar navzlic temu ne izboljšala izdatno, vstopite za nekai časa ла oddelek za živčne bolezni v tukajšnji bolnici. Poleg tega jemljite natrijev bromid 2—3 krat na dan po 1 noževo konico. — G. J Z. r C. Vaša telesna teža je proporci-jonalna vaši višini, — kar se tiče pljučne boltizni, jo je seveda zdraviti po znanih načelih. Posledice nekdanjega obolenja, če proces ni več floriden, zgolj simptomatično. Glede tega se obrnite na svojega zdravnika. — Kar se pa tiče zadreg, v katere zahajate z vsemi neljubimi in neprijetnimi posledicami, temelje te na vaši osebni reakciji. Tu vam ne more pomagati nič drugega kot vaja io samoobvladanje. Spravite se hotoma v take in slične situacije, in skušajte jim biti koe, osobito pod vplivom krepke avtosugestije. Z voljo, z vztrajnostjo in vajo, vsaj do gotove meje, sčasoma vse premagate. — »Skleroza«. Brez osebne preiskave je jasno, da je vsak obvezen nasvet nemogoč. Ťoda s primernim pridržkom vam na podlagi vaših izvajanj lahko rečemo, da pravilno živite. Pazite tudi na redno odvajanje. — 1.) Poskusite jemati ro-danov kalcijev diuretin; prvj teden В krat po 1, drugi teden 2 krat po 1, prihodnji teden 1 krat po 1 pastilo; 2.) jemljite mesto karlovarské vode druga odvajalna sredstva;
pijte morda poleg njih radensko e talino; 3.) pade pod vplivam primerne dijete in življenja; priporočljivo in sicer, ali če j« zmerno, je škoda neznatna; — 5.) knajpanje je nezmisel; 6.) z zdravljenjem bolezni, 60 posledice nemogoče. — G. I. G. v L. Колес vašega pisma je jako karalrterističen za vaša bolezen, ki se vedno pojavlja, ali vsaj v hujši obliki pojavlja, če obrnete svojo pažnjo nanjo, a pobledi do nezaznatnosti, če je vaše zanimanje sicer zavzeto in ste drugače od-smerjeni od cilja vašega hipohondrjčnega razmotrivanja. S tem ste pa tudi uganili, kateri zdravilni način bo za vašo bolezen najprikladneiši. Prav tako se skušajte izne-biti vseh ostalih senzacij, ki vam čisto po nepotrebnem grene vaše mlado življenje. — O vaši apendicitidi se ne maramo, a tudi ne moremo izreči; vidi se nam pa, da je uprav tako psihogenega izvora, kot marsikaj drugega. kar vas tare. — G. R. R. v L. Razlaga vam ne bo veliko pomagala. Pojav izhaja iz prekomerne senzitivnosti, ki se izraža v p> javih bojazni, zbog katere pridete v zadrego. Vsi ostali simptomi so spremljevalci psihičnega vtesnenja, odnoeno zavesti tesnobe. Zdravilo: samoobvladovanje, vaja. — Brez preiskave ne moremo nič določenega povedati o vašem nosu. Morda je ozebel, morda ima prekomerno občutljivo kožo. Por ni moč; odpraviti. Jasno je, da se žleze — lo-jeVke vedno iznova napolnjujejo z lojem; saj to je tudi njih delo in namen. V 'ostalem se obrnite na kakesra rinolosa.
(§imo)
z večjo množino silicium-kisline, ne izpod 60 % Si 02 — pridejo v poštev tudi industrijski odpadki — naj izvolijo interesenti, ker je mesečna potreba nekoliko vagonov, staviti ponudbo s pošiljko majhnega vzorca z navedbo cene nakladalna postaja na
PORTLAND - CEMENTNA TOVARNA d. d., Mojstrana.
4686
ščobo s čimerkoli... Tako si je izmislila pismo, čeprav se ni zavedala posledic, ki utegnejo nastati iz tega.
Ko je prišel Heurtoy drugi večer domov, se je tresla od razburjenja. Lepi Alfred je gledal resno in mrko, kakor vedno. Vendar se ji je zdel nekoliko strožji kakor običajno. Skrival pa je svojo zadevo in se ni z ničimer izdal, da je dobil anonimno pismo. Nekaj trenutkov je Marcelina že mislila-, da ji je namenil samo zaničevanje ali pa da jo bo jel loviti po ovinkih. Toda — nič. Bila je razočarano. Alfred ni niti z besedico omenil zadeve, tako da je jela Marcelina naposled celo dvomiti, ali je dobil pismo. Kakor vr-ak dan, mu je pripovedovala, kaj je delala, vendar je svoje pripovedovanje tako uredila, da je pustila nekaj odprtih vrzeli, o katerih je sodila, da bodo navdale Alfreda z dvomom.
Naslednje dni je Marcelina opazila, da jo na ulici nekdo zasleduje. Za petami ji je bil mlad mož nevtralnega značaja. Nosil je trd klobuk in rjav površnik. Najprej ga je videla pri odhodu iz hiše, potem pred hišo modistinje, kjer jo je čakal. Marcelina mu jo je hotela zagosti. Stopila je v voz cestne železnice in se peljala na obisk k materi. Spet jo je spremljal. Pri materi je pogledala skozi okno in zagledala zasledovalca na drugi strani ulice.
To jo je pogrelo, obenem pa jo je navdalo z nekim tihim in kljubovalnim ponosom. Spoznala je, da je Alfred najel detektiva in na kakšni podlagi? Na podlagi navadnega anonimnega pisma! V njej je kipelo. Tako mu je torej pri srcu, da ji ne reče ljubeznive besede, pač pa najame detektiva, ki naj hodi za njo in jo opazuje? Zdaj se je zavedela, da je zmožna prevare. Čutila je, da je ponižana.
In mladi zasledovalec je postal izpod-buda zanjo. Kamorkoli je šla, povsod jo je zasledoval. Pri tem je pridno menjal pokrivala in obleko. Ko se ji je to uprlo, je sklenila, da spelje zasledovalca na led.
Ob sedemnajstih popoldne se je napotila na ulico, kjer ni bilo kočij. Najela je taksi, meneč, da je zalezovalec ne bo mogel dohiteti. Velela je ustaviti pri cestni železnici, v katero je stopila. Z močnim glasom je imenovala jako oddaljeno postajo, izstopila pa že pri prvem postanku. Z velikim uspehom se je jela tudi posluževati dvigal. V modnih trgovinah je spretno uporabljala prehode, s katerimi je zasledovalcu zmedla pot. Ta igra jo je navdajala z neko posebno slastjo, z radostjo, zakaj spoznala je, da ji zdaj ni več dolgčas. Vselej kadar je šla z doma, se je čutila blaženo, zakaj vsak izhod je pomenil zanjo dobljeno
bitko. In zgodilo se je, da je zbolela. Hripa jo je za tri dni priklenila na posteljo, kar ji je bilo nepopisno mučno. Ko se je pojavila na cesti, je spet srečala njega, ki je očividno že komaj čakal nanjo.
Zdaj je z velikanskim zanimanjem opazovala tudi svojega moža. Ugenila je, da je postal mnogo skrbnejši napram nji, a tudi mnogo nervoznejši. Začel jo je spraševati, kaj dela, kam hodi in česa si želi.
»In kaj si delala ob sedemnajstih?« se je glasilo vsak dan njegovo vprašanje. »Zakaj mi ne pripoveduješ o tem malo
več?«
Heurtoyjev ton je bil trd, kar raskav.
Marcelina je za trenutek počakala in naposled povedala resnico:
»2e več dni obiskujem ob tem času mater, ki je bolna.«
»Prav«, je dejal suha
Zasledovanje je trajalo po tem razgovoru še teden dni. Iz tega je Marcelina sklepala, da ji mož ni verjel tega, kar je povedala. Tudi to jo je ranilo, vendar ni hotela delati besed in je molčala. Nenadoma pa je nadzorstvo prestalo.
Prav to je bilo tisto, kar je hotela doseči. Saj zdaj, ko je vse preizkusila, ji ni bilo več v zabavo biti opazovana in zasledovana pri slehernem koraku.
In med tem, ko je uživala v dobljeni
igri z zasledovalcem, se je v njej pojavil močen, glasen klic po resničnem doživljaju. Kakšnem doživljaju? Tega niti sama ni vedela. Tudi se ni spoznala na to, kateri mož bo junak tistega silno pričakovanega doživljaja. Z zadovoljstvom in nasmehom si je priznala, da pustolovščina, ki se je zdaj pripravljala nanjo, ne bo več nevarna, da se bo lahko spustila v stvar brez strahu in bojazni za zmago. Da bo zmagala, ji je bilo namreč čisto jasno. Saj je moža tako sijajno pomirila, da je nima več na sumu, ker ji popolnoma zaupa. Skovala si je orožje in v njej je vse trepetalo, ko je pomislila na to, kdaj in na kom ga bo preizkusila, v svesti si gotovega uspeha in sijajne
Boris Rihterštó
Ida
Ne vem, zakaj tako rad sedim v kavarni pri oknu in gledam za ljudmi, ki hite mimo. Morda zato, ker takrat najlaže študiram njihove značaje. Človeka namreč ne spoznaš, ko govoriš z njim. Za besedami skrije svoj značaj, za ogo-ljenimi frazami in tudi njegov obraz je nenaraven, prisiljen. Šele takrat ga spoznaš, takrat mu vidiš v dušo, ko gre mimo tebe sam, zatopljen v svoje misli
in niti ne sluti, da ga gleda tvoje budno oko.
Časih gre mimo okna znanec. Nasmehne se ti, ti mu nasmešek vrneš in toplo ti je pri srcu. Kadar je človek sam, je bolan.
Drugič pride obraz, zabrisan med starimi spomini. Mimo gre, še ne opazi te, ti pa pomisliš:
»Kako je bilo takrat lepo, ko mi je bil še drag___«
Saj bi človek pozabil živeti, ko ne bi bilo spominov.
Take misli so mi blodile po glavi zadnjič, ko je šla Ida mimo okna.
Da, Ida ji je bilo ime.
Mlada je bila. Komaj osemnajst, devetnajst let bi ji prisodil, takrat pred tremi leti, ko sem jo prvič videl.
Sam ne vem, kje sem jo prvič srečal. Najbrže na promenadi. Posebnega vtisa name ni naredila. »Ženska, ki si na promenadi išče fanta ...«, tako sem si mislil. Saj drugega cilja ženska ne more imeti!
Potem sem jo videl na nekem plesu. Sam sem bil, brez družbe, brez dekleta. Prišel sem na ples, ker se mi je bilo zahotelo smeha in zabave. Pozno je že bilo. Vsa dvorana je bila že razigrana in kar neprijetno mi je postalo. Kaj naj počnem jaz, pustež, med temi veselimi ljud-
»Tui KÖ« sř. W
TO
NetíeTra, 16. ТП. :
Mož
za sv
Zle slutnje — Minka išče rešitve — Jancetove grožnjs — Posredovalec, ki sam sebi ne zaupa — Z železnim obrazom in kamemtim srcem ... — De&ar, sveta vladar
Zdaj mi je bil popolnoma razumljiv tudi Minkin molk. Da. ko se je mudil na Zavrhu detektiv Klop, takrat ona pač še ni imela nobene slutnje o očetovi skrivnosti, za Minkino ljubezen do Jančeta tako usodepolni, toda od tistega časa je bilo že več ko mesec dni, in marsikaj se je utegnilo med tem zgoditi.
Da mi Minka od takrat ni več pisala, kaj je moglo to pomeniti drugega, kakor da ji je vse znano... Ali ji je povedala tetka Lili ali pa je Minka spregovorila pred očetom kaj zaradi Jančeta in je bil Zavrhar primoran ji vse razodeti.
Ta Minkin molk — več mi je povedal ko vse besede; bil je pa tudi ena sama nema, a tem strašnejša obtožba: Ti si kriv, ti si kriv!
Tiste dni sem hodil okoli ves bled in přepaden, tako da so me sočutni prijatelji vpraševali, kaj mi je. Nazadnje nisem zdržal več in sem pisal Minki. Milo sem jo prosil, naj se mi vendar oglasi, da me skrbi, da me vznemirjajo zle slutnje... pisal sem tako, da je
Potlej mi je pravila, kako je pribežala domov in se zaklenila v svojo sobo. (Oče so bili na srečo z doma.) In ko se je malo pomirila, je Jančetu napisala pismo, da se mora vse nehati, da so ne samo oče, ampak tudi tetka Lili odločno *zo-per to«, in če jo je imel res kdaj kaj rad, naj ji nikar več ne dela težav, naj jo pozabi, saj ne pomaga nič, če ni namenjeno. Lepo je pisala Jančetu. In je dal potem mir. Toda ondan ji je pisal: Da noče odstopiti! Nikakor ne. In zapretil je Janče Minki, da pojde kar do očeta, o!
Minka je vzela iz torbice Jančetovo pismo in mi ga dala. — A ne zdaj ga brati, ne zdaj! je zaprosila in temna rdečica jo je oblivala.
Spravil sem pismo in zagrebel glavo v dlani. Ni ga bilo drugega izhoda kakor: Jančetu vse razodeti. In zdaj sem vedel, kaj je pripeljalo Minko k meni. Jaz naj bi to opravil z Jančetom! Tako je prišla nad me kazen — zaslužena kazen ...
— Bom pisal Jančetu, sem rekel. A temu se je Minka odločno uprla. Ne in Minki moralo seči do srca. In sem skle- ! ne! Zavoljo očeta ne. Nič se nikoli ne
ШЈЛ
Žiesio, afriqms
kapok, gradi za žimnice, nepremočljivo hnpr. platno, pokrivala za konje, platno (Hessian), slamnjače kupite najceneje in najbolje samo pri
iT

ж Ж® ж Ш9 ж Ж m
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 31; Maribor, Vetrinjsfea 20; Celje, Kralja Petra 33.
шазшЕ^ашша
Щ&
stoto 95 odst, kaljivost 85 odst. porabnostno vrednost 80.75 odst.; pri trava!.: čistoto 90 odst. kalijivost 60—80 odst, porabnostno vrednost 54—72 odst.; pri koruzi čistoto 97 odst, kaliivost 95 odst, porabnostno vrednost 91.5 odst.; pr; ajdi: čistoto 97 odst. kalijev 75—80 odst., porabnostno vrednost 72.75—77.6 odst.; pri korenu: čistoto 85 odst. kaliivost 55 odst.. porabnostno vrednost 46.75 odst.; pri solati: č stoto 98 odst vaiiivost 75—80 odst, porabnostno vrednost 68.6 odst
Kaliivost je tem boljša, Sm pře? řzScaU večina zrnja jn čim bližje odstotek kakovosti primerno čistega semena dosega navedene številke. Za v naravi kaliivo je smatrati ono sem emie, ki pri sobnem poizkusa vzfcali v 10—14 dneh. Dobro seme pri takem preizkusu pokaže največji del odstotka kaljivosti že v prvih treh do petiň dneň.
Preizkus s5 labiko vsakdo napravi sam in brez posebnih stroškov. Za kaljenje je semenu potrebna primerna v:ain toplota.
Na nekoliko boij§5 (debelejši) pivnik ns-riS čertverokotnik (kvadrat), katerega stranice merijo po 10 cm. Na stranicah zazna-nrenuj točke v razdaljah po 1 cm. Te točk* stranic zveži vodoravno in navpično s fr-tam«, pa dobiš 100 kvadratkov po 1 kv. cm. Tako načrtan pivnik položi v s«bi na mirnem kraju na kako leseno podlogo ali zndn-> opeko, tako da visi del pivnika navzdol in sega v vodo, ki si b pred opeko postavil v latvici ай podstavku cvetličnega lončka Pivnik hitro srka vodo m je kmalu ves moker. V vsak kvadratek na pivniku položi po 1 semensko zrno. Tako sh položi or£v 100. Potem
zrnje rahlo pokrii s papirjem. Ker zrn j 5 porabi precej vlage, dosti pa ři iz pivnika tud* izMapeva, pazi, da vode v posodici ne zmanjka. Vsak dan poglej prvňák ia vsako řzkaijeno zrno odstrani te? vsak dan zabeleži, koliko zra ie vzklilo. Kolikor teii 100 zrn vzkaSS. toliko odstop kov znaša kaáf.vost preizkušenega semena.
Slabo kalivega semena ík sej! Kuipui vedno le aajbotjše seme in tako zgodaj, da ga lahko preizkusiš!
nil počakati teden dni. Če dotlej ne bo odgovora od Minke, pa se popeljem na Zavrh. Na vsak način; pa naj bo, kakor hoče. Ce ne na Zavrh, pa vsaj na Sela se popeljem. Za tjakaj sem ^nel še največ poguma.
*
Pa se je primerilo — dva dni potem ko sem pisal Minki, — da sem, vračaje se z Dolenjskega z večernim vlakom, tam na grosupeljskem kolodvoru si šel kupit »Slov. Narod« in cigaret; in ko tako stopam ob vlaku, h kateremu so bili med tem přiklopili kočevsko garnituro, me naenkrat pokliče znan ženski glas.
Halo, tam iz okna se je sklanjala Minka,
Minka se je peljala v Ljubljano. K meni... na moje pismo ... Tako mi je povedala potihoma, ko sva si segla v roke.
Potem se je Minka presedla v moj kupé. Tam sva bila sama.
En sam pogled v Minkin bledi, žalostni obraz mi je potrdil, kar sem itak slutiL Dasi je bila trenutno vesela, vesela tega srečnega naključja, da sva se nenadoma takole dobila, kakor sem bil vesel jaz. Saj sva bila tako rešena neprijetne zadrege, ki sva se je bala oba.
Ali beseda nama ni šla iz ust in dolgo sva si molčé sedela nasproti in strmela v rdeče iskre lokomotive, švigajoče mimo okna kakor plamteča, grozeča pisava nevidne roke v črni mrzli zimski noči... Dokler nisem spregovoril jaz:
—	Minka, zakaj mi niste nič več pisali ?
—	Ker me je bilo tako sram, je rekla, kratek hip me pogledavši v oči, iz katerih je uganila vse, kakor sem uganil jaz iz njenih.
Samo to je rekla Minka, potem je skrila obraz v svoj plašč, ki je visel ob oknu. In čez čas sem videl iz drgeta njenega života, da plaka.
Tudi mene je davilo v grlu.
Pustil sem Minko, da se je izjokala, potem sem jo prijel za roko, ki je bila mrzla in vlažna.
—	Minka, jaz sem vsega kriv!
Stresla je glavo.
—	Vi ste dobro mislili, je rekla in čutil sem, kako so se njeni prsti rahlo oklenili mojih.
Blaga Minka! Iz hvaležnosti bi ji Ьй najraje poljubil roko.
—	Minka, sem spet spregovoril čez čas, <— ali vam je povedala tetka Lili?
Minka je pokimala. In potem mi je pripovedovala, kako je ono noč prišel on, Janče, pod njeno okno, čeprav mu je bila prepovedala hodit gor. Ni se mu hotela oglasiti. Potlej pa jo je šel klicat še na Sela, misleč, da je tam. Tam ga je pa opazil hlapec in je to povedal dekli, dekla pa brž vse grofici
—	In je tetka Lili takoj poslala po-me in...
Minka se je stresla in spet skrila glavo v plašč.
sme zvedeti. Če bi bilo kaj zapisanega, pa bi Janče utegnil komu pokazati. Ne, to se mora napraviti samo med štirimi očmi. In dala se bo spregovoriti z Jančetom pametna beseda. Saj ni hudoben človek. Jaz bom zagotovo tako opravil z njim, da bo vse dobro. Imela je Minka v mene popolno zaupanje.
A jaz sem se branil za-me tako težke, tako mučne naloge. Ker sem se je strašil, kar odkrito povedano: jaz nisem imel v sebe in svoje posredovalske sposobnosti prav nobenega zaupanja več.
—	Minka, sem dejal. — Vse bolje bo, če mu sami poveste. Da se mu ne bo treba sramovati pred menoj. Naj ostane vse samo med vama ...
A Minka se je kar stresala:
—	Ne morem, je zaječala in se prijela za senca. — Meni se zdaj vse tako — tako gabi! Rajši skočim v vodo. Je pristavila Minka s trdim glasom in obraz se ji je zatemnil.
Težak, mučen molk je nastal v kupeju. Mene pa je, opazujočega Minko, njen mračni obraz in njen čudno srepi pogled, mučilo še drugo vprašanje: Ali mi je povedala vse ? Ali ni še nekaj prikrivala ?
In sem spregovoril čez čas:
—	V takih položajih treba delati s pametjo, Minka. Ne sme človek neumnosti popravljati z neumnostmi. Sicer so pa to same malenkosti, kdo bi si jih jemal k srcu? Življenje je tako lepo, Minka! Navsezadnje, hm, če bi drugega ne kazalo ... tisti Grudnov, Minka...
Spet je Minki dajal nasvete hudič.
LJUBU,
KOLODVORSKAтт Ђ^б
юти^Ш^ттк
mi? Saj ne spadam mednje, saj me ne potrebujejo...
Takrat sem zapazil njo. Sama je sedela v kotu za mizo in gledala vesele plesalce. Poizkusiti sem hotel srečo. Stopil sem k njej in jo poprosil za naslednji ples.
» Toliko sem že plesala nocoj___,« je
rekla tiho. »Utrujena sem. Rajši malo prisedite.«
Z veseljem sem ji ustregel Saj se tudi meni ni ljubilo plesati. Samo zato sem ji rekel, ker nisem našel drugega izgovora, da se z njo seznanim.
Potem sva se pogovarjala.
Ne vem, kako sva prišla na pogovor o ljubezni. Menda sva dolgo govorila o umetnosti in takrat sem ji rekel, da je vsakdo, kdor ljubi, kos umetnika, čeprav se tega morda ne zaveda.
Gracijozno si je popravila lase in me pogledala.
»Po kakšnih ovinkih pridete do ljubezni! Čudno, da ne rečete, da je tudi ljubezen umetnost«
»Saj je!«, sem jo poredno zavrnil. »To Ы morali vendar vedeti. Ali še niste nikdar ljubili?«
»Ljubila... ? Morda .. -,« je rekla sa-njavo in se igrala z robčkom. »Ali pa je bila samo simpatija... ? Če je ljubezen taka, kakor si jo zamišljate vi, po-
tem je bila to ljubezen ...«
Čudil sem se njenim besedam. Prvič me je srečala, prvič je govorila z menoj, pa tako odkrito.
»Kakor nocoj je bilo. Prišel je in sedel k meni. Kramljala sva in plesala. Potem me je spremil domov in ostal pri meni..
In niti besedice mi ni rekel o ljubezni..
Morda je bilo tako bolje. V njegovih besedah bi bila utonila in jih sanjala. Besede pa so zmerom laž...
In ko ga zjutraj ni bilo več, sem sedla na posteljo in mislila nase in nanj. Nisem ga več videla. Samo lep spomin mi je ostal.
Če bi se bil vrnil, бе spomina ne bi
bilo.. .«
Umolknila je in zaprla ofi. Ko me je pogledala, je bila spet ženska, navadna ženska.
»Zdaj pa pojdiva plesat,« je rekla in
vstala.
Opolnoči je odšla. Spremil sem jo do doma, a pri njej nisem ostal.
Zadnjič sem jo spet videl. Sla je mimo mene. Opazila me je, pa mi niti prijaznega pogleda ni privoščila.
Naročaffe
n
Mlnka nI rekla ničesar, samo naglo
me je pogledala od strani, pordela in po-bledela hkrati, nato pa pritisnila čelo na hladno šipo okna.
Kaj namerava Mmka storiti, tega nisem vedel; a da je že nosila v srcu svoj trdni sklep, to je bilo gotovo. In slutil sem, da bo stvar med njo in Jančetom končala katastrofalno... In pod težo moje sokrivde mi je globoko klonila glava...
Tedajci pa sem začutil ob sebi Minkin obraz; njeni kodri so mi božali lice, njena roka je ovila moj tilnik.
— Nikar ne bodite tako žalostni, je šepetala. — Saj bo vse dobro. Vse bom ubogala, kar boste rekli. Samo pomagajte mi, ljubi, dobri moj prijatelj ... nimam ga drugega človeka, samo vi veste vse to ... Rešite me tega!
Minkine vroče solze so kapale na moje roke.
*
Z železnim obrazom in kamenitim srcem sem se podal tisto popoldne tjakaj v tisto predmestno gostilno, kjer je na Minko čakal Janče. Ona mu je pisala, ga naročila na sestanek, — a mesto nje sem prihajal jaz.
Prihajal sem z gotovim načrtom, Id sva ga bila skovala z Minko. Imel sem pri sebi tudi Minkino hranilno knjižico izkazujočo prav čedno vsotico. Načrt je bil: Poskusi se z Jančetom mirna poravnava. To je: da se ga zlepa pripravi do tega, da odstopi, ne da bi zvedel za skrivnost očeta Zavrharja. Ker na tem je bilo Minki največ: da ostane vse prikrito! Zavoljo očeta. Tedaj se Jančetu dá Minkin denar, da gre lahko v Kanado. Kar sta itak snovala z Minko v zaljubljenih trenutkih; »če ne pojde drugače, da jo bosta kar popihala čez morje...« Pa naj gre zdaj Janče sam v Kanado, brez Minke. Če bi se, recimo, Janče s tem denarjem ne zadovoljil, pa bi ga Minka priskrbela še kaj več; izposodila bi si magari pri svojih sestrah, na račun svoje dote. Magari, Minka se ni strašila nobene žrtve.
Če pa se z Jančetom ne bo mogoče tako pobotati, potem seveda mu bo treba »tisto« povedati. Pa se mu tedaj tudi izroči Minkina hranilna knjižica, da bo mogel proč odtod, kamorkoli, čim dalje, tem bolje. V enem kakor drugem primeru se je torej Jančetu obetal denar, sveta vladar.
Tako pripravljen sem vstopil v malo zakotno, nekoliko temačno, a drugače prijazno in tudi prijetno toplo sobico, kjer je samcat sedel fant Janče, pol litra belega pred seboj, in nervozno bobnal s prsti po mizi.
Sprejel me M nič kaj prijazno in takoj je vprašal nejevoljno, s temnim pogledom:
—	No, kaj pa je z njo, MJnkoT
—	Minka, sem odgovoril, a tedaj je prišla natakarica. Naročil sem čaja z limono, dvakrat, ker sem videl, da je Janče nekoliko alkoholiziratL Očitno se je bil napil korajže v pričakovanju svojega kujavega dekleta. Čaj z limono je BíKlíte рГв?ШШ рП ПакЩШ
juta
Mešano gnojilo niirofosfeal
Za povzdigo kmetijstva so umetna gnojila dandanes neobhodno potrebna. Ni torej nikoli odveč, če izpregovorimo ponovno o pravilni rabi umetnih gnojil, zlasti sedaj, ko se bliža pomlad. Kdor pozna naše razmere na kmetih, bo temu pritrdil.
Pri nas je, žal. še vedno ponekod v navadi tako zvano enostransko ali nepopolno gnoj eni e, to je gnojenje samo z enim umetnim gnojilom, in sicer se uporablja ali samo superfosfat aH samo Thomasova žlindra aLi samo dušik itd. Tako enostransko gnojenje s posameznimi umetnimi gnojili večkrat ne zaleže mnogo, v mnogih primerih pa celo škoduje rastlinam. Denar, ki smo ga tako izdali za ta umetna gnojila je bil stran vržen.
S tem enostranskim zalaganjem remije s posameznimi gnojili se ruši v tleh pravo razmerje med poglavitnimi rudninskimi re-diinnmi snovmi, to so dušik (apnena dušik) kali (40 odst. kalijeva sol), fosiorna kislina (sup erřosfat aH Thomasova žlindra) io aP-ж> (žgano apno). Kdor hoče doseči najvišje donose, птога uporabljaj vse te najslavnejše rastlinske redilne snsjvi v polni meri kar se pravi, da izvaja tako fenenovano polno gnojenje.
Na najlažji način izvajamo poh» gnojenje, če uporabi.tamo tako zvama mešana gnojila, ki vsebujejo vse štítí recü'ne snovi v pravilnem razmerju. Tako mešano gnofiio imrnovano nitrofoskai, jzdektje toda tovarna za dušik v Rušah.
Nitroioskal vsebuje 5 odstoSrcrv <feriSka, 8 odstotkov fosfbrne kisline, 8 odstotkov kalija io nekaj apna. To mešano gnojilo ustreza vsem zahtevam pravilnega gnojenja ker vsebuje, kakor zgoraj omenjeno, poglavitne snovi v pravem razsnerjo. Učinek mešanega gnojila se kaj hitro pokaže v pospešeni rasö in hitrem zorenju pridelkov, boljši kvaJrtetS ja večjih donosih, kakršnih ne moremo pričakovati pri gnojenju s posameznima umetnimi garojiS.
Dosedanje izkušnje so pokazale, da se je nitrofoskal izredno izkazai piri okopavinah, prj sadnem drevju ta psi hmelju, zlasti pa v vSnogradffli; pa tudi na travnikih in pašm*-käh, če se pravilno in pravočasno щюгаЬ-i ja.
K<k>r ni Intel £e x mešaotai впоИога opraviti na tej aS oni kuhani, ta naj vsaj poslerasi v maksn.
imel nalogo blagodejno uplivati na Jan četovo notranjščino in meni olajšati delo.
Tudi drugače je bil Janče dokaj spremenjen od zadnjič. Ni bil več tisti mirni, dobrodušni, simpatični fant, nego je izgledal kar nekam divjaško s svojim raz-mršenim šopom las, zabuhlimi lici in švi-gajočimi očmi, iz katerih je gledala izzivajoča, mrka trma; povrh je imel še veliko krvavo prasko ob ustih, ki ga ni baš krasila; menda se je bil pri brijenju urezal. Pa tudi v obleki je bil zdaj Janče nekam zanemarjen; zamazan ovratnik je imel in pokapano oprsje; a kako lepo napravljen je bil takrat prišel k meni, cel gospod. Saj bi se ga zdaj Minka morala sramovati. Le kako si upa tak prihajati njej pred oči! sem pomislil. Ne, Janče mi ni bil več všeč. Če je človek nesrečen, zato mu še ni treba piti. To je klavrno junaštvo.
—	No, kaj je z Minko ? je ponovil Janče in me pogledal izpod čela.
—	Počakajte, da bova sama! sem ga zavrnil osorno in ostro premotril njegov obraz. Ah, seveda je bil fant podoben Zavrhar ju; v tej in oni potezi sem to zdaj našel. Celo z Minko sta si bila nekoliko podobna, v nosu vsaj, če ne v drugem. Ni se dalo zatajiti: kri Zavrhar jeva. —
—	Vražja zadeva! sem vzdihnil v svojem srcu.
Ko je natakarica bila prinesla čaj, sem Jančetovo vino kratkomalo porinil stran. Fantu je šinila kri v lica.
—	Pa menda ne mislite, da sem pijan ? Hudiča! Ves teden sva z bratom vino vozila, ne rečem, da se ni pilo. Saj moraš piti, saj ti ne dajo gmaha. Ampak danes
—	kaj tako izgledam, a?
—	Nič preveč prijazno ne izgledate, Janče.
—	Ko pa nisem skoro nič spal! se je zagovarjal Janče. — Snoči je bilo že pozno, ko smo pripeljali domov. In me je čakalo pismo. Toliko da sem malo legel, pa je že bilo treba odriniti. Od nas je tri ure do postaje.
Nato sem gledal Jančeta z malo milejšimi očmi. Toda moja naloga je zahtevala neizprosne odločnosti. In sem spregovoril:
—	Torej z Minko je tako, da se je morala danes na hitro odpeljati k svoji sestri. Sina so dobili. Pa je, kakor vidite, Minka poslala mene semkaj, da se midva pomeniva. Imava se dosti pomeniti, Jaiiče!
—	Tako, tako... AH bo dobro aH slabo ? je vpraševal Janče, gledaje me ne-zaupno. Nekaj v mojem obrazu mu ni bilo pogodu.
—	Lahko dobro, lahko slabo, vse kakor boste vi sami hoteli! sem dejal in se smehljal dvoumno.
(Nadaljevanje prihodnjo nedeljo.)
Josip Fr. Rnaflič.
semen!
Pri nas se za dosego boUSSh prtdeJkov
mnogo kuipuie raznovrstno semenj e, poseir no tako. ki si ga kmetovalci ne morejo uspešno sami vzgojiti. Dokler pa kmetovalec tudi sam ne preizkusi semenja gäede njegove uporabljivosti, vedno obstoja nevarnost da se pri nakupu občutno opeče, to pa še posebno, ako kupuje pri manj zanesljivih trgovcih in nepoznanih prodajalcih, Tako le prepogosto za drag denar dobi kakovostno slabo, premalo čisto in cedo prav slabo kaläivo semenje.
Semenj e je pa zato treba kopovat! samo pri takih podij-egih, kjer smo gotovi, da že sama .preizkušajo semensko blago, preden ga dajo v trgovino.
Vendar pa se neredko dodajajo ceio bode zlorabe kmetovaIčevega zaupanja jn se kmetovalcem marsikaj tudi slabega obesi pod Srmo prvovrstnega béaga. Ta ni proč vržem samo za slabo seme izdani denaT, negio je tudi vse delo na rtjivi zaman. ker ni pridelka.
Zato kmetovalcem ne moremo dovolj priporočati, naj kupujejo vedno Le naSx»ljše seme, naj pri ceni ne skoparijo, a kar je glavno: pred setvijo naj seme vselej tudi sami preizkusijo. Prepričati se morajo o porabnostni vrednosti vsakega semenja.
Porabnostno vrednost semena določimo v odstotkih s tem, da število odstotkov čistotě pomnožimo s številom odstotkov kalii-vosti in dobljeni zmnožek delimo s 100. Piscu teh vrst je znan primer iz medvojnega časa ko se je prodajala domača detelja kot prvovrstno blago po 2.60 K za kilogram. Čistota je znašala 96 odst. kaljivost 90 odst. porabnostma vrednost torej 96X90 ; 100 86.4 odst Kot semensko blago pa so se istočasno prodajale tudi velike količine starega de-teljnega semena po 2 K za kilogram. Čistoča je tu sicer tudi zoašala okroglo 95 odst. kaliivost pa samo 21 odst., porab-nosbna vrednost je bila samo 19.95 odst alf okroglo 20 odst torej tako majhna, da kmet takega semena ne bi smel sejati četudi bi ga dofo'il zastonj, ker ntiiva ob пот-malnem posevku pač ne bo dala košnje. Prodaja takega blaga za semensko je očitno sleparstvo. Vendar pa se je marsikdo pola-kormril nekoliko nižje cene pri. kilogramu, ne vedoč, da je seme plačal več ko trikrat dražje kakor, če bi bil kupil ono prvovrstno seme. Zraven tega pa je ves njegov trud zaman. Pri prvovrstni detelji je bilo treba plačati uporabnostmi odstotek po približno 3 vinarje, pri ničvredni detelji pa po 10 vinarjev. Küe pa so drugi stroški, gnoj, delo? Nazadnje pa je kmet še ob pridelek. Omenjeni obe vrsti detelje je pisec sam preizkusil in poročam iz izkušnje.
Ako naj seme sejemo, nam mora dokaza S gotovo uporabnostno vrednost Ta je pri raznih kultrnih vrstah različna in mora na pr. po možnosti dosegata: pri deteljah: či-
SPU
ZiegfeSd ln njegove gks5s
V gledališkem in filmskem svetu Amerike ln Evrope velja Ziegfeld za prav posel> no avtoriteto. V plesih in baletih velja za najmodernejšega. Vse, kar je z njegovim imenom v zvozi, ima že v naprej zasiguran uspeh.
-
m

. ■ : -

"	-с г-л
- .
ť . " -
шШ
зУ|||г
Mkmmm
M w%
Bebe DANIELS ч*РЈО RITA*
Kakor vsem, tudi njemu ni bilo nasflano z rožicami. To priznava Ziegfeld sam m rad pove. — da je mnogo pretrpel, ko ]e osnoval prvo potujočo plesno družina Povsod je našel nerazumevanje in mnogo se ie moral boriti, da je premagal vse ovire m preko predsodkov prišel do tega. kar predstavlja danes. Toda uspe! je. Pokazal je v delu nezlomljivo energijo in vztrajnost; m danes je na zenitu svojega najjačjega umetniškega ustvarjanja.
Prvo nalogo si je zastavil s tem. da fe populariziral tako zvane girls - plesalke. Bil je prvi. ki je organizira! potujočo družbo m jo iz lastnih sredstev opremil s potrebnimi rekviziti. Danes ima že številno mlaišo generacijo girlsov. katere vodi in uči mladi in talentirani Pearl Easton.
Svoi največji uspeh pa je Ziegfeld ustvaril z zvočnim filmom »Rio - Rita«, ki se predvaja nepretrgoma že nad dve' leti in pol v newyorških kinogledaiiščih. Ko se je družba Radio Pictures odločHa za Zicriel-da ni mogla napraviti boljšega in uspešnejšega koraka.
Zvočno filmsko režiio tega dda vodi osebno avtor Mr. Luther Reed. Ko so ga vprašali, kje mu opereta bolj ugaja, v gledališču ali v kinu. jc ves navdušen odgovoril:
»V kino. seveda v kinu! Kajti tu se de-dalcu in stvaritelju prožijo stotine možnosti, da pusti razmah svoji fantaziji, in jaz sem, — vse te možnosti kakor vidite — izrabil.«
V nobenem filmu ni gledalcu na razpolago več prožnosti, pestrosti, raznoterosti, Plesa, petja, dvogovora, koloriranih prizorov itd. — kakor v čarobnem in nepozabnem zvočnem velefilm« *Rio - Rita«.
Svetovnoslavno odvajalno sredstvo.
kJÜTROc St 63
11
Nedela, 16. Ш. 1930
ш
D. Vargazon:
Pomlad
?x>lTPček je stopil na svet, k Zimi napotil se v grad, rešil iz ječe Pomlad in jo poljubil prevzet
Šla sta po svetu okrog:
preko poljan, skozi log — vse jima pesem je pelo, vse ju častilo veselo.
Cvet je za cvetom vzcvetel.
gozd se je z listjem odel — ptički so v vejah žgoleli in jnma srečo želeli.
Veter hitel je čez plan, z roko je harfo prijel: spev je prekrasen vzdrhtd njima — za svatovski dan.
Velika častna beseda
A če te nesreča zanese v mesto, kjer ni niti enega moža, ki bi kupoval sta* ro želez je in stare kosti, ali če ne naj* deš ne starih podkev ne zarjavelih kot« lov, ne mesarjev s starimi kostmi, te* rt-aj moraš delati umetnije, da si za« služiš denarja. Bibi zna splezati na za» stavni drog in se čisto zgoraj .-»ostaviti na eno nogo in zaklicati »živio«. Tega ne napravi izpod dveh oerov in tako je rreba pet zastavnih drogov, da za* služi za znamke. In kar smešno je, ko« ikanj se ljudje bojijo za svoje zastav* ne drogove. Kakor da bi se jim mogli zlomiti, ker Bibi pleza po njih in stoji 7.goi a j na eni nogi —zastavni drogo* vi, ki so vajeni, da jih vetrovi in K r* je stresajo in majejo na vse strani. Ljudje 4udi ne marajo, da hodiš po njihovih tratah in tak zastavni drog stoji po navadi sredi tra+c. V veX;ni vrtov imajo trato 1*» zaradi lepšega, sa* mo ptice pa mravlje se srreio izpre* hajati po njih. Če pa Bibi keOaj dobi svoj veliki grad, bo ves vit ena sama trata in vsi se bodo smeli po njej po* diti in igrati in prekopicavati, kolikor jih bo volja.
Bibi zna še drugo umetnijo, namreč hoditi po perilni vrvi. V to potrebuje droga, da z njim lovi ravnotežje, a tak drog se kmalu najde. S perilnimi vrv* mi je pa križ... Če je perilo suho, ljudje spravijo vrv; če pa perilo še vi* si na njej, o jej, tedaj pa že celo ni nič s hojo po vrvi. In če si res našla vrv. ki visi na njej samo nekaj kosov perila, in pobrala vstopnino po pol oera za osebo in ravno stojiš sredi vr* vi, tedaj gotovo pride ženska z novim vedrom mokrega perila in jame zmer« jati in vzdigne strahovit krik in vik: gledati moraš, da se spraviš z njene* ga dvorišča, pa hitro, če ne.. .1 V ta* icem primeru moraš vrniti denar in se odpraviti iskat drugo perilno vrv.
če vse drugo izpodleti, ima Bibi še »veliko umetnijo« kot poslednjo reši* tev. A zanjo se odloči samo v skrajni sili, ker je nekoliko nevarna in ker po* kvari konce prstov, tako da še dolgo potem ne moreš pošteno držati svinč* nika. Bibi meni, da bi bil moral ljubi Bog zasaditi v konce prstov, ki so ustvarjeni za risanje in pisanje, kaj drugega kakor krhke nohte, ki niso za nič prida na svetu.
Velika umetnija je prvovrstna; z njo bi brez skrbi lahko nastopila v pravem cirkusu. A verjemite mi, da jo je stalo tudi neskončnega truda, preden se je naučila. Preden je prišla
tako daleč, da vsaj ni telebnila dol, kadar se je vzpela pol metra visoko! Te umetnije se je Bibi naučila — a da je ne izdaste živi duši, zakaj tega ne ve nihče razen Bibičinega očeta — od pravega vlomilca! In zdaj vam povem, kako se je zgodilo, da je Bibi sklenila prijateljstvo s pravim vlomilcem. Se« veda z enim izmed prijaznih vlomilcev, zakaj vsi najbrže niso tako sposobni kakor tisti, ki je Bibi naletela nanj. Da, prav naletela je na vlomilca.
Ko je bila nekoč na potovanju, je zašla med gričevjem. Vsi griči so bili tako podobni drug drugemu in tako poraščeni z resjem in grmičjem, da je zgrešila pot. In zdajci je padla na nos in nekdo je začel strahovito preklinja* íi in zmerjati. Kdo je bil? Vlomilec. Spotaknila se je bila oben j!
Siromaka je bil gad uklal v ramo, prav tja, kamor sam ne dosežeš z usti, da bi izsesal rano. Ležal je in se obra* čal in obračal, da bi prišel z usti do rane, ko je Bibi padla nanj. Dobro je vedela, da je treba rano takoj izsesati. ker drugače umreš od strupa. A mož ni bil ravno tako čeden in snažen vi* deti, da bi jo bilo mikalo. Že jo je pri* jemalo, da bi zbežala. A tedajci se je nekaj oglasilo v njej: »Nemarnica ti! Ali sme človek zbežati, če vidi moža, ki leži na tleh in je bil tako nesrečen, da ga je kača pičila? Ali ni človeška dolžnost, da mu izsesaš rano, Čeprav je nekoliko umazan?« Bibi je zardela ka* kor mak, tolikanj jo je bilo sram; po« kleknila je in kakor bi trenil, je bila rana izsesana. Nato si je iztrgala iz spodnje oblekce kos blaga, dasi jc bi* la izmed tistih, ki so bile narejene iz maminih finih kril, ter obvezala moža tako čisto in lepo, kakor da bi bil pes ali mačka ali kokoš.
Vlomilec je bil neznansko vesel, da je bil rešen strupa in mu ni bilo treba umreti. Kar vedel ni, kaj bi vse sto* ril iz hvaležnosti do Bibi. Tako sta sklenila tam sredi goljave zvesto pri* jateljstvo in mož ji je razpovedal vse svoje skrivnosti, tudi to, da je vlomi* lec. Kolikokrat je bil že v ječi! in ko* likokrat je bil že pobegnil iz nje! Za* kaj v to je imel svoj posebni način, ki ga je zmogel le malokdo drugi. Kak* šen je bil ta način? Bibi bi bila strašno rada vedela. Nu, zid je preplezal! Sa* mo to? je menila ona. Zid preplezati je znala ona tudi! Da, ali on je znal splezati na takšen zid, kjer se ni bilo kam prijeti! Na zid, ki je bil tako gla* dek kakor hiša iz rdeče opeke. Da, to je znal! Bibi je požirala vsako njego* vo besedo, kar sapa ji je zastajala od napetosti. Če bi bila vsaj kaka hiša iz opeke pri rokah, da bi bila tudi ona poizkusila! A po zidu, ki je sladko ometan, in po steni, ki je prelepljena s tapetami, ne moreš plezati; to znajo samo muhe in časih kaka miška.
Bibi je šla v bližnje župnišče in vprašala, ali ne bi mogla dobiti malo mleka za svojega prijatelja, ki ga je ugriznil gad; zakaj mleko je izvrsten protistrup. In pastorjeva žena je rekla da, prav rada, kolikor ga hoče. Lahko si mislite, da je vlomilec pil kakor sod brez dna. Bibi bi bila rada ves teden hodila z njim, pa je rekel, da se mu mudi in da je tudi bolje, če ju ne vi* dijo skupaj. Namenjen je bil v Ame* riko in ji je obljubil, da ji bo pisal, kako je tam, zakaj kasneje je hotela priti tudi ona preko morja. Zato mu je napisala svoje ime in očetov naslov na košček papirja, ki ga je spravil.
Ali čez kak mesec dni je prišel straž* nik Sörensen in jo je poprosil, naj gre z njim v mestno hišo, ker bi policijski načelnik rad govoril z njo. Policijski načelnik jo je vprašal, ali je res, da je izsesala nekemu možu rano in mu podarila dve kroni za pot v Ameriko. Da, res je bilo, a kaj je bilo to njemu mar? Denar je bil njena last in gadjih pikov je smela menda izsesati, koli*
kor ji drago! A policijski načelnik, ki se je delal strašno imenitnega in stal, kakor da jc pogoltnil ravnilo (prav ta* ko ga je Bibi potem narisala), ji jc nato povedal, da je prijazni vlomilec prijet in se mora vrniti v ječo.
Tak v Ameriko to pot na žalost ni bil prišel. O Božiču je pisal Bibi tako čedno pisemce in ona mu je poslala velik medenjak, okrašen z gadom iz mandeljnov; on jc žc vedel, kaj to po* meni. In očka je pisal ravnatelju jet* niščnice in poslal vlomilcu deset kron — morda jih je bilo tudi dvajset — da bi se mogel odpeljati v Ameriko in po* stati pošten človek, kadar prebije ka* zen.	(Dalje prihodnjič.)
Gustav Strniša:
Zvončki
Stara vladarica Zima ni hotela odstopiti svojega prestola nežni kraljici Pomladi. Ponosno je sedela na visokem Snežniku. Njena glava je štrlela med oblake, ki so se ovijali okoli nje v megleno krono. Noge so ji segale do podnožja gore. Kadar je dvignila Zima svoje žezlo, je zabučala divja burja, vstal sneženi metež in zaplesal nad prirodo svoj mrzli mrtvaški ples.
Zima je pa mirno sedela, prepričana, da bo večno vladala.
Na jasi je v svojem vilinskem gradu spala Pomlad in sanjala.
Zelene jelke, smreke in borovci so bili že trudni. Težki sneženi plašči so jim kar krivili veje.
Ker smo vedno zeleni prijatelji Pomladi, nas zima posebno časti s težkimi plašči.! Moj mi je zlomil kar tri veje!« se je jezil borovec. Skušal je otresti s sebe sneg. Ni ga mogel. Primrznil mu je bil na veje in se jih držal kot sneženi oklep.
»Vrne se Pomlad! Ne bo nas zapustila naša mila kraljica! Prihitel bo topli jug, nas poljubil in objel! Vse bo oživelo in zarajalo!« ga je tolažila smreka.
Zima je pa zaslutila, da se bliža čas pomladi. Poklicala je burjo in sneg. Poslala ju je v grad svoje nasprotnice.
Burja je zabučala okoli oglov mirnega gradu. Povsod je iskala vhoda. Ni ga našla.
Poklicala je sneg.
Skupaj sta se zaletela v visoka okna, pričela po njih razbijati in jih šiloma odprla.
Buhnila sta v dvorana
Na prestolu, okrašenem s cvetjem, je sedela Pomlad.
Smehljala se je v sanjah, ko sta dospela k njej divja poslanca neusmiljene Zime.
Zabučala je burja svojo mrzlo pesem, a sneg je divje zarajaL Snežni metež je kmalu pokril nežno kraljico in njen prestol.
Zapískala je burja, poslanca sta izginila.
Pomlad je zasanjala, da leži v globokem jezeru. Nad njo je brnel potopljeni zvon mogočno uspavanko pozabljenja. Poslušala jo je. Čedalje slajša je bila ta pesem, vse globlje in globlje se je pogrezala mlada kraljica.
^ V dežju vetru In sstegts
NIVEA-C!
Veter in slabo vreme, mrzlota in vlažnost odvzemajo vaši koži trajno za kožo važne hranilne sestavine in pospešujejo s tem pre-rano nagubanost obraza. Vaša koža pa potrebuje svežega zraka. Tu vas varuje NIVEA-CREME pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Samo NIVEA-CREME vsebuje EUCERIT. Ta obvaruje nežno kožno sta-ničje osušenja in prepreči nastajanje gub in rug. — Doze po 3, 5, 10 in 22 Din. —
Tube po 9 in 14 Din. NIVEA-CREME pronikne v kožo in ne ostavlja nikakega bleska.
Trgovina v Jugoslaviji: P. BEIERSDORF & CO., d. z o. z., MARIBOR, Meljska cesta 56
Potopljeni zvon je za trenutek utihnil.
Tedaj je mahoma začula svoje drobne klicarje. Skozi zelene valove je videla svoje bele zvončke. Okoli in okoli jezera so stali in jo vabili s tenkimi glasovi.
Pomlad se je vzradostila.
Spet je zabrnel mogočni potopljeni zvon pesem pozabljenja. Ona je pa čula samo svoje drobne zvončke.
Prav tiste dni je obiskal smreke in jelke topli jug. Takoj je olajšal s toplim dihom borovcu težki plašč. Vprašal je, kje se mudi Pomlad.
»Ni je!« so vsi tožili.
»Čakajte! Zvončki jo pokličejo!« je odvrnil in hitel pred njen grad.
Tiho, tiho je zavel, da ga ni slišala hudobna Zima, ne njeni poslanci, ampak samo brstiči črnega teloha, ti zeleni, sključeni ključi, skriti v črni prsti.
Takoj so odklenili vratca v tleh. Jug je hitel pod zemljo. Poljubil je popke zvončkov. Že so zacveli in veselo zazvonili.
Jug je odhitel skozi odprta okna gradiča in poljubil spavajočo kraljico na obraz.
Zvončki so pa zvonili vse glasneje in glasneje.
Prebudili so jo. Nagnila se Je skozi okno in se veselo nasmehnila.
Tega smeha se je prestrašila burja, še bolj pa stara vladarica Zima. Stresla se je. Iz rok ji je padlo žezlo. Ze se je sesula v prah.
čez polje je prišla mlada Pomlad- Zmagoslavno je zasedla svoj prestol.
Izza visokih gor je prisijalo solnce, M Je takoj raztrgalo oblačno krono mrzle Zime ln se kot blesteča, zlata krona spustilo na ljubko glavico mlade kraljice Pomladi.
Pred njo so pa srečni zvončki pozvanjali pesem prebujene prirode.
Križaljka „Lecet"
Pomen besed: Vodoravno: 2. Pada vir a, 4. Reka v Češkoslovaški. 5. Staro orožje. 7. Reka v Južni Ameriki. 11. Poglavje v geometriji. 13. Del posode. 14. Rimski bog poljedelstva. 16. števnik. 17. Nedoločni števnik. 1Э. Medmet. 20. Reka v Rusiji. 22. Medmet. 23. Reka v Rusiji. 24. Knjižna značka. 25. Ni-kalnica. 26. Nemir. 29. Bivališče turških žen. 32. Hraber vojak. 34. Reka v Angliji. 35. Reka v Rusiji. 37. Medmet. 38. števnik. 39. Ime jugoslovenske filmske zvezde. 40. Jelen. 42. Protivni veznik. 43. Predlog. 44. Začimba. 45. žensko krstno ime. 47. Sestavina sleherne stvari. 49. Avtomobilska znamka. 51. Cvetlica. 52. Avtomobilska znamka.
Navpično: 1. Zakonu nasprotujoč postopek. 2. Dolžinska mera. 3. Prislov. 5. Ime filmske zvezde. 6. Geometrični pojem. 7. Kazalni zaimek. 8. Egipčansko božanstvo. 9. Oziralni zaimek. 10. Organ. 11. Kovina. 12. Rudnina. 13. Kuna. 15. Mesto v Palestini. 16. Iracijonalno število. 18. Pogojni veznik. 20. Dobrodelna zapuščina. 21. AngeL 27. Vezalni veznik. 28. Glasbena kratica. 30. Kemični znak za lahko kovino. 31. Kemični znak za element. 33. Manj od celote. 35. Stara dolžinska mera. 36. Elektroda. 39. Reka v Jugoslaviji. 41. Obrtnik. 44. Ptica 46. Ime več bolgarskih vladarjev v srednjem veku. 48. Nikalnica. 50. Predlog.
ReSitev križal jke „Problem*4
Vodoravno: 1. Arkansas, 2. Baikal, 3. apnenica, 4. vré, 5. Rina, 6. Lado, Kuk, 7. Otokar, 8. karambol.
Navpično: a) koleraba, b) ata, par, e) rodovnik, d) ako, reka, e) Ma, Renan, f) brki, ils, g) Unec, h) Luka, ais. Problem: 1. Df8—Ь4 Ь6—b5
2.	f2—f3 Ke5—d5
3.	f3—f4 +
Opeko in strešnik©
vseh vrst za zidavo hifi»
iz znanih Karlovskih opekarn »ILOVAC«, dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo» »EKONOM«, generalno zastopstvo za Dravsko banovino, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 7.	5 S,
S
mi
Volčji roman
»Ne dotakni se ga!с je dejal. »Čigav je samokres?«
»Podpolkovnikov,« je rekel Bili, »zimerom je tičal tu v torbi.«
»A5i si ga ti vzel iz raje?« je vprašal šerif.
»Jaz? Ne.«
Tedaj je stopil Šerif na dvorišče in požvižgal psom.
21. poglavje Samokres diši po očeh
-»Hop!« je kriknil in jih nagnal v avtomobil. Nato je tudi sam stopil vanj.
»Zapelji nazaj k brani,« je velel Billu.
Bili je sedel za vodilo in obrnil voz.
Spotoma je dal šerif poduhati psom blazine v vozu im držaj samokresa. Sivko niti za trenutek ni sedel.
»Lezi!« je ukazal šerif.
Sivko je legel, a je takoj spet vstal in vohal dalje. Postavil je šape na sedež in obvohaval zadnjo steno.
»Lezi!« je rekel šerif.
Naposled je Sivko ubegal. Ostal je na dnu voza in pritiskal glavo k samokresu. ki je ležal tam. Samokres je dišal po očeh.
Ko se je voz ustavil, je Sivko skočil z
njega. Tema je bilo. Kresnice so lazile po travi.
Veliko duhov je bilo tod. po ljudeh in po konjih, a Sivko je duh al samo oči. Njegov nos je mrzlično švigal po travi, ki je bila vlažna od nočne rose.
»Išči!« je zaklical šerif.
Sivko je stekel nekaj korakov po konjski sledi, nato se je iznova vrnil tja, kjer ie dišalo po očeh. Šerif je zažvižgal.
Tedaj je stekel Sivko po komßislki sledi. Prehitel je oba druga psa. Negotov je bil videti, na desno in levo je begal v stran od sledi in iskal, a potem se je spet vrnila konjiška sled in nekaj časa v dolgih skokih tekel po njej.
Šerif in Bili sta se z avtomobilom peljala za njim. Cez nekaj časa je postal svet raztrgan; griči so se vrstili z glo-belrai in nato je prišel gozd, ki je segal preko gorskega grebena. Šerif je stopil iz avtomobila in velel Billu, naj počaka. Peš je odhitel za psi, kolikor so mu dale noge.
Kmalu so mu izginili izpred oči. Jel je žvižgati. Eden izimed psov se je vrnĎ; šerif ga je del na vrvico. Sivka že davno ni bilo več videti. Tudi ona dva psa sta bila izginila, a sta se vsaij časih še oglasila.
Nato se je za culo iz daBe tuljenje.
Globok je bil glas in otožen. Tulil je volk...
AiM je bil Sivko?
Ce je bil on, tedaj je bilo to poslednje, kar je šerif sMšal od njega. Nič več ga ni videl.
Sled je vodila skozi gozdno sotesko, po kateri se je cedil majhen, blaten potoček. Tam je šerif s pomočjo svetilke spoznal konjsko sled na mehkih tleh. Dva sta bila konja in eden izmed njiju je nosil dvojno breme; njegova kopita so bila odtisnjena gl obje od tovariše-
{ vi'h. Sled je vodila v prerijsko dolino, i Gozd se je zredčil, široka reka je tekla tod. Psa sta prišla po sledi naproti. Bilo je tako, kakor takrat pri konjski tatvini: moža sta bila odjahaJa po reki, kjer ju ni bilo moči slediti.
Šerif je nagnal pse v vodo. Prebredei je vodo, ki mu je segla sredi struge do ramen.
Zamam. Na onem bregu ni bilo najti sledu. Šerif je s svojimi tremi psi iskal po bregu nekaj časa ob vodi navzgor in nekaj časa ob vodi navzdol — a brez uspeli a.
Šerif se je moral vrniti.
Sivka ni bilo.
Šerif je klical im žvižgal...
22. poglavje.
Kaligula hlastne v zrak.
Sivko je stekel po preriji. Ni se ozrl. Tu ni bilo gospodarja nad njim, imel je sam svojo voljo.
Ko se je danilo, je začirl v neki gošči pokanje veg. Jelen je planil na svetlo m zleknje<n zdrevtl naprej. A tekel je že težko. Hropel je in ntjegovi parklii so trdo udarjali ob tla. Rogovile so mu ležale vzmak preko hrbta.
Jelena je gonilo dvajset ali trideseit volkov. A prav za prav jih je bilo samo
pet, ostali so dirjali daleč zadaj. Vsi so Imeli odprta žrela, jeziki so ihn daleč viseli iz njih. Vso noč ie trajala gornja.
Petorica, ki je šlo zanjo, se je držala tesno vkup. Tako so hitreje napredovali. Na čelu je tekel Kaligula. ki je bil vodja.
Vodja je moral planiti na jelena in ga podreti. Tak je zakon pri vojakih. Ce se vodji skok ponesreči, plane vsa tolpa nanj, ker noče več imeti slabega volka za vodjo.
Kai'gula bi bil lahko že dohitel jelena, pa jc varčeval z močjo.
Namestu pet jih je bilo zdaj šest. Šesti je tekel z njimi Sivko, in nato .ie postal Sivko drugi. Teke! je zraven Ka-ligule, komaj glavo za njim.
Nekaj časa so tekli tako. A potem je bil Kaligula samo še za pol glave spredaj in je opazil, za kaj gre.
Kaligula je postal nekaj nižji, njegove mišice so se nanele. Njegovo telo ie šinilo iz gneče šestorice. Letei je kakor veter. Zraven njega je letel Sivko. Kaligula se ni utegnil ozreti. Niti vedel ni. kdo je oni dnigi. A čutil ga je, od smrčka do konca repa. s sleherno mišico in sleherno dlako.
(Dalje prihodnjič.)
Podzemski New York
Postanek nebotičnikov — Mesto na skali — Podzemski New York bodočnosti — Najbolj discipliniran narod na svetu — V srcu človeškega mravljišča — Subway — Brivnice v krtovi deželi in olepševalni zavodi
če govorimo o New Yorku, imamo navadno v mislih srednji del mesta, ki leži na polotoku Manhattanu in ki je v pravem pomenu besede tisti veliki New York, ki si ga tujec predstavlja, torej metropola nebotičnikov. Ti ne« botičniki pa niso zidani samo zaradi prešernosti, s katero bi Američani morda hoteli vsemu svetu pokazati, da znajo graditi višja poslopja kot dru* god. Nastali so iz nujne potrebe: na Manhattanu se je naselilo središče trgovine in naenkrat je zmanjkalo tal za brezštevilne trgovske hiše in agen* cije. Vse je hotelo biti v centru, v ne? posredni bližini Wall Streeta, finanč* nega središča. In tako so si poiskali prostor tam, kjer ga je še bilo dovolj na razpolago, namreč v zraku. To je zgodovina postanka nebotičnikov, ki nikakor niso stanovanjske hiše, kot si marsikateri Evropec predstavlja ter se
mestu, tem bolj se zgoščujejo hiše ob progi, a jedva se zaveste, da ste v me« stu, že izginete v podzemlju. Z ne« zmanjšano hitrostjo vleče električna lokomotiva vlak po več kilometrov dolgem razsvetljenem predoru, dokler se ne ustavi na postaji, bolje rečeno, pod kolodvorom osrednje postaje Grand Central Terminal, v srcu Man s hattanskega polotoka. Ne da bi bili zapazili, ste se prepeljali pod raznimi mestnimi deli in pod reko: nad vami so vozili majhni in veliki prevozni pars niki in morda tudi ogromen prekooce» anki tridimničar.
Stopili smo iz vlaka. Zdaj mi pa do« volite, da vas povedem malo okoli ter vam pokažem podzemski New York. Poglejte okoli sebe: nikjer ni nobene stopnice. Ne morete se spotakniti ali pasti. Poševno korakamo navzgor po cementnem hrapavem tlaku, tako da
sprašuje, kako je mogoče stanovati v dvajsetem ali tridesetem nadstropju. Ob petih zvečer se nebotičniki izpraz* nijo in razen vratarja in nočnih stre« žajev ni žive duše у njih do naslednje* ga jutra.
Tudi v nekaterih drugih velikih me«« stih Amerike imamo nebotičnike, a samo v središčih, tam kjer je zmanj* kalo prostora. Da pa je bilo mogoče v New Yorku na razmeroma tesnem prostoru zgraditi toliko nebotičnikov, je vzrok ta, da je teren skalovit. Le skala vzdrži velikansko težo teh ogromnih poslopij. Šel sem gledat v bližino hotela, kjer sem stanoval, ka* ko kopljejo temelje za takšno po* slopje. Kopačev seveda ni nikjer, elek* trični vrtalni stroji glojejo skalo, da se kar iskre krešejo. Pri njih stoje de* lavci v rujavih ali plavih kombinežah. širokih klobukih in velikih rokavicah ter z resnimi obrazi dostojanstveno opravljajo svoj posel
Napačno je tudi mnenje, da imajo nebotičniki po deset in še več »nad« stropij« pod zemljo. V kleteh so pred« vsem strojne naprave, ki jih rabi tak« sen velikan, centralna kurjava, venti* lacija in pogonski stroji za lifte.
Ker je mesto sezidano na skali, je bilo tudi delo pri vrtanju rovov za podzemsko železnico zelo težavno. Za« to pa je izpeljava te železnice tem so« lidnejša. Kot pri vseh drugih veleme* stih, so tla New Yorka na vse strani preluknjana: kanali, električni in teles fonski kabli in ponekod tudi cevi za plin preprezajo podzemlje kot krtovi rovi. Toda med tem, ko je tTeba pri večini drugih mest vse to zidati in se ponovno dogaja, da se nad takimi luk* njami tla pogrezajo, stoji New York na svoji skali trdno, čeprav ga obdaja voda.
Ker promet ljudi in avtomobilov po sredi mesta stalno narašča in so ulice predvsem opoldne in zvečer, ko se za» pirajo trgovine in uradi, tako prena* trpane, da človek izgubi dosti časa, preden se prerije dalje, bodisi peš ali z avtom, je mestni gradbeni urad za» čel resno študirati problem podzem* skih cest. Pod najprometnejšimi ce* stami hočejo zgraditi pod zemljo pre* dore, ki jih bodo elegantno opremili z belimi emajlnimi ploščami. Kot pri ulicah nad zemljo bo v sredi vozna pot za avtomobile, ob strani pa plo* ščadi za pešce. Ob cesti bodo v skalo vdelane prodajalne, sijajno opremlje? ne, kot znajo to napraviti le v Ame« riki, bajno razsvetljene, v katerih se bo dobilo vse, kar poželi sTce. Na teh cestah ne bo prahu, ne dežja in snega, skratka, prijetnejše bo po njih šetati se, kot zgoraj v silni vročini ali mra* zu. Da bo ventilacija prvovrstna, se razume, saj jamči za to že ime Ame» rike. Najemnina prodajalen in restav* racij ob teh podzemskih cestah bo zelo velika, saj bo tu center mestnega življenja in se bodo prostori dobro rentirali. Na ta način bo mesto dobi* valo stalen dobiček, ki bo služil za amortizacijo velikega kapitala, potreb« nega za zgradbo teh cest.
To bo veliki podzemski New York bodočnosti. Toda tudi danes imamo že podzemski New York, s katerim se ne da primerjati nobeno drugo pod» zemsko velemesto. Če se pripeljete z ladjo iz Evrope, ga ne vidite, toda če pridete v mesto po suhem, vas takoj objame. Čim bolj se z železnico bližate
tudi spodrsniti ne morete. Ameriške železnice res skrbe za udobnost in varnost potnikov, tudi ko so ti že za* pustili vagone. Na desni in levi so ve» liki cementirani oboki in skozi nje vi* dimo tire, na katere prihajajo ali po katerih odhajajo vlaki. Nikjer nobe* nega prerivanja ali dirkanja, vse gre lepo počasi v redu, da se človeku kar samo ob sebi zdi, da mora biti tako in nič drugače. Američani so v istini kot množica najbolj disciplinirani narod na svetu.
Skozi velika vrata pridemo v ogrom* no dvorano, ki je tako velika, da ji že skoraj ne moremo reči dvorana. To je osrednji prostor kolodvora. Razdeljen je zelo praktično: blagajniška okenca, opremljena s številkami, se vrste z vhodi na razne strani: ena vodijo k vlakom, drugi v razne bližne hotele, tretji na ceste in k postajam podzemí ske železnice. Vsak tak vhod ima na* pis ali številko, koje pomen lahko zve* ste na pregledni tabeli. Tudi če ste pr* vič v središču tega podzemskega mrav* ljišča, se ne morete izgubiti ali zmotiti. Vse je lepo urejeno.
Zdaj pa poglejte gori na galerijo, ki obdaja ta veliki podzemski prostor: tam gori je razstava različnih vozil, od pamtiveka do danes. Tam imate vpre* ge iz stare dobe in od različnih naro* dov, elegantne kočije vseh časov, prvo lokomotivo, ki so jo zgradili v Ameri* ki, prekocelinske poštne vozove iz ča* sa bojev z Indijanci itd., a kot zadnjo atrakcijo tega zanimivega prometnega muzeja originalni nemški Junkersov aeroplan »Bremen«, ki je prvi preletel severni Atlantik pred dvema letoma in pristal na majhnem otoku pri Novi Fundlandiji.
Pojdimo dalje. Stopimo v enega tu* nelov, da se razgledamo, kaj vse se vi* di pod zemljo. Pot nas vodi proti po* staji podzemske železnice, takozvane »subway«. Toda človek pozabi, da je v tunelu pod zemljo. Mislil bi, da hodi po noči po kakšni ulici. Na desni in levi so razkošne prodajalne za najraz* ličnejše stvari. Dobi se tu vse, posebno potrebščine za vsakdanje življenje. Vse vrste hrane lahko nakupite tu, ne da bi vam bilo treba iti v solnčno luč. Tudi kavaren in restavracij pod zem* ljo kar mrgoli in nikakor ne zaostajajo za onimi nad zemljo. Pred vsem je pa značilno za New York, da so skoraj vse brivnice pod zemljo. Če se hočete v sredini mesta pustiti obriti ali ostri* či, boste po cestah zaman iskali briv* skega lokala. Boste že morali iti pod zemljo. Tudi meni ni preostalo nič drugega.
Možak, ki je skušal svojo umetnost na mojih laseh, je bil tipičen južni Ita* lijan Zato sem ga vprašal, ali je Ame* ričan.
—	Oh, у es, se je glasil odgovor.
—	No potem sem se to pot zmotil, sem mu dejal, imel sem vas za Itali* jana.
—	Saj sem Italijan, mi odvrne mo* žak resno, toda »american Citizen«.
—	Torej sem le imel prav.
Začela sva se pogovarjati in ko je zvedel, kdo sem, mi je začel razlagati, da je navdušen antifašist, kot sploh devetindevetdeset odstotkov Italijanov v Ameriki. Pravil je, da se je fašistič* na vlada zaman trudila, da bi pridobila izseljence zase. Ti energično zavračajo fašistično gibanje, in prišlo je tako da* leč, da si fašisti ne upajo več javno nas
I stopati po Ameriki, ker eo JI in vse
sprevode, veselice in shode razbili. De* jal mi je, da mi bo poslal časnikarje, ki me bodo informirali o antifašistič* nem pokretu. Res sta se naslednji dan dva oglasila pri meni in mi prinesla kup časopisov v italijanskem jeziku. Zal me ni bilo doma.
Pod zemljo so tudi lokali, za čišče« nje čevljev, klobukov in obleke. Pri* dete lahko ves umazan in blaten, sle* čete se v kabini in med tem ko se kop* Ijete, vam osnažijo in zlikajo obleko, popravijo in osvetle čevlje. Klobuk iz* gubi madeže in dobi novo formo. Ko čez uro odidete iz lokala, vas nihče ne bi prepoznal. Novi ste, kot bi vas bili iz škatljice vzeli. Taki »olepševalni in* stituti« so za tamošnje razmere narav* nost potreba, saj je nebroj ljudi, ki so sami, in se nihče ne briga za njih oble* ke, oni pa za to nimajo časa in tudi tega ne znajo. Takšen »institut« jim pa vse to naravnost imenitno naredi za majhen denar. Dr Pavel Breznik.
vje
ih Alp"
»Slov. planinsko društvo je izdalo in založilo dr. Henrika T ume »Imenoslovje Julijskih Alp«, ki je 1. 1928. m 1929. izhajalo v »Planinskem Vestniku«. To je delo, ki je v čast piscu in založniku, saj sta ž njim oba podarila znanosti neizmerno bogat zaklad folklorističnega gradiva.
»Imenoslovje« je plod več kakor četrt-stoletnega vztrajnega in požrtvovalnega dela. ki je imelo edini smoter, da ugotovi in očuva zanamcem slovenska imena Julijskih Alp. In ta namen se ie piscu tudi posrečil. To je šteti v piscu v tem večjo zaslugo, ker je znano da se imena posameznih gora in vrhov, kamor redko stopi človeška noga. polagoma izgubljajo in so že danes v naših planinskih krajih redko seiani oni domačin, ki bi vse svoje gore in vrhove poznali po imenu. Imena, katerih pomen ni lahko umljiv. pisec prav vešče tolmači, kar mu ie tem laglie. ker ima ogromno jezikovno znanie in ker je baš tolmačenju imen posvetil največio pozornost in ga očividno ta predmet tudi izredno zanima. Marsikatera razlaga se seveda zdi smela, toda dr. Turna je v svoji stroki taka avtoriteta, da morejo niegova tolmačenja izpodbijati pač samo jezikoslovci. Sicer pa si tudi nisec sam ne dominia, da bi bilo njegovo tolmačenje Posameznih imen nezmotljivo. kakor trdi ne trdi, da bi bilo njegovo imenoslovje tako dovršeno, da bi ne potrebovalo nobene izpopolnitve. Saj pravi sam v predgovoru: »imenoslovje na za prvo zbudi zanimanie alpinistov za domača imena ter da priliko podrobnega pretresavania in končne ugotovitve imen, kolikor je še mogoče.*
Kakor smo že gori noudarjaTI. le dr. Turna zbral in nagremadil v svojem »imenoslovju-? ogromen foIklori«tični materija!. ki je za nas tem dracrocereiši. ker nam rtriča, da »od nekdai todii prebiva naš Tod. če ve kdo za dmz'ga naj reče odkod«. Pisec ie na podlagi svoiih izsledovatri in proučevani, kakor ugotavlia v predgovoru. Prišel do zaključka: »Nikjer na prostoru Julijskih Alp ni naiti ne enesra samega neslovenske ga imena. Ni sl^da kepščine. ne romanščj. ne, ne germanšoine: vsa neslovenska jména so iz !>07nei?e. že zgodovinske dobe.« Prav v zadniem času se ^otovi naši na rodni nasprotniki na vse načine tnidi'o do kazati, da sn pokraiine južno in zanadno od Triglav.-kega nogoria prvotno naseljevali Romani in da so se teh zemeli šele kasneje s pomočjo avsitrii^kih vlad pomstili Slovenci. »Tmrmoslovip« ki sra ie dr Turna zbral v zn^ndtiem deht Tu!i;"kih Alp in Ргр-dalp doli do Pezi'e in Nbdiže. ie govoreča priča o pr^tarem r°k!i bi v mred zgodovinsko dobo sega'ocrm sln-venstvu vseh onih krajev, kjer še danes žive Slovenci.
V	prvem delu nodaia Pisec imena vpadnega dola Tiiliiskih A'o ■m"d Belo, Žilico in Sočo Predalp in Predgorja.
Ta del ie za nas najzanimivejši in nai-važneiši. ker oblega imenos'ovie gorskih skimin P^ldnašnje S nice (Mittagskogel), Po'iskih řnikov (Montaž). Višnje gore (Wischberg), Kanina in Mataiura. To so kraii. kjer »pod tuiim nasils+vom«. kakor poiidaria pisec, polagoma izginja slovenski rod in kier bodo morda že v doeled-nem času izbrisani zadnii sledovi slovenskih kraievnih imrn. Z imenoslnviem iz teh pokrajin ie nam d^. Tuma reši! najdragocenejši zaklad, ki bi bil sicer prav rotovo propadel za vedno. — V drugem delu so nanizana imena vzhodnega dela Julijskih Alp med Sočo. Savo in Pačo. tore' imena gorskih skimin Mnnerta Jalovca, Grintov-cev, Prisoinika. Skrlatice. Triglava, Krna. Bogatina in Črne prsti. Tudi tu ie rešeno pozabnosti marsikatero ime ki ga noznaio sedai samo še najstarejši prebivalci dotič-nega kraja. Imenoslovju je pridejan seznam imen po abecedi. —
V	»Pagovoru« pisatelj ugotavlja, da smo prišli do imenoslovja svoiih Alp nele pred drugimi slovanskimi planinskimi društvi, marveč tudi preje kakor drugi kulturni narodi.
K tei ugotovitvi bi pripomnili, da smo prišli do tega imenoslovja pač samo po zaslugi dr. Tume, ki ie skoraj pol življenja dolgo z ljubeznijo, vstrajnostjo in neverjetno požrtvovalnostjo kakor mravlja zbira! imena naši hgora. vrhov sedel, jih beležil in proučeval dokler ni končno nastala pričujoča knjiga, ki bo prava zakladnica za znanost že sedaj, zlasti pa v bodočnosti.
Dr. Tumovo knjigo toplo priporočamo vsi naši javnosti, zlasti bi ne smela manjkati v nobeni javni in privatni knjižnici, imeti Pa bi jo morala tudi vsaka naša šola. Dobiva se pri Osrednjem odboru SPD v Ljubljani.
Moderen auto

Nemški
i
i
krompir
Böhms, Edelkraut, Centifolia do bavlja tudi letos
Gospodarska Zveza v Ljubljani
Kakor znano, potiska moderni avto* busni promet vedno bolj v ozadje tramvajske železnice in mnoga mesta v Evropi in Ameriki odpravljajo tram* vaje ter jih nadomeščajo z avtobusi. Razlogi so gospodarskega in promet* nega značaja. Avtobus je gibljivejše in hitrejše prometno sredstvo ter je zla* sti v obljudenejših ulicah priporočlji* vejši nego tramvaj s svojimi tračnica* mi in električnim vodom. V gospodar* skem oziru zahteva avtobusni promet mnogo manj investicij in je tudi eko* nomičnejši nego tramvajski. Nemška velemesta n. pr. so v svojih centrih tramvajski promet sistirala, mnoga srednja in manjša mesta pa ga popol« noma odpravila in ga nadomestila z avtobusnim. Posebno energično ob* računavajo s tramvaji v Ameriki. V mestu Burlingtonu je občinski svet sklenil proslaviti odpravo tramvaja na posebno slavnosten način. Ob navzoč* nosti celokupnega občinskega odbora so pripeljali zadnji tramvajski voz na glavni trg, ga napolnili z gorivom ter slovesno zažgali. Naša slika kaže sve* čin moment moiemeqa auto* da^Lja Kakor je videri so Bi:r!mgtončani v proslavo tega dne razobesili celo za* stave.
Tudi v Ljubljani so bile lansko leto,
kakor znano, živahne debate o tem aR naj se sedanje tramvajsko omrežje razširi ali ne. Odločitev je padla v pri= log tramvaja. Diskusija o tem, po ka* terih ulicah naj vozi nova proga na \ ič, pa še ni zaključena. Nameravana trasa skozi Šelenburgovo ulico in G га* dišče izziva mnogo upravičene kriti* ke, ker sta ti dve ulici tako ozki, a že zdaj tako prometni, da bi tramvaj mo* gel voziti le korakoma in bi še ogražal ostali promet in celo javno varnost Počasna tramvajska vožnja baš na tem razmeroma precej dolgem koncu bi tudi znatno podaljšala razdaljo Vič* Ljubljana. Zato se mnogi ogrevajo za progo preko Aleksandrove in Bleiwei« sove ceste, ki bi bila mnogo hitrejša in torej krajša. Skozi Gradišče in Še* lenburgovo ulico pa naj bi ostal seda, nji avtobusni promet. Pričakovati jt, da bo tramvajska družba, odnosno mestna občina pred definitivno odlo čitvijo vse argumente za in proti še enkrat dobro pretehtala. Dosedáni rezultati avtobusnega prometa govori jo v prilog dejstvu, da se tudi to pro* metno sredstvo kar najbolj uporabi ir gotovo je splošna želja prebivalstva, da mestna občina v tej stroki razvije kar največjo aktivnost.
Badijura in slovensko alpinsko slovstvo
Slovenske alpinske literature je prav za prav malo. Par knjig (menda jih ne bo niti 20) in 30 letnikov »Slovenskega planinskega vestnika« — to je vse. Maloštevilni so tudi v slovenskem planinskem slovstvu pisatelji, ki tvorijo sistematično, po ostro začrtanem programu aLi z jasnim znanstvenim ciljem pred očmi. Samo tri imena bi vedel navesti, ki predstavljajo to panogo naše alpinsko-literarne produkcije: Seidl, dr. Turna in Badijura. Prvi geolog in botanik, drugi ideolog, imenoslovec in geograf, in končno Badijura, pisatelj vodnikov in kažipotov, ki neumorno odkriva lepoto naše zemlje, a žanje le skopo priznanje za svoje prizadevanje.
Ostala naša planinska literatura je bolj priložnostnega, zabavnega značaja ter ne-Kakšna zmes beletrije in potopisa. V to panogo je treba prištevati skoro vse spise, ki izhajajo v »Slovenskem planinskem vestniku«, razen dr, Tumovih in morda Zazu-lovih člankov. Bel et ris t xn o-potopisna panoga našega alpinskega slovstva izkazuje par imen, ki imajo že utemeljen sloves: Janko Mlakar, ki je, žal, v zadnjem času umolknil, se odlikuje po bogatem doživetju, gladkem, zanimivem pripovedovanju in neprisiljenem humorju; Josip Wester v izbranem jeziku prijetno kramlja o svojih manjših in večjih turah, piše pa tudi temeljite članke iz zgodovine slovenskega alpinizma: dr. Klement Jug, prezgodaj umrli vodja mlade generacije, je p:sal silne dramatične opise svojih alpinskih podvigov. ki so po svoji fanatični drznosti spominjali na podobna dela dr. Lammerja ter nujno vodili v tragični konec; mladi in mnogo obetajoči Miha Potočnik, ki se je s svojo plezaisko druščino zaveroval v Martuljek in Severno steno Triglava, nam podaja iz teh predelov močno razgibane, točne popise, ki jih krasi pristen jezik ter mars'ktera tehtna misel.
Mnogo piše tudi dr. Jos. C. Oblak. Njegovi spisi iz zadnje dobe so skoro preširoko zasnovani ter polni zemljepisnih in drugih podrobnosti, ki ovirajo pregled. Pisatelj stoji glede umevanja alpinizma in udejstvovanja v planinstvu na tako tesno-srčnem stališču, da odbija drugače mislečo in čutečo mladino Mesto alpinskega čina, ki ga v Lammerjevem. pa tudi v Ku-gyjevem in Turnovem duhu ljubi in izvaja mlajša generacija, propagira dr. Oblak ney ko estetiko, ki je sama sebi namen in cilj in zanikuje vedno bolj pomembnost fizičnega napora. Zaradi te ideologije dr. Oblakovi spisi pri mlajši generaciii ne najdeio odmeva in simpatij, pri starejši pa so priljubljeni.
S tem bi bila pa že do malega izčrpana vrsta pisatel jev, ki se najbolj pogosto oglašajo v »Planinskem vestniku« ter so v enem ali dnigem pogledu nomembnejši pojavi v slovenskem planinskem slovstvu novejše dobe.
Badijura se je v nasprotju z vsemi drugimi našimi planinskimi pisatelji izbral to delo za poklic in živi jen isko nalogo. Kako resno jemlie on svoj poklic, nam priča bilanca dosedanjega dela: Iztresel nam ie tekom let v vsej skromnosti skoro polovico naše alpinske literature iz svoje popotne torbe. Izdal je sistematične vodnike vse tedanje S'oveniie ter na tem polju oral ledino. V »Vodiču« je obdelal vso ožio slovensko domovino, posp-bne monografije je napisal o Triglavu, Zasavju. Pohorju in Koziakovem pogorju.
Sedai obiavlja svojo deveto kni'go. Ü0O-tavliam, da ie bilo to delo potrebno Potrebno predvsem tistim, ki nimajo specijal-nih kart in ne časa in spretnosti tz kombiniran ie malih enodnevnih tur. Potrebno pa tudi zategadelj, ker je bilo sicer že mnogo teh malih izletov opisanih v raznih dnevnikih in tudi v knjižicah (Kermaunerl),
vendar ne tako podrobno, temeljito in vsestransko. Predvsem pa ta raztreseni mg-terijal ni nikjer zbran.
Pa tudi star pešec, ki že desetletja hod po naših krajih in »pije njih prelesti«, bo našel mnogo novega, neznanega in poučnega v tem delu, ki vsebuje vse polno pripomb o splošni zgodovini, umetnostni zgodovini, prazgodovini, imenoslovju, baje-s lov ju itd., je torej v mnogem pogledu instruktivná knjiga, plod natančnega opazovanja in skrbnega zbiranja vseh količka zanimivih podatkov.
Badijura je — kar tudi sam poudarja v predgovoru — pri razporedbi snovi ravna sistematično tudi v tem pogledu, da je pr čel z opisom najlažjih izletov ter stopnjeval tuTe glede težkoče in obsežnosti, pr čemer ture nikdar ne presegajo moči sred nje izvežbanega pešca in enodnevne dobe
Knjigi je priložen zemljevid, ki more zaradi velikega merila služiti le za splošno orijentacijo. Za detajlni študij opisanih iz letov je seveda še potrebna stara avstrijska specijalka. Kdaj bomo dobili z našim' domačimi imeni popolnjene in revidirane karte v podobno precizni izdelavi in enako primernem merilu?
Kakor vsaka dosedanja Badijurova knjiga, je tudi poslednja zamašila dosedaj ne-izpolnj eno vrzel; dokaz: živo povpraše nje po njej in vsesplošno ugodna sodba krogu turistov, ki zlasti poudarjajo pnroč-nost knjige, nje zanesljivost in natančnost, bogptvo snovi in stvarno krátkost v izražanju, vrline, ki jih vodnik te vrste ne more pogrešati.
Badijurovo ime je pri Hrvatih m Srbih bolj popularno kakor pri nas doma. Njegovi po obliki praktični, po vsebini izčrpno informativni spisi spretno uvajajo v spoznavanje naših krajev in so zato pri tujcih zelo priljubljeni Doma jim dela marsikdo krivico v tem, da jih omalovažuje. In to ni prav. Prepričan sem, da ga ni slovenskega turista, ki se ne bi mogel h teh vodnikov marsičesa naučiti.
Dr. A. Brilci
Mr, Maks Нее
Nikar ne mislite, da hočem v tem članku opozoriti kakega Belokranjca C!), ki je v Ameriki že naturaliziran državljan in ki kljub strogim postavam prohibicije — zapravlja čas in denar v varijeteiih ob polnih steklenicah dobrega vina Seveda, pa Њ ne bo tako jn opisati vam hočem raje č! -.veka, ki je v enem samem letu »zafrekali, — "-oj bos kakšen izraz, — malenkost — 900.000 dolarjev.
Ta gospod je Males Ree!
Koncern Radio Piotures mu je poveril nalogo, da vodi pažnjo slede aranžmaja kostumov ^ in draperij za zvočni film »Rio Kita«. V kratkem řasu je za te etvan potrošil^ ogromne vsote in visoko prekoračil proračun, samo. da je zadnii vsem potrebam zvočnega velefilma »Rio Rita«.
Z dovršeno točnostjo in umetniškim pojmovanji m je napravil načrte za kostume Bebe Danielseve. Izredno mu je ueo^lo ustvariti kreacije, ki ostajajo nedvomno v globokem spominu onih. ki so gledali ta film. Za nabavo tkanine in nakita je potrošil sami 540.000 dinariev. Bagatela? _
Prav tako so pa bili izredno dragi ko-etumi za razne girlse. ki nastopajo v raz-1'čnih plesnih scenah. To eo strahovite številke! Mnogi v Hollywoodu celo trde. da obstoji med gr. Maksom Reejem in lepimi cirlsi — baš radi tega — velika simpatija!
Končno je bil film gotov!
Vsi so bili navdušeni nad dólom g. Maksa Reeja. samo. seveda pov«od mora kdo še imeti svoj nos po nepotrebnem; — denarni mogotci so še dejali, da je treba Mr. Reeju — varuha. In so nastavili gospoda Pinta, ki nai pazi na to. da razsipni temperament M. Reeja malo ustali.
Toda če bi ne bilo Mr. Maksa Reeja, bi morda film »Rio Rita« ne imel tako ogromnega uspeha po vsem svetu.
»JUTRO« S. 63
13
Nedelja, 16.1И. 1930
Važnost drevesnic za gojitev iglavcev
Od leta do leta se dviga pomen naših gozdov, k-; pa žal ponekod vedno bolj propadajo. Se preden so bile speljane naše glavne ieleniške proge se je pričela razvijati lesna trgovina m za njo lesna industrija. Prvi, ki so pričeli trgovat; z lesom, eo bili Notranjci, ki so splavljali jelove hlode, deloma pa tudi deske, žagane na žagah samicah, po Ljubljanici in Savi tja dol; na Hrvaško in slavonsko ravnino, kjer ni je-1 ovine. Velik del Notranjske ее je tudi preživljal s tedanjem tramov, ki so jih vozili na trg v Trst. To je bil nekak začetek naše lesne trgovine in industrije, ki se je že podesetorila, ko so bile speljane železnice.
Z razvojem lesne trgovine so zginjevalš aaši gozdovi. Veliki polnoiarmeniká so po-eoltnili v kratkem cele gozdove. Vse je ea-mo sekalo in le redki so mislili na zasaje-vanje. Največ sta trpeli v tem pogledu Gorenjska in Dolenjska, in sicer v krajih, kjer raste smreka, ki ее ne zaeeje sama tali o lahko, kakor njena posestrima jelka, pokrivajoča skoraj vso Notranjsko in le manjši del Dolenjske.
Mnogo gospodarjev je sekalo kar tja v en dan, samo da eo sj pomagali iz denarnih zadreg, ne misleč, da bo tega kmalu konec in ne ozirajoč se na svoje naslednike, ki bodo stradali pri 6labo rodovitnem polju in pri praznih gozdovih.
Se danes se žal v mnogih krajih vidijo svetle lise, gola rebra praznih posek, ki so ostale po večini nezaeajene. Politična oblast, šumarski oddelki, so z dobro besedo, г grožnjami in kaznimi skušal; omejiti nerazsodno uničevanje gozdov, kar jim oa ni vedno uspelo. Kdor je imel le kaj lesa in količkaj ugodno priliko za prodajo, je sekal. a zasajal le malokateri. Mnogo posek )e prerastla rob;da in razno drugo slabo podi es j a
Malo kateremu gospodarju je břlo mar
zasaievanje in to deloma iz sebičnosti, češ, predolgo bo trajalo, da se gozd zopet zaraste in kaj bom jaz imel od tega, če pustim zasaditi?
Dočim so mnogi, posebno v bližini državnih drevesnic imeli priliko dobivati sadike. po zopet drugi opuščal; zatajevanje zaradi pomanjkanja sadik. Dogodilo pa se je kaj rado, da so bile poseke sicer zasajene, я sadike niso uspevale. Vzrok temu je bil, da sadike niso bile iz primernih krajev, da :v> bile sploh slabe, ali pa slabo sajene. Mnogo sadik se je zadušilo v gosti travi, robidi in v trnju, nekaj pa jih je po pasla živina.
Vse t? je bilo povod, da so pričeli poleg
Sumskih uprav tudi privatniki misliti na drevesnice. Za drevesnice je zopet poleg primerne lege zelo važno dobro seme in to po kaljivoeti, kakor tudi po kraju, kjer je bilo pridobljeno. V drevesnicah, kjer naj se gojijo sadike za planinsk; evet in ki se morajo nahajati v primernih višinah, je potrebno seme planinske smreke; za sadike določene za srednje lege, zopet seme iz takih krajev. V nižini pa dobro uspevajo 7x>pet le take sadike, ki so bile vzgojene iz semena ravninskega drevja, v nizko ležečih drevesnicah.
Precej neprimerne za naše pokrajine so bile navadno sadike iz inozemstva. Da zmanjšamo uvoz neprimernega tujega semena in tuiih sadik, je bila ustanovljena pred kratkim v Mengšu moderno urejena sušilnica in čistilnica za drevesna semena, posebno iglavcev, ki pridobiva velike količine prvovrstnih drevesnih semen. Nada-Ije ]та je posestnik sušilnice, gospod Saša Stare, ki semena tudi prodaja, ustanovil najmodernejše drevesnice, i.n sicer za tri različne lege. Eno ima doma, ta odgovarja višinski legi 300—400 m. Tu goji dolenjsko smreko. Drugo, za višine od 500—800 nad morjem, si je zasadil v pobočju Kamniških planin, tretjo pa bo imel v višinah na 1000 m, nekje na Veliki planini. To ustanovitev moramo z veseljem pozdraviti, kajti skrajni čas je že bil. ďa smo se tudi tozadevno osamosvojili. Mladega podjetnega moža pa podpirajmo, da bo lahko napredoval in nam vzgojil tudi eksote, ki jih kaj težko pogrešamo po naših drevesnicah.
Simptomi težke gospodarske krize v Ameriki
Kakor se v poteku gospodarskih konjunktur običajno dogaja, so se tudi v Zedi-njenih državah pokazali prvi s:mr»tomi gospodarske krize na efektnem tržišču, kjer je koncem pret. leta prišlo do težkega poloma. Prvotna domneva, da deruta na efektnem tržišču ni toliko v zvezi e splošnim razvojem gospodarskih razmer, se je izkazala kot zmotna.
Po zadniih vesteh iz Amerike ie gospodarska aktivnost v skoro vseh panogah produkcije občutno popustila, deloma celo katastrofalno nazadovala. Produkcijski indeks v avtomobilski industriji, ki po svoji naravi kot več ali manj luksuzna industrija vedno močno reagira na konjunkturně spremembe, je ori avgusta do septembra nazadoval od 136.8 na 51.5. V arprilu pret. leta. ki je sezonsko najugodnejši mesec, je bilo prcduciranih 622.000 avtomobilov, v decembru pa le še 125.000. Že samo nazadovanje produkcije avtomobilov mora močno vplivati tudi na os*al.e produkciiske panoge, saj porabi ameriška avtomobilska industrija 18% vse produkcije jekla v Zedi-njepih državah, 85% produkcije kavčuka, 75% produkcije stekla, 30%' produkcije nikla, 25% produkcije aluminija in svinca, 15% produkcije bakra, 20% produkcije lesa г 60% produkcije usnia.
Po najnovejših podatkih je totalni produkcijski indeks Zedinienih držav nazadoval v! avgusta do septembra od 106.3 na 80 5. Tako naglo nazadovanje je bilo zabeleženo zadnjič pred 46 leti. Jeklarne so bile v decembru zaposlene le s 50% kapacitete in tudi ostale industrijske panoge kažejo e;nrp'ome težke krize. Da ne bi pretiran pesim'zem še poostril sedanje situacije. se z merodainih mest vedno znova poudarja, da «o sedanje težkcče le prehodnega značaja.
V oočetku marca ie prišlo v Newyorku in Chicagu do burnih demonstracij brezposelnih delavcev, katerih Število je naraslo že v milijone. Znani ameriški statistik prof. Irvinff Fisher ie nedavno ugotovil, da je 19% članov strokovnih organizacij delavcev brez posla.
Kako se bodo razmere nadalje razvijale, je dříne? še težko presoditi, vendar je jasno, da rmeriška gospodarska . kriza ne more ostati brez neugodnega vpliva na evropsko gospodarstvo. Saj že danes v Evropi prav
težko občutimo nazadovanje cen konjunk-turno občutljivih dobrin, predvsem kovjn, tekstilnih sirovin in žita, ki izvira ie Amerike.
Prva hrvatska štedionica
Prva hrvatska štedionica je imela dne 8. marca 1930. pod predsedstvom gospoda Miroslava grofa Kulmerja svojo 83. redno glavno skupščino. Iz poročila ravnateljstva, ki ga je prečital gospod glavni ravnatelj dr. Branko Pliverič ter iz bilance se razvidi, da so vloge v preteklem letu na-rastle za znatno vsoto od preko Din 214,000.000, tako, da znašajo sedaj skupne vloge pri Prvi hrvatski štedionici Din 1.,738.439.264.—, od katerega zneska odpade Din 1.,482,743.000.— na vloge na hranilne knjižice.
Vse závodové podružnice so se v preteklem letu izvanredno lepo razvile, a nakazila izseljencev so tekom minulega leta na-rastla na skupno Din 421 000.000. — ter so se dvignila napram letu 1928. za dinarjev 99,000.000.—. Osem odstotna amortizacijska posojila so dosegla znesek od preko Din 27,000.000.—; blagajniški promet v centrali in podružnicah je iznašal 65 milijard 842 milijonov dinarjev, to je za 1 milijardo 735 mil ionov več nego blagajniški promet v letu 1928.
Menična listnica se je dvignila na Din 135,000.000.—. Glavne postavke aktiv sestoje iz: gotovine v blagajni in pri denarnih zavodih Din 166.500.000.—; vrednostnih papirjev Din 267,500.000.—; menične listnice Din 409,800.000.—; dolžnikov Din 1 .,580.000.000.—; posojil Din 37,000.000.— ; lastnih nepremičnin Din 177,000.000.—; skupna aktiva pa znašajo 2 milijardi 662 milijonov dinarjev. — Pasiva: delniška glavnica Din 75,000.000.—; rezerve Din 80,000.000.—; pokojninski fond 24.000.000 Din; vloge Din L.738,000.000.—; upniki Din 674,500.000.—.
Bilanca za leto 1929. zaključuje s čistim dobičkom od Din 16,446.800.—, ocEnosno skupaj s prenosom od leta 1928. od Din 1,060.451.—, s skupnim dobičkom od Din 17,507.252.—; iz tega sledi, da je dobiček v letu 1929. za Din 138.959,— večji kakor v letu 1928. Od čistega dobička je bilo sklenjeno dodeliti rezervnemu skladu in pokojninskemu fondu kot pos'ebno dotacijo vsakemu po Din 750.000.—, k čemer se ima prišteti že v pravilih določena dotacija od 5 odst. čistega dobička tako, da znaša dotacija za vsakega od teh skladov za leto 1929. skupaj Din 1.572.340.—.
Znesek od Din 12,000.000.— je bil določen kot 16 odst. dividenda za leto 1929. dočim se preostanek od Din 1,178.402.— po odbitku v pravilih zajamčenih tantijem ravnateljstvu in upravnemu svetu, prenese na račun izgube in dobička za 1. 1930. Dividenda se izplačuje počenši z 10. marcem t. I. dalje z Din 80.— na vsako celo delnico.
Pri točki 4. odnosno 5. dnevnega reda so bili ponovno izvoljeni v ravnateljstvo zavoda gg.: dr. Josip Antolkovič, Milivoj Črna da k, Vladimir pl. Halper-Sigetski. Milan grof Kulmer, Miroslav grof Kuihner, dr. Vladimir baron Nikolič. dr. Robert Siebenschein, a kot novi člani gg.: dr. Mělko Čingrija. dr. Otto Frangeš, Matija Freund, dr. Halidheg Hrasnica. Mihovi! Nikolič, dr. Branko Pliverič dr. Stjepan Posilovič, inž. Josip Si lovi č in v nadzorstveni odbor ponovno gg. Ljudevit Geresdorfer. Sveto-zar Milinov, Milan Prpic, Vladimir Tresceč Brainski, Draguitin Vasic, dočim so brli kot novi člani v nadzorstveni odbor izvoljeni gg. prof. Milan Čalogovic in dr. Filip Jurčič.	419
= Nadaljnje nazadovanje našega indeksa cen v trgovini na debelo. Oddelek za ekonomske študije pri Narodni banki je izračunal indeks pen v trgovini na debelo za februar, ki znaša 92.1 napram 93.6 v januarju, 03.7 v decembru in 95.3 v novembru (1926 = 100). Od marca pret. leta do februarja t. 1. je torej naš indeks cen nazadoval za 14.5 točk odnosno odstotkov od
106.6	na 92.1. Najobčutnejše je nazadovanje pri rastlinskih proizvodih (za 37 točk) in pri industrijskih izdelkih. Indeks cen rastlinskih proizvodov je v februarju znašal
100.7	(jan. 104.5), indeks cen živalskih proizvodov 97.1 (98.2) in indeks cen industrijskih izdelkov 85.9 (86.6). Zanimivo je, da so danes cene industrijskim izdelkom za za 14.1% nižje kakor 1. 1926.
=- Ovire pri uvedbi kartotečnega knjigovodstva. Kakor smo že poročali, je finančno ministrstvo ugodilo želj; interesentov glede kolkovania kartotečnih lietov v toliko, da sedaj ni treba več na vsak tak list lepiti kolka in ga tam uničiti, temveč se bo plačilo takse označilo na listu z žigom. S tem pa še niso odpravljene vse težkoče, ki ovirajo širjenje praktičnega in racijonelne-ga kartotečnega knjigovodstva. Kakor znano, znaša taksa za glavne knjige od lista 1 Din, za pomožne knjige pa 50 par, ne glede na obseg lista. Ker se iz praktičnih razlogov kartotečni listi ne morejo rabiti v tako velikih formatih kakor knjige, je taksna obremenitev pri kartotekah precej občutnejša. Uvesti se mora obremenitev po o!>segu lißta, kakor je to bilo pred uve-ljavljenjem sedanjega taksnega zakona, kar bi bilo treba upoštevati že ob priliki predvidene revizije taksnega zakona.
~ Občni zbor Hmeljarskega društva za Slovenijo. V torek 25. t. m. se bo vršil v Žalcu 50. redni glavni občni zboT Hmeljarskega društva za Slovenijo, in sicer ob pol 9. predpoldne (v primeru nesklepčnosti ob 9.) v R obleko vi dvorani. Glavnega občnega zbora se smejo udeležiti vsi člani Hmeljarskega društva, vendar pa imaio glasovalno pravico le gg. delegati. — Dnevni red: 1. Letno poročilo. 2. Letni račun. 3. Volitev dveh pregledovalcev računov. 4. Določitev članarine za 1. 1931. 5. Omejitev hmeljskih nasadov v svrho ublaženja hmeljske krize. 6. Nabava brizgalnic za uničevanje hmelj-sirih škodljivcev. 7. Slučajnosti.
= Redni občni zbor Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani je sklican za 24. t. m. ob pol 11. uri v dvorani Deilavske zbornice v Lubljani.
= Konferenoa «a ureditev predvojnih avstro . ogrskih rent v Parizu. Kakor znano, ее je že lani vršila v Rimu konferenca delegatov nasledstvenih dTŽav glede ureditve predvojnih avstro - ogrsk-h papirnatih rent staroinozemskih lastnikov in glede definitivně ureditve zlatih rent, zia katere vrši po začasni ureditvi anuitetsko službo pariška Caiese Commune. Takratna konferenca je ostala brez uspeha, predvsem zaradi tega, ker še niso bile definitivno določene obvez-
nosti nasledstvenih držav iz mirovnih pogodb. Po ureditvi vseh teh vprašanj na haa-šlá reparacijski konferenci je ta ovira ве-daj odpadla in je konferenca ponovno sklicana v Pariz za 27. t. m. Pričakovati je, da bo na tej konferenci prišlo do eporazuma, kar bo znatno olajšalo tudi rešitev ostalih nerešenih vprašanj likvidacije predvojnega avstro - ogrskega dolga.
== V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: I. Meden & Co.. izdelovanje vseh vrst metel, Ljubljana: Splošno stavbno podjetje Pust in sinova, družba z o. z. v Ljubljani (osnovna glavnica 50.000 Din): Singer šivalni stroji, d. d., podružnica Murska Sobota; t, Progres % zavod za pospeševanje mednarodnih trgovskih zvez v Novem mestu: Erraan & Arhar, mizarstvo, St. Vid nad Ljubljano: Jože Grom & Co., trgovina z mešanim blagom na Vrhniki.
= Splošna maloželezniška družba, d. d. v Ljubljani se je zaradj prenosa sedeža iz Zagreba vpisala v trgovinski register v Ljubljani.
= V zadružni register ее je vpisala nastopna zadruga: Kmetijska strojna zadruga »Kmetijski dom« v Zgornjih Otavah, r. z. z o. z.
= Dobava mesa. Dne 20. t. m. se bo vršila pri intendanturi komande dravske di-vizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dnevne dobave mesa za čas od 1. aprila t. 1. do 31. marca 1931. (Oglas v pisarni Zbornice za TOI. pogoji pa pri omenjeni komandi.)
=~ Dobave. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave šil. do 27. t. m. pa glede dobave 2500 kg olja za osovine. 500 kg dinamo olja, 500 kg tovotne masti in 200 kg bele kovine. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave 1000 kg Frankovesa pridatka za kavo, 2000 kg koruze in 1000 kg kave. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave želozmne in zasostilnega materijala. Vršili ее bosta naslednji ofertalni licitaciji:
3.	aprila pri komandi mornarice v Zemunu glede dobave 25.500 metrov sukna za uniforme in 3900 metrov polvolnene tkanine,
4.	aprila pa glede dobave 10.000 parov čevljev. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.)
= Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani spreiema do 25. t. m. ponudbe glede dobave 275 kg bakrene žice in 730 kg matic. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Velenje spreiema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 400 m pocinkanih vodovodnih cevi, 1500 komadov zveznih kosov za cevi ta 1000 kg kotneera železa Direkcija državnega rudnika Kakanj spreiema do 23. t. m. ronudbe glede dobave 3000 kg mila, do 25. t. m. pa glede dobave 500 zavitkov čaja. 1200 kg namiznega olja, 2000 kg kave. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici pa TOI.) Dne 19. t m. se bo vršila pr; intendanturi komande savske divizi iske oblasti v Zagrebu licitacija glede dobave 15.918 m3 drv. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri navedeni komandi. Dne 22. t. m. se bo vršila pri delavnici državnih železnic v Zagrebu licitacija glede dobave 100 komadov mazalic, 24. t. m. pa glede materijala za izdelovanje Icarbidnih svetiljk.
Položaj na naših borzah
Ljubljana, 15. marca.
Na ljubljanski borzi je bil tudi pretekli teden devizni promet razmeroma velik-, znašal je 20.8 milijona Din napram 22.9 15.6, 21.6 jn 15.4 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Zaradi nadaljnje okrepitve švicarskega franka, e katerim je naš dinar povezan v trdni relaciji, so tudi v minulem tednu tečaji deviz pri пае popuščali, čeprav ne v toliki meri. kakor v predhodnem tednu. Deviza Nevvvork je tekom tedna п. pr. nazadovala od 56.57 na 56.53, devza London od 275.51 na 275.43 in deviza Dunaj od 7.9863 na 7.9792. Med efekti pa je prišlo do zaključkov v 7% Blairovem posojilu po 84 in v Kranjski in dus tri ;sk i po 280.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo zanimanje minuli teden koncentrirano na državne papirje, ki so bili zelo čvrsti. Voina škoda, ki ее je že v predhodnem tednu dvignila od 402 na 407.5, se je v početku minulega tedna ponovno in naglo okrepila ter se je včeraj za kaso in aranžma trgovala po 415 _ 416. Tudi v 7% Blairovem posojilu je bilo ves teden precej prometa no 83 — 83.75 (v predhodnem tednu 82 do 83), za investicijsko posojalo pa se je nudil denar po 84, dočim blaga ni bilo izpod 84.50.
Nekaj prometa je bilo tudi v bančnih vrednotah, in sicer v PraštedOni po 850 (brez kupona od 80 Din), v Union banki po 208 — 210, v Jugo banki po 88 — 88 5. v Kreditni (Zagreb) po 101, v Obrtni po 33 do 36, v Zemaljski po 138 in v Hrvatski po 50. Med industrijskimi papirji se je trgovala predvsem Trboveljska po 460 _ 465,
včeraj pa po 470, nadalje Šečerana po 385, Tvorniea vagonov po 107.5 — 108 in Isis po 25. Med lesnimi vrednotami se je Sla-veks prvotno trgoval po 84 in 80, včeraj pa je notiral le 60 — 78. Slavonija je bila zaključena po 200, v ostalem pa ie bil še zabeležen promet v Narodni šumskj, po 36 do 40 in v Nihagu po 1.50.
Linbljana. (Prosti promet.) Berlin 13.51, Budimpešta 9.9003. Curih 1095.90. Dunaj 7 9792. London 275 43. Newvork 56.53. Pariz 221.68, Prasa 167-90. Trst 295.83.
Curih. Zagreb 9.1275. Pariz 20.215, London 25.12, Newyork 516 66. Bruselj 72.025, МПап 27.0625, Madrid 64.10, Amsterdam 207.25, Berlin 12323. Dunaj 72.775, Praga 15 31. Varšava 58.075. Budimpešta 90.34, Bukarešta 3 07, Sofija 3.745.
Žitni trg
Ljubljana, 16. marca.
Pod vplivom katastrofalnega nazadovanja cen, predvsem na budi m pest anski borzi, je pretekli teden tudi naše domače tržišče, kjer eo se cene vsaj za pšenico dolgo časa še precej držale, izgubilo ravnotežje. V trgovini je nastopila precejšnja nervoznost. Občuten padec cene koruzi ni ostal brez vpliva na сетю pšenici, ki bi se sicer lahko še dalje držala na doseženi višini, ker nimamo več potrebe po izvozu.
V skladu z inozemskimi tržišči je koruza v Vojvodini popustila že na 80 — 85 Din za 100 kg, dooim je še koncem zadnjega tedna notirala 95, pred dobrim mesecem pa 110 Din. Trgovci, ki ©o 5? koncem pret. leta nakupiti termineko znatne količine koruze, bodo sedaj izgubili ogromne vsoto. Pri-
čakuje se, da bo prišlo tudi do Številnih
insolvenc med žitnimi trgovai. Sosedne države ne kažejo trenutno prav nobenega interesa ne za promptno, ne za terminsko koruzo, ker se pričakuje, da bodo zaradi ogromnih zalog v Jugoslaviji, Rumuniji in Madžarski cene koruzi še nadalje popustile, čeprav eo danes že nižje kakor kdaj pred vojno in ne znašajo pri nas niti eno tretjino laneke cene v poletju.
Trgovci, ki so kupovali terminsko koruzo na špekulacijo, ne bodo v stanu prevzeti blaga in se bodo kupčije večinoma likvidirale z obračunanjem diference, pri čemer bo prišlo gotovo tudi do eksekutivnih prodaj. Verjetno je torej, da bodo v bližnji bodočnosti cene koruzi še nadalje popus'i-le. po likvidaciji starih angažmanov pa ni izključena zopetna delna okrepitev. Želeti bi bilo, da Slovenija kot pasivna pokrajina v pravem trenutku pokrije svoje p> trebe.
Fšenica. >ki ее je še koncem zadnjega tedna držala v Vojvodini še pri 205 — 210 Din, se danes dobi že po 192.5 — 197.5. Nazadovanje cene je pri pšenici manj unra-vičeno kakor pri koruzi, kajti naše zaloge niso več znane. Vzrok nazadovanja leži v tem, da je povpraševanje od 6trani kon-ешпа ekoro povsem prenehalo in da je v trgovini nastopila precejšnja nervoznost. Seveda r>a je tudi računati, da ее bo kon-stim pšenice, odnosno pšenične moke precej skrčil, ker bodo gospodarsiko šibkejši sloji, zlasti v Bosni, v večji meri pričeli konsumirati koruzo, ki je danes za več nego 50 % cenejša.
Ponudba v pšenici je še razmeroma ela-ba, zato bo eventualni preokret na inozemskih tržiščih povzročil talkojšnjo okrepitev naših cen. Na budimpeštanski terminski borzi je pšenica za marc padla v petek že pod 18 p^nsov, včeraj pa se je zopet okrepila na 18.35, zlasti glede ga konferenco, ki jo je sklicala madžarska vlada glede začasne stabilizacije cene pri 19 pengih.
Zn moko »Oi je še nekaj zanimanja, temnejših vrst pa vojvodinski mlini skoro ne morejo prodati, tudi po izredno nizkih cenah.
-f Chicago (15. t. m.) Pri otvoritvi so danes tečaji za pšenico in koruzo ponovno popustili, pozneje pa je prišlo do preokre-ta in je pšenica ob sklepu pri trdni tendenci notirala za marc 102 in pet osmink, za maj 106 in pet osmink in koruza za marc 77 in sedem osmink centa.
-b Novosadska blagovna borza. (15. t. m.) Tendenca nespremeniena. — Pšenica: baška, 77 kg 187-50—192.50, 78 kg 190—195, gorniebaška, 78 kg 187 50—192.50, banaška. Tisa, šlep, 78 kg 192.50—197.50, sremska, 77 kg 180—185. Ječmen: bašk! in sremski lio—115. Koruza: baška in sremska 80 do 82.5; banaška 75—77.5; banaška, ladja Du-nav. Bega. za marc 82.5—85; za april - maj 85—87 5. Moka: baška ,00- 325—335; >2< 285-295; »5< 230 -240; »6< 172.5—177.5; »7« 130—135: »8« 90—95.
4- Budimpeštan^ka termin^ka borsa včeraj ni poslovala.
Živina
4- Živinski trg v Kranju. (10. t. m.) Na sejm je bilo prignanih 81 volov, 43 krav, 3 junci, 7 junic, 1 bik, 1 konj, 4 kobile, 42 prašičev, skupaj 182 glav živine. Prodanih je bilo 36 volov, 9 krav, 3 junci, 5 jiř-nic, 16 prašičev, skupaj 69 glav. Gene so bile: voli 5000 do 3800, krave 3000 do 1900 junci 3500 do 3000. biki 6000, prašiči 2000 do 3000 Din za komad.
Dr. Henrik Steska:
Zanimive razsodbe upravnega sodišča
Pravni značaj opozoritev upravnih
oblastev.
Zgolj opozoritve na zakonite predpise aäi na izvestne posledice izdanih upravnih odločb in obstoječih pravnih odnošajev ali zgolj neobveznih izven rednega teka po upravnih stopnjah strankam izdanih pojasnil, ne da bi se e tem o dotičnih vprašanjih na obvezen način odločalo in v kom-petentnem primeru onemogočilo uvajanje rednega postopanja o njih, niso upravne odločbe, e katerimi bi se mogle kršiti pravice ah v zakonu osnovani neposredni osebni interesi strank.
To velja tudi za primer, da se je taka opozoritev, dodana odločbi, ki se je izdala v rednem instančnem teku. in da je morda po pomoti celo uvrščena v izrek v glavnem vprašanju. — A 54/1927: A 257/1928; A 328/1928; A 58/1929; A 114/1929, A 146-1929.
Vztrajanje upravnih oblastev pri prvotni
odločbi.
Zgolj čeprav v obliki instančne odloSbe izdana izjava upravnega oblastva, da vztraja pri svoji prvotni odločbi, m smatrati za novo odločbo in rok za eventualno pravno sredstvo (pritožbo na višje upravno oblastvo ali tožbo na upravno sodišče) ne teče od dneva obvestitve nove odločbe, nego od dneva obvestitve prvotne upravne odločbe. — A 338/1928; A 13/1929.
Predstavka in nadzorstvene pritožbe. Izven rednega pritožnega postopanja, zlastj po preteku roka za vložitev pritožbe al? tožbe, vložene predloge za izpremembo ali razveljavi jen je upravne odločbe, je smatrati za predstavke, ako jih naj reši upravno oblastvo, Id je odločbo izdalo, ali za nadzorstveno pritožbo, ako je namenjena nadrejenemu upravnemu oblasstvu. Predlagatelj nima nikakršne pravice, da naprošeno upravno oblastvo, upravno odločbo, oziroma postopanje, na katero ее odločba opira, vnovič preišče in po uspehu dotime preiskave prvotno odločbo povsem ali deloma v zaprošeni smeri izpremeni ali razveljavi. Z odklonitvijo dotičnega predloga, ali z le delno ugoditvijo se torej ne morejo kršiti prediaeatel jeve pravice ali njegovi v zakonu osnovani neposredni osebni interesi in je torej tožba na upravne sodišče nedopustna. V kolikor bi ее z ugoditvijo dotič-ne predstavke ali nadzorstvene pritožbe kršile pravice tretjih oseb, imajo te osebe pravico rednega pravnega sredstva.
Pr; izvrševanju nadzorne oblasti postopa vrhutega upravno oblastvo po svobodnem preudarku, ne morda zaradi koristpoedin-cev, marveč zgolj kot zaščitnik važnih javnih koristi. — A 253/1928; A 114/1929.
Označba pravnega sredstva. Vse v zakonitem pritožnem roku vložene vloge ailä oddane izjave, iz katerih se jasno vidi, da smatra njih povzročitelj odločbo upravnega oblastva za krivično In da zaradi tega išče pomoči pri višjem upravnem oblastvu, je brez ozTa na njih obliko ali naziv (prošnia. predlog, predstavka. nadzorstvena pritožba) smatrati za pritožbo. — A 92/1924; A 313/1928. Nedostaiki in nezakonitosti, ki se grajajo šele v tožbi na upravno sodišče.
Na tožme to€ke. glede takih zatrjevanih
nedestatkov al; nezakonitosti, ki se kliub možnosti ni60 grajale že v rednem pritožnem postopku, se upravno sodišče ne more ozárati. Nedostatkov in nezakonitosti, ki eo ее grajale šele v tožbi na sodjsče, drugo stopno upravno oblastvo — in le to je toženo — pač ni moglo, odnosno moralo upoštevati in osporavana odločba toženega oblastva torej tudi ni mogla glede teh zatrjevanih hib kršiti tožiteljevih pravic, saj tožitelj v evoii pritožbi na drugostopno upravno oblastvo nj uveljavil dotičnih pomislekov in zbog tega tudi v tožbi na upravno sodišče v tem oziru ne more grajati drugostopne odločbe. — A 49 1924; A 57/1925- A 2/1926: A 43/1926: A 1 1928; A 341/1928; A 85 /1929: A 101/1929. Nedostatki in nezakonitosti. • k; se grajajo šele pri ustni razpravi.
Na take nedostatke in nezakonitosti, ki se niso grajale že v tožbi na upravno sodišče, nego šele pri ustni razpravi ali sploh po preteku roka za vložitev tožbe na upravno sodišče, se upravno sodišče ne more ozirati, ker se morajo poedine točke, zaradi katerih ее tožba vlaga, po členu 22. zakona o upravnih sodiščih navesti že v tožbi. — A 25/1923.
Nedostatki. ki Jih upravno sodišče uradoma upošteva.
Upravno sodišče mora uradoma tud nastopne nedostatke potem, če se niso ne v predhodnem upravnem postopanju, ne ▼ tožbi na upravno sodišče uveljavljale, že po službeni dolžnosti upoštevati:
a) ako je nepristojno upravno oblastvo odločalo;
b) ako je predmetna javnopravna obveznost ali protipravno dejanie zastarano;
c)	ako je stranka zaradi nepravilnega pouka o nedopustnosti pritožbe vložila namesto pritožbe na višje upravno oblastvo tožbo na upravno sodišče;
d)	ako se zavoljo nepopolne ugotovitve stanja stvari ali zbog protislovja glede ugotovljenih činjenic upravičenost tožbe ne da dognati brez spopolnitve uoravnesa postopanja. — A 15^1923: A 213/1924; A 49/1925:' A 2/1926; A 29/1926.
Izpodbijanje razlogov npravne odločb«».
Na razloge v osporavan; upravni odločbi, naj se nanašajo na etanie stvari, ali na podvajanje spoznanega stanja stvari pod abstraktno pravno normo, ее je upravnemu sodišču le v toliko ozirati, v kolikor je nepravilna obrazložitev vplivala na izrek sam. _ A 89/1924. ^^^^
škofjeloška podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva
Skofja Loka, 13. marca.
Položaj škofjeloške podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva je vse prej ko} rožnat. Delo, ki bi se moralo v prid sadjarske panoge narodnega gospodarstva čimbolj dvigniti, pospešit; in organizirati, je popolnoma zastalo ne bas v čast napram številnim okoliškim podružnicam v Selcih nad Skofjo Loko, Žabnici, Trati ;n Poljanam, ki hite, da se sadjarstvu posveti vea ekrb in pozornost. V nedeljo, 9. t. m. ob pol 10. dopoldne je bil sklican občn; zbor škofjeloške podružnice SVD v Izobraževalnem društvu v Škofii Loki. Iz Ljubljane je prispel urednik srtrokovnega lista >Sadjar-ja in vrtnarja« višji sadjarski nadzornik g-Martij Humek, da predava navzočim o težnjah sadjarstva. Zbralo pa se je le 9 članov in ее občni zbor ni mogel vršiti. Iz izjav društvenih funkcionarjev posnemamo:
škofjeloška podružnica SVD je bila ustanovljena L 1926. Obsegala je poleg Škofje Loke vee okoliške vasi s Suho, Staro Loko poleg Sore, Godešč in Zabnice z bližnjimi seli. Prvotni izgledi za uspešen razmah ustanovljenega društva so bili prav lepi in so navzoči sadjarji kazalj obilo delavoljno-sti. Predsednikom je bil izvoljen g. Avgust Sušnik iz Škofje Loke, tajnikom šol. upravitelj g. Ivan Demšar iz Žabnice in blagajnikom g. Franc Kalan e Suhe pri škofji Loki. Položaj za sadjarje neposredne škofjeloške okolice pa se je dokaj izpremenil z ustanovitvijo Drevesničarske zadruge v Žabnici, ki je pritegnila v svojem delokrogu sadjarje. Delo je postalo deljeno in vsi napori posameznikov eo ostali brezuspešni — Sadjarske podružnice v Škofji Loki ni uspelo dvigniti v življenje. Na praznik 25. t m. je sklican občni zbor ponovno.
Menimo, da so razvoju sadjarstva dane v škofjeloški okolici vse klimatične in teri-torijalne ugodnosti. Dobrih sadjarjev tudi ne manjka. Le malo dobre volje in tej važni. pridobitni panogi je zasiguran sistematičen in plodovit razvoj. Naj se dvig sadjarstva organizira na skupni osnovi. Gabrk, ki je že lani priredil lep sadni izbor in razstavo, bo gotovo pritegnil. Kmetijska zadruga v Stari Loki ima na vidiku napravo sušilnice v Kmetijskem domu. Zadružabi bodo izven dvoma šlj s sadjarji radi na skupno delo.
Ne bi bilo prav, da se sadjarstvo ob tolikih ugodnih okolščinah zanemari. Tudi lepo uspela razstava sadja v Bin.kl.ju je govorila več — kot kopica besedi. Raznolikost zemlje omogoča vsakoletno obroditev. Ob nadaljnem nezanimanju bodo sadjarji sami imeii največ izgube, — zato popravite napake, dokler je čas.
Revmatizem, profili živine lelei
Togal-tablete so nohova edina rešitev.
Gospa B. iz B. piše: Giht me mnogo muči in priznati moram, da se je moje stanje po uporabi Togal-tablet sijajno popravilo. S srčno zahvalo in radostjo rečem, da so Togal-tablete moja edina rešitev. — Slično pišejo mnogi tisoči, ki so jemali Togal-tablete proti revmatizmu, gihtu, išiasu, hripi, boleznim prehlada, živčnim bolečinam in glavobolu. Togal odpravi iz telesa na naraven način predmete, ki povzročajo bolečine in deluje s tem naravnost na koren bolezni. Jamčimo, da Togal takoj deluje in je popolnoma neškodljiv. Togal je pomogel tudi v slučaju zastarelosti, kjer so ostala sredstva bila brez učinka. Tudi Vas bo Togal sigurno takoj izlečil. V Vašem lastnem interesu je, da še danes poizkusite s pravimi Togal-tabletami. Togal se dobiva v vseh lekarnah. Kjer jih slučajno ni v zalogi. jih takoj dobavimo. Cena 18 Din. 4842
Za 10.000 Din je zavarovan vsak naročnik „Jutra"
53DTRÖ« W. Ш	■■ ..i i i. цц Т4 ■!	m». Iii .i	Wedelte, Iß. ГО. 19Э0 ■
Stanje v francoskem poplavljenem ozemlju
I» mogoče misliti m obnovo porašeolb seilšč, }e trda pospraviti гзттайас, prей vsem pod a&mi lasate iintß. Slika nam prikazale grozoto razdejanja bi delavce, ki odnašajo med rešcvtoami odkrito truplo pooeerečeaca.
Prebivalci vesoijsfva
me dvorni, da je mogoče žrv-
fiemje tudi na drugih planetih razen naše zemlje: n. pr. na Martu in Veneri. A kako je z življenjem v ostalem ve-soluMvu, katerega majhen drobec je vtse naše osolinčje ? V starih časih bi ■smatrali za smrten greh že slično vprašanje samo. Anaksagoras je moral pobegniti iz Grčije: tako je ogorčil vso iavrjoot s svojo izjavo, da utegne biti kina. večja od Grčije. Papeži in celo Lafchesr so soglasno odklanjali celo »brezbožne« domisleke o antipodih, prebivalcih druge, takrat nepoznane polovice zemeljske oble. Kako bi utegnili Adamovi potomci prebroditi oce-
SSIFS?
Sedanji znanstveniki seveda ne mis-бјо, da bi morali biti živi prebivalci ne-.znarnih svetov slični lindem. Welsova dmnMjifja je na primer naselila luno z nekimi velikanskimi mravljami in Mart s pošastnimi mehkužci. Tudi stroga znanost upošteva veliko razliko med nam znanimi življemiskimi oblikami. Tudi na zemlji imamo bakterije, ki ne potrebujejo nobenega zraka in morske organizme, ki ne prenesejo nad ničlo temperirame vode. Semena prenašajo do 120 stopinj vročine, ne da bi postala hrstem nezmožna. Bakterije
Tu<fl prah s cest ne. Zato naj si izletnik preskrbi izboren dežni plašč, motociklist pa prima >Bajaco« (Overal) površno obleko, pa bosta oba nemoteno uživala na Izletih.
Najnižje po ceni dobavlja tvrdka с
Drago Schwab, Ljubljana
Parada ameriške vojske
Кя reistet das lni« WMthgtoM J® ameriška garda v AI
s&dnikmn ПоотеНеш.
Sličica iz sovjetskega življenja
Sovjetska vlada s! prizadeva, da Ы svoje široke mase po svoje seznanila s sodobnimi problemi notranje in zunanje politike ter v ta namen pošilja predavatelje, ki naj neukim ljudem razjasnijo položaj ter iih pouče o pomenu tekočih dogodkov za SSSR. Taji nstveno izginotje generala Kutjepova papeževo pismo proti preganjanju krščanstva v Rusiji sta gotovo dogodka, ki zanimata rusko javnost vsaj v isti meri kakor našo. Znani sovjetski agitator feljtonist Mihajl Koljcov opisuje na svoj sarkastični način debato, ki nastaja po takih predavanjih. Iz njegovega opisa je razvidna gorostasna nevarnost ljudskih mas in naivno presoja, nje posameznih dogodkov. Značilno je tudi prizadevanje neukih ljudi, da bi na javnih zborovanjih govorili v učenem slogu in da bi v javni debati zavzeli stališče k dogodkom. Take prireditve so brez dvorna izvrsten ventil in kre-meljski mogotci lahko brez ozira na javno mnenje po mili volji rešujejo posamezna vprašanja. Feljton Koljcova je poln cinizma in ironije napram povprečnemu sovjetskemu državljanu, ki
z globoko resnostjo in гиб manjSo nevednostjo razpravlja o resnih problemih zunanje politike, o kojih niti sam predavatelj тй boljše poučen.
Predsednik (po predavanju poslušalcem): Ali ima kdo kako vprašanje na predavatelja? Kakor veste, nismo v angleškem parlamentu. Tam čenčajo neučenosti: »aH vele spoštovani minister ne bi povedal... ah, ne, težko mi je odgovoriti o odličnemu gentlemanu« ... in podobne bedastoče. Pri nas pa predavatelj mora datj pojasnilo na vsako vprašanje. Tedaj?
Vodojomov (prometni delavec): Prosim predavatelja, da pojasni smisel in načelno stališče pisma sv, očeta.
Medklic: Na glas! Čigavega očeta? Nič se ne čuje!
Vodoiomov: Čigavega očeta? Jasno: rimskega sv. očeta. Zadnje dni se je namreč pojavil na splošnem obzorju političen fakt, da se papež takorekoč zavzema za našo pravoslavno oerkev.
Medklic: Čigavo cerkev? Morda tvojo?
Vodoiomov: Našo pravim zato, ker je na sovjetskem ozemlju. Pa če hočete, naj bo moja. Jaz sem nestrankarski član profesijonalne zveze in imam polno pravo opravljati svoje verske dolžnosti kjer in kadar hočem.
kljubujejo v tekočinastem zraku im celo v tekočem vodiku, katerega temperatura ztnaša 250 stopinj pod ničlo. Številni astronomi so mnenja, da bi lahko bivali v vesoljstvu organizmi z drugačno, od naše različno kemično sestavo. Lahko bi kljubovali za nas gorostas-nem mrazu ali vročimi, če bi nadomestili naš ogljik z odpornejšim silicijem, kisik z žveplom in dušik s fosforom. Le maloštevilni astronomi mislijo, da je vesoljistvo omejeno im ima končno tako zvane »Reimanove meje«. Večina znanstvenikov pa meni, da je vesolj-stvo neskončno. Matematika uči, da se v neskončnosti lahiko neštevilokrat ponovi tudi najbolj neverjeten dogodek. Pri igri. kjer zapoveduje slučaj, se morajo prikazati po daljšem času vedno znova iste kombinacije kart ali številk.
Hež se ne da,
Dula pekinškega človeka
Med tem ko raziskujejo znanstveniki nedavno odkrite ostanke »pekinškega človeka««, imajo duhovniki druge skrbi. Kakor znano, so proglasili pekinškega človeka, od katerega so našli lobanjo in nekaj kosti, za znamenit missing link, pogrešan člen v Darwinovi razvojni verigi med pokončnjakom (človeško opico) in pravim človekom. Škof dr. Barnes je govoril v Londonu, da se zdaj vprašujejo kristjani vsega sveta, ali je imel pekinški človek dušo. Morda je bil samo nerazumna žival, ki bi ji mogli odrekati teologi vsako dušo? Škof je potolažil vernike 5 tem, da je imel najbrže že pekinški iamski človek pojem o rodbinskem življenju ter o razliki med mojim pa tvojim. V tem primeru je imel vsaj osnovne pojme o morali in je torej potrebno priznata, da je imel dušo.
Novi predsednik nemške državne banke
Dr. Hans Letter, Wvši državni kancefsm J* trne. nerván za naslednika dr. Schec.Yca.
Preko Afrike z avtotaksrjem
Američanka mistres Dn+cfrhearts je znancem nekoč pripovedovala, da je Afrika prav tako civilizirana dežela, kakor so Zediinjene države. Naletela je na ugovore in je v dokaz sklenila prepotovati vso črno celino z avtotaksijem. Najame si ga v vsakem mestu po sebe za potovanje do naslednjega mesta. Na ta način je prišla potovalka že skozi nekdanje bursko ozemlje v Angolo. Odtod je br-zojavila, da se izvrstno počuti in da uživa svoje potovanje, katero bo končala v Alžira Upajmo, da ne bo dobila iste mučne malarije, na kateri je zdaj sredi svojega lova obolel angleški prestolonaslednik. Potovanje po Afriki je še vedno dokai naporna stvar.
Zora uodi
W	Ш proti sivim lasem!
\ <w / , Ne barva, temveč vrača 1tf sivim lasem prejšnjo na-* * i	ravno barvo.
Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod St. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—.
ZORA VODA I. OREL, Zagreb
Radičeva (Duga) uL 32. Foftfemo po povzetju, in to samo na čitljive
naslove.
Medklic: Tvoja stvar. Kar opravljaj
jih. če čutiš potrebo.
Cerdakova (gospodinja):Tak povejte vendar že. kaj je z rimskim papežem!
Vodoiomov: Kakor sem že dejah zavzel se je za pravoslavno cerkev.
Cerdakova: Eh, katolik! Kako po tihem je prilezel, ko ga nihče ne prosi Da bi ga...
Vodojomov. Prosim predavatelja, da pojasni, ni li postopek rimskega papeža vmešavanje v sovjeske notranje zadeve in oelo v antisovjesko gonjo?
Medklici: Seveda je! Jasno, da je.
Predavatelj: V kolikor po bistvu vprašanja...
Bobkov (kavaterist): Danes se vtakne v naše stvari sv. oče, jutri se bo sv. mama, če jo imajo, potem še kdo, pa bo cela žlahta proti odmošajem v naši državi. Papežu je treba povedati, da.. (Nemir.)
Predsednik: Dovolj, tovarišči. Zadeva je jasna. Zaključujem debato v tej stvari. Še kdo želi česa?
Molodeov (brezposelni): Pravijo, da se je tam v Franciji izgubil general Kupetov.
Predsednik: Ne Kupetov, marveč Pute ko v.
Predavatelj; Kutjepov.
Slepi kipar, odvetnik in poslanec
ParišM «whrebök fn narodni poslanec Georges S capi rti fe tudi odličen kipar, das! fe popolnoma slep. Naša s&ka ga prikazni«, kako pri deta oťpava svoj model. Ta čnt Je pri nJem tako razvit, da no popolnoma nadomešča vid, kar dokazujejo njegova trmetniška kiparska dela.
Nerodni izumi
Stari Parižami se spominjajo stoletnice od kar je doživel polom vikomt de Boterelle, ki je svoje dni presenetili francosko prestolnico s premičnimi re-stavramti. Nakupil je 48 omvrribusov (avtobusi takrat še niso bili zmani), v katerih so potniki lahko naročili izdaten zajitrk z vinom vred. Od kraja je imel novi izum velik uspeh. A plemeniti podjetnik je preširoko zasnoval svojo obrt: zgradil je veliko hišo, v kateri so pripravljali vroče iin mrzle jedi im je v kleti zorelo vino. Izdatki so tako na-rastli, da je moraJ vikomt zvišati voznino za en sous. To je razburilo Pariza ne, ki so se rajjlši vozili brez zajtrka, toda ceneje z ommibusi drugih konkurenčnih podjetnikov. Tekom dveh mesecev je prišel vikomt na kamt, vse je moral prodati in je umrl pozabljen na deželi, v Bretamski svoji domovini. Spisal je pred smrtjo filozofsko delo o »•človeškem nezadovoljstvu« ... Sovjetski Irsti pa poročajo, da je rzarmfil m-ženjer Mihajlov, vodöa petrolejskih skladišč v Groznem na Kavkazu, železne škornje za delavce, ki čistilio velikanske cisterne. Usnjem čevlji so se res prehütro obrabili pri tem posta, a železni škornf! so luknjali usntie in do krvi poškodovali noge. Delavd so se
naposled uprli ln od oblasti zahtevali, naj pošljejo Mihajlova k potapljačem, češ da bodo železni škormji morebiti prišli prav na dmu morja, dočim so na kopnem za nič.
500 ton rdečila
Nemški Rsti ogorčeno ugotavljajo, da je nakupila lani Nemčija v inostranstvu 524 ton rdečila za ustnice v vrednosti 823 milijonov Din. Boljše dame se poslužujejo samo pariškega in londonskega blaga, dočim se zadovoljijo manj imo-vite s cenejšimi domačimi izdelki. Za slednje je lani dobila nemška industrija približno 445 milijonov dinarjev.
Mačji pokal
Prusko mestece Achatz je skleník) izboljšati svoje finance z davkom na mačke. Lastniki bi morali plačati letno po 3 marke za vsako prvo in po 30 mark za vsako naslednjo mačko. Magistrat je torej pravično ločil mačke-Iovke od luksuznih živali. A reforma je imela nepričakovane posledice. Meščani so uprizorili pravo Herodeževo klanje svojih mačk in ne najdeš v Achatzu danes niti ene muce. Mestni očetje pa bodo morali iztakniti kakšno drugo domislico za rešitev mestne blagajne.
öttoei, ki
v úteme
M bolehajo, prizadevajo redno silne skrbi svojim roditeljem. Po njihovem bledem izgledu zaključujemo, da so nezadostno hranjeni. No, v tem slučaju nima smisla trpati deteta z veliko količino hrane, ker povečanje količine običajne hrane povzroča često preobremenjenje prebavnih organov, izgubo teka, nerazpoloženje, a mogoče tudi bolečine zaradi preveč napetega detetovega telesa. Samo poboljšanje hrane — z ozirom na njene hranilne vrednote — more v istini pomoči Vašemu detetu.
Ovomaltine, naravna ктерПпа brana, Vam bo pridobila to izboljšanje.
Ovomaltine se prideluje izključno iz najžlahtnejših sestavin, ki se nahajajo v Jajcih, mleku in sladu, ter je v stanu, da podpre mladi organizem v napredovanju in rasti.
Bledi otroci, Id Jim je Sola v breme, bodo zopet vxcveteü ж Ovomaltine-om.
Dobiva se povsod za ceno Din 18.50 sa škatljico.
Zahtevajte brezplačne vzorce, sklicujoč se na ta list, od dr. A. Wandern d. d» Zagreb.
Molodeov: Dobro, naj bo Tukepov.
Baje ga je ukralo sovjesko poslaništvo. Taka neumnost, ko imamo vendar še dovolj generalov. Ako Francija želi, ji pošljemo še kakega D úpletová, kam й da bi jih kradli! Ampak ta stvar me je spravila na drugo misel. Moja teta je član profesionalne zveze...
Medklici: Dovolj, tovariša, fcončab mo neumnosti. Tam oče in mama, tu teta, kam pa pridemo s takimi neumnostmi!
Molodeov: Dajte, da izrečem svojo
misel. Teta je odšla zjutraj na delo in ravno pred francoskim poslaništvom je izginila. Gotovo so jo ukradli buržuji, da iztrgajo iz naših vrst delavnega člana profesionalne zveze. (Ogorčenje in nemir v dvorani.)
Medklic: To je treba preiskati! Take stvari počenja vlada Tardieuja! Her-bette naj vrne teto, pa je! Zdaj vidimo, s čim se peča Poincaré na dopustu!
Bobkov: Tovarišči. moj predlog: Pošljimo brigado lahke kavalerije. naj preišče francosko poslaništvo ob sodelovanju krožka za tuje jezike, da se bomo razumeli. Oni naj izmed svojih izberejo pTedstavitelje svojega sovjeta.
Medklic: Bedak, kakšne sovjete pa imajo oni?
Bobkov (mak) zmedeno): Nu, pa naj
pošljejo celico...
Medklici (z vseh strani"): Pošljimo jim noto! Glasujmo o predlogu! Treba je poslati deputacijo v komisarijat zunanjih dei! (Šum.)
Predsednik: Predsedstvo je preielo tri predloge: enega glede note, drugega glede... Ej, tovarišč, morda pa se je teta med tem že vrnila.
Molocov: Vrag vedi. Pri nas nimamo telefona; saj lahko skočim, stanujem koj za vogalom. Par korakov.
Predsednik: Le pojdite, tovarišč! Odrejam prekinitev zborovanja, dokler se ne pojasni položaj. Prosim, ne razhajajte se. (Nemir, ploskanje in ogorčeni klici): Gnusne stvari počenia Tardieu.
KARTOTEČNI
карјотшСТ
Amttropocentrizem, тгаотапје, da je človek središče vesoljstva, je že davmo premagano stališče. Tudi na najbolj temnih dm hladnih, na Zemlji sploh nevidnih in od nas po ne številu svetlobnih let oddaljenih zvezdah utegnejo bivati nam nepoznana, vsem našim pojmom nasprotujoča živa bitja. Lahko smo prepričani, da vsebuje vesoljstvo ne število najbolj raznovrstnih obljudenih svetov.
StfftAiRTNO PR! ЫПШ. Pretekb nedefio Je priredilo авЙ-по pevsko društvo »Zvon« T SmarCneen pri Litiji lopo uspelo spevoigro »Mežnarjeva Lizika». Přiznáme zaslužita v prvi vrati pevovodija g. Kovačič, ki ie vestno naSfcudfiral m tnidi spremila! vse pevske točke, in pa režiser g. Fmcinger, ki ie imel ve&ki igralski aparat trdno v rokah Le žal, da spremiti evanje re moglo priti do pričakovane vekave, kar je pripisati slabemu klavirju, 1-й potrebuje zamenjave aü pa vsaj temeljitega popravila. Glavni delež na lepem uspehu je odnesel g. Hauptman, noeá-tec naslovne vloge, ki kot taka zahteva celega pevca. G. Hauipťman ji je bil povsem bos ta je 2e3 ob odprtem odru ponovno spioSmo odobravanje. Resen štuci!] bg nra mnogo koristil im pri-pooiogel k nastopom Gradč na večjem odru. Vsa čast rou! Enako poíwaSo zasluzi nositeljica druge naslovne vioge grič. Podlog arj e v a, ki je znana že od drugSh nastopov kot mrmrana _ pevka m teraíka. Z imenovano partijo si ie pač za-afosžlla vse priznanje. OdKkovali so se pa pcá-es ře znane-ga z■ Mamd&ja tudi g. Remec äi vss drngi sodeHwj'Oä, da jih ne naštevam kar po vrsti, posebno še, ker so se prvič predistavfli kot dobri pevci in igralci. So pač Smarčani! Posebno je ueaja« s pristno naravno igiro pud? S- Breznik ar. Vsa igra je potekla v žčvahmem tempu z zaključkom жЬота, ki ie pa žal, baš zaradi veselega razpoložena zašel nekoliko v disharmonijo. J« enikrat vsem odkrito pritonanje, v prví vrst! pa z. Kovači 3u i« g. Fincingerju, ká se nista ustrašila velikega truda, korana je Ьйа nabito poma občinstva, ki na ěteďio s pohvalo. — M. P.
DOLENJI LOGATEC. V nedeljo se je vrs-!a v Sokolském domu svečana akademija v prosto 80ietnice prezidenta Masaryka- Udeležba občinstva pri proslavi je bila častna. Proslavo so priredila sporazumno tri društva in sicer: Sokolsko društvo Dolenii Logatec, Pevsko društvo Logatec ter Prostovoljno gasilno društvo. Oaer je bil slavnostno okrašen z zelenjem, z zastavicami ter s slikama prezidenta Masaryka i» kralja Aleksandra. Spored proslave je pričel moški zbor Pevskega društva s himno »Kde domov m«j?« Nato je otvoril slavno-st starešina br. clr. Papež v imenu »ode!ujočih društev z lepim pozdravnim nagovorom. Življenje prezidenta je izčrpno orisal prosvetair br. Punčuh, okr. šolski nadzornik v pok., ki se udejstvuje v društvenem delovanju kljub visokim letom Ы vedno zelo vzfiledno. Predavanju je s'cedi k> petje naše himne, nato pa glasbena točka klavirja in gosli (Guček in Trkman). M-notfo odobravanja je žel moški zbor s •Staročesko«. Spored je bil zaključen s pssmijo: »Iz bratskog zagrljaia«,
DOLENJA VAS PRI RIBNICI. Nefepros-яе smrt je v naši vasi zopet ugrabila mlado življenje, Izgubili smo g. Vinka Mer-baria. splošno priljubljenega posestnika, trrrca in gostilničarja. Njegova domačija v Dolenji vasi že dolga le;a slovi dalsč naokrog. Rodil se je Vinko Merhax 17. januarja 1S94 in ie bil vreden naslednik bla-gopokoinega očeta, ki ga znanci niso .me-nov?;li drugače kakor Pepi. Pred šestimi leti se je Vinko poročil e hčerko trgovca g Khrna v Prigoriri. Ko se je baš lepo гада;-.hnil v podjetju, je letos v januarju povsem nepričakovano začela tuberkuloza ngonabljatí njegovo cvetočo življenje. Podal se je na Golnik, a pred dvema tednoma ar je »opet vrnil domov. Pomoči ni bilo več. Od dne do dne se je stanje slabšalo m pretekli ponedeljek okoli 18. je zatieml oči Ooromna množca žalujočih ga je v sredo popoldne spremila na pokopališče v Prigoriei. Za njim ni ostalo suho nobeno oko. saj bil izredno priljubljen zaradi svoje prijaznosti in dobrosrčnosti. Pevci 90 mu zapeli zadnjo popotnico, a tudi gasilci so pripomogli, da i? bil pogreb zares lep. Odšel ie Vinko Merhar v večnost za svojim bivšim rojakom Petrom Kozino. Globoko obžalujemo smrt obeh vrlih mož. Žalujoči soprogi in otročiekom izrekamo iskreno sožalje!
BOtRlOVMOA. T-tsí pri Bas se eri-íno
gf;?Í8 emo. V nede&o so ponavljali naši igralci v Sdkoiskecn domu Gangüovo dramo »Sin«. Rešili so svoje vknge prav dobro in £eü od rrmo-gofrpo jnega ob-Snstva obilo po-írvaíe. Po končani igri se je vršil ob оЬйп? «ddežbi članov občni zbor C. M. podružnice. Oj-óni zbor je pere etil družbeni tajnik S. Pr. Skarii ki je v 'poljudni besedi otrraz-kxša! delovanje družbe ter vnemal navzoče za nacionalno de!'o. — Po občnem zboru se je vršila otílhodnica dvema vrlima železniškima uradnikoma, ki sta prestavili ena na drupi postal:. Z lepimi tovariškiira besedami se ie postovA od obeh raj&ov predstojnik, želeč jima mnogo uspehov na novřh mestih.
RADOVLJICA. Tudi pri nas je bila Masarykova proslava zelo lepa. V Sokolském domu se je v nedeljo zbrala velika množica naroda, ki je izkazala svoje spoštovanje velikemu Slovanu. Povabilu Sokola so se odzvali tudi vsi zastopniki oblastev. Zastopane so bile celo oddaljene občine kakor Breanica, od koder je prišel župan Finžgar z deputacijo gasilskega društva. Le občina Radovljica ie to slavnost prezrla. Odsotnost župana Res mana, ki tudi ni poslal nobenega zastopnika, je napravila mučen vtis. — Kakor čujemo. se bo v teku letošnjega poletja vendarle zidalo poslopje za sresko poglavarstvo. Iz tega sledi, da so se odločilni krogi le prepričali, da mora ostati sresko načelstvo v Radovljici.
MIRNA PEC PRI NOVEM MESTU. Dne 2. tm. .e im do gasilno društvo v Mirni peči svoj redini ofóni z'bor, na katerem je bál izvoljen naslednji novi društveni odbor: načelnik Jernej Zupančič, poveljnik Joäko Po-toča-r. poveljnikov namestnik Ludový Nov-Лап, tajnik Rudolf Oibreikar, blagajnik Franc Krevs, nadzornik uprave Anton štetribergar, odbornik Josip Bartelj, odfoor-nikova namestnika Josip Grlica in Janez Ората. Društvo, ki Šteje 48 rednih člano-v, se lepo razvija. Dne 23. februarja sni o uprizorili ša lo igro »Stric v Toplicah«, ki je pod vodstvom učiteljice ge. Pavle Remi-čeve pirav do-bro uspela. Na binkoštni po-nedefjek letos pa bomo i-meli blagoslovitev nove motorne brizgailne skupno z veliko ljudsko veselico.
CBRKLJE OB KRJCL Dne t. t e. le Ml»
na tukajšnji Soll razstava del deklet gospodinjske nadaljevalne šole iz Krške vasi (ročna dela v narodnih motivih ter kuharski
izdelki). Nepričakovano mnogobrojna udeležba občinstva, zlasti ženskega sveta, priča, da se zanimanje za gospodinjsko nadaljevalno šolo od leta do leta veča ter da je stalen obstoj te šole v prihodnje neobhodno Potreben, kar naj vzamejo v resen upoštev tudi merodajni činitelji. Požrtvovalnemu ' delovanju voditeljice te šole, gdč. Pranji j Hlebčevi, ie dano s tem moralno zadešče- ; nje kljub raznim težavam.
SODRAŽICA. Naš Sokol je prosáavfl 80-letnico Masaryka zelo svečano. »Masarykovi teden se ie proslavil z nagovori članstvu in narašča»;« pri vsakf telovadne uri. Glavna proslava se je pa vršila v nedeljo 9. t m. popoldne v društveni dvorani pri br. Starcu, ki je bila okusno okrašena s slikami so-kolskih delavcev ter narodnih mož, oder pa z državnimg in češkoslovaškimi zastavami ter slikami kralja Aleksandra in Masaryka. Slavnost je otvoril tam-buraški zbor s himnama. Brat prosvetar Jože Ivane je pozdravil navzoče ter obrazložil pomen proslave, nakar je brat starosta Jože Obrstar v obširnem govora podal življenjepis Masaryka, katerega so vsi navzoči poslušali z velikim zanimanjem. PredoSl nam ie njegove velike zasluge za človeštvo v boju za resnico in pravico ter za svoboieniie lastnega ter jugoslovenskega naroda. Nato se je v lepem govoru spominjal dr. Masaryka župan in društveni blagajnik br. Evg. Ivane. — Pni proslavi so (bili navzoči tudi predstavniki oblastev. Zvečer je istotam priredili dramski odsek Sokofla veseloigro v treh dejanjih >Posled-njd mož«, ki je bila istotako lepo obiskana. Cisti dohodek gre v fzletni fond za Beograd.
BŘEZNIC A. PrejSnio nedello je Ml objavljen dopis o potelm kmetijskega nadaljevalnega tečaja na Březnici. Pomotoma je pa izostalo, da je g. sreski načelnik dr. Tekavčič iz Radovljice prišel osebno k otvoritvi in s pomembnim nagovorom otvoril tečaj. K sklepu je tečajnike zopet počastil s svojo navzočnostjo; imel je lep in poučen nagovor na udeležence, poudarjajoč, da se imamo za take poučne tečaje vsi zahvaliti veliki skrbi Nj. Vel. kraíja, ki neumorno skrbi za izobrazbo svojega na- j roda in je največji pokrovitelj kmečkega stanu. Nagovor g. sreskega načelnika je v krasnih besedah izvenel v navdušenem izražanju naših čustev do prelepe naše domovine in vladarske hiše, čemur so se vbí udeleženci odzvali б trikratnim vzklikom kot izraz vdanosti do kralja
ZIDANI MOST. G. Desiderfl Mtzerit
znani razpečevalec novin konzorcija »Jutra«, se je poročil z gdč. Elo Ktižmanovo iz Ljubljane. Novoporočencema želimo mnogo sreče. — V sredo se je vršila v kolodvorski restavraciji odhodnica prometnega kontrolorja g. Kavška, ki je premeščen v Novo mesto. Prisrčno slovo je pokazalo, koliko simpatij si je g. Kavšek pridobil pri nas. Želimo mu na novein mestu mnogo zadovoljstva. Nasproti Juvančičevemu hotelu je stal do prevrata kip princa Janeza. Po 12 letih osvobojenja pa se še vendar pojavljajo čudmi junaki, ki bi Habsburžaiia radi postavili nazaj. Ce jim je žal za habsburškimi spomeniki, nai giredo tja, kjer se iih lahko nagledajo.
SV. PETER v SAVINJSKI DOLJM. V nedeljo se je tudi pri; nas proslavila Masarykova 80'etnica. V šolskem poslopju s« je zbralo na vabSro tukajšnjega Sokola toliko občinstva, da je bila okusno oikrašena šolska soba nabito polna. Brat Rebol nam ie podal v svojem slavnostnem govoru pregledno sliko največjega sma bratske Češkoslovaške. Pevsko dTuštvo »Savinis/ki Zvon« je s svojim sodelovanjem pod vodstvom br. B. Miahorčiča zelo dvigmEo to lepo proslavo, Icá jo je zaključi starosta br. Srebotajak z zahvalo za obilno udeležbo.
TEHARJE. Pevski tn tamburaSkl koncert priredi pevsko društvo »Slavec«, Teharje, v posojilniški dvorani v Vojniku v nedeljo 16. t m. ob 16. Pevske točke se bo- i do izvajale pod vodstvom pevovodje g. Fr. | Luževiča, tambura 'ke točke pa pod vodstvom g. Hinka Podjavorška. Vabljeni!
BLANCA. V nedelo 16. t. m. bo v tukaj šra §o*li «stanov™ občni zbor prostov'oi.j-nega gasilnega d n:.štva Blance. S tem dobi tudi na<ša vas prepotrebno dnrštvo, saj ie leta 1901. na velikonočni torek ogenj ispe--Peiil skoro vso vas Blanoo ter leto za letom več ali manj uničuje narodno premoženje. Z lepim prispevkom je priskočil tukajšnjemu gasM-nenru društvu na pomoč raj-hemburškj občinski odbor. Tudi lepo število ustanovnih članov iz Sevnice in Rař henburga je podprlo naše mlado društvo Največ zaskitg za ustano^tev gasilnega društva imata ttukatönji lesni trgovec gosp. Divjak Miiha ter veleposestnik g. Urban б č Franc. V kratkem se bo nabavila brizgalna
tor b* t ten AroStvn dana moinost preveva dela. Mlademu društvu že*«T?o lep razvoj!
SV. JURIJ OB JU2NI ZBLEZITICI. Kmetijska nadaljevalna šola pri Sv. Jnriju ob
južni železnici zaključi šolsko leto na dan sv. Jožefa. Obeta se nam lepa manifestacij-ska prireditev za kmetijsko izobrazbo. Sodeloval,; bodo Drameljčani, Skoničani, ftent rupertčam in špeeijalna kmetijska šMa od Sv. Jurija ob južni železnici.
Dva trgoiska §otrndnika
spretni starejši moči, simpatičnega nastopa, garancija zaželjena, se sprejmeta za čim prejšnji nastop.
Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober špecerist«.	4841
»Strangfalz-Dachziegelpresse«, malo rabljeno, v dobrem stanju, večjo, iz tovarne Steinbrück pri Gradcu, kupim. Ponudbe z navedbo najnižje cene in starosti prosim poslati na paromlin Novak, Grubišnopolje.
iSarfgarslia „¥lki©rijaw
v IiOvreciiif ±. p. Vrbovac
nudi iz svojega sadovnjaka po nizkih cenah plemenito drevje, okrasna drevesca in gr-mičje za parke, drevorede, pokopališča itd. Sadike za žive ograje in gozdove. Sadike za šparglje itd. Cenik na zahtevo zastonj. 4850
TAPETN1X EN »EKORATBB
УШШМА WOlFOYAlt.
Potrebujemo
v železninski in kovinski stroki izvež-bano, zaupanja vredno
s e h o
ki je v vsem trgovskem poslovanju, posebej še v knjigovodstvu, srbohrvaščini in nemščini perfektna, za skorajšnji službeni nastop v Beogradu. Vodilno mesto, dobro honorirano, po dogovoru.
Ponudbe z natančnim popisom Študij in prakse ter z navedbo številnejših referenc naj se pošljejo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vodilno mesto«. Jamčimo za diskretnost!	4803
РяшинаяивтааЕ
pri
MBBD
začutim
ščegetanje v grlu,
ke so muči kaée-lj, briwroet ter etawmje ▼
prsih, tedaj bačnem takoj g-r^rrati s Feilerje-vim prijetno dišečim EUafluiclom. Nöko'a'ko kapljäc na eiadikorju odprari aapc-toít. boie-čiive in krř.e ▼ želcHcn. Drprnenje řn 0-Wfciadk.i delujejo irrreimo při re'vmaiiunia. živůnih bo-leiinah., pri bolečinah т оh. ušesih, pri plavobo'n ie Boboboltt.
Delafte tudi VI tako — pomagalo bo tudi Vam!
Feflerjer ESeaflnld. to le S8 Tet sname an-odno вге<1Ј?ето in kosimetikum etanp т lekarnah io Tse-h podobnih trgOTinah. poii.kn.-Tja swi'.lera-6ic.a 6 Din, dTojna etek-lemica 9 Din. ä.pecija'i-ол steklenica 36 Din. Po pošti najmanj ra 62 Ko pri:
EUGEN V. FELLER, lekarnar Stubica Donja EIsatrg 245

Naznanjamo, da smo poverili glavno zastopstvo za Slovenijo za naše s vet ovnoznane računs&e stroje
speo. tvrdki sa pisarniške stroje in opremo
Ljubljana, Marijin trg, telefon 3-4-6-в
QA«ri«.eOV -»«T
R1GINAL- I JDHNER
Goteborg — Švedska.
ŠGZШ1+П& In U&OLf*fS©
d> ef.
jR ЪЦапа
¥ETSE
in
mikje:
na zelenih stojalih.
sni síras
lovske peške, floberte, brovning pištole, lovske In ribiške potrebščine ima vedno v zalogi
F. K. KAISER, puškas»
LJUBLJANA, Kongresm trg 9.
iEJISMA frTOWOST
v Lipsliem (Leipzig)
Za zgraditev naäe prodajne organizacije oziroma za ustanovitev take v Jugoslaviji
r e j m e m o primerne
rodafne moči
gospode in dame. Predstaviti se je med 10.—13. pri našem ravnatelju Hödl-n, hotel Union, eoba št. 52, ali se je obrniti pismeno na tvrdko v Gradcu (Graz), Normalschulgasse 3. Nik. J. Seewann.
DVOKOLESA — teža osi 7 kg naprej
najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od naipriprostejšega do najfinejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika, šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbira, naj nižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko.
TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4,
Po dolgem, vdano prenašanem trpljenju je naša predobra mamica, stara mamica, tašča, sestra in teta,
gospa
Jožeta vdova Cifan
roj. Mavric
v 78. letu svoje starosti, previdena s sv. zakramenti, bogu vdan o v petek zvečer ob 18. uri zapustila паз potrte v neizmerni žalosti.
Pogreb se bo vršil v nedeljo popoldne ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežje. Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek, 17. t. m., ob 7. v župni cerkvi sv. Magdalene in stolni cerkvi. V Mariboru, dne 15. marca 1930.
Josip, sin; Efa roj. Nodus, snaha; Boris, Davorin, Nada, vnuki, ter ostali sorodniki.
Žlahtni т ъхы fiiri pevd te sfcmte «anarčkf mojsterske iok v Harz-u. 10 märte in viSje, predpevci, p!e-me>n-sfci pen. k'-erke, p:ča, ttója zdraviOa. Veleinteresan-tea cenovraik z dragocenimi ЈхЛикЈат". zastoitf — (Vete-reja) Gross/ucht Hevdenreich, Bad Suderobe 150, Harz.
Vsakovrstne trgovske kniige, Strace, j mape, noteze, herbarije, cd emalne knjižice, bloke, zvezke i. t d.
шкПт po skrajno Bednih cenab! ПЯ Ж£Е№---Шп
s»
LJUBLJfl?lEI Flsrjsüs^ü!
Knjigoveznica in črtalníca trgovskih knji f
Varnost pred
nahodom
in njegovimi spremljevalci, kakor so: glavobol, utrujenost, pomanjkanje apetita, vročica in de-lanezmožinost, vam nudi
„XOSAL"
praSek aa nosljarije proti nahodu. Je zelo prijeten za uporabo, ne za* baše nosu, temveč omogoča prosto dihanje skozi nos.
Proizvaja:
lekarna Mr. BAHOVEC, Ljubljana
»JUTRO« IL 98
m
Ne<feíJa, T6. ГГТ. 1930
ICeifitralne „ 1пгГ,г, ,
Gnstav Zemánek
A Co,
drttžba z o. s.
!жгл fl AlTAfl A Ljubljana, Knafljeva iVUUVffltie nI. št 10 — Telef. 2621
kurjave
Naznanilo!
Stavnemu občinstvu, ljubiteljem narave, izletnikom, turistom, naznanjamo
otvoritev hotela ln restavraclfe
„Hotel	na Bledu
dne 1. aprila t. 1.
Razgled, M se ткЯ vsakomur z grajske terase na romantično Jezero, Triglavsko pogorje in Karavanke, je tako očarljivo lep, da lahko rečemo, kdor Bleda od tod še ni videl, ga sploh ni videl.
V prijetnih, nanovo urejenih prostorih restavracije pa se nudi •enj. gostom udoben počitek ob izbornem vinu, pivu, likerjih, sadnem soku itd. Na razpolago je tudi prvovrstna kuhinja s toplimi in mrzlimi jedili.
Izletnikom se računa od 1. aprila do 1. junija t. L pension, t. j. majtrk, kosilo, večerja in prenočišče po reklamni ceni Din 40.— dnevno. Pri večjih družbah se ргоз! pravočasnega obvestila. Zagotavljajoč najsolidnejšo postrežbo se toplo priporoča
IZKORISTITE!
Prednosti nakupa v predsedjji. Oglejte dospele pomladne novosti!
Kamgarni, Seviott, snkna za obleke, kostume, plašče, površnike
Spec. trgovina snkna — Ljubljana, Kongresni trg St. 15.
4817
upirava „Motela Grad" na Sleda.
agilen, komercijelno verziran, podjeten, izborne elokvence se vabi kot drug v svrho realiziranja izuma — svetovnega patenta. Rentabilnost zajamčena. Prijave je pos.ati do 31. marca t. 1. na podružnico „Jutra" v Mariboru pod „Seriozen
gentleman"	4832
lilo
J raznih vrst in letnikov ponuja ALOJZ KRAINZ,
ivÄir i posestnik vinogradov v Ljutomeru.
ŽsŽag? i
brezplačno na razpolago.
Vzorci 4393
m P
яяяявгавввь
Za pokrivanje streh, izolacijo mostov, vlažnih zidov itd. je nenadkriljivi, v desetletja trajni in v Evropi že priznan ameri-kanski materijal
Zahtevajte prospekte! V
Šivalni stroii
,Griizner4 ,Adler4
.Kayser4 in kolesa, najboljši materijal,
precizna konstrukcija, krasna oprema ter najnižja cena, kakor tudi
pisalni stroji „IT r a n i a"
so samo
II№.
тШшЩ
к (ШуЖЪ

pri Jos. Peteline шъц
ob vodi, v bližini Prešernovega, spomenika. Telefon 2913
Večletna garancija! Pouk v vezenju brezplačen!
Samoprodaja: Mirko Marmolja, Maribor, Cankarjeva 26
wm и
HAVLÍČEK FRAN konces. elektrotefm. podjetje v Ljubljani
Sv. Petra cesta šte*r. 5 —
na dvorišču hctbla »Soča*
Telefon sm izvršuje pbrokorno тве ▼ to stroko spadajoče instalacije v тееЉи in ва deželi. Pro račune brezplačno. Popri vil» — liitra postrežba.
4535
l^epota oce§a
in las
v
ЖШ-
vrši
Konces. gospodarska pisarna MIlan Cimerman
Ljubljana, Kongresni trg 1
Kazino. П. nadstropje.
Vsakovrstno

5? П
kartoteke za knjigovodstvo in evidenco
najnovejši
pisalni stroji
in pisarniške
potrebščine
T. Poklic, Maribor
Tovarna: Aleksandrova cesta 43. Trgovina: Trg Svobode št. 6.
'CSb 4FÍi -m	t£rj
ita liDUBÄUANA za opremo stanovanj in
^jsica
ea postelje, mreže za ograje, preripanje peska, itd. izdeluje v vseh velikostih gtrojao žično pletilstvo
Ježe SablatnSk,
Jesenice — Fužine, Slovenija
KOLESARJI F©Z©H!
Velika zaloga novih priznanih francoskih koles, kateri so tudi letos na prvem mestu
„Aiglosa"
Za stavb
g
iinwvvaib prvovrstne svetovnega slovesa banberger & Gm m po najugodnejših cenah in najmanjših p;ačiinih obrokih ima vedno v zalogi
saion glasovirjer F. Bodiiei* MARIBOR, «oeposka nllea štev. g.
po znižanih cenah vsakovrsten suh tesan in žagan les. Vsaka množina v zalogi, žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo.
FRAN SUSTAR lesna Industrija in trgovina, parna Saga LJUBLJANA, Dolenjska cesta 13
Odlikujejo se po precizni izdelavi, trpežno-sti in lahkem teku. Radi nizkih cen brez-konkurenčni. Plačilne olajšave. — Ceniki na razpolago. Glavno zastopstvo:
VIKTOR BOHINEC, Ljubljana, Dunajska cesta 21.
; к s шшевзгщг ssb
tm ajl
morete odvrniti pijance, a tako, •Sa oni
ne vedo, z »Avinalom«, zdravju neškodljivim preparatom berlinskega zdravnika Franka. Polno zahval od izle-čenih. Cena 220 Din. Razpošilja generalni zastopnik za Jugoslavijo N. Popo-vič, BeogTad, Kolarčeva nI. 7.
Veliko izbiro oblek lastnega izdelka za moške in dečke, Vam nudi po zelo solidnih cenah tvrdka 4 38 Ivan Ш o h o r i Č
krojaštvo St. Jakoba trg St. 13
Oblastveno koncesijonirana
šoferska šola
I. Gaberáéik. biv&i komisar sa šoferske říp: t«, Ljubljana, Bleiweisova eesta 52.
99^6
mora pregledati pred nakupom novega Idobuka ali kape veliki ilustrirani cenik veletrgovine STERMECKI v Celju z več tiscč slikami. Uverili se boste o bogati izbiri najmodernejših klobukov, kap in tisoč drugih predmetov, katere dobite mnogo ceneje kakor kjerkoli. Navadni klobuk Din 55, boljši 72, 78, modni 84, fini 95, iz zajčje dlake 119, lovski 77, deški 35, slamnik 20, 30, 60, za dečke 17, za deklice 12, športne kape od Din 25 dalja. Neodgovarjajoče se zamenja ali vrne denar. Paketi preko 500 Din poštnine prosti. Cenik na zahtevo popolnoma zastonj.
Trgovski dom STERMECKI, Celje 9t. 20
Dravska banovina.
Siava« evetovnoznani biolog Fizási pravi: Pomladiti 6C, ы> pra\n vreči s eebe etaroet, biti ma.nj beden ki nadložen, manj trpeti na bal&čiuaii iu »eznoči, ne umiraj lako raco, z drugimi besedami — približati te ъох'А mladosti, lepoti, акйта-еши življenju ja sreči; nikaiko bogastvo pa ne more dati človeka one ^re-üe, ki jo on uživa v enojem fizičnem in moraloc-m blagostanju. Toda. na žalost, ostane iiovešid organizem zdrav, ;ak in epo«»-ben sa delo in aktivno življenj« le dotlej, dokler so mu zdrav« ži vljen.^ke žleze, elabe im bolite žleze ne d-ovaj3,-o organizara dragocenih fe-meoiov ia borni on<rr energije, vtíod tega se ra& krvotok m razměna ma'.nrije in v organizma ее nabirajo sečna ki^Tiaa io drugi rtrapi. ki po ravno glavna krivci vsega trpljenja m naglera et.ara.nja. človeka. K erefti ro znameniti zd-ravmiiki — Broun, S' kar, Клпм. 241Ъег in dr. dokazali, da ее po Biio&fr-n,;u v bole-stmi orgaaizem fizijoloSkega eksťrokta (kot je Kalefluid D Kaleničen-ka) Oit urladih feVali. pri človeku zopet rrača izgnib-
Ij^rro zdrav i л in m'a-lofiJM
moí. Zato meďi^iBKld kor vsega gvet* nporablja »Kalefluid« kot mořme in oja-бпјобе greora-vo я to n časa m po bol^roi. — »Kalefluid« Sisfci kri, povečava krvotok in гагпмао mrtterije ia o<ietrsaBi k or-fifflim» «ečno tri-síino in Irage «trup« Po
Kalefiöidotn preoehajio: slabot. nervoza. naglo ■ntrujeeje. bolezni, potrtost, io prej&niS bolnik uživa zopet vise radoeti frvfj«ij» mladih da.
Brezplačno e» pe-aje wr nač;n »Pomlajevamja >® točenja organizmi« % zdrtv-niškimi oí-pe. mi. Obrmite м na naslov: Miloš Markovi6. Beograd. Kralja Milaoe 58.
Kalefluid se dobiva v vseh lekarnah ia drogeri'ah 1339
SEVB AS1ATIQUB. £ eporabe «ejr» preparata dobimo itvaarejno oujB«, gočte ш dolge obrvi ib ureieLalee, a g tem dobijo ofci četi pikantni. йт%-žestni tn oriviačliivi pogitd Dii 45, N01R O' OKiENT йп»	evoj.-Фю
kakor »Séve A.-i»t-que-c *апьо d» »to ča«»no barv» v temni barvi Dia 56. K0PB14 ZA ОС! daje oitm ош «amamijtvi ie?t m bieete« pogled. Oči postanejo bit*re, evet!«, «g-вјлпе. a rdt-čik». trudnoet in eotai poglfrd »g-.-ne. Din 5ř.
OR1SOLDE ua dt^c 9» pretek* «K »e« »armvM kodrast« Uti. Kodri ю ioig^rajoi m iial« vsakemu obraa« draže« m »sasjaljivoKt. — ТЛш •в.
asie &
a» v »»iei
vrairik m'.adotti, a gotove kvarijo lepoto veak« dam«
«SXCEL.SICS HSNNB» od dr. Ьогаш» & Die-, Pari«, barva iae* perfekt-ao ist eaakc v ve^b niaaeah hat tervsuije ft M» lahko ki ecoetavirt и vsakega poeamesneg». Ní mai«, roke. Riav* «iti periia Popolnoma neškodljivo «a Las« ш ta uepeh wakeina
jajnčimo Garnitura 36 Din C8NT1FOLIA. kosmetlSki nvod. Zn«reb .Htrifcc»*» < — Zahtevajt« bresplaüo« i isätriraäM tsnikuj HSSfa
CENIK
ptaéiw
ь
f p äste о!
Za samoprodajo velikega konzmnnega predmeta za vso Jtagosiavijq вргејшеш
v . 1____* I %
[ I
z vlogo od 50 do 100 tisoč dinarjev proti blagovnemu jamstvu in jamstvu posestnika. Osebi, katera bi bila sposobna зо-delovati v knjigovodstvu in pisarni, se plača primerna mesečna pla&L
Cenjene ponudbe Je poslati pod značko »Konzurani predmet« na ogL odd. >Jutra<-	4797
Petleten jamstvo!
agilnega in sposobnega, v speceriji in kolonijah išče veletrgovina v
Ljubljani. Ponudbe pod „SPOSOBEN' na ogl.
oddelek Jutra	4813


Toíse Poljšak,
Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 5
Najcenejša lit na|§o!Sdnejša rad i o-tvrdka
SENZACIJA! T rocevni aparat za priključek na električni tok Din 1900.—
A. KIFFMANN Maribor 136/a
»pecijalM ian* boljšib ar
z5*
mrrt ki мЫ]«м weh Tut tec
Juto га embalažo
ima vedao v xalog!
Mirko Mlakar
Ljobljana, Slomjkova allca ti.
SAT О Ж PALMOLIVE
Poskusit« faNJiioosibto ttSLfbo&c, a vladar aa)oene}S« inSo za pokjjšavasj« Dcbiv» м »o^rsod
ZASTONJ DOBITE POVSOD I «rtginahH «varat Oiftert« z eno käa$* га britíe. «k« tapet« ureťke tt?bo кгеям РаЈшо-H v« ml brti^e. D« *c rsai tabbo pr«ppiča, <U >e krema Paintoftvc áo mesii.hva, j>o*-ђелм vsakem« zastonj mak) tvbo, slso язи ро$ђе sa po&tttino 2 Dih v х&гпАаћ. — Raa-робй» eiavno skladišče za Jngoslavi}«».
ГгаоооЫс! шаяяяа. Osijek. — Zairsmrit« a«é brexptačai oeoovwik
Orodni stroji
OdHčna nemška tovarna strojev išče dobro vpeljanega, v tej stroki že kdaj poslujoč ega
zastopnika
za Hrvatsko, Slovenijo in Dalmacijo. Program prodaje obsega orodne stroje, stroje za obdelovanje lesa, kleparske stroje in orodje. Samo resni, že dobro vpeljani zastopniki naj pošljejo svoje ponudbe z navedbo referenc in sliko na oglasni oddelek * Jutra« pod »Werkzeugmaschinen«. 4821
v neposredni bližini Ptuja, obstoječe iz stanovanjske hiše (2 sobi, kuhinja), gospodarskega poslopja s hlevom, skladišč, 8 oralov zemlje, katero bi se lahko uporabilo za stavbišča, Je poceni NA PRODAJ. Oddam tudi samo zemljišče za stavbišča.
Ponudbe pod »Ugodnost« na oglasni oddelek »Jutra«.	4671
=* LJUBLJANA. Prešernova ulica štev, 50 (r lastnem poslopja)
Obrest«v*Bja	мкц ta prodaja тваћ«
vrstnih vrednostnih papirjev, den« ia »alot, borzna naroěila, predujmi i« krediti f*&kt rrete, eskompt ia iakaeo menic ter oaka-lila v tn- ie inozemstva sate • depesits
Md.Hd.Hd. Brzojavke: Kredit, Ljubljana _ Telefea
št. 2040, 2457, 8548 Internrbae 2706 2806 __37-L
»JUTRO« 3t 63
17
ж Nedefta, 16. Ш. 1930
Emerson Hoogfi?
Romas
i
16. poglavje.
»■Gremo, -da se združimo s svojimi vojnilri,« je strogo pomovM Auberry. »Malo niže odtod so Siouxi umorili nekaj naših ljudi. Ko se spojimo s svojimi vodniki, bomo pregnali Siouxe iz tega kraia, čt jih še najdemo v dolini, po kateri vodi naša velika cesta na
zahod.«
»Dobro.« je rekel Sioux. »Kar se nas tiče, ne storimo nobenemu belem« možu zalega. Lovimo pa, koder nam drago. Beli možje naj gredo svojo pot!«
Auberry se je zdaj obrnil k nam, rekoč: »Sodim, poročnik, da nam ne mislijo delati neprilik. Najboljše, kar moremo storiti, je, da £h pustimo pri miru in odrinemo dalje. Pojdimo in ognjimo se jih, kakor so se oni ognili nas; recimo si, da je tako usojeno.«
Bolknap je pokimal in Auberry se je iznova obrnil k četvorici Siouxov, ki so nepremično stali na mestu in nas opazovali s srepimi, iskrecimi se očmi. Igralci tega prizora mi bodo Ostali v spominu, dokler bom živ.
»•Dogovorili smo,« je rekel Auberry. »To je vse, kar smo vam
imeli povedati.«
Obe stranki sta se obrnili in odšli k svojim ljudem. Belknap, Auberry in jaz smo bili skoraj že dospeli do vojnikov, ki so nas pričakovali, ko smo pogrešili Ormea in se obrnili, češ, kje je ostal. Stal je tik pri onih štirih glavarjih, ki so bili med tem tudi že prišli do svojih konj. Orme je držal svojega konja, ki si je bil med lovom nekaj pokvaril nogo, za uzdo.
Kak Indijanec bo vrgel kopje vanj, če ne bo pazil,« je dejal Auberry. »Saj nima kaj delati tam.«
Videli smo Ormea, kako maha z rokami ter kaže na svojega fconja m na ostale.
»Rad bi vedel, ali misli trgovati s konji, kali?« je kašljaje godrnjal A-uberry, A tedaici je vzkliknil: »Poglejte, za Boga, poglejte!«
▼d smo vfdefi, kako se Je zgodilo. Ormova roka »e je mahoma
iztegnila naprej, višnjev oblaček dima je pahnil iz oje in trenutek nato smo začuli pok dragonske pištole. Eden izmed Skmxov, gJavm
vodja, ki je M med tem že zajahal svojega konja, si je pritisnil roko na prsi, se počasi nagnil nazaj in se nato spet počasi vzravnal. Med tem, ko je padel, prav za prav še preden je padel, je vrgel Orme njegovo telo s sedla, se skokoma zavihtel na njegovega konja in zdrevil k nam. držeč svojo lastno žival na uzdo.
Videti je bilo, da so nam Siouxi zaupali, zakaj nobeden izmed ostalih treh ni mogel najti orožja. Orme je z brezskrbnim smehom na obrazu prijahal k nam. »Ta lopov se ni in ni hotel pogoditi z menoj,« je dejal. »Tako mi Jupitra, prepričan sem, da bi mi bil kaj naredil, če bi bil imel orožje pri sebi.«
»Prekršili ste dogovor,« je kriknil Belknap, »prelomili ste besedo, dano na posvetovanju!«
»Mar vas je on prvi napadel?« je za vpil Auberry.
»Kako morem to reči?« je hladno odvrnil Orme. »V takih slučajih je dobro, da človek prehiti nasprotnika.«
Videti je bilo, da ga vsa stvar niti malo ne skrbi. Ubil je bil človeka kakor kunca, pa mu ie bilo že kar neprilično misliti na to.
Vsa četa Siouxov je mahoma zarojila. Videli smo, kako so dirjali sem ter tja. sedali na konje ter kričali in naricali.
»Boj bo!« je rekel Auberry. »Nazaj k vozovom in pripravite svoje ljudi, poročnik! Takoj, ko spravijo Siouxi svoje ženske na varno, bodo kakor besni planili po nas. Vi prekleti norec!« je rekel Ormeu. »Umorili ste človeka!«
»Kaj pa je to, prijatelj?« je ostro vprašal Orme. »Svetujem vam, da govorite vljudno, če ne, vas naučim spodobnosti.«
Auberry je zajahal k niemu, s puško pripravljeno za strel. »Tako mi Boga, Človek, če mislite mene učiti spodobnosti, kar začnite! To br> vaša smrt!« je zavpil.
Belknap je pognal konja med njiju. »Vsak na svoje mesto, ljudje,« je ukazal z nenadno strogostjo. »Jaz sem tukaj poveljnik in ustrelim prvega, ki dvigne roko. Gospod Orme, zavzemite svoje mesto pri vozovih. Auberry, ostanite pri meni! Krvolitja bo kmalu še preveč, nikar pa da bi prišlo med nami samimi do takih stvari.«
»Umoril je onega Siouxa, poročnik,« je odvrnil Auberry.
»Prekleto, gospod, sam vem, da je tako, a zdaj se ne utegnemo
pričkfftf za stran tega. Tja poglejte !c
Dolga, vijugasta, pisana vrsta žensk in otrok se Je vzpenjala na grbaste skale ob levi strani doline. Slišali smo tarnanje, bevskanje psov in otroški jok. Videli smo, da se Siouxi tako razcepljajo na dva oddelka, pri čemer ostajajo možje zadaj. Zbirali so se in s krikom in vihtenjem orožja jahali nazaj. Slišali smo bobnanje na zamolkli vojni boben, glas ropotulj in ostro piskanje na vojne piščali.
»Bojevali se bodo, le poglejte jih!« je rekel Auberry.
»Že prihajajo.« je hladno dejal Belknap. »Ležite na tla, ljudje!«
XVTI. POGLAVJE Siouxi
Spomin na ta košček mojega življenja se časih vrača k meni kakoi vrsta živih slik. Tudi zdajle vidim tisti prizor — širno sivino doline, ob ustju soteske obrobljeno z zelenjem. Spet vidim pod jasnim, mirnim nebom poslikane može, nihanje njihovih kopij in vsem skupui gib, s katerim so segali preko ramen v svoje tulce za puščice. Spet siišim, tako razločno, da mi telo kar drhti v sozvočju, topot množice malih koni. ki so jim prhali izpod kopit oblaki prahu. Vidim barvitost in živost tega prizora in čutim njegovo razburjenost in napetost. In kakor da je vse to danes, čutim iznova tisto hrabro, radostno odločnost, ki me je bila prevzela. Imeli smo ženske s seboj. Ce je bilo mladenki usojeno, da danes umre, ni smel nihče izmed na? moških videti, da se je tako zgodilo!
Dospeli so do nas v trumi, kakor sem že povedal; v razdalji dve sto petdeset korakov so se zavrtili okoli nas. Vrste njihovih koni so se tako zlahka gibale na neravnih tleh, kakor da bi jahale po najlepši ravnini. Mi dotlej še nismo bili oddali salve. Kar razveselil sem se, ko sem opazil mrzlično bledost Belknapovega obraza in videl, kako Je do dna svojega bitja podjeten in razjarjen. Tudi naši vojniki so bili mrki, a vneti; naša jezdna četa, sestavljena iz najetih borcev, se je bila vzpela do višjega pogleda, tako da se sleherni izmed njih ni čutil navadnega mezdnika, ampak Anglosasa. Ležali, klečali ali stali so za vrsto voz, negibni kakor iz lesa, in čakali povelja, naj prično streljati, čeprav sta bila dva izmed njih že padla, zadeta po izgubljenih svinčenkah, letečih iz valujoče trume jezdecev, ki nas je zdaj obkoljevala.
В
1 I
11 moloiijalie
delikatesne in špeserljske trgovine
Vsem so neobhodno potrebni novi nemški APARATI ZA VZDRŽEVANJE IN DETAJLNO PRODAJO
PETROLEJA, OLJA, BENCINA in ŠPIRITUSA, žigosani od državne kontrole mer. Aparati so okras vsake trgovine, onemogočajo požar, preprečujejo smrad in nečistočo in so najbolj praktični za postrežbo odjemalcev.
Na tisoče prodanih širom Evrope, a v Jugoslaviji tekom kratke dobe par stotin. Ilustriran cenik pošljemo brezplačno.
ßiifmi
Glavni zastopnik za Jugoslavijo:
N. M. POPOVIč, Beograd, Kolarčeva 7,
gj 4788	Iščemo krajevne zastopnike.
~	WeüKa
reétamaeifa SoŘoC&Řega doma
na Sula&u
z vrtom in stranskimi prostori, novourelena, brez opreme na zelo prometnem mestu
£?© cfa §? sscsUřgj® zo «loff© В
% 15. apriSoim t. 1. Pobližnja pojasnila daje Sokol K J Sušak-Reka na Sušaku do 8. aprila 1.1.	4811
TRETJA NAKLADA!
Vsem gospem in gospodičnam sporočamo, da ее te dni tiska že tretjič prva številka ženskega lista »Žena in dom« in drugič druga številka. Da ne bo zopet zmanjkalo prvih številk, naj čitateljice, ki se žele naročiti aa »Ženo in dom« hitro spor oče svoj naslov
UPRAVI V LJUBLJANI, PRULE št. 11 a.
Nove naročnice dobe prvo in drugo številko vezano skupaj s tretjo številko, ki se bo pričela razpošiljati po 15. marcu. Naročnina za vse leto je samo 48.— Din, za krojne ^ole in priloge za ročna dela pa 20.— Din.
REPROGE-BÁNYM
S TO ZNAMKO SO
GARANTIRANO VOZ LAN E
TER BREZ KONKURENCE PO KVALITETI IN PO CENI

LJUBLJANA, Pnharjeva ulica S, prej Jugo Luc
Izdelovanje emajliranih peči sistema Luc. Izdelovanje ZORA peči, peči za žaganje, obložene s Samotno opeko. Popravilo vseh vrst pločevinastih, emajliranih in Lucovih peči. Splogno kleparstvo, inštalacija strelovodov. Zaloga Samotne opeke.
STROJÍ ZA HLAJENJE IN IZDELAVO LEDU
Vereinigte Deutsche Kättemaschlnenfabrfken «:= Borslg — Germania — Humboldt «s
ZASTOPNIKI: Tehnične poslovnice
»K. FBANJO HUTH
Cene konkurenčne.
»»fr»»»»»«
• ve«
po najnižji cesti
1-	Moški podplati	Ä9«-
2.	Žens ki „	5Š4--
S.	Otroški r,	20--
4,	Moške pete iz asnja ali gume	13-
5.	Ženske gumaste pete	9.—
в.	Ženske u§njate pete	6-—
7.	Črno barvanje	7'-
H.	Barvanje v barvah	16-—
9.	Moški gumasti podplati	48*—
IO.	Ženski „ „	39-
^^cpocome *«
GEOBG KOUTE
prej КОкТе & ERBEN K. D. Zagreb
Tel. št. 21-88
Zagreb
Marovska tri. 13 Tel. 26-78
Ivan Bizovičar
umet. in trgov, vrtnar
Ljublfana, Kolezijska 11LI6
priporoča sL občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi vence, šo-pke in trakove.
<0
Џ Џ Џ
<Pr>eserttova uliza T
Dalje ima na razpolago: ■Magnolije ta Klematis v raznih barvah, kakor tudi večjo množino dekora-djsklb dreves za dvorane in balkone. V zalogi so tudi oepljene vrtnice vi-sokodebelne ln nizke v raznih barvah
4.837
m*2<8g
<t>
_ $ $ Џ
Ттяпл tudi vsakovrstne
sadike najžlahtnejših cvetlic in zelenjadi. — Vsa naročila za Ljubljano in Izven nje se Izvršujejo točno ln solidno.
Brzojavko: Bizovičar, vrtnar, Ljubljana.
Г
МЁВЖАМВЖ1 VELE^EЈЕЖ _Hl_W |»j|
od 16.—33. m are a 1930
Svetovni velesejem, na katerem so zastopani narodi in države.
Znižana vožnja za brzovlake in navadne vlake ▼ Jugoslaviji 25 %, v čehoslovaški 33 %, у Avstriji 25 %.
Pojasnila in legitimacije daje: češkoslovaški konzulat, Ljubljana;
Aloma Company, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2.
Naznanilo!
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel trgovina z urami, zlatnino, optiko, radioaparati g. F. BLAžON.A v Novem mestu, kjer bom tudi jaz izvrševal vsakovrstna popravila ur, gramofonov, zlatnine, ter vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah.
Potrudil se bom cenjene odjemalce ▼ vsakem oziru zadovoljiti
ter se priporočam
z, odličnim spoštovanjem
Matija Wächter, „rar in jnveiir 4827	Novo mesto
VABILO
k
rednemu oiiün
posofilmce za Sodražšeo ter okolico
registrované zadruge z neomejeno zavezo
dne 23. marca J 930 ob 3. uri popoldne v posojilnični sobi т
Sodražiei.
VZPORED:
1.	Otvoritev.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Volitev članov načelstva.
5.	Nasveti.
V Sodražiei, dne 12. marca 1930.
4676
NAČELSTVO.
»JUTRO« ft.
€enm mafim c^/a«omi
Za oglase, ki slutijo у posredovalne tn socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«. je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priob-čen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke 2492, 3492
Nedelja, 16. III. 1930
hoče
se malih c|/e*oo naj p i» SI
da se mu posije po posti naslov aK ßaßo drugo informacijo tiсосо у»	sicer ne bo
v • O Sit
xnamícah
prejel odgovora t
Ceti« malim oglasom t
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine ie uposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo. Številka čekovnega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani. 11842.
íirrwlCíTniS
Kemika
H »oalizo kozmetičnega prepartu iščem. Ponudbe iui ogabni oddelek »Jutra« pod &fro »Zanesljiv 30Ö«.
9863
Gospodično
■notno peri ti кто nemškega jezika, сфгејтеш! k dvema deklicama, starima 4 it 5 let. Pomaga!* bi tu-dš pri pospravljanju! stanovanja. Piača po dogovoru. Predstaviti e« j« 16. marca ▼ hotelu »Pri zamo'c-u«, Maribor, Gosposka ulica. Kužb» ie izven Maribora.
9881
Sobarico
■sob» ;.avci,e sprejme večji hotel v Sloveniji. — Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Slovenija«.
9931
Plačilno natakarico
prvovrstno. zmožno kavcije, sprejme večja hotel-(U restavracij». Ponudbe ■ sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kavcija«.
9922
Vajenca
в «ta4>o v hiši, z» kam-eoeežiko obrt sprejme tako-j Karoi Novak, kamnoseški mojster ▼ St. Vidu nad Ljubljane.	958S
Železninarja
▼ersiranega in zanestjive-p sprejmem Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra» pod •^elezninar, Ljublljana«
9623
Kuharico
■a. fino kuho in vsa hišna
dela, veščo nekoliko šiva-eja sprejme boljša dvočlanska družina na deželi, M plača 400—500 Diu, — Vešče dela na vrtu imajo prednost Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Spretna gospodinja«. 9625
Pek. vajenca
S oskrbo t hiši in oblefco »prejme Josip Stojan, umetna parna pekarna. Pileče 18 piri Brežicah.
9628
Izkušen mehanik pisarniških strojev
vešč vseh sistemov ter vajen samostojnega dela, ее sprejme. Ponudbe z zahtevki plače in prepisi spričeval ее naprošajo na naslov Ivan Legat, mehanik za pisarniške stroje, Maribor. Vetrinjska ulica št. 30 — te!, hrt. 2434	964S
Služkinjo
И zna tudi nekolik« kukati, kakor tudi starejšega
mesar, pomočnika in resno natakarico
«prejme Leskovšek, mesar tn gostilničar, Kozje. 9682
Pošten sluga
vešč vsega hišnega dela. pri řivitti in na vrtu. dobi takoj službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Zvestoba«. 9701
Trg. učenko
■	hrano m stanovanjem v hiši sprejmem v veliko trgovino na deželi. Ponudbe na oglasni o-ddelek »Jutra« pod šifro »U. 16«. 9721
Trg. vajenca
■	zadostno io-teko izobraz-bo sprejme takoj Mirko Medvešek, trg. mešanega blaga, Žužemberk. 9735
Učenca
poiteeega in pridne«, sa medičarstvo in slaščičarsko obrt, s h-auo io stanovanjema v hiši sprejme takoj Anton Mohor, Kranj. 9769
Kontorfstinjo
»emostojno, i ananjem knj5-govodstva, korespondence in
nemščine, sprejmem. — Ponudbe z navedbo dosedanjih slufbovanj, plačilnih zahtevkov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovina v mestu na deželi«.
9791
Slovenca v Zagrebu
inteligentnega in solidnega, za obi.-k «rani izven pisarne, sprejmem. Vprašati med 5. in 6. uro pop. »Jutro«, Gunduličeva ulica it. 29	9633
Služkinjo
poltene in pridno, po možnosti tudi veščo kuhanja, sprejmem. Naslov т ogla?, oddelku »Jutra«.	9S04
Trg. učenca
i* ugledne hiše s primerno šolsko izobazbo sprejmem v veletrgovino v večjem trgu v Savinjski dolini. Ponudbe poslati na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Učenec«.	9956
Hotelsko kuharico
staro okoli 30 let. mirno, pošteno, absolutno zmožno slovenščine in nemščine — e plačo 600—800 Din ter
hišnega hlapca
z» vse delo, z znanjem slovenščine in nemščine ter dobrimi spričevali sprejmem v službo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Hotel«. 9652
Hišnico
sprejmem s 1 majem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	9607
Brivski pomočnik
in damski frizer, dobra ter urna moč, simpatične zunanjosti, srednje starosti, trezen, dobi e 1. aprilom trajno mesto v prvovrstnem frizerskem salonu, v manjšem mestu Slovenije. Dopise Da oglasni oddelek »Jutra« pod »Bezetel 46«.
97S5
Trgovski pomočnik
samostojen, vešč špecerijske, železninarske in manufakturně stroke, dobi službo e 1. aprilom. Na-slov v oglasnem oddelku »Jtitra«.
9670
Za oskrbnika
posestva in gostilne Travna gora
občina Sodražica se sprejme vpokojen orožnik ali kai d-ug penzijonist — ki se razume na gozd. kmetijo in gostilno. Biti mora oženjen. toda brez šoloobveznih otrok, ker je šola daleč. Plače v denarju ni ma. pač pa užitek poestva (razen gozda) in dohodek gostilne (obrat okrog 25 h! vina letno). Ponudbe na: Pisarno dr. Lovrenčiča. advokata v Ljubljani, Tav carjeva ulica 12. 9422
Pošteno dekle
postavmo, samostojno, ki zna dob-o kuhati in čisto opravljati hišna dela, .цргеј me mala družina. Ponudbe pod »Mladenka« na ogl. oddelek »Jutra«.	9947
3 izurjene krojaške pomočnike
dob-e, sprejmem tafcoj ▼ štabno službo. Alojzij Smr-ke, krojaštvo, Žužemberk.
99S8
Kroj. pomočnika
zmožnega za vs,ako delo, sprejme takoj Ga^par Kre-bel, krojač, Slovečjgra-dec.
9985
Trg. vajenca
sprejmem v trgovino mešanega blaga, 14 do 16 let starega, poštenih staršev, dobrega računar-a ter pri-kupljive zunanjosti. Ovel-bar. Prekop«, St. Jernej.
9991
Briv. vajenca
sprejmem takoj. Hrana in stanovanj« v hiši. — A. Stojs, Sevnica.	9997
Vrtnar
samost-ojen. zmožen vrtnarstva, dobi stalno službo s .prostim stanovanjem. Eventuelnc ее mu da vrt v najem. Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod »Vrtnarija na Gorenjskem. 10003
Prodajalko
sta-ejšo (krog 30 lei) H-vežbano moč, popolnoma samostojno v prodaji, išče za takoj za svojo manu-fakturno in drobninsko trgovino Ferdinand Sajovic v Kranju Stanovanje in hrana v hiši. Prednost imajo Goreajke. 10004
Kroj. pomočnika
dobro izurjenega za fina mala dela, snrejim« za stalno Josko Beguiš. krojač. Primer.; ovo, Kranj. — Predstaviti ее osebno.
10005
Kroj. pomočnika
za malo delo sprejmem. — Naslov v oglasnem o*kieI и »Jutra«.	10143
Vajenca
za Meparsko obrt aprejme
taboj Josip Kanmed, Kolo dvorsíka ulica 13. 10131
Pek. vajenca
3 popolno osikrbo v hiši sprejme Pretnar Alojzij, pekarna T Zg. Šiški 137.
10120
Mizar vajenca
sprejme takoj Aiojzij Ku-nej. Loke 470 — Trbovlje.
10164
Za Kranj in okolico
iščemo akviziterje. Poznati morajo dobro krajevne pri-'ike in biti zanesljivi in agilni. z organizatoričnimi sposobnostmi. Primerno za mlajšega и adnika-upo<koi-en-ca, ki sta'no biva v Kranju — kateremu 6« nudi ugedna prilika za dober postranski zaslužek. — Ponudbe na oglasni odidelek »Jut-та« pod šifro »Zanesljiv im agilen«.	10132
Fotografski
pomočnik
(pomočnica) dobi takoj službo, hrana i« stanovanje v hiši Ponudbe poslati z navedbo plače na: Jevšenak, Foto, D-avo-grad.	1028
Kroj. pomočnika
spretnega in dobrega delavca. sprejme v trajno delo Brad ar Rudolf. Novo mesto.	10009
Več mizarjev
dobrih, ep-e ime A. Aman, tovarna pohištva. Tržič.
10008
KOntoristinjo
začetnico, če mogoče z znanjem jezikov, išče od-vetnišika pi-arna. Ponudbe. če mogoče e sliko, na ogl. odd. Jut-a pod »Začetnica«.	10016
Strojepisko
zmoino slov. in nemške
stenografije, event. začetnico z dobrimi spričevali, sprejmemo. Naslov v osrl. oddelku »Jutra«. 10012
Posredovalnica Plahuta
Ljubljana, Mestni ti* 25,
rabi za Ljubljano in letovišče kuharice, sobarice, natakarice in elmžki-nj«.	9925
Šoferja
izmžeoega mehanika k tovornemu avtomobilu iščem za takoj. Naslov pri podr. »Jutra« v Celju, 9979
Stroj, ključavničar
ki ge razume na popravilo strojev lesne stroke in avto te- je dober stru-gar in ima skušnjo za WojnSka pri lokomotivi, dobi nameščen}« pri Tovarni lesnih izdelkov v Jurteoštru.	10006
G. Th. Rotmaa:
Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa
In tedaj }e s strašnim bnčanjem pribm-mel brzovlak... Prehod ni bil zavarovan .. Preden se je profesor zavedel, je sedel spredaj na vlaku! Njegova edina tolažba ie bila misel: Hvala Bogu, da se ni zgodilo *<aj hujšega!
Trgov, vaienca
ki ima ree veselje do trgovine, e primemo šold-o izobrazbo, pridnega m poštenega, sprejme Iv. Les-kovec, trgovina z mešanim blagom. Smartmo pri Litiji.	10020
Vajenca
za ključavničarsko «Art sprejmem takej. I. Slamo-vič, ključavničarstvo, Ga-jeva ulica 2.	10038
Vajenko
z» dsrosibo krojaštve — sprejme taJkoj T. Kune, Jurčičev trg 2. L 10041
Pletiljo
doV« teurjemo, iščeea. — Naslov v ogl, odki. Jutra.
10049
Mladeniča (slugo)
sprejme »Tribuna« F. B. L., Ljubljana, Karlovška cesta št. 4.	10079
Za oskrbnika posestva in gostilne Travna Gora
občina Sodražica se sprejme upofcojen orožnik ali kak d ug penzdjionist. ki se razume na gozd, kmetije in gostilno. Biti mora oženjen, — toda brez šoloobveznih otrok, ker je šola daleč. — Plače v denarju nima. pač pa vžitek posestva (razen gozda) in gostilne (obrat ekrog 85 Ы vina letno). Ponudbe na: Pisarno dr. Lov-renčiča, ad vokata v L'ubij адј.	9422
Kontoristinjo
perfelvt.no te' samostojno
kore-ponfleotinjo in strojepisko sprejmem proti dobri plači. Predstaviti ее je v nedeljo ob Џ> 13. nri pred-pcldne na Miklošičevi cestí št. 14/1 — »Omni a«. 101S1
Pletiljo
гж pletenje rokavi«,
dobro moč, sprejmem. — Sprejmem budi vajenft« ter prodam poceni rabljene ple-tilne síro je Franjevič, Zagreb, Kameaita vrata 3
10163
Kuharico
»e nad 32 let srtaro, U M
opravljala tudi druga hišna dela, sprejmem proti mesečni plači 500 Din — k majihni dTOŽini. Zglasnti se je v Vrhovčevi ni. 14. I. nadistr. levo. 10075
Stavbeni tehnik
mlajši, e stavimo praks», dober risaT in «rtatilk, slovenskega in nemškega jezika zmožen, doba mesto. Ponudbe z nač tn na naslov Friedriger & Ozeike, Maribor, Korcščeva ulica 37.
10031
Zdravo dekle
H zna kuhani, aK kuharico fprejmeim takoj.. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 10093
Kuharica
voditea moč dobi stalno službo v boljši hotelski restavraciji v Ljubljani. — Ponudbe na osrla«. oddeiefc »Juitra« ped »Šefinja«.
10066
Šofer
zameSÍJfv. pošten te Irar-jen ее išče za pobnika. — Ponudbe je naio-aviti pf». meno z navedbe rrrej-ean-feov in prednjih «Inžb. kakor toidi se osebno predstaviti pri tvr-Hkj F Mi bp Urbane, LjubTjama 10105
^^ Kuharico
ffrrtaw «flužkinijo. v etaro-
stí 85—35 let. H oScomk» kuha meščanrfbo hrano m snažno opravlja tradi hiSna dela. «prejme druSina 6 oseb v meřitu. Ponudibe na ocrlas. oddeleft: »Jutra« pod »26. marec«	10067
Strojno pletenje
sprejme pridne in pořtene vai»nke taiko-J — evemt. tudi e hrano in stanovanjem. — А та. Zaik«>«telny, strojno nletenje, Ljrnb1 'ama. Kette-Murnova 8. Í0062
Učenke
taikwj epre'ime salon Mhn! Sark, palača Kredit, bawke УОШ
Potnik
mauufaktur-ist, visestrmifto dobro izobražee, v Sloveniji jako dobro uspel jan. išče službo potnika, poslovodje ali skladiščnika večjega podjetja Cenj. ponudbe pod »Samovozač, 40 let star« na oglasni odd. »Jutra«.	9941
Potnika
agilfflega, ▼ kemični dtrxrtrf verziranega sprejme tov. kem. izde'il;ov. Ponudbe na oglas, oddeleflc »Jutra« pod »Kemiia«	10091


Zastopnika
agfloega za Slovenijo sprejme stara štajerska veletrgovina z vinom. Ponudibe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Eingeführt«.	9871
Mlinsko podjetje
sprejme provizijslkeg» zastopnika e kavcijo. — Ponudbe na oglaeni odidelek »Jutra« pod »Valjčni mlin v Sloveniji«.
Pletenje nogavic
sprejmem v delo na do-m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	9710
Zastopnike
za garantiran zaslužek išče F. Voršič, Ma iber. 9973
Pletilja
sprejme na dom delo kratkih nogavic in telovnikov. Na-lov v oglasnem oddel. »Jutra«.	9944
Asentje
nabiralci, zastopniki ln postranski zaslužek! Nudimo vam domač predmet, s katerim se lahko povsod Dokažete in ki ga bo vsaka gospodinja, revna in bogata z veseljem in zado-ščeh, m .-prejela. Odjemalec postane stalen kupec, agent hišni prijatelj. Lep reelein zaslužek. Generalna prodaja Šapira, Miklošičeva cesta.	9918
Postrežnico
za dopoldanske ure iščem. Poljanska eeeta 15, П. stop-njišče, I. nadstr.. vrata 6
9983
Prodajalka
izučena v mešani stroki, želi službo v mestu ali na deželi. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jut a« po<l šifro »Dobro irvežbana«. 9799
Mizarski pomočnik
začetnik, ki se želi še boljše izobraziti, išče službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9970
Pekovski pomočnik
dober in zanesljiv, išče službo za takoj ali po zneje. Pismene ponudbe na pod užnico »Jutra« v Ceiju pod značko »Zanesljiv«.
9653
Šivilja
izučena, perfe tna. g petmesečno pomočniško prakso išče službo. Naslov pove podružnica »Jut-ra« v Cel'u 9763
Postrežnica
išče zaposlen ja za dopoldanske ure v mestu. Naslov v oglasnem oddellku
»Jutra«.
10022
Perico
na dem. Mašiti se Je pri A. PeSnlk. Poljanski nasip 50/b — levo.
10074
Spretne vezilje
do-bijc delo na dom Ponudbe na ogln«ni oddelek Jutra« pod »Vezilje«.
10100
tži^ЛчЛМиШ
Oblastvene koncesfjonirana
šoferska šola
Gojko Pipenbac.her, Ljubljana, Gospoevetfcka e. 12.
99t>5
Tečaj za slikanje in vezenje
e Columtbus-aparat om prične 22. marca. Interesenti naj se javijo e polnim naslovom na oglasni oddelek »Jutra« pod »Columbus<.
959S
Tečaj za vezenje
e Kolumbus aparatom začne e 35. marcem. Prijave na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kura«.	9593
Jecljanje
popolnoma odstranite pri Pavli Kovač, Ključavničarska ulica št. 2/H. NajboHše reference.	10082
Večjo zbirko iger
in tradi poeamezm« izvode
prodam.	Vprašanja na ogl.
oddelek	»Jutra« pod šifro
■Igre«.	9326
Zastopnik
potujoč po Gorenjski hi v
okolici Ljubljane, za obisk privatnih st-ank, bi prevzel še kako drugo zastopstvo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dober zastopnik«.	9919
Zastopnike
za aovejži predmet sprejmem v vseh mestih te trgih Slovenije Dober za služek. — Pojasnila daje glavni zastopnik Frane Bc-žič. Vel Poljane. Ortenek.
5254
Šivilje
prvovrstne, bi ttmejo Šivati ženske klobuke na cikcak motornih strojih Anita В in Aurta Lock, lahko takoj debe stalno za poslenje e plačo od 80 do 100 Din dnevno pri Mil-kitsehu Knez Mihajlova 3 9415
ili t^^^fn Л iét

Tkalni mojster
spreten, ki ima ket tkalec bombaževi ne in v izdelovanju hlačnega blaga teo retično in praktično prvovrstna strokovna spričevala, želi svoje mesto v naj krajšem času premeniti. — Ima energičen nastop rn vajen samostojnega dela. star 36 let. oženjen. Ponudbe pod »Verläßlicher Fachmann« na oglasni oddelek »Jutra«.	98S7
Skladiščnik
že1<"zninar-'be stroke, žeTi premeniti službo. Gre tudi kot potnik s fiksumom. Govori slov., nemšlko in hrvatsJro. Najboljše reference! Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Dobra moč«.
9555
Gradbeni tehnik
absolvent srednje tehnične šole. oženjen. popolnoma samostojen, zmožen vseh. v nj»govo stroke spadajoči h del, s petletno prakso, želi premeniti službeno mesto Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Arhitektura'. 9619
Kuharica
zmoina finega uhapja. z
dobrimi spričevali, išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šif'0 »65 E.«	9779
Opekar
popolnoma verzi ran v izdelavi vsakovrstne opeke ter v vlaganju in kurjavi, išče službo. Nastopi lahko takoj. Cenjene ponudbe na osrla.«. o-ddelek »Jutra« pod »Opekar«.	9814
Prodajalka
mešane stroke, začetmiea, išče kjerkoli služibo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pridna 11«.
9911
Boljše dekle
pridno in poštemo, erednjih let, vešče v e e h hišnih opravil, kuhanja in šivanja, želi službo natakarice v pošteni hiši. Naslov v oglasnem oddelbm »Jutra«.
9819
Prodajalka
dob"« izurjena začetnica mešane stroke, želi ћјег-koli mesta. — Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod
»Marljiva St. 1712«.
Gospa
vdova. Primo-rka, vajena gospodinjstva, šivanja in trgovine, želi priti kot družabnica, ali prevzame na račun gostilm», trafiko, mlekarno, elaščiča-no, prodajo kruha ali delikateso. Položi kavcijo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Vdova«.
Uradnik
samostojen. vešč knjigovodstva, korespondence v
slovenščini, srbohrvaščini in nemščini, strojepisja, kakor tudi solicitatorskih poslov, išče meeta. — Ponu/dbe na oglas, oddeleik »Jutra« pod »Zmožen«.	9666
Gospodična
mirne zunanjosti, sta-» 35 len, išč» nameščenja le k bol.jSi družini k 1 ali 2 otrokoma. — Ponudibe na oglasni o<M. »Jutra« pod šifro »Mirna 17«. 9917
Mesto k otrokom
v dobri hiši sprejmem. — Imam dobra spričevala. — Ponudbe pod »Familienao-schluss« na oglasni odde-1. »Jutra«.	9915
Gospodična
pridna in poštena, išče mesto prodajalke a!5 bl-a-gajničarke 6 15. ap ilom aH 1. majem — najraje v Ljubljani. Vešča je tudi šivanja in strojepisja. Po. nudbe na oglasni odidelek »Jutra« pod značko »Bla-gajničarka«.	9909
Bančni sluga
ia řnkaí^nt, z vt&letao praikso v vseh pisarniških dellih, jako natančen in zanesljiv, z dobrimi spričevali, išče službo pri bančnem ali kakem drugem zavodu. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod šifro »Banka«.	10101
Gospodična
perfaktna v vsem goepo-
dinj-tvu, išče službo pri boljšem gospodu — kot samostojna gospodinja. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Glzela 35«.
10073
Gospa
srednjih let išče me*>to kot
pomoč gospodinji ali samostojna. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 10129
Pošteno dekle
išče službo v dobri hiši. Najraje na Jesenicah ali v okolici. Na=lov v oglasnem oddelku »Jut: a«. 4786
Natakar
iSSe stalnega mesta. Ponudbe na oglasni oddeleik »Juti*« ped »April 24«.
10182
Dekle
trgovsko naobražena, žefli mesta kot pomoč v gospodinjstvu. trgovini ali gostilni. Nastop takoj. Naslov v ogL odd. »Jutra«.
10170
Trgovski pomočnik
mlad, i dežele, išče službe v trgovini aieš. blaga. Cenjeme ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Pošten in agilen«. 10154
Strojnik
«tarejSa moč. stTofcovajaifc.
oženjem, popolnoma samostojen monter parnih stro j&v, kotlov in drugih strojev. Strojni ključavničar, železostrugar, vešč vseh električnih montaž jn instalacij viseke in nizke napetosti, ravno tabo po pravil avtomobilov vsake vrste, z mnogoletno prakso, žeK svejo elužlbo premeniti. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Vesten 58«.	10134
Otroški voziček
na peresih, nov, zelo ugodno prodam. Naslov v ogi. odd. »Jutra«.	9951
Kino - aparat
e pripadajočimi deii za normalno predvajanje ugodno prodam. Murko, Án-nenstrae.-e 43, Graz. 9967
Vrata za garažo
posode za kisilk, razne šarnrpante, macole, črge tače, mufno za vodovode, žičme vrvi. ročni voziček in sode za vino. — prodam. F. Oveix, Kam nik.	10032
Izabela trte
sajerf-.e. Kdor ljubi grozdje, naj naroči v trgovini Poljaniika cesta štev. 7.
10057
Voziček
zapravíjřvčai poceni naprodaj na Pol!; anski cesti št. 55.	10080
Za spomladansko saditev:
nudi v poljubni množini pritlična drevesa: jablane, hru*!, e. cepljene niit-e vrtnice in špa geljeve sadike v najboljših vrstah Mat.ko Maretič,, fa. Sever & Co., Ljub'jana. Gosposvetska с št. 5 in Langusova ul. 21.
9336
Nikoprost
Va* odvad i kaj en ;a. Se le sami hočete. — Steklenica stane 56 Din. Joflp Lindič. Ljubljana, Komensikega 17 10096
Pozor! Pozor!
Najcenejše te najboljše barve, firnež, bike, ter-pentin, strojno olje. praš no olje, lanene tropine in drugo dobite le p-i Draso Franz. Stari trg št. 34 nasproti »Trdina«. 10096
Dvokolesen voz
za 100 Din naprodaj v Lervčevi ulici 11, dvorišče 10038

Dnevni zaslužek
200 Din Prospekt 3 Din Ivan Karbeutz, Celje
9560
Zastopnika
za Sovenijo. »a angleeVi bombaž ter francosko in italijansko vok.o sprejmemo. Cenjeni ponudbe na oglae oddelek »Jutra« pod »Zastopnik 68«.	9668
Preproge
perzijske in vsaTrovrstne popravi^ Katica Kutn'a.k. Ulica na grad S.	9810
Spretne vezilje
za ročno in st'cjeo vezenje dobijo proti položitvi 500—1000 Dvn kavcije ta-delo na dom. Dober celoletni zaslnžek. Nasflov v ogta&nem oddelku Jut.ra 10064
Kmečko dekle
iz dobre in poštene hiše. že vajeno nekoliko kuhe in vseh hišnih del, staro 22 let. Jeli mesta v kuhinji. po možnosti v Mariboru ab Celju. Ponudbe z navedibo plače na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »P-idna in poštena«.	9698
Šofer
zamerfjfv in prvovrrtee vozač, samostojen v manjših opravilih, trezen, vesrten in lepega nv"tn<r*. želi name-ščenja. Ponudbe na o?lais. oddelek »Jntra« pod šifro »Vesten šofeir«.	979S
Katera odlična
rodbina
v iMrtu afl na deželi bi zair>oslila inte'i -po, veščo res fine meščan-=ike kuhe — izveSba.no in varčno gospodinjo? Cen', ponudibe na oglas, oddelek »Jutra» pod »Vpokojenka — tndi s-em£koe.' ' 9955
Kmečko dekle
p-idno in poštemo, staro 20 do 30 let, vajeno kuhe in veega hišnega dela, iščem. Ponudbe na Ljudmila Lapuh, trgovina, Dobová pri Brežicah. 9992
Vrtnar
oženjem, želi mesto MSni-ka ali vrtnarja. Ponudbe pod »Vrtnar« na ogL odd. »Jutra«.	9982
Lesni manipulant
skladiščnik, prejemale«, z večletno praikso, dobro iz-vežban v stroki kakor tudi v nakupovanju stoječih gozdov, zanesljiv, išče slu?;bo p"i lesni industriji. Naslov pove ogL odd. »Jutra«.	10002
Mesarski pomočnik
vojaščine proet, išče me-,-ta točilnega natakarja. Nastopi lahko takoj ali kasneje. Naslov pove osrl. odd. Jutra.	10023
Šofer
tre®ee. vojaščine prost želi službo k tovornemu ali osebnemu avt-omo-bi'u. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10052
Prodam:
Jermenice prem. 200—1500, konzole, lagerje, pločevino 3, 5, 7 in 10 mm, vodne eeealke, traverze, vodne in parne ventile, obroče prem. širine 100 mm. vodne in parne eevi. samotno opeko in Samotno moko, razni elektr materija!, elekt.ro (Dinamo) motor ca 60 KW elektro (Dinamo) motor ca 30 KW, strešno in zidmo opeko, stambilni stroj ca 80 KW, 2 kompresorja ca 40.000 kalorij nrno na Amcnjak in ogljikov dvo-kis (Kohlensäure), razne železne rez er var je itd. — Na ogled v bivši pivovarni Lašiko pri Celju.	9847
Dvoje radio slušalk
dobrih, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 9878
Otroško posteljico
dobro ohranjeno in vrtno lopo poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	9903
Dvokolesni voz
(eiza) močan, pripraven za obrtnika, prodam. Poizve se: Trnovski pristan št. 32 9923
Za spomladansko saditev
щгЯ ▼ poljabni «mofiiii oritlična drevesa: Jablane, hruške, zelene reoiikVte. cepljen« nizke vrtnice in šparieljeve sadike v najboljših vrstah Matko Maretič. fa S e v e r & Co.. Ljubljana. Gosposvet*>a e. 5 in Gerbičeva ulica št. 7.
9336
Trg. pomočnik
m'ad, vojaščine post, vešč s'ov.. srbohrvatskesra in nemSkega jezika, išče službo pri boljšem podjetju. Srrrejim« tudi -iuzbo potnika ali sfcladiščmka. Cenj. penudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Agilem 130«.
100b5
Trg. pomočnik
špecerijske in delTate»ne stroke, mřajiša moč. išče služlio za takoj ali pozneje Pmu lbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značka "Trg. pomočnik«. 10050
Katera poštna uradnica
v SToveniji. П1. aH П. kategorije bi zamemiala z uradnico v Beogradu Ponudbe na oglasni odidelek ♦Jut.ra« pod značko »D-?, aradmica«.	10053
Na obroke
kupite lahko vsakovrstno blago • posredovajijem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev, Clgaletova nt. 1
— Posreduje hitre in diskretno.	9594
Pisalne mize
stoli, decimalna tehtnica, železen kotel, kadi iz me-resnovega lesa. razne ste-laže. Lutzova peč. sesa'ka za vino in razni sodi v*eh velikosti poceni naprodaj. Ni»lov v oglasnem oddelku »Jutra«	9821
Semena
če5W semenski cvee. frae-ro^iko luce-no. GoTiat peso. grahorico in vr=a druga semena nudi naVeneje v
najbolj^ kvaliteti pravega kašeljsk«ga zelja Sever Л Komp., LJubljana 9835
Želite lepih rož?
Nizke vrtnice najnovejših vrst m barv tmdi vrtnarstvo Ivam Jemec, Maribor. Zahtevajte оеоШ 9656
Komplentno opremo kmečkega inlina
na 3 kamne in 1 valjar za debelo mletje (Schrotwalze) 60 mm premer, radi povečanja mlina po izredno nizki ceni prodam. — Mlin je v jako dobrem stanju ter še v obratu in se lahko vsaki čae ogleda. Naslov v oglasnem oddel и »Jutra«.	10034
OpalOgraph
dobro ohranjen prodam za 800 Din. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Opalograph«.	9825
3 sode
z i SS0. 586, 5871, Ы slavonskega hrasta, prvovrstne in močno ohranjene proda Fran Mobo-ič. na Soli pri Žalni 40, pošta Višnja gora.	10071
Tehtnico
s skalo, ki dvigne 300 kg. prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 10151
Jajca za valenje
od rac Khac.kicampbeli in belih indijskih t-kačeiv (Weiss« indische Laufente) latt-Sko leto importirane iz Hollandslke, garantirano čiste pasme, katere nesejo preko 300 jajc na leto — razpošilja po Din 10 komad Peradarstjvo Ciril Žagar — Sun ja.	4041
Luksuzni avto
sedemseiiežen takoj prodam. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Avto«.
9556
Osebni avto
pebsedeáni. v najboljšem stanju zelo ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutr3«. 9715
Avto »Peugeot«
dvosedežni. poin;Ski, p'0-dam za 14.000 Din Ogled in pojasnila v garaži žužek — Ljubljana.	993S
Avto
pripraven za potnike, v popolnoma dobrem stanju prodam za 15.O00 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra«.	9942
Motorno kolo
Harley David.- on. športni model 1929, popolnoma nov (2000 km) s kompletno opremo in garancijo poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	9943
Motorno kolo
BS A, 500 HP. e p ikolico. kompletno, skoro novo — radi nabave avtomobila zelo ugodno prodam Nas':ov v oglasnem o-ddelku Ju^ra 9732
Tovorni avto
v dobrem stanju, oroda za Din 12.000 Stankio Riizman, Эт. Miklavž nri Ormožu.	10029
Avto »FIAT 501«
štiri sedežen, v najbolj-šem stanju prodam po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10092
Laurin & Klement
28 k. s., osebni, do 8 oseb v dobro rabljenem stanju, s prav dobro pnevm?,ť№o za 6000 Din proda Čamer-ntk, Dunajska cesta 36.
1005S
Pol tovorni avto
liAtonsiki, z novo pnevmatiko, pripraven za trgovca, radi družinskih razmer p-o-dam za 15.000 Din. —
Motor s prikolico
malo vožen pa kuoim zamenjam. Ponudbe pod »Automotor« na oglas, oddeleik »Jutra«.	10066
Sobno kredenco
(ALvieut«\h) prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	10061
Prvovrstno spalnico
skoro novo, radi selitve ugodno proda Strekelj. Stari t-g 28/HI. Ogledati v popoldanskih urah ~ 10114
Jedilnico
moderno, malo rabljeno, ugodno prodam. — Naslov pove ogl. odJ. »Jutra«.
90*55
Žaket
za vftkega gos:>oda- srwi-
n;-e veli' osti, saloreio garnituro, kredenco in umetnine prodam. — Dopise na oglas, oddelek »Jutra« r>od »20.000 Din«	9S73
Limuzino
pets^dežno — šestc.fli-nderski motor, vožena 12.000 krm. prodam. — Žlrovnik. Ljubljana, Tavčarjeva ulica 6.
10106
Dvosedežen avto
pokrit, kupim proti goto
vini. Ponudbe na ogla-ni oddeleik »Jutra« pod šifro Guter Zustand«. 10169
Moško in žensko kolo
pocená nap-edaj ški cesti 9.
Trža-
9904
Orodje
z» »ehaniško ali MJa-
čavničansko obrt, kompletno proda kovač Vrhove«. Bohoričeva ulica. 9943
Otroški voziček
na vzmeteh proda Manzoreta Cesta v Rožno dolino 14.
101S7
2 tovorna voza
(težjS řn lažji), rečni voziček in tehtnico decimallko z uteži radi likvidaci'e trgovine prodam Naslov v oglasnem oddellku »Jutra«.
10158
Radi*
Radio-aparat
sedemsvečni ugodno prodam. Nas'ov pove oglasmi oddelek »Jutra«.	9932
Novo žensko kolo
zaradi odpetovanja poceni na prodaj. Naslov v ogL oddelku «Jutra«. 10046
Novo moško kolo
prodam. Na«lcv pove ogl. oddelek »Jutra«. 1006S
Moško kolo
prodam. Vprašanja n« ogl. oddelek »Jut-a« poi šifro »Kolo«.	9827
Kolo StyTia
St. 718.306 je uk-aieno. — Izsleditelj dobi 500 Din nag-ade. Slokan, Da'mat-i-nova ulica 15.	10150
Radio - aparat
»Ingelen«. 3cevmi. z zvočnikom. 25 navadnih stolov, tamibiiraški bas (ber-da) jn 2 bugarije, vse v na'holisem stanju, poceni prodam. Keržin. Еаичка cesta 21.	10037
Radioaparat
štirteevni. a'kumulatoT-Ano-da za 1300 Din p-4>da He-šik, Siska. Medvedova.
10144
Harley-Davidson
350 com OHV. malo vožen, ugodno naprodaj Da Dunajski cesti 8.	9037
»Indian Standart«
prikolico, dobro ohranjen naprodaj. Na og'ed pri mehaniku Kaučič, Glin-9794
20 delnic
Obrtne banke v LjuW'ami prodam za 1000 Din. Naslov pove oglasni oddel pk »Jutra«.	10081
Perzijsko preprogo
ter starinske tíiike kupim. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj 99«.	10099
20 % kronske bone
kupuje do 17. ma ca dopoldne A. Krische, Ljubljana, Ilirska ulica št 21.
10137
Kostanjev les
naproda:
V nedeHo. 16 marca 193Г ob 3. uri popoldne bo v Bizoviku pr; Ljubljani, pr cerkvi prodaja kostanjev? -ga lesa iz cerkvenega gozda. Lee j« trojevrstem za stebre, za droge, za ograjo ali drva. al' za t;' nin. Cerkveno predstojni-štvo podružnice sv. Nikolaja v Bizoviku.
Cepanic řn okrogíic
mehkih, suhih rabim veiijc množino. Ponudbe i na vedbo cene franko va^re-naložene, na naslov: Ivac Na.-ai>s. Zg. Ložnica — Žale«, poštni predal 14.
Lepe	lipove plohe
p-oaani.	Ponudbe na ogC
oddelek	»Jutra« aod šifro »20 m«. 100S5
Smrekovih plohov
5 cm. mizarskih. popolaotM suhih p-odam 1 vagxjn — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.	lOl®
Bukova drva
Za veliko firmo kupim F*) vagjnov zimske sečnje 1929^ 30. Dobava začenši konec maja do konec avgusta — Plačilo pri Ljnbli kreditni baafeS preti duplikátu. Stavite najnižje cene franko vagon, no naimanj 30 va gonov. Rudolf Zore. Liub-Ijana, Gledališka ulica 12.
ШГЙ
Koruze
vei vagonov ima nsvprods Zveza Agrarnih Zaje«ÍMC v Dol. Lendavi. — Cena po dogo vera.
Seno in otavo
domačih travnikov prodaja Janko Predovič, Ljtsbljaria, Poljanska cesta šterr 73.
96SÍ
Suho seno
zdravo, več vagonov, predam L. Nouschsik. Вое. Dubica.	99-37
24—25 M vina
skupaj branega, močnega, rudečega, prodam. Vprašati pri ogl. odd. »JiH/M« pod »Pišečke gorice«. 9&9S
Do 4000 kg repe
na prodaj po 12 par ig? ima Jožef Drešar, Sav ie
69.	10(H5
Gostilničarji pozor!
211 belega vin? prodam po 7 Din. Naslov pove oglas-.-oddelek »Jutra«. 1011E.
Radič
zeleaä in druga zanesljiva semena Hlede. Sip. Šiška, št. VH.
Aomačss
prodaja baraba 1014S
Spalnico
črešnjevo, politirano, novo masivno prodam za 4800 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9792
Spalnica
belo-črna. za samca, malo rabljena, naprodaj v Lev-čevi ulici št. 11. dvorišče. Ogledati od toria nar-rei.
10089
Hrastovo spalnico
svetlo politi-rano, poceni prodam. i-stotam prodam pleteno otroško posteljico, malo raibl-jen-o. S od a rs k a steza 2, nad Florjan sko eerfcvijtt. i	10021
Sena
per №=oč kg po Dšn 1 nb
in večjo množino butar za kurjavo proia Jernej Klemene, Zg. Šiška štev. 12.
10135
Model za Izdelovanje cementnih cevi
rabljen, okrogel, dimenzije 50 in 40 cm. kupim. — Naslov v oglasnem oddel'-и »Jutra«.	9521
15—40 komadov betonskih stebrov
za žično ali leseno og ajo kupim Ponudbe na: A. P_ Glinee pri Ljubljani — cesta XV/4.	9439
Kočijo, psa čuvaja in banjo
za sedeti kupim. Kočija je lahko dvovprežna pes pa mora biti na verigi hul, proct pa nepopadljdv. Ponudbe na og'a-ni oddelek »Jut'a« do d »Različno«
10130
Kopalno banjo
emajlirano, železno kupim. Naslov v oglasnem odd p1 k и »Jutoac.	10155
iJOTRO« S. 63
19
NedeQa, HS. HL 1590
Želoda
гаЫя la 1 vae-ош m <H-Ьаьто чякхлв üch tedaoT. Lahk» «« eodaj nabira, »ko ■•»ЛТЮ i« bdi. Plačam 80 par» t* tóiogTMa fraöke -s-љ-^оо. Nud; ее lep zaslu-l«t, kdor ее zavete dobaviti n»i 1 Tagen Rudolf bora, LHabiJan», Gledališka Wüc* 32.	10160
Družabnika
•evljar.-ke stroke, z 10.000 Diu i »pitala sprejmem v dobro uvedeno podjetje na prometnem kraju. Pi-smene ponudbe na na-lov: Jakob Tanáek, Split, líau Jelačiča tóca Э.	SÜS9
Tihega družabnika
t osebno p avico u gostilno iščem. Kapital je po.-trane;.a ítTi:. — Po m iba na ogla>-m oddelek »Jatrat pod značko »Tihi družabnik«.	9S42
Družabnika (со)
i osebno pravico ia gostilno, iščem — brez kapitala. Progo po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Rrez k i<	9S40
Podjet?©
♦etetUne etroke, zefc dobičkonosno, naprodaj. Ponudbe pod »Pomlad« na «gl. «"dri. »Jutra«. 9935
Kompanjona (o)
r kapitalom 200—400.000 Din, e sodelovanjem ali brez, \ěSe dobičkanosno tr-gcrrA с podjetje ielezmin-*ke etarotke, v ugodmá in dor» n vpeljani poziciji: v večjem mesta Slovenije, v rvrho povečanja obrata. — Ponudbe na upravo JntTa t » Мл. iV.To pod впабко »Копнапјоп 200«. 4S33
Balarcčno tehtnico
Špecerijsko. 10—15 kg, ku-
KB. Ponudbe na oglasni »ddelek »Jutra« wh1 šifro »Tehtnica«.	10107
30.000 Din posojila
jwoä ga-smc.iji in visokim »Vrelim iščem. Samo resne ponudbe na. oglasni od-d r' ek »Jutra« pod značko »Pro« garanciji«. ÍOOIO
2000 Din posojila
H i e m r,i 2 me-eca proti »Bkodcmni SO0 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* -pod znač o »Sigurnost JSfö«.	9969
Družabnika
«a dobičkanosno podjetje sprejjm-m. Ponudbe na o gl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Podjetje 855«.	10172
Katera oseba
Hi bila pripravljena posaditi m 4—5000 Din proti garant "? Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod š:fro »Obrt <.	10063
• M aUrni, кяЬЬф, btovom, с riefctritao raa-svetíjave, Trton i« velike njüvo, afe giavnó eeeti, 6
miraot »d kolodvora, prodam. Cen» 105.000 Din. — Pojasnila daje Franc Ogo-rele, gostilničar т Sv. Lenartu 47, poeta Breiice.
заев
Pbaraßke prostoro
aa prometni > toöti, ne». M t etanovaajee oddam. Priprave« t»di aa «Јтагг-nika. Poeadbe aa oglasni oddelek »Jutra* pod Шго »Prometna Юбка«. 9732
Stavbne parcele
različme velikosti, za vilo »Stadionom«, imam na prodaj. Naslov v »gi. oddelku »Jutra«.	99%
MIhi vodni
enonaiUtropen, prodam za 130.000 DÍ31. Zagorski. — Maribor, Tatenbachova nI. št. 19.	10.001
Velike vaše skrbi
za brezobrestno posojilo, zidanje, gospodarstvo. družinske (zako-n itd.), pri na ivn, prodaji, najemu
posestev, gostiln, trgovin itd. prevzame, če mogoče, tudi odreši: Mars+an. Ma--iboT .Koroška 10. Sprejema zastopstva. naročila. Priložite zm атаке. 100:i0
Stavbno parcelo
ОПО m' veliko, cb Dunajski cesrfi prodam. Naslov pove oglasmi oddelek »Jut a«.
10047
		
ХШХМА		,/t i
Trinadstropno hišo
v sre : mi mesta pod zelo «godnim; pogoji prodam. Na-.lov v ogla^nesn oddel'ku »Jutra«.	9508
Trgovsko hišo
Wo. e'jxona'.istropno, ob le-eznici na Dolenjskem prodam. Promet za^igu-au. Na željo ktLTva. vpeljem promet sam' Na-Iov pove ogl. o ldelek »Jutra«.	9734
Hiša z mesarijo
naprodaj- Ceeta na Brezje et.' 78, 'Pobrežje pri Mari-
b^m.
9974
Hiša
џ provrtám řt an orangem 3
iwb in kuhinje ter lokaben napodaj. Lešnfk, Maribor, Vojašnišk* uiiea 21. 9975
Na Jesenicah kupím
na pr orne'лет prostoru hišo ali parcelo. — Ponudbe na og'si. oddelek »Јпгта« pod »Jef-eorce«.	9781
Maihno posestvo
knjpim. — Ponud'w» na po-d-TOTKCo »JntTa« ▼ Maribora pod iifro »Poseetrvo«.
97Г«
Trgovsko hišo
Vra.=mo, * veí modernimi lokali, na ze'o prometmi točki v LjuMjani, pod n^odB^mi plačilnim' pogoji prodam. — Poja-nila daje Pinterič, Vodovodna ееяа (f. 281, víla Donava. 9912
Stavbno parcelo
prodam. Ponudbe na oglas. oddeVb ».Tutra« pod šifro »bega Eežigrvl«. 9S18
Dve parcel!
▼ rentru m IV t a prodam. S'a-Iov v og-laí=nein oddelkn »Jutra«.	9695
Posestvo
r*«vtn;''ve'iko, hiša prfprar-rta za obrt. * krasnim ea-dovnja.kom in go-rpodar-škim poslop'его prodam v °r>era trgu Pav. doline. — X^-lof rKrve ogla*, odidelek »Jntra«.	9880
Visokopritlično hišo
krasno, v Sevnici ob Savi
prodam. Zraven žnpne ee*-kve, obstoječa iz 5 eob, velike predsobe, kruhinje. lcuhin}e za pranje, 3 velikih kleti in hU-va. Kraben velik vtí in dvorišče. Po-elopje je rrik'adno za vpa-ko trgovino in gospodarstvo. Cena cca 180.000 Din Po-;a4ni:a daje Ivan Pri-bouš:č. Sevnica ob Savi št. 89	9891
Njivo v najem
v Zs-ornji Šiški. Kdor obdela mojih 300 kv. m. dobi rase 300 k>v. m brezplačno ▼ uporabo. Naplo-v v ogl; «ddelk* »Jutra«.
družba z o. z.
realitetna pisarna
Tavčarjeva ul. 6 proda:
HTSO в a Gline ah, davka prosto. 2 dvosobni eta-novanii, vrt, 1,25.000 Din
HIŠO v" Vodauatu, 2 dvo-eobui, kompletni, parke-tirani stanovanji, vrt — 170.000 Din;
HIŠO blizu cerkve rrr. Jožefa, po*dkl ete.no, stanovanje za hišnika. 2 trisobna in 1 šesiteobno stanovanje, vrt urejen kot park, 500.000 Din;
ENONADSTR. HIŠO z go-ptiluo, e-edi Ljubljane, veliki gostilniški prostori in 5 stanovanjskih sob — vFe v najboljšem stanju — s gostilniškim inventarjem 320.000 Din;
mso z restavracijo in trgovino na periferiji Ljubljane, dvosobno stanovanje e predsobo ki ve-gostitoiiSki promet mesečno 15—20 hI, tgrrovi-ne 50.000 Din;
TRG. HISO, Tro-roTida.no. vogalno, v Sp. Šiški, vsa podkletena. pritl'ii.no 8 trgovski lokali, enosobno etan от an je, v nadíitropju ' epo dvosobno stanova-nie в kopalnico, teraso itd. MeseSni d eno« ea. 3000 Din. Cena 350.000 Din. Plačilo po dogovoru;
UMETNI MLIN »a Štajerskem. vodni pogon, letni promet okoli 120 vagonov Cena po dogc-
voin:
POSESTVO. tO oralov — Krško. 180.000 D:n:
STAVBTSCE pri VRT A CT. za enonadistropno hišo — nreko 1000 m1, po 150 Din.	10112
Enonadstropno hišo
novo, v okolici Bleda prodam. — Zelo pripavna za kaiišnega letoviščarja ali Ameri kanca. — Pri takojšnjem plačilu cena zelo ugodna. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifre »St. 20«.	9776
Posestvo
novozidano, v krasni legi, pripravno za vse. proda Martin Klep, Sv. Rok — Ptui.	9786
Stavbišče
"4 o-ala njive. Hk kolodvora, zelo primerno tudi za bufet (okrepčevalnico), solnčna lega,	ure od
centra Maribora, betonski gramoz na etavbišču, prodam po 6 Din 1 mJ. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stavbišče Štajersko«.	9790
2 travnika
(BertSka travnika) v Na d obrovi pri Ljubljani, v izme-i 5 oralov takoj prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10109
Hišo s pekařilo
kupim. Ponudbe z navedbo кгаЪ hi cene в» oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gotov denar«.	10119
Informacijska pisarna Ivan Dražil
T.jubljam* — Frančiškan;* a a'ica 8 proda ve5 _ hiš v
p-edmeetjn in okolici, po-š^st.va na deželi, hiše r Miriboni in kuipi vež hiš, vil in parcel v LjmbVani. gostilniške in trg. hiše.
10147
Posestvo
s trgovino ali go-stilno kn-pi_ proti takoišnjemm pla-čilm Anton Kužtrflk, Sv. Lovreme. noSta Veä. Loka.
10125
Za upokojenca
hišo 3 eobami in 1 oralom dobre zemlje, blizu železniške txistaie prodam za 10.000 Din Arzenšek. Celje Kral'ja Peitra eeeta št. 22.
10165
V Naklem pr! Kranju
2 minutá od kolodvora, v eolnčmi legi prodam več 8 t a v b i š 6. Vodovod in elektrika zraven. Vsat« meri okoli 400 m1 Cena po do®rovo'u. Pojasnila daje Cankar, Naklo 2. 10152
Gostilno г mesarijo
velepromet. p-eda Zagorski. Maribor, Tatenibacho-v» aEoa 19.	10.000
Veliko klet
v Maribora
■ «Uttriii» ra osvetljavo
in vodovodom oddam v najem. Kol*', Stolna ul. št. 5.	9758
Lokal za pekarijo
s stanovanjem. 10 minut od zdravilišča Rog. Slatina da v najem Sinkovič, Se-čovo, Rogaška Slatina
9788
2 trgovska lokala
na prometnem kraju oddam. Ponudbe na og1a,=mi oddelek »Jutra« pod šifro »Kamnik«	9662
Lokal
z Inventarjem za sipererlj-
sko ali delikatesno trgovino v centru Maribora poceni naprodaj radi od-potovanja. Naslov v ogl. oddelku' »Jutra«. 3976
Trgovino
z mešanim blairom prodjm v Zagrebu — Ku-tošiji. — Trgovina je stara. dnbTO vpeljana, brez konkurence. Lokal stoji v zvezi s stanovanjem od 2 sob. kn-hitoje in pritiklin. Na željo fcteresenba prodala bi ее cela enonadstropna hiša. ki ima poleg zgoraj navedenih prostO"Ov v T. nadstropju še 2 sobi. kuir-njo in pritikline. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Trgovina v Zagre+vn«.
lOOfTT
Lokal
primerem za preureditev tw-
i^arije, iščem na Brezovici ali v bližini. Ponudbe na ogla*. o-ddeVk »JutTa« r*>d šifro »Pekarija 2«. 10095
Lokal
primeren za trg. meia.nega ali delikates, blaga, vzamem v najem — najraje v Ljubljani. Pism°ne ponudbe na cgla«ni oddelek Jutra pod šifro »TTgovina«.
101.16
Več trgov. lokalov
v Ljubljani odda Poe-edo-valnica Dunajska cesta 7.
10140
Mlekarno
izknh za mrzla in gor^a
jedila, kavo, čaj, gonke mleko in brezalkoholne pijače, za sodeče goste, z invenlarjem vred, radi bev-lezni pod:un na najibolj prometni točki sredi Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelsk »Jutra« ped šifro »Dim 15.000«.	1013S
Manjši lokal
na prometni točki iščem za trgovino mešanega blaga Prevzamem tudi podružnico Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kapital Din 40.000«.	10153
Pekarno
dobro idočo takoj oddam v najem. Potrebna majhna odikupnina. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »J. S. S.«
Katera natakarica
staiejša. bi prevzela na račun goeitilno na deželi. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kavcije zmožna 1000«.	9500
Pekarno
debro idočo, -adi laetnfko-ve bolezni oddam v Ljubljani, Tržaška cesta št 19 9596
Gostilno
dobro idočo in trafike, z nekaj zemlje oddam v najem kavcije zmožnemu — event. tudi prodam. Na^ slov pove oglasni odldelek »Jutra«.	9606
Ključavničarsko delavnico
z veem inventarjem tn za 2 meseca plačano najemnino odda v najem Terezija Erjavc. Ig-Studenec št. 63 pri Ljubljani.	9793
Gostilno
z osebno pravico oddara v najem v Rudniku. Informacije daje Jože Zupančič. Galievica 5.	9S74
Trgovski lokal
na prometni cesti oddam. Pojasnila, v trgovini Golob. Sv. Florijana tflica št. 28.
9872
Mesnico
na	prometnem kraju,
blizu kolodvora, z inventarjem. oddam takoj. Na-glov ▼ oglasnem oddellkn »Jutra«.	S*»
Gostilno
jgřpm v na.}em._ do^o ido6o, po možnosti z mesarijo (kjerkoli, na prometnem kraju, ob glarni ce4i, farni ce-kvi. v bližini kolodvora. Nastopim lahko takoj al?i ka^neie. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Eb^ obrti«.
10024
Več stanovanj
v Ljubljani odřla Posredovalnica na Dumaj^i c. 7.
10141
Stanovanje
dvosobno z vrtom, iščem za stalno z majem Naslov r oglasnem oddellku Jutra 9900
Stanovanje
•obe Ы кжМвје aH те«»> •Ote au КтО^ц Ц prevzame todi рортатйа ah go-
Hpodinjpfeo Šivanje brezplačno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Šivilja«.	1Ó171
Stanovanje
komfortno. ▼ тит тЯЦ
šolnine, 3 sobe, kopalnica in vse moderne obsežne p'i-tikline, par minut od Zvezde oddam za 1800 Din. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	10183
Solnčno stanovanje
v pritličju, dvosobno, e pritiklinami oddam mirni in snažni stranki g 1. julijem v bližini vladne palače v Ljubljani. Pismena vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Stanovanje 1. julija«.
9866
Mirna stranka
brez ctrok, išče sobo in kuhinjo za 1. maj, evnt. pozneje. V poštev pridejo tudi stanovanja v predmestju. Ponudbe na ogla-, oddelek »Jutra« pod šifo »Predmestje«.	9914
Stanovanje
1—2 sob in pritiklin. suho in soli.čno. samo v mestu išče dvočlanska rodbina za takoj ali koncem maja Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Točen plačnik in mirna stranka«. 4985
Stanovanje
v Kamniku
lepo. i» novo urejeno, v pritličju. 2 sobi. 2 kabineta, kopalnica, elektrika in vrt, ob vodi, krasen ra.z-glečl, oddam mirni siran-ki. Informacije daje dr. Benkovič v Ljubljani. Aleksandrova 2, ali Janko Stele v Kamniku.	8847
Stanovanje
dvosobno ali trisobno s p-it.i'!: linami išče za maj stranka dveh oseb. Ponudbe na ogi. odd. »Jutra« pod »Mirno in zračno stanovanje«	9540
Lepo stanovanje
2 sob, e čisto novim pohištvom oddam radi odpo-tovanja. Ponudbe na ogl. oddelek »Jut a« pod šifro »Mirno stanovanje«. 9603
Stanovanje
3 eoib, kuhinje m prft$Hin oddam s 1. majem za Din 1200. Vila Franc, Ljubljana VII, Goriška ulica 11 — pri novi cerkvi.	9718
Stanovanje
trisobne, eolnčno, parketi-rano, e kopalnico, predsobo in verando с d d a za april »Stan in dom«. Tržaška C «sta 26. V.praíati p'i tajništvu у Glmški ul. 9.
9733
Stanovanje
2 >ob, shrambe, kieti, drvarnice in nekaj vrta. z vodo in elektriko v hiši. takoj oddam. Vež se izve v Lescah pri Bledu 5t. 67.
9789
Dvoje stanovanj
ob-toječih is 2	pred-
sobe. kopalnice hi pritiklin, pa-ketirano, v novi hiši oddam e 1. majem. — Naslov v oglа-япета oddelku »Jutra«.	9962
Stanovanje
3 eob, solnčno. parketira.no, e souporabo kopalnice, predsobo t zaprto verando in s posebnim vhodom oddam s 1. majem v vili F a na, Ljubljana VH. Goriška cesta 11 (pri novi cerkvi).
9718
Stanovanje
2—8 eob in pritiMŤn iSSe e 1. majem dobra stranka
3 oseb. Ponudbe pod šifro »Plačam dobro« na oglas, oddelek »Jutra«. 9518
Stanovanje
solnčmo, S eob, kopabnlce,
balkona in pritiklin, v bližini Tivoli oddam e 1. majem. Ponudbe na oglas.. oddelek »Jutra« pod šif'0 »1500«.	9876
Stanovanje
emosK>bno, iščeta boíjéa zakonca b»ez otrok. Ped
šifro »Cvetoči maj« na ogl. odd. »Jutra«. 9Ö57
300 Din nagrade
kdor mi preskrbi enosob-no stanovanje sa 1. maj. Naslov v og'lasoeim oddelku »Jutra«.	9024
2 prazni sobi
veliki, parketirani, z eleik-torično razsvetljavo in balkonom oddam t 1. majem 1 ali 2 osebama, najraje zákonek, paru b ez otrok. Poizvedbe: Re^jeva cesta 30. pisarna.	9960
Stanovanje
2 sob in kuhinje išče eeJ dan odsoten mlad zakonski par brez otrok v vili na Mirju. bližina učiteljišča, za Gradom ali т T'-novem. Cenj. ponudbe z navedlbo cene na ogl. odd. »Jutra« pod »1. maj«.
10042
Stanovanje
2 eob, kuhinje in priti-kli® oddam e 1. majem. Naslov t ogl. odd. Jut-a.
10069
Stanovanje
Лто- ali trisobno. s korn-fortom, išře boljša stranka Ponudbe na oglas. eddeTcf; »Jutra« pod »NovopOToče-ni«.	10060
Stanovanje
r bližini kolodvora Vidmarje oddam. Nasliov pove oglaeni oddelek »Jut/ra«
10138
Opremljeno
stanovanje
•ote ki tmfciaje «idaa •
L aprßML Nádor pove oglafoi »ddelefc »Jutra«.
10115
Stanovanje
parket» aao, 3 eob, uprte
verande, • eoupor»bo kopalnice in veeh pritiklin oddam t 1. majem. Naslov Vila Franz, Šiška, Goriška ulica 11 — pri novi ce-fcvi 10123
Stanovanje
sobe in kuhinje iščem s 1. aprilom. Plačam za 2 leti naprej. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Predplačilo«,	10146
Stanovanje
z 1 eobo v novi тЯ; oddam za ap-il pošteni in snažni družim brez otTok. Parket, elektrika in vedo-vod v kuhinji. Nas1ov v oglasnem oddelku »Jutra».
10127
Stanovanje
drvosobno takoj oddam
mirni stranki brez, ali z ed.ra«lim otrokom. — Cena 1200 Din. Ogledati t ponedeljek med 1. in S. uro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10043
Stanovanje
2 ali 3 sob, g kopalnico, ne daleč od centra išče profesor. Ponudbe na ogl. oddeler,- »Jutra« pod šifro »2 osebi«.	100S5
»Bled«
2 opremljeni sobi in kuhinjo, za 2 osebi iščem za junij. juTij ln avgust. Ponudbe z opisom do srede na ogl. oddelek »Jutra« v Ljubljani, ali na. hotel »Lovsild rog«. Bled — oboje pod »Na Jožefcvo«.
10077
Opremljeno sobo
elegantno, seiparira.no, s kopalnico išče boljši gospod. Cena postranska. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »F M.«.	9520
Mesečno sobo
s posebnim vhodom, poleg nuneke ce~kve oddam e 1. aprilom 2 gospodoma. Naslov pove ogiaismi oddelek »Jutra«.	9945
Mesečno sobo
oddam takoj gospodu v Sp. Siäki, Gasilek* e. 10.
9968
Mesečno sobo
lepo opremljeno, г eletfcr. razsvetljavo in prostim vhodom, sredi mesta oddam mirnemu zakonskemu pau brez otrok. Naslov pove oglasni oddei-dk »Jutra«.
9744
2 gospodični
sprejmem na etanovamje v sredini mesta.	9046
Opremljeno sobo
lepo, i elektriko, ▼ strogem centru mesta, oddam zelo ugodno dvema gospodičnama a 1. apri-IVxm. — Naslov ▼ oglasnem odd. »Jut-a«.	9950
Malo sobico
oddam r eiredlni mesta. — Naslov v oglaaoeaa odH»l. »Jutra«.	9084
Lepo sobo
s vse ртат dob o oskrbo
oddam r centra mesta dvema gospodičnama ali dijakinjama. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	10019
Sobo
odd »m 9 gospod
sredini mesta. Električna luč. Oglasila se sa ogl. odid. Jutra.	10015
Dijaka
řp-ejtoem na sta.no vanje ta hrano «K brez hrane. — Ponudbe ni ogl. 0<M. Jutra.	10054
Sobo
oddam x vso oskrbe gospodu r centru. Naslov v ogi. odd. Jutra. 10055
Meblovano sobo
veliko, čedno, oddam ▼ bližini pošte samo boljšemu gospodu, ki je čez dan odsoten. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Scba 600«.	10056
Sobo
oddaan na Kodeljevo ?t. 13
na-iproti Leoniišču, ob vojaških rikJadiiščih. 10051
Gosipoda oz. dijaka
enega aH dva sprejmem v eenfcro mesta v lepo sobo z ws>o oskrbo. Na«Tov pove oglasna od>de!ek »Jutra«.
10126
Opremljeno sobo
lepo in solnčno. z elektr. razsvetljavo ter vhodom iz predsobe, * eno ali dvema posteljama oddam eo-lidnhna gospodičnama aH gospodoma. — Poirve se v Sp. Šiški, Gasili:a eesta 5.
10186
Gdč. aii dijaka
1 ali S sprejmem na stanovanje. Nasloiv pove oglasni odddelek »Jutra«. 10178
Katera gospodinja
dobroe-Sna, Ы vzela v stanovanje z 51. marcem 1930 mirnega gospoda — kroj. pom. Posteljnino ima snrojo. Oe mogoče z e1ek*r razsvetljavo, ker M jo rabil r večernih urah _— in z zajtrkom ter večerjo. — Ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobrosrčna gospod i-вјм.	Ш08
2 lepi soM
m руигоо oddan ▼ ledini Beste. Kastor ▼ »gl. odd. J Mra.	10048
Prazno sobo
primerne za pisari» iSiem v »edini mesta. Ponudbe u» «glasni odri-чек »Jutra« pod iifr« »Sobica«. 10076
Lepo sobo
oddam takoj ali s 1. aprilom 2 gospodičnama — z ali brez oskrbe. Hrenova ulica 12, desno.	10094
Lepo sobo
oddam blizu gorenjskega kolodvora. Naslov v osi. oddelku »Jutra«. 100S3
Sobo s štedilnikom
Sčem. Ponudbe pod šifro »S-edina mesta« за ©t\ts oddelek »Jutra«. 10090
Opremljeno sobo
z 2 posteljama išče zakonski par v bližini Vodnikovega tTga. — Ponudbe na ocrlas. oddelek »Jutra« r>od •Št. 5«.	10104
Lepo prazno sobo
3 posebnim vhodom, v sre di mesta rabim takoj. Po niidbe na: «Krono-«. Ljubljana, poStni predal 2S.
10111
Opremljeno sobo
oddam dvema gospodoma ali poročenemu paru — event. 4 hrane. Jenkova ulica 13	10124
Sobo
z S posteljama In Vrano oddam v centru mesta. — Nas1ov v oglasnem odde^ n »Jutra«	10139
2 preprosta gospoda
siprejtaiem na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddellku »Jutra«.	10162
Prazno sobo
park eti rano, s kabinetom, kamor je lahko postavi štedilnik, poceni oddam čez dan odsotnima zai.oncema. Bežigrad, Staničeva ul. 21.
10161
Dva gospoda
sprejmeim na dobrn domačo hrano. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 10177
Opremljeno sobo
lepo, s elektriko in posebnim vhodom takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10179
Sostanovalca
solidnega sprejmem. Naslov r oglasnem oddelku Jutra.
10180
Svetlo sobo
ali primeren lokal v mesiu išče šivilja. Naslov pove oglasi oddelek »Jutra«.
10176
čedno sobo
* dobro postrežbo in kopalnico išče Dtinajčan. Ponudbe na oglaani oddelek »Jutra« pod šifro »Garage-m0giiclť;eŤU.	10168
ШйШ
Osamljen gospod
r tujini, strokovno na-obražen, « več tisoč dolarji gotovine, želi znanja s idealno in strokovno naobraženo gospodično ali udovico do 28 let staro, katero veseli v tujino. V ugodnem slučaju ее tudi piženim, sicer premoženje ni glavmi cilj. Samo resne dopise в sliko, katera se vrne, je poslati na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Marriageab.o«.	9743
3 osamljene gdč.
žele vried razvedrila dopisovati a tremi gg. Prednost uniforma. Dopise na ogl v«, oddelek »Jutra« pod šifro »Pomlad prihaja 40«.
9в64
Dama
nav^ttama samtvaaja, itn\-patlčna in cnačajna, želi znanja s inteligentnim gospodom — radi duševnega -arvedTiia. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Značajmoet«.	9812
Gospodična
řeR dopisovati * cnaiaj-nim inteligentem, ki je preprost in' dobrosrčen. — Dopise na ogl. odd. Jutra pod iitro »Zaupan :e«.
10(П4
Idealnega
prijateljstva
žetim % inteligent.ота visoke postave v starosti 24 do 28 let Dopise na ogl. odd. »Jutra» pod »Slovenka eeim«.	9989
Gospod
ki je T. marca popoldne šofira! a/7+0 1790 F. S. na cesti Ljubljana — 6r-nuče in bil ob 17. v kinu Matica, se prosi, ako svidenje mogoče, za odgovor pod šifro »Simpa-tiia 1790« na ogl. odd. »jutra«.	9990
Katera dama
bi hotela preganjati doV-čas 37 let staremu samostojnemu ločenemn gospodu? Ponudbe pod šifro »Bled pri Jesenicah« na ogl. odd. Jwtra. 10025
Mlad inteligent
žeW tnauja в mlado, srč-laao damňeo. staro do 34 let, v srvrbo novega iiv-Ijfmja. Dorri-e n* oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »MladoeU.	10106
Adelaida S.
Dvignite pisoro v oglasnem «Melk« aJotMc »167
Dva Idealista
ioflta inanja 1 dvema slíř-
nima goapodi&nama, v starosti 16-—30 let. Dopise na с glasni oddelek »Jutra« pod »Raj t planinah«.
10113
Izobražen trgovec
u Dalmaciji, srednjih go-dina, rastavljen suďbnno
več 5 godina — krivnji.m žene. Isti je blage čudi. plemenite dušo i ugodne vanjštine. Ima sinček a od 8 god. 7.elio bih upoznati go-podjicu, lijepu i sim-patičnu. ugodne vanjStine. od 243—34 godine, -rednje višine, koja želi da bude iskrena družica i suradnica u životu i želi sreču obi-teljs:lcu, sa vjernom lju-b a vi ju a sinčiču p-ava ma.j-ka, koja znade hrvatski. U obzir dola7,u brinete i kustanj čestitog roditelj-skog uzgaja. Kadi povečanja trgovine miraz pože-Ijan ali nije uvjetan. Slf a poželjna. koja se prima i vrača di«k-etjno-Sču. Ano nimiio no odirovaram. — Cenj. dopi-'e s'ati na от!, oddelek »Jutra« pod šifro »K. S. D «	10026
Možitev
Som iz postoUiMake rodbine, m;aJa kristjanika, do bra gosi:>odmja, z znatnim premičnini in neireiuiöniiui p. orno ž en je m. Od roditeljev podedovano gospodarstvo jc izvrstna baza za sigurno in udobno življe.ntiie. Ne iščem bogatega — temveč zuačajnega in solidnega soproga. Ponudbe s polnim naslovom pod šifro »Davno zaželjena sreča« na oglasni oddelek »Jutra«.
5422
Trgovec
srednjih let, z dobro vpeljano lesno trgovino, se želi poročiti z gospodično ali vdovo 25—33 let, ki ima nekaj gotovine ali posestvo. Samo resne ponudbe e polnim naslovom pod »Dobrosčen« na ogl. oddelek »Jutra«.	9530
Kmetski fant
star 22 let. mirnega vedenja, v stalnem delu in dohodki, želi tem potom znanja z boljšim dekletom na deželi. Dopise, če mogoče s sliko na podr. »Jutra« v Mariboru pod šifro »Sreča« 9760
Gospodična
z dežele, želi resnega znanja z gospodom, stariim 26 do 32 let, t■ govsko izobraženim ter z večjim kapitalom v gotovini, zaradi prevzema večjega posesti vi z obrtjo. Le resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Strocra tajnost št. 250«. 9995
Obrtnik
se U/R poročiti e preprostim dekletom, ki bi ime Io 15 do 20.000,. Din gotovine. Starost 24 do 32 let. Ponudbe pod šifro »Spomlad je tu« na podružnico »Jutra« v Mariboru
9977
Oženil bi
do 88 let staro dekle, lepega značaja, ht boljße hiše. Sem »Metal vdovec, dobro situ i • an trgovec. Srčno dobre, ki si žele miren dom. naj pišejo ped šifro »Harmonija ljubezni« na ogU odd Jutra. 9993
Katera
premočna gospodična bi poročila mladega trgovca — ktTbnega gospodarja, ki ima namen kupita 1.500.000 vredno hišo «n tja premestiti svojo t'govino. Tajin est v obojestranskem interesu. — Cenjene dopise pod značko »Boďo&i dom« na og'a-mi oddelek »Jutra«. 100&4
Strojevodja
▼ državni službi ima prednost — če se želi seznaniti 1 neopc-ečmim 20-letnim dekletom, dobrih staršev in poštene hiše — r evrho žewitve. Ponudbe pod šifro »Absolutno pošteno nrnenje solidnega moža« n» oglaf»! edidelefc »JutTa«.	10072
Vdovec
bolJSi obrtnik, я tremi otroci išče у svrho žemitve vdovo ali gospodično — s svojim stanovanjem. — Dopise na oglas, odde'ek »Jutra« pod značko »Ljubezen do otrof ч 10142
Vina
Burgundec, Blatina, Rizling, Ružica. Muškat. Sil-vanec. Dolenjska črnina in Viški Opolo pripo'o&a gostilna T Mencinger, Ljubljana, Sv. Petra cesta 43.
9508
Izletniki, pozor»
Izletnikom na Bled nudi uprava »Hotela Grad« od 1. aprila do 1. junija t. 1. enodnevni pension s prenočiščem po 40 Din za osebo. Kuhinja isborna. porcije velike. Pri večjih družbah se prosi o-avočas-nega obvestila. Se toplo priporoča uprava »Hotel Grad«, Bled.	9928
fďř!Tfti!f
ля m л л гПииИЯкг
Klavir
zelo dober in lep. za'adi selitve na prodaj. Kje. pove ogl odd. »Jutra«.
10017
Gramofon
s I^oĚčamri prodam. Na^ slov v ogl. odd. Jutra 10040
Gramofon
(Rasibergerjev) dobro ohranjen in Š4 plošč prodam za 1O00 Din na Ižaoslk-i c.
к. а	10Ш
Staro vfoBno
dobro ohranjemo, v etuiu
proiam Na-s'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10149
Pianino
amerikanski sistem — lep glas. ugodno nap odaj. — Naslov T oglasnem oddelku »Jutra«.	10174
Pianino
skoraj nov. dunaji e fabri-kat., poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	10173
Pes, angješki seter
6 mesecev, star naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	9877
Psa
dresi anega za osebno varnost kupi Šterk, hotel »Bellevue«, Ljubljana.
970(2
Male papagajčke
krotke in za parenje ter razne afrilanske ptiče p 0-da Vinko Vidmar, Zelena jama X. V. št. 4. 9807
Svilnatega pinča
b^lerra. 8 mesece sta-ega prodam. Naslov pove o<rl. oddelek »Jutra«. ' 10078
Pes čuvaj
kraški ovčar poceni naprodaj. Čamernik, Duna'pka ce-sta 36.	10059
Pave
2 T»ara in 1 samca o«tda D. Hribar, Zalo S a cesta 14.
10i:ö

Jelkov ali cvetlični zdravilni med
proti prehladu aLi prsnim boleznim razpošilja 5 kg za 105 Din franko Franc Mar-keli, čebelarstvo, Vrhnika.
4413
Cvetlični med
5 kg po pošti Din 105 franko. Ajdov med za potice, cen« pismeno. A. Maček, čebelarstvo, Vrbnika. 5090
Pisalni stroj
malo rabljen, prodam pod zelo ugodnimi pogoji. Na-slov pove oglasni oddelek »JutTa«.	9642
Pisalni stroj
malo rabljen, za hrvaško, nemško in srbsko pisavo kupim. Ponudbe na ogla=ni oddelek »Jutra« pod šifro »Stroj«.	9796
Pisalni stroj
rabljen, dobro ohranjen, Kupim. Ponudbe z navedbo cene pod »Uporabljiv« na ogl. odd. Jutra. 10018
Pisalni stroj
p-av dobro ohranjen proda Tušek, Gradaška ulic^ 8.
10156
Stroj za pletenje
(Strickma-chine), eden ia volno, eden za pavolo, star a dob'o ohranjen po nizki ceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
9910
Turbino
v dobrem stanju, za tS m padca in za 250—350 sek. lit. vode ter želez je in kolesje za žago venecijanko kupim. Ponudbe na naslov Andrej Marine, Selnica ob Dravi.	6893
Za obdelavo lesa
prodam sledeče stroje:
2 tridelna skobelna stroja na jemenski pogon, eden 600 mm skobelne širine, popolnoma nov, eden 500 mm skobelne Širine, malo rabljena;
izravnalni in skobelni stroj z vde'anim elektromotorjem 350 mm skobelne širine. kombiniran e krožno žago. vrtalnim strojem in brusil apa-atom;
izravnalni in skobelni etroj 400 mm skobelne širine, kombiniran i reekarjem in vtalnim strojem. Din 12.090:
tež'-i skobelni stroj, 700 mm skobelne širine;
Kettenfrässe;
tračno žago s lesenim podstavkom in elektromotorjem. 6000 Din;
vrtalni stroj, zelo malo rab'jen, 5000 Din;
elektromotor 8 HP 920 Voltov, vrtilni tok, 5000 Din;
etroj za kopiranje kolar-
skih konic, lopat itd. —
(Radsipeiehenkopiermaschi-
ne) za 8000 Din
Vsi stroii so v dobrem stanju m damo tudi ugodne piačilne pogoje.
Peter Angelc, dr. ■ e. Ljubljanna, Poljanska 12.
8770
Poltovorni avto
znamke Daimler in stoječ
bencin-motor
4 HP. z vozom ali brez nrodnm po zelo nizki ceni. Naslov v oglasnem odde"ku »Jutra«.	8958
40 piefflnfh strojev
specialne 4. vata e stroje, razno orodje in opremo delavnic, radi spremembe obrata prodamo po zelo
nizki ceni. Naslov v ogla-, oddelku »Jutra«. 10087
Stružnico
iip-avno rabljeno, ЭООО— 3500 mm kupimo. Pcnulbe
na E'ektri&no centralo Crikrenica.	10011
Šivalni stroj
>Shiger«. skoraj nov zelo
ugodno p r o d a Marucelj. Karlovřka eesta 1,1. 9425
Motor
10 HP. na sinovo oTje zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jut-a«.
10175
Ostrešja
in vsakovrstna tetarska dela izvršuje solidno in najceneje tvrdka Steiner. Ljubi iana, Jerinova ulica št. 19.	9S23
V apreturo
prevzamem raznov stno blago. v stalno delo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Auretura«.
9885
Kolesa
in pisalni stroje na obroke — »Krono»«, Ljubljana. po5t,ni predal 28. ' 10110
V Sarajevu
na prometnem mestu prodam dve dobro idoč: me-sa-sko Hobasičarski trgovini z de^vtuiranxa na električen pogon. Poleg delav nice «-tanova.nje 4 sob. — Pogoji povoljni. — Dopise na naslov: .Takofc Nahrmi, Sarajevo, Vojvode Stepe obala broj 74 — čikma.
10027
Svilene klobuke
in slamnike nudi v veliki izbiri salon »La Femme Chic«. Selenburgova — — Preoblikovanje 28 Din.
10125
Naznanilo!
Cemj. občinstvu vljudne ne-znamjam, da sem otvoril pri g. Gregl-nu, kovaškem mojstre r Celjn, Ljubljanska cesta 19 kolarsko delavnico Izdelujem lahke io teä.« vozove, kakor tudi ты v to et-oko spadajoča dela. Cen« nizke, delo izvrstoo. Se priporoča Culk Filip, kolarski mojf-iter. 10185
Krasen lov
pol>4d in goarini, na Dolenjskem radi odpotoronja oddam. Pojasnil* v gonilni pri Pavietu. Kapiteljska ulica 3.	10136
Konkurenčne cene!

Hi
Pločevinaste napisne table z drža\nim grbom po predpisu mini-starstva za notranje zadeve dobavlja v prvovrstni izdelavi, komad Din 550.——
8
Ljubljana, Puharjeva ulica S.
76a
Hovost! Ro'öst! železna služlnska Brorovič« patent postelja z\ol liiva, s tapecíraním mai dracom. zelo praktična za vsaka hišo. hotele, prenočišča, nočne služ* be in za potujoče ose« be stane Din. 450.— Ris pošiljam po pošfr ne ti povzetju.
>ICL fCA UůliJíi
Lesena patent postells
eložhiva. s tapecirani»« madratom, tele prafe ťčna stane Oia iSO.—
Tovarnar
ki odpetuje koncem marca aH začetkom ap-ila v Hrv. Primorje, Dalmacijo, Сто goro, Hercegovino in Bosno, ter obišče vsa mesta in trge, išče sopotnika — trgovca ali privatnika, ki bi priepeval po 1 Diu od kilometra. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Tovarnar«.	9886
3500 Din
Vam plačam takoj, čim dokažete, da Nikoprost zoper kajenje no učirtkuje! Stane enkrat za vselej samo 56 Din. Neškodljivo, a popolnoma učinkovito, od tiso-čev preizkušeno sredstvo. Da ш dobro, ne bi prodajal, ker bs se samo blami-ral. Kdor naroči 5 steklenic, dobi poštnine prosto. Josip Lindič, Ljubljana — Komenskega ulica št. 17-a.
72
Dokazano je
<la angleški tekoči gumi konzervira im zamaši vse poškodbe, nastale med vožnjo, airto matično. Prepreči tudi puščanje ZTaka pri poroznih gumijastih ceveh. Bicik'isti. ävtomobilisti, če se hočete zanesljivo voziti in gumijaste cevi še enk-at te:o dolgo uporabljati, naročite «i an-gieški »Kemigum«; 1 steklenica 15 Din. — B&ejc se zastopniki v vseh večjih krajih. Dopise na Fr. Marinič. Maribor, Aleksandrova е. 55/П.	9978
Stroj za rezanje salame
za 800 Din nan-oda.i na Pol jamski cesti 33. 10069
Šivalni stroj
»G'itTOer«. dobro ohranjen proda Kačar, Sv. PetTa aoeip 36	Ю0ГО
Izjava
Podpfsama Апбка LeSnjak. Rakek, preklieujem žaljive besede, katere sem govorila o gostilni Janko Mlakar. Rakek, ter se mu zahvaljujem. da je odstopil od nadaljnjega po--tnir>anja. Rakek. 14. 1П. 1930. Апбка Lešnjak. Rakek.	9994
Opremljeno sobo
veliko řn lepo, z dvema posteljama takoj oddam. Elrfttirika, panket, souporaba kopalnice in peseben vhod. — Lstotam ngo-ino aaprodaj štiri с evni
radio - aparat
< zvočnikom, akumulatorjem in pripravo za polnjenje istega. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
100Ф4
Stanovanje
podstrešno — kakor tedi
celo stavbo
pripravno za vsako delavnico oddam v S t. Vidu v najem. Prodam (Wkenslkl
kozolec s plaščem
na kaimenitih podlita-dk».h řn
3 voze
med temi eden star za-
pravljivček — vse še v dob-em stanju. Strukeli Tone. Trata 9, p. St. Viď nad Ljubljano.	10036
Upravo listov
(prejme řtatoa pisarna za malenkostmo odífodniňo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ood šifro »LM«.
10097
Zahtevajte
prospekt o novem Stonk-Kardan mo+ociklu pri F. Vott^č. Ma-ibor, Gosposka št. 57.
Lefat*» *««вве»п|в-—(1Л»
íc«tuhl)|n«inoTÍie m t» «t» pt Dia. 150—
L BROZUfift Zígreb. tUc& 8S.
Pozor ženini in nevest«!
ŽIMNICE
(matrace), posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane, in tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnik Krekov trg št. T.
Več
z marmornatimi ploščami
proda hotel 4844,
Štrukelj
i
Sprejmem spretnega, zanesljivega in samostojnega
stavbnega
polirja
za Maribor. Ponudbe z zahtevki na ogl. odd-»Jutra« pod »Zanesljiv polirc.	8402
Strokovno uglašuj« in popravlja klavirje
G. Jurásek
Ljubljana, Ključavničarska ulic» 3 — Mestni trg 22.
196
Čebulček
lep, droben, kupimo ko množino. Sever & Komp., Ljubljana. 9538
Jazbečeve In lisičje kože
ter vseh drugih divjih Šivali kupuje stalno sfcod celo leto D Zdravič. trg. usnje v Ljubljani, Flcrijan-ska ulica 9.	1880-»
»JU IVO« St, 69
20
16. Ш. IV3t>*>
mMofG d €SttD © t Prip»r*éame Таш м Ta«
telnt aaie podre ta кгеше
ETOILE NOIRE« iN »IDYL«
livalite ie dane« napraviti рмкая, • rezultatih baeée ag«dn« iznenadeni. Dobim ее т vsaki boljši «trokevnl trgovini.
85
Wa#e аа)Ьа1Ие priporočilo je lOO letni obstanek naše tvrdke.
€rellé Freres, Parle, в, Avenue de Г Opera
éé
99
tforniea aftomobilof
želi predati svoje zastopstvo — za bivšo Ljubljansko oblast —
Naslov: ?»PELS Zagreb, Ilica 73
Najsignrnejsa vožnja na
Made
Ol
ladišta
drnžba z o. e.
LjnMjana, Dunajska cesta št. 33
koncesijonirano javno skladišče
in "England
KOPRIVNICA
Vaié i drug. CRIKVENICA Ivan Hautz.
Generalno zastopstvo DUNLOP
Zlatko Kardoš - Zagreb - Jurišiceva ulica 3.
earine prosto skladišče trošarine prosto skladišče za Tino
f610
.■a
vskladiščenje blaga v dobro urejenih prostorih— špedicija blaga — prevažanje pohištva — zveza po industrijskem tiru z glavnim kolodvorom — izvrševanje naročil skrbno in točno po ugodnih cenah.
Telefon št. 2366. Brzojavni naslov: Skladišta
v bližini mesta, obstoječ iz 9 oralov trsnega nasada (od tega polovica novo nasajena), 13 oralov sadovnjaka in gozda. Lepa gosposka hiša (8 sob) in ločeno poslopje za stiskalnico, 3 viničarije s hlevi, vse v najboljšem stanju, proda Schwab, Ptuj.	4807
oprema
Pisalni stroji, blagajne, police, mize za skladišča poceni na prodaj. Vprašanja poslati na podr. »Jutra« v Mariboru pod
:(-Takojšnje plačilo«.	4800
TTRDKA
J
áH
Щу
1^1 Г В liiSAXA, Gosposka ulica
priporoča svoje izborne izdelke
moških oblačil
Cene kar mogoče
nizke!
99
tvorniea tovornih
avtomobilov h,
avtobusov
sprejme zastopnike
тћ Slovenijo.
4784
JPB II L"
Naslov:	JU ■ • JJ' ' - antomobili
Zagreb, Jurišiceva ulica 3
ашо 49 Din
ßt 125 budilka, 16 cm visoka, dobro kolesje. 31etno
jamstvo.
St 105, ista, 19 cm visoka, Din 64.30. Št. 106, ista, z radijskimi kazalci in urnikom, Din 76. št. 120, kovinska žepna ara, z dobrim kolesjem, poolje-
na in regulirana, 31etno jamstvo, Din 44. Št 121, ista, z radijskim urnikom in kazalci, Din 58. Katalog gratis in franko!
H. SITTXEB, Ljubljana 4
Prešernova nlica 4 Lastna protokollrana tovarna nr v S v I ei
LEONARD TREPP©
ujed 5 njene opekarne d. d. v K ar loven
dobavlja iz svojih najmoderneje urejenih tvornic
zidno in strešno opeko
v najboljši kvaliteti ter po najugodnejših cenah Zahtevajte ponudbe! Zahtevajte ponudbe!

Knfigroveško
Zahtevajte
vzorce s cenikom
platno i is g ra«ll
FOBT
Skladišča In zastopstva:
LJUBLJANA I. Goreč nasl. MARIBOR »Jugu« družba d. z o. z. CELJE Lad. Ropaš. BEOGRAD F. Melamea, Strahiniča bana 77. SUBOTICA Kain Laičo. NOVI SAD Milan Beri.
SPLIT Anton Le vaj. SARAJEVO »Komercium« trgovačko preduzeče, Kralja Petra 37. BANJALUKA Stričevič i Comp.
BROD N. S. M. Samlaié. VARAŽDIN Luka Lovrenčič. O SI JEK
Pavlovič I drug, Gunduličeva 82.
„HlIDEBflKER"
„ЕНЯШГ
sprejme'o zastopnike
za Slovenijo.
4784
Naslov:
„ШЕШЕГ,
Jurišiceva ulica 3.
Zagreb,
{Kolesarji pcxerÍ
Orkan Dürkopp itd. kolesa
Predno kupite kolo —
oglejte si našo veliko izbiro
I Prodaja tudi na obroke. j
„T E II X I K«
JOSIP ВАЛГЈА1
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 20. V palači Okrožnega urada.
Pomnite, da najugodneje knpite pri nas
Moderne spomladanske kiobuke in slamnike, kupite
po najnižjih cenah,	4834
v na novo otvorjenem modnem ateljeja
Marije Petrie, Gospoevetska cesta 13
(Kolizej), vhod tudi s Puharjeve ulice 10, vrata št 50 Tam se tud' sprejemajo klobuki v popravilo In preoblikovanje.
dobiva se najugodneje pri
M. MRBEROER I S ЖIV,
ZAGREB, Radišina 7 — Telefon 53-06
Generalni zastopniki in glavno skladišče za Jugoslavijo. — Tvornice M. GRAB a I SINOVI, Praga, Dunaj, Оубr
ZALFZIJE,
lesene tekstilne rolete (drvonltke), rolete iz gradlna, samortavijalce in lesene rolete »Essiinger« v vsakih konstrukcijah izdeluje solidno hi najceneje tvrdka
PETER KOBAL
Kranj — Slovenija Brzojavke: K obal. Tel. interurt». sx
Hranilnica in posojilnica v Šmarju pri Jelšah
ima svoj
redni občni zbor
v soboto, dne 29* marca 1930. ob 16. uri popoldne v
lastni pisarni.
DNEVNI RED:
S** Щ
1.	Poročilo načelstva.
2.	Letni račun 1929.
3.	čitanje rezivijskega poročila Zadružne zveze ter ukrepi vsled istega.
4.	Dodelitev čistega dobička rezervnemu fondu.
5.	Nadomestna volitev enega člana v načelstvo oziroma v nadzorstvo.
6.	Slučajnosti.
Ob nesklepčnosti se bo vršil drug občni zbor eno uro kasneje z istim dnevnim redom m v istem prostoru ob vsakem številu udeležencev.	4860
Načelnik: H. Sumer.
za ffOPEJLéé motorna kolesa
iščemo
v vseh večjih mestih v Sloveniji
zastopnike
Naslov: .OPEL', Zagreb, Ilica 73
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jatra. A doli Ribnito. Za Narodno tiskamo d. d. kot fekarnarja Franc Jezeršek. Za «seraM del ie odgovoren Alojzij Novak. Vsi v LjubMali.