ČASOPIS Z A SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA SEVERNA EMONSKA VRATA POD TRASO TITOVE CESTE V LJUBLJANI LJUDMILA PLESNICAR-GEC Zgodaj spomladi leta 1963 je komunalni sklad občinske skiipščine Ljubljana-Center pričel s pripravljalnimi deli za ureditev nove trase Titove ceste od Trga revolucije do Aškerčeve ceste. Z zaščitnimi izkopavanji >intra muros« smo pričeli že meseca marca. Z izkopavanji severnih mestnih vrat smo lahko pričeli šele meseca maja po odstra- nitvi Wurzbachove stavbe in debele cestne betonske plošče, ki je pokrivala izkopanine. Tako nam je uspelo predvsem s pomočjo investitorjev, ki so nam v veliki meri poma- gali tako denarno kakor z delovno silo, da smo odkopali in dokumentirali območje, ki je bilo z rekonstrukcijo in razširitvijo ceste najbolj ogroženo. Prva zaščitna izkopavanja na območju se- vernih vrat so potekala leta 1890. Simon Ru- tar piše v svojem poročilu o izkopaninah na Slovenskem leta 1890 takole: »Ko so namreč meseca avgusta in septembra kopali velik kanal od Ljubljanice čez Kongresni trg in dalje mimo igrišča do Vrtače ob Tržaški ce- sti, naleteli so na zelo imenitne starine. Naj- prej so izkopali pred Uršulinsko cerkvijo rimsko opeko in črepinje lončenih svetilk. Uprav pred Wurzbachovo nekdaj Zweyer- jevo hišo v začetku Gradišča našli so glavna rimska vrata — porta praetoria — v globini dveh metrov pod sedanjimi tlemi. Odprtina vrat je sezala od sredine ulice pod hišo na nasprotni (severni) strani, tako da se njih širina ni mogla izmeriti. Ozidje je bilo blizu vrat 7 metrov debelo, medtem ko drugod niti 4 m debeline ne doseže. Nekoliko te de- beline moramo gotovo vzeti na račun stol-, pov, ki so izvestno stali na obeh straneh vrat. Zanimivo je, da se je našlo med vrati 7 velikanskih železnih žrebljev z mogočno glavo. 13 cm daleč od glave so bili zakriv- ljeni in potem blizu osti še jedenkrat pre- gnjeni. Na njih so se še dobro poznali leseni ostanki, katere je rja k železu prilepila. Ni mogoče torej dvomiti, da so bila s temi žreb- Iji mestna vrata okovana. Med vratno odpr- tino so našli štirioglat kamen z okroglo iz- dolbeno jamo. Mogoče je, da so vanj zapah vtikali, s katerim so debela vrata od zadej še bolj pričvrščali.«^ Zgodovina arheoloških raziskav na ob- močju utrjenega mesta Emone, predvsem pa poskusi, določiti razprostranjenost in obseg obzidja, segajo še v Valvasorjev čas. Prvi arheolog amater je bil Ludvik Schönleben, sin takratnega ljubljanskega župana. O njem poroča Valvasor,- da je kopal na območju današnjega novega Trga revolucije. Tloris obzidja po Valvasorju se ne razlikuje mno- go od realnega stanja, razlika je v številu obrambnih stolpov in v obliki, ki je po Val- vasorju kvadratna. Iz tega lahko sklepamo, da so bile ruševine na površju in da je ne- koliko natančnejši opazovalec lahko rekon- siruiral tloris antičnega mesta. Ne smemo pozabiti še na dejstvo, da je bilo, kakor nam pozneje priča Linhartov načrt,' območje rim- ske naselbine le parcialno zazidano in da so bili zaradi tega celi arheološki kompleksi popolnoma nedotaknjeni od časov, ko so zi- dovi obzidja in stanovanjskih hiš služili kot neizčrpen vir stavbnega gradiva srednjeve- ški Ljubljani. Tudi Hitzingerjev^ načrt iz, 67 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO K R A J K V N O ZGODOVINO leta 1861 se približuje realiieiiiii stanju iii dimenzijam tega rimskega mesta, kakor ga je pozneje najbolj verno interpretiral arheo- log W. Sclimid." Izkopavanja iz leta 1952 na Nunskem vrtu, ki jih je vodil J. Šašel, so prispevala k poznavanju, oziroma k proble- mu severnih utrdb Emone.^ Zaščitna izkopa- vanja pred gradnjo novega Trga revolucije v letih 1961/62 na istem predelu so v marsi- čem izpolnila vrzeli v interpretaciji sever- nega enionskega obzidja.' Zadnji ariieološki j)oseg j)od današnjo traso rekonslruirune ii- tove ceste pa nam je dal popolnoma nove vidike za interpretacijo problema obramb- nega sistema in zidne arhitekture. iUiziskave južnega obrambnega ol)zidja in raziskave zadnjih let so pokazale, da je vsa- ka mestna cesta imela izhod v glavnih ali stran.skih vratih. V ohranjeni južni fronti obzidja je našel VV, Schmid 4 vrata. Analog- na vrata smo odkopali v letih 1961/63 na severnem obzidjn. Zadnja, glavna severna vrata se vključijo v komnnikacijo »cardo maxijuns«. cesto, ki i)restopi mestno obzidje skozi glavna južna \rata ob Gornpovi \dici. Izkopavanja so potekala v okoliščinah, ki niso bila najbolj idealna za raziskavo tako pomembnega spomenika. Zaradi ozko od- merjenega prostora smo odkopali le vzhodni obrambni stolp vrat in le delček zahodnega stolpa.* Vrata sama. ali bolje rečeno, vratna odprtina med stolpoma je bila delno poško- dovana prvič leta 1890,' kakor opisuje S. Rutar v svojem poročilu, in leta 1953 ob re- gulaciji kanalizacije, kar potrjuje recentni vkop.'" Južiui steim vzhodnega stolpa je tes- no mejila na Wnrzbachovo stavbo oziroma na severno steno stavbe tako, da se je doti- kala stolpa. Zahodna stena stavbe pa je me- jila na kontrafor. ki so ga pri vkojin za temelje stavbe deloma uničili. Dokumenta- cija je bila zelo otežkočena indi zaradi sred- njeveškega vko])a ob severni steni vzhodnega stol])a. Yko]). a])nena jama. napolnjena s srednje\eškimi črepinjanii, je deloma poško- d()\ala vogal stolj)a in posnela zidno oblogo iz pravilno vezanih kamnov. Analogno z glavnimi južnimi vrati, zida- nimi v isti osi S-J, so tudi severna vrata bila ojačena z dvema četverokotninia stolpoma ter bila sestavljena ali. bolje rečeno, podalj- šana z dvema kontraforjema, ki sta podalj- šala vratno odprtino proti mestu." Vzhodni stolp je četverokotne oblike, v jedru povezan s strukturo obrambnega zidu in kontraforjeTu. Stolp kakor tudi zid in kon- trafor so fundirani v peščeni prod s temelji iz grobo zloženih lomljencev, vezanih z malto. Velikost stolpa, merjena v temeljih, je 6.40 m X 6.70 m. Zunanja obloga stolpa je iz enakomerno sestavljenih kamnov iz go- lovškega apnenca, vezanih z nmlto (opus incertum). Notranjost stolpa in obzidja je konglomerat, sestavljen iz večjih in manjših golovških lomljencev (20 X 40 cm), vezanih z nuilto. Med njimi je tudi nekaj večjih prod- nikov. Srednjeveški vkopi. kakor apnenica. ki je verjetno nastala ob zazidavi Uršulinske Cerkve, so severni, zunanji zid stolpa močno poškodovali. Takrat so odtrgali tudi večino obloge, ki jim je služila za gradl>eni material (glej sliko 2). Ostalo je le 55 cm obloge nad temeljem. A zhodni in severni stolpni temelj je na površini oblikovan iz ])rodMikov in manjših lomljencev in prelit z grobo malto- Temelj sam je grajen iz golovškega lom- Ijenca. vezanega z grobo malto. Širina te- nu'lja je 55 cm. Severovzhodni vogal je od- 1)11 do temelja zaradi vkopa za apneno jamo. 68 ČASOPIS 7. K S r. O \ K N S K O K. R A .| V. V N O Z G O I) O \' I .\ C) KRONIK A Kakor sem že omenila, je južna polovica stolpa mnogo l>olje ohranjena otl severnega olj grobo malto in da fnge niso zadelane. Sicer ])a se fazi po samem inaterialn in prin- cipu gradnje (o])ns iiicer(iiin) v ničemer ne lazliknjeta. V tem primeru ne bi mogli reči, da gre za dve nie konstrukcijo tako zahodnega stolpa kakor i celotnih vrat.^" Nov moment ]jri obra\Tia- i vanju strukture obrambnih stolpov in vrat je odprtina v samem zahodnem stolpu.^' Od-, prtina je bila zadelana z recentnim materia- i lom, ki je nastal ob uničenju stolpa in ob zidavi temeljev za stavlx) Veselova 2. Pri odstranitvi tega materiala smo naleteli na zahodno steno odprtine, ki je bila zgrajena v isti tehniki (opus incertum) kot sama zu- nanja obloga in obrambnega zidu. Tako je bilo mogoče glede na dimenzije vzhodnega stolpa in širine same odprtine določiti njen \ obseg. Širina odprtine je 2 m, idealna dol-j žina 3 m. Glede na ohranjen tlak (naložene j oblice, vezane z malto) je bilo mogoče dolo- čiti nivo vhoda, ki je 70 cm nad temeljem j stolpa, kar je 40 cm nad nivojem cestišča iz najstarejše faze.-^ Vratne odprtine nismo na- šli, ker je bil stolp uničen pri vkopu za ko- lektor, vendar lahko na samo situacijo od- prtine iz obrambnih razlogov sklepamo, da je bil vhod iz notranje, mestne strani. Vzhodni stolp je bil grajen po sistemu drugih, doslej raziskanih stolpov na območju Mirja-'' in no- vega Trga revolucije. Njegovo jedro je kom- paktna zmes lomljenca in malte in ni bilo sledu o kakršni koli odprtini, ki bi služila za dohod v stolp in na obzidje. Iz vsega tega lahko sklepamo, da je odprtina v zahodnem stolpu služila za dohod na plato, ki je pove- zoval oba stolpa. Pri obravnavi rekonstruk- cije fasade in funkcionalnosti severnih vrat težko govorimo o prvotni višini objekta. Izkopavanja Emone v maju 1963. Kolektor je prebil zahodnega stolpa ob glavnih severnih vratih 71 KRONIKA ČASOPIS / A SLOVENSKO K K A J i: V \ O Z G O I) O \' I N O SI. 6 Ostankov ruševin, ali Iwlje rečeno, poruše- nega zidu ni bilo. Ves material, ki je nekoč pripadal obzidju in stolpom, so v srednjem veku porabili za gradbeni material. Tako- odpade možnost, da bi iz količine ruševin- .skega materiala lahko določili višino stolpov in obzidja. Ostanejo nam le analogije juž- nega obzidja na Mirju in ostanki j)odobnih taboriščnih arhitektur v rimskem Imperiju.^* Izsledki izkopavanj južnega predela zidu kažejo, da so bili gornji deli stolpov leseni, pokriti z opeko.-' Za .severna vrata ne more- mo tega trditi, ker nimamo ohranjenih ele- mentov, ki bi to tezo potrdili. Pri rekon- strukciji se opiramo lahko le na dokaz, da je bil dolio