UDK 8201.1(^3.6.09:929 Zadravec I^.
^^UH A. Co3UHa
MocKBa
HCC^EflOBAHH^ O. 3AflPAB^A B OB^ACTH COBPEMEHHOrO C^OBEHCKOrO POMAHA
S hvaležnostjo ugotavljam, da mi je bila prva knjiga dela Slovenski roman 20. stoletja Franca Zadravca dobra teoretična opora pri pisanju disertacije - raziskave slovenskega raziskovalca so v določeni meri vplivale na koncept in notranjo usmeritev mojega dela.
The author gratefully acknowledges that the first volume of Franc Zadravec's Slovenski roman 20. stoletja [Slovene 20th-Century Novel] in providing good theoretical support in writing her dissertation, i.e., the Slovene literary scholar's analyses to a certain extent influenced the conception and internal direction of her work.
Ključne besede: sodobni slovenski roman, klasični roman, literarnozgodovinske teze, romaneskni junak
Key words: contemporary Slovene novel, classical novel, theses in literary history, novelistic protagonist
BuGnuorpa^Ha OpaH^a 3agpaB^a u ero HayHH0-06^ecTBeHHaa ge^TentHOCTt nocnegHero BpeMeHu aBCTBeHHo cBugeTentcTByroT o tom, hto poMaH - a TOHHee coBpeMeHHHH cnoBeHCKUH poMaH - cTan rnaBHHM o6teKToM HaynHo-TBopnecKux uHTepecoB MacTUToro cnoBeHCKoro nuTepaTypoBega, ogHoro u3 nneagn yneHHx-^H^uK^0^egucT0B.1
HToroM MHoroneTHux uccnegoBaHufi 3agpaB^a b o6nacTu poMaHa cTa^u KHuru Slovenski roman 20. stoletja,2 b KoTopne Bomnu b ochobhom y«e paHee ony6nuKoBaH-HHe,3 ho TaK^e u HeKoTopne HoBHe cTaTtu. Be3ycnoBHo, Slovenski roman 20. stoletja - ^To MoHyMeHTa^BHHH Tpyg b o6nacTu cnoBeHCKoro poMaHa. MoHyMeHTa^tHHH bo Bcex 3HaHeHuax ^To^o cnoBa: noToMy hto npou3BoguT BnenaTneHue cBoefi Benunu-hoh (b Tpex KHurax 6onee thcähu cTpaHU^), noToMy hto r.ny6oK no cogep^aHuro u oTnunaeTca ocHoBaTentHocTtro, noToMy, HaKOHe^, hto cTa. cBoero poga MoHyMeHToM TBopnecTBy MHorux poMaHucToB C.oBeHuu. C GnarogapHocTtro 3aMeHy, hto nepBaa KHura Tpyga OpaH^a 3agpaB^a cTa.a gna MeHa xopomuM nogcnopteM npu HanucaHuu guccepTa^uu CnoeeHCKuüpoMaH 1970-1980-x ^o^oe [Co3uHa 2000]. TeM Go.ee, hto
1	MupaH XnagHuK cquTaeT ga^e, hto OpaH^ 3agpaBe^ «zaključuje vrsto slovenskih literarnih znanstvenikov enciklopedičnega formata» [Hladnik 2005]. OgHaKo, no HameMy MHeHuro, paHo roBopuTt o 3aBep-meHuu 'vrste'.
2	O B^ixoge B cBeT nepBHx gByx tomob stopo Tpyga (TpeTuH tom, k co^aaeHuro, e^e He goGpanca go Mockbh) KpaTKo cooG^aaoct b o63ope hobuhok nocnegHero gecsTuneTua, nogroToBneHHoM gna mockob-ckofo aKageMuqecKoro ^ypHaaa CnaeHuoeedeuue [Co3uHa 2004].
3	HeKoTopHe u3 hux ocBe^aauct paHee [Co3uHa 1997, 1998]. Bnarogapa ^ypHaay Slavistična revija (u HeMHoruM gpyruM nepuoguqecKuM u3gaHuaM) noqTu He npepHBaaoct peryjiapHoe HayqHoe cooG^eHue Me^gy OioBeHueH u PoccueH b rogH, Korga 3aKynKa hob^ix u3gaHuH gia GuGjiuoTeK cTpaHH 3a pyGe^oM B cujy pasH^ix npuquH cHu3ujocb go KpuTuqecKu Hu3Koro ypoBHa. O HoBenmux MoHorpa^uqecKux uccjegoBaHuax npuxogujoct jumt MeqTaTt.
HccnegoBaHHÄ cnoBeHCKoro yneHoro b HeKOTopofi CTeneHU noBnuanu Ha BHpa6oTKy KOH^e^^HH u BHyTpeHHTOTO HanpaBneHHoCTB gaHHofi pa6oTH.
npu uccnegoBaHuu poMaHa XX BeKa onpegeneHHHe cno^HocTu BH3HBaroT ero ^puH^u^ua^BHaa MHoronnaHOBoCTt, no^BneHue b cnoBeHCKofi nuTepaType caMHX pa3Hoo6pa3HHx TunoB ^To^o »aHpa, oco6eHHo Ha coBpeMeHHOM ^Ta^e. HccnegoBaHue OpaH^a 3agpaB^a hocut npe^ge Bcero aHanuTunecKHH xapaKTep u KacaeTca b nepByro onepegt BonpocoB cogep^aTentHoro nnaHa, TeMaruKu u npo6neMaTuKH, ^cTeTUHecKOH ^eHHocTu npou3BegeHuH, ypoBHa xygo^ecTBeHHoro MacTepcTBa nucaTenefi-poMaHuc-tob. Tohbko b nepBofi u BTopofi KHurax OpaH^ 3agpaBe^ npegcTaBnaeT u aHanu3upyeT 117 poMaHoB 77 aBTopoB, ny6nuKoBaBmuxca c 1902 no 2000 rogH.
B ^e^OM rpyg Bo6pa^ b ce6a Hau6onee Ba^HHe gocru^eHua HayHHoro TBopnecTBa OpaH^a 3agpaB^a b oGnacru poMaHa u oTpa3un Hau6onee xapaKrepHHe ocoöeHHocru cBoero aBTopa KaK yneHoro u KaK HenoBeKa. E^e go BHxoga b cBer nepBoro roMa Slovenskega romana 20. stoletja b roGunefiHofi crarte, nocBa^eHHofi 70-neTuro OpaH^a 3agpaB^a u ornunaro^efica HeoÖHKHoBeHHofi rennorofi, MupaH XnaHguK oco6o oTMena^ ero «živo sposobnost slediti sodobni leposlovni proizvodnji, uživati v njej in zavzemati do nje jasno vrednostno stališče»,«posluh in odprtost za drugo in drugačno, zmernost pri presojanju reči, nezaupanje do modnih muh in 'trendov' - vse to je pogoj za oblikovanje treznih, nešpekulativnih, pravičnih literarnozgodovinskih tez», crpeMneHue pacKpart »posameznika objektivnemu pogledu na pojave znotraj strokovnega polja«, »izraziti interes za etično dimenzijo v literaturi« [Hladnik 1996]. npuBegeHHHe cnoBa yguBurentHo tohho nepegaror ocHoBHHfi cmhch u HacrpoeHue B to BpeMa e^e 6ygy^efi KHuru OpaH^a 3agpaB^a.
BepoaTHo, cnegyer cHurart, hto rpyg Slovenski roman 20. stoletja aBnaerca uro-roBofi paGorofi yneHoro, Koropaa coGupa^act u3 pa3po3HeHHHx, pa3HopogHHx paGor u 3agyMHBanacB KaK ^yG^uKa^ua cepuu crarefi o cnoBeHcKoM poMaHe.
B nepBofi KHure Marepua^ pa3geneH b ochobhom no reMarunecKoMy npu3HaKy Ha BoceMt paagenoB, onpegeneHHHx caMuM aBropoM cnegyro^uM oGpaaoM: KnaccunecKHfi poMaH go Bropofi MupoBofi BofiHH, noKoneHHecKufi poMaH, poMaH co «crpaHHHM» unu «HygHHM» repoeM, BKnronaa aBroGuorpa^unecKue npou3BegeHua, poMaH Ha reMy ok-Ky^a^uu u HapogHo-ocBoGogurentHofi GoptGa, poMaH oG u3rHaHuu u Ha^uoHa^BHOM pacKone, poMaH o gyxoBHocru, Mopa^u u co^ua^BHHx Bonpocax, nroGoBHHfi poMaH u poMaH-BcrpeHa c Hy«ofi (aauarcKofi unu aMepuKaHcKofi) Kyntrypofi u ^uBu^u3a^uefi. Bo Bropofi KHure aBrop paagenaer Marepua^ numt Ha nart paagenoB (xora 3gecB ecrt cbou nogrpynna), 3a ocHoBaHue B3aB He crontKo reMaruKy, cKontKo npoGneMaruKy npou3BegeHufi u BHyrpeHHufi koh^hukt rnaBHHx repoeB. yneHoro uHrepecyer npoGne-MaruKa Hacunua u nporuBogeficrBua (Tirani in uporniki, 2 Hacru), BonpocH pacKona, koh^hukthoctu, gymeBHofi GecnoKofiHocru, gaBneHua u3BHe u BHyrpeHHero Mynurent-Ho-rarocTHoro o^ugaHua (Razdori in tesnobe, 2 Hacru), 3HaHeHue noHarua 'cBoGoga' gna HenoBeKa u ero BHyrpeHHaa roroBHocrt unu HeroroBHocrt k Hefi (Biti svoboden ali ne biti), BHoBt nroGoBHHfi poMaH c oG^eHa^uoHantHofi unu ga^e oG^eHenoBeHecKofi nepcneKTuBofi (Ljubezen in čas) u - Ha ^TOT pa3 y«e BMecre - aBroGuorpa^uHecKufi u noKoneHHecKufi poMaH (Avtobiografski obrazi /rodbinski obrazi).
TaKoe geneHHe hocht HSHanantHO EectMa ycnoEHHH xapaKTep. PaaÖHBKy CTaTefi Ha pasgenH cno^Ho cHHTaTt ceptesHofi npeTeHSHefi Ha K^accH$HKa^Hro. TeM He Me-Hee npegnpuH^Tyro nonHTKy HccnegoBaTena - ynopagonuTt pasHopogHHe ^BneHHa cnoBeHCKoro poMaHa no pasnuHHHM xapaKTeponoruHecKHM npusHaKaM - B ^e^OM mo^ho HasBaTB ygaHHofi, xotä caM ^pHH^H^ u BHSHBaeT BonpocH, HanpuMep: hto ÄBnaeTca ocHoBaHueM gna BHgeneHHa B nepBoM ToMe 'KnaccunecKoro' poMaHa go Havana Btopoh MupoBofi bohhh? H e^e: napa^enu, BsauMocBasu, guHaMUKa pa3BUTua Toro unu uhofo ^BneHua b cnoBeHCKoM poMaHe no pa3genaM gaHH HeaBCTBeHHo, b GontmuHCTBe cnynaeB nepeg HaMu pa3po3HeHHHe KapTuHH. ^TOT ^aKT gan ocHoBaHue KpuTuKaM oxapaKTepusoBaTB Tpyg Bcero numt KaK 'MoHTa^': «Further, one imagines these two volumes were possibly a great source of enjoyment for the author given the voluminous editing, writing on the history of the literature, and studies of individual writers that he has done over the past forty odd years» [Pogačar 2005].
fleficTBuTentHo, k co^aneHuro, b nepBofi KHure Boo6^e HeT hu BBogHofi cTaTtu hu HeKoro nogBegeHua utofob, hto coBceM He noBpeguno 6h r.ny6oKoMy no cogep-»aHuro, ocHoBaTe.tHoMy Tpygy OpaH^a 3agpaB^a. Bo BTopofi KHure - BBugy Toro, hto b SHanuTentHofi nacTu CTaTefi Ha nepBHfi n.aH BHxoguT o6pa3 repoa, - Ha ^Ty po.t B KaKofi-To CTeneHu Mor.na 6h npeTeHgoBaTt r.naBa Zamisli o romanesknem junaku in nekaj njegovih obrazov u3 3aKnroHuTentHoro pa3gena Sinteze in teze, ho oHa TepaeTca b pagy nponux MHcnefi aBTopa Tpyga o 3HaKoBHX nuTepaTypoBegnecKux uc-c.egoBaHuax b o6nacTu »aHpa poMaHa u o aHaneHuu (a uHorga u 6eccMHcneHHocTu) ucnontaoBaHua b a3HKe xygo»ecTBeHHofi .uTepaTypH 3auMCTBoBaHufi. BepoaTHo, cnegyro^ufi - TpeTufi - tom aBnaeTca, nogoÖHo HoBoMy B3goxy, npogon^eHueM CKa3aHHoro u o6o6^aro^uM gononHeHueM k HeMy. TeM He MeHee nepBHe gBa ToMa Slovenskega romana 20. stoletja y»e aBnaroTca npeKpacHHM 6a3ucoM gna noc.egy-ro^ux HayHHHx BHBogoB.
Bo3mo»ho .u Boo6^e co3gaHue o6o6^aro^ero HaynHoro Tpyga, KoTopHfi 6h o6teguHun b neTKyro cucTeMy pa3HopogHHe aBneHua coBpeMeHHofi .uTepaTypH, Ha HacToa^eM ^Ta^e? OTBeT ogHo3HaHHo oTpu^aTe^tHHfi. XoTa, KoHenHo, nacTHHe nonHTKu TaKoro poga npegnpuHuMaroTca u HeKoTopHe u3 hux - BectMa ycnemHH, ho hu ogHa He Mo»eT b cuny o6teKTuBHHx npunuH npeTeHgoBaTt Ha Bceo6^HocTt [cm., Hanp.: Virk 2000; Glušic 2002; Zupan-Sosič2003]. Ka»gaa npegcTaBnaeT .umt oguH u3 bo3mo»hhx nogxogoB k u3yHeHuro coBpeMeHHofi c.oBeHCKofi npo3H.
KHuru OpaH^a 3agpaB^a aBnaroTca xopomefi CTapToBofi nno^agKofi gna uc-c.egoBaHufi o6pa3a repoa b coBpeMeHHofi cnoBeHCKofi .uTepaType, to ecTt TeMH, KoTopaa HaxoguTca b ^eHTpe Moero HaynHoro BHuMaHua co CTygeHHecKofi CKaMtu. K co»a.eHuro, 3HaHeHue u3yHeHua nuTepaTypHoro nepcoHa»a go cux nop He go KOH^a oco3HaeTca MHoruMu yneHHMu-nuTepaTypoBegaMu, a noToMy ohu o6pa^aroTca k ^Tofi TeMe numt KaK BcnoMoraTentHofi unu nepu^epufiHofi. A Begt u3yHeHue o6-pa3oB repoeB Ba»Ho He cTontKo gna Toro, hto6h BHaBuTt cpegu hux HeKue o6^ue 'apxeTunH', ho npe»ge Bcero, hto6h npu6nu3uTtca k noHuMaHuro caMoro nenoBeKa KaK o6teKTa no3HaHua. nogTBep»geHueM ^TOMy aBnaroTca CTaTtu caMoro OpaH^a 3agpaB^a, - BnnoTHyro nogxoga k npo6neMe nuTepaTypHoro repoa, oh Bce-TaKu He genaeT ee 3ar.^aBHofi. A Begt uMeHHo b coBpeMeHHOM poMaHe o6pa3 repoa BectMa
HacTo cTaHOBHTca 0CH0B006pa3yro^HM cTep^HeM Bcero npoH3BegeHHa. CaM aBTop B rnaBe Pogledi na roman in na umetnostne straže npuBoguT cy^geHue nemcKoro HHTepaTopa OpaHTumeKa ^eT^a (František Götz) o tom, hto Ha caMOM gene «resnica ena sama: roman se ukvarja s spoznavanjem človeka» [Zadravec 2002: 316].
KaK MH y«e orMenanu, BTopaa KHura ^aKTunecKu nocTpoeHa Ha ocHoBaHuu BectMa npu6nu3UTenBHoH u u3HaHanBHo ycnoBHofi K^accu$uKa^uu BHyTpeHHero KoH^nuKra repoa cnoBeHCKoro poMaHa XX BeKa (b ornunue or nepBofi KHuru, rge mo^ho roBopurt cKopee o reMarunecKoM ^puH^u^e nocrpoeHua). BMecre c reM b BHmeHa3BaHHoH rnaBe Zamisli o romanesknem junaku /^/OpaH^ 3agpaBe^ ucnonB3yer coBceM uhoh ^puH^u^, rpagu^uoHHo gu$$epeH^upya nepcoHa^efi no BHemHHM, o6^ecrBeHHo-pogoBHM npu3HaKaM. ÄBrop numer o6 o6pa3ax or^oB, Marepefi, geBymeK, b oco6yro Kareropuro BHgenaer raKue ucropunecKu orpaHuneHHHe ^BneHua KaK napru3aHKa, goMo6paHKa u «gaMa co^uanu3Ma». 3aMeruM numt, nro Ha coBpeMeHHoM ^ra^e pa3Bu-rua nureparypH raKaa gu$$epeH^ua^ua npegcraBnaerca HecKontKo aHaxpoHuHHofi, xora B ^enoM - gna 6onee paHHero poMaHa (cKa^eM, go nepuoga npeo6nagaHua ^Kc-nepuMeHra b ^opMe 60-x rogoB XX BeKa) - ycnoBHo npueMneMa. flna coBpeMeHHoro cnoBeHCKoro poMaHa nogoÖHaa gu$$epeH^ua^ua He xapaKrepHa.
^anee b cBoro Knaccu$uKa^uro OpaH^ 3agpaBe^ BBogur ^urypH uHrenneKryana, xygo^HuKa u npecrynHuKa. ^ro y«e runH repoeB, b o6o3HaHeHuu KoropHx onpege-neHHyro pont urpaer ux co^uanBHaa $yHK^ua, ho raK^e Ba^Ha, - u ^ro Ka^erca Hau6onee Ba^HHM, - ux BHyrpeHHaa gyxoBHaa HanpaBneHHocrt, oco6hh cnoco6 MupoBo33peHua. BHuMaHue uccnegoBarena npuraruBaer o6pa3 HenoBeKa, npecry-nuBmero Hepry, He reparo^ufi cBoefi aKryantHocru Bonpoc npecrynneHua u HaKa-3aHua, BepoarHo, ^o^roMy oh BBogur gononHurentHHe reMarunecKue nogrpynnH: B0HHa-0KKy^a^ua, «6e3 buhh BuHoBarHfi», '^rHo^ug' (npou3BogHoe or cnoB '^rHoc' u '^eH0^ug'), nocneBoeHHoe Hacunue u Bepa-areu3M-nocneBoeHHHe 3aKnaHua. 3gecB cnoBeHCKufi yneHHH BectMa Hacro npu6eraer k puropunecKuM BonpocaM npu xapaKrepucruKe orgentHHx nepcoHa^efi: «Kdo je kriv?», «Kdo je zlocinec?», «Ali je potem pravično šteti koga za zločinca oziroma sploh rabiti besedo zločinec?», «In še in predvsem: v imenu katerih vrednot in v duhu katere etike je moč in je potrebno prvotno zločinkost relativizirati?». B ^rux 6ecKoHeHHHx Bonpocax HyBcrByerca rny6oKoe nuHHoe nepe^uBaHue yneHoro u noHuMaHue um roro, hto Ha coBpeMeHHoM ^ra^e pa3Burua HenoBenecrBa ohu ocraHyrca 6e3 orBera.
B cocraBneHHofi OpaH^eM 3agpaB^eM 'c0^uanBH0H' Knaccu$uKa^uu o6pa3oB repoeB He yKa3aH, BuguMo b cuny cBoefi ^^u3oguHHocru, ho orHrogt He cnynafiHoc-ru, nogrun repoa coBpeMeHHoro cnoBeHcKoro poMaHa, BHaBneHue Koroporo mo»ho cnurart orKpHrueM yneHoro. Pent uger o repoe, Koroporo uccnegoBarent Ha3Ban «homo politicus-homo eroticus» npu aHanu3e p0MaH0B ÄHgpea ^a^ygepa Rapsodija 20 (1982) u Iskanje drugega (1991) [Zadravec 1997: 227-244]. no cyru gena, yneHHH o6Hapy«un H0Byro reHgeH^uro, Koropaa HaMerunact b pa3Buruu poMaHHoro repoa b 1980-e rogH, ro ecrt go 06pa30BaHua caMocroarentHoro rocygapcrBa CnoBeHua.
B Gontmefi Hacru cnoBeHcKux p0MaH0B nepuoga KaHyHa o6pereHua crpaHofi He3aBucuMocru orpoMHyro pont urpaer ^poc. ^poruHecKue motubh cranu gna u3y-HaeMoro nepuoga noHru rpagu^uoHHHMu, raK KaK 6Hnu cBoeo6pa3HHM cuMBonoM
CBo6ogH HHgHEHgyyMa b TOTa^HTapHOM o6^ecTBe. OgHaKo npe^ge b cnoBeHCKofi HHTepaType e^e He BCTpena^oct TaKoro cMenoro BsauMonpoHHKHoBeHHa, mo^ho ga^e CKaaaTt, CMemeHua ^poca u nonuTHKH. TaKofi repofi Mor no^BHTtca y«e numt 6nH»e K KOH^y ^^oxu rorocnaBCKofi $egepa^uu, hto 6^ino o6ycnoBneHo, KaK u MHoroe gpyroe b pasBUTuu cnoBeHCKofi nuTepaTypn, npe^ge Bcero npunuHaMu nonuTunec-KUMU. Hapagy c repo^Mu ^a^ygepa, HasBaHHHMu OpaH^eM 3agpaB^eM, 06pa3^0M ^T0^0 nogTuna Mo^eT cny^uTt r.naBHHH repofi nonuTunecKoro geTeKTuBa Po»aH^a «EBaHrenue ot MapKa 1/8», 1987, - HBaH Ke.tBumap - BHcoKonocTaBneHHHH hu-hobhuk, a ToHHee muhuctp BHyTpeHHux ge. Pecny6nuKu C.oBeHuu. TaK, b poMaHe
-	ogHoBpeMeHHo c htoGobhoh TeMaTuKofi - oco6oe MecTo 3aHuMaroT 6ecegH repoeB u BTopocTeneHHHx nepcoHa^efi uMeHHo Ha nonuTunecKue TeMH. nepcoHa^u ^To^o poMaHa KaK 6h Heo^ugaHHo ot o6^ux BonpocoB nepeKnronaroTca Ha o6cy»geHue bhuähuä Ky.nBTypH Ha ^po^ecc Ha^uoHa.BHo^o caMoonpege.eHua cnoBeHcKoro Ha-poga. nogoÖHHe TeHgeH^uu mo^ho 3aMeTuTB u bo mhofux gpyrux npou3BegeHuax c.oBeHcKuX poMaHucToB.
flna repoeB ^T0^0 Tuna xapaKTepHo to, hto ux »u3hb noTepana 6h bc^kuh cmhch, ecu 6h He ux ynacTue b no.uTuKe, b cygtGax poguHH, 0Ha noTepana 6h cmhc. u 6e3 ^poca. B poMaHax Po»aH^a u ^a^ygepa nogHuMaroTca pa3HHe npo6neMH: y nepBoro
-	Bonpoc ga^BHefimero nyTu pa3BuTua Ha^uu, y BToporo npo6neMa pea6u^UTa^uu ugefi goMo6paHcTBa u ugefi peBo^ro^uu, c ogHofi cTopoHH, u Bonpoc nepecM0Tpa ^eHH0CTHHx opueHTupoB, BHgBuHyTHx o6oumu gBu^eHuaMu, c gpyrofi. y Ka^goro nucaTena cBoa K0H^e^^ua o6pa3a He.oBeKa BnacTu, oTBeTcTBeHHoro 3a cygtGy poguHH. TeM He MeHee, caMo noaBneHue TaKoro repoa b cn0BeHcK0M poMaHe coÖHTue npuMenaTentHoe. OTMeTuM tohbko, hto b nepuog ^epeo^eHKu H0Befimefi u coBpe-MeHHofi ucTopuu ^e^oro Hapoga nepBHe onHTH b ^T0M HanpaBneHuu npuo6peTaroT 3aHacTyro 6one3HeHHHe ^opMH.
B xyg0»ecTBeHH0M npou3BegeHuu OpaH^ 3agpaBe^ u^eT 0TBeTH Ha MHorue ^unoco^cKue u hucto nenoBenecKue BonpocH. KaK 3aMeHaeT ero yneHuK, oh «rad razpravlja o odnosu pripovedovalca do temeljnih življenjskih vrednot in kategorij sveta, kot so ljubezen, duša, vera, resničnost, umetnost, sreča...» [Hladnik 1996]. HMeHHo TaKofi nogxog k .uTepaType BegeT ot hucto $opMa.BHHx u3HcKaHufi k BceoxBaTHofi HayKe o He.oBeKe. npu ^T0M OpaH^ 3agpaBe^ ocTaeTca tohko nyBcTByro^uM ctu-.uctom, BupTy030M ^o^TUKU, ^opMH u »aHpa.
flna coBpeMeHHoro eBponeficKoro poMaHa xapaKTepeH pac^BeT aBTo6uorpa$u3Ma, o HeM nuca.u y«e MHorue. 3aHacTyro repofi cpogeH unu ga^e (ycnoBHo) ugeHTUHeH cBoeMy aBTopy. Paccy«gaa o c0BpeMeHH0M cn0BeHcK0M poMaHe, OpaH^ 3agpaBe^ T0HH0 nogMeHaeT u xapaKTepu3yeT ^T0 aBneHue: «Današnji romanopisci pripovedujejo več o sebi kakor koli v kateremkoli obdobju slovenskega romana. Premik od 'tretje osebe' k prvi ni samo tehnopoetska zadeva, taka je nemara še najmanj, prej temelji na prepričanju, da o človeškem še največ pove, kdor pripoveduje svojo življenjsko izkušnjo. Premik izvira hkrati tudi iz težnje po osebni prenovi. Prvoosebnik je kritičen do sebe, obenem pa kritično presoja bljižnjikov obraz: z obeh je moč natančneje braniti duhovne in moralne brazgotine, ki jih vanju vrisujejo strasti današnje civilizacije. Roman s prvo osebo torej ni znamenje umetnikove narcisoidnosti, ampak je sredi slovenskih in
evropskih fundamentalizmov tendenčen, tendenčen tudi v smislu personalne prenove: ti, ki bereš prvoosebni roman, zavej sebe, tudi ti se izprašuj in išči sam odgovore, kakor se sprašuje in išče svoj smisel 'jaz' v romaneskni obliki» [Zadravec 1997: 119]. B gaHHOM BHCKa3HBaHHH HccnegoBaTena bhobb nyBCTByeTca ero nogcnygHoe CTpeM-neHHe bhhth 3a npegenH nuTepaTypH k noHUMaHuro nenoBeKa Boo6^e. noH^Tue 'aBTo6Horpa$H3M' OpaH^ 3agpaBe^ TpaKTyeT b cboux CTaTtax BectMa mupoKo, Ha Ham B3r.nag, cnegoBa^o 6h roBopuTt o6 ^TOM ^BneHUu oTHocuTentHo HeKOTopHX cnoBeHCKux poMaHOB ocTopo^Hee.
TaKUM o6pa3oM, Tpyg Slovenski roman 20. stoletja, 3agyMHBaBmuHca OpaH^eM 3agpaB^oM KaK nogBegeHue uToroB MHoroneTHero HaynHoro TBopnecTBa, cTa. nponHHM ^yHgaMeHToM gna ga^tHefimux cepBe3HHX nuTepaTypoBegnecKux uccnegoBaHufi. xotä no cyTu ge.a Tpyg npegcTaBnaeT co6oh «this leading Slovene critic's 'favorites'» [Pogačar 2005], b HeM gaeTca mupoKaa naHopaMa pa3BuTua poMaHa b C.oBeHuu Ha ocHoBe r.ny6oKux o6o6^eHuH u otkphtuh aBTopa. 3HaHuTenBHaa, ec.u He Gontmaa, HacTt nepBHx gByx KHur nocBa^eHa coBpeMeHHoMy c.oBeHcKoMy poMaHy. B cTaTtax yneHHH cocpegoronuBaeTca He ctohbko Ha Bonpocax xygo^ecTBeHHofi ^opMH, ckohbko Ha npoGneMaruKe, «^TUHecKOM noc.aHuu» BHÖpaHHHx npou3BegeHuH. HaynHHe TpygH OpaH^a 3agpaB^a cBugeTe.tcTByroT o ero r.ny6oKoM, ucKpeHHeM naTpuoTu3Me.
^htepatypa
Helga Glušič, 2002: Slovenska pripovedna proza druge polovice dvajsetega stoletja. Ljubljana: Slovenska matica.
Miran Hladnik, 1996: Profesorju Francu Zadravcu ob sedemdesetletnici. Slovenska književnost.
Oddelek za slovanske jezike in književnosti. http://www.ijs.si/lit/zadravec.html-l2 Miran Hladnik, 2005: Akademik prof. dr. Franc Zadravec - 80 let. Delo 19. okt. 11. Marko Juvan, 1997: Domači Parnas v narekovajih: parodija in slovenska književnost. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura. Timothy Pogačar, 2005: Franc Zadravec. Slovenski roman 20. stoletja. Prvi analatični del. Murska Sobota: Pomurska založba; Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1997. 378 pp., ISBN: 86-7195-233-9. Slovenski roman 20. stoletja. Drugi analatični del in nekaj sintez. Murska Sobota: Pomurska založba; Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2002. 376 pp. ISBN: 86-7195-355-6. Journal of the Society for Slovene Studies. University of Washington. http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/reviews.html ronua A. Co3HHA, 1997: Pe^epaT. O coBpeMeHHoM onoBeHOKoM poMaHe. Co^uanbHue u zyua-HumapHue HayKu. Cepun 7. MumepamyposedeHue. Pe^epamusHuü ^ypHan HHHOHPAH. MocKBa. ^ 3. 152-158. ronua A. Co3HHA, 1998: Pe^epaT. 3agpaBe^ HeBHMwmneHHHH poMaH «H3roHaro^u0 gtaBona». Co^uanbHue u ^yMaHumapHue HayKu. Cepun 7. MumepamyposedeHue. Pe^epa-mueHuü xypHan MHMOHPAH. MocKBa. ^ 3. 152-158. ronua A. Co3HHA, 2000: CnoeeHCKuu poMaH 1970-1980-x ^o^oe (munu ^epoeB, aemop u ^e-pou). ABTope^epaT guooepTa^uu Ha coucKaHue yqeHofi cTeneHu KaHgugaTa ^unonoru-HecKux HayK. MocKBa.
ronua A. Co3HHA, 2004: [CuTya^ua b CnoBeHuu.] HoBoe b 3apy6e»HoM cnaBucTuHecKoM nu-TepaTypoBegeHuu (1990-2000-e rogw). MaTepuanw «Kpyraoro cTona». CnaenHosedeHue. MocKBa. ^ 1. 122-124.
Tomo Virk, 2000: Strah pred naivnostjo. Ljubljana: Literamo-umetniško društvo Literatura. Franc Zadravec, 1997: Slovenski roman 20. stoletja. Prvi analatični del. Murska Sobota: Pomurska založba; Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Franc Zadravec, 2002: Slovenski roman 20. stoletja. Drugi analatični del in nekaj sintez. Murska Sobota: Pomurska založba; Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Franc Zadravec, 2005: Slovenski roman dvajsetega stoletja: tretji analatični del in sinteze. Murska Sobota: Založba Franc-Franc; Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Alojzija Zupan-Sosič, 2003: Zavetje zgodbe: Sodobni slovenski roman ob koncu stoletja. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura.
Povzetek
(Raziskave F. Zadravca na področju sodobnega slovenskega romana.)
Rezultat mnogoletnih raziskav F. Zadravca na področju romana so knjige Slovenski roman 20. stoletja, ki v glavnem vključujejo profesorjeve že prej objavljene članke in pa tudi nekatere nove. Nedvomno je Slovenski roman 20. stoletja monumentalno delo o slovenskem romanu - monumentalno je v vseh pomenih: - osupne s svojim obsegom (tri knjige z več kot tisoč stranmi), - je raziskovalno globoko in temeljito delo, - in navsezadnje predstavlja neke vrste spomenik vsem slovenskim romanom in njihovim avtorjem, hkrati pa je zanesljiv temelj za vsa nadaljnja literarnoteoretična raziskovanja.