m IZDAJI EA GORIŠKO IX BEIEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE • Štev. 215 (2211) FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Komemoracija bazoviških žrtev JUTRI BO 22. OBLETNICA ZLOČINSKE USTRELITVE NAŠIH BAZOVIŠKIH JUNAKOV. JUTRI OB 17. URI POPOLDNE BO KOMEMORACIJA NA POKOPALIŠČU PRI SV ANI. V NEDELJO POPOLDNE OB 15. URI PA BO KOMEMORACIJA NA KRAJU USTRELITVE PRI BAZOVICI. PODROBNEJŠI SPORED OBJAVLJAMO NA DRUGI STRANI. Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, petek 5. septembra 1952 Cena 20 lir Uročilo Mednarodnega denarnega sklada {vzrokih težav v svetovni plačilni bilanci uzRoalriški finančni minister Havenga vztraja na zahtevi za vttanje cene zlata - Mednarodna banka bo izdala na ameriškem r9u dolarske bone - 500 milijonov dolarjev ameriške pomoči Franciji »erji CITY' 4' — Guver-^narrvi odne banke in 50 « farnega skla- krili dno nes sestali in odo- Por°čiia Vn*red ter razna pri-Dnevni - j ora za postopek. Etuiji--. iu°uie med dru- *je 0 p^Uradno razpravlja. pw02aju m predvideva. šani °Vne Plačilne bilance, "jih Jk^arodnrkl"editne P°litike t(V >itv, w banke ter prouči- ... edica v g0SpOdarsjcem D^vrope in Azije. '1, ki (j.j °d° posebni odbo-a>°čna i ° moral’ proučiti fi-upravna vprašanja. Sslov,-? redu je tudi naSrt N i7i,^e.resoluciie. ki za' V n8.; 'jacitev predstavnico' nallstične Kitajske iz *a=, mov Mednarodne-Ct *!7a sk^ada in Medna-• Na včerajšnji Sski ne je S°voril tudi predstavnik Pflim- i 1 tevia agal’ naj denarni S da . 5a svoje metode, ‘ dr>.e iahko pomagalo It«. , vam članicam, ki so f.rS ih težavah. Mednarodne ban- teravj ®lack je sporočil, da j1* anka jeseni izdati S. 2?«« trgu bone v do-j*k, dotnn 1 5e določen zne-1“ ^i ,eVai° Pa- da jih bo-!j°nov PDbližno 50 do 75 dke jj Minister Južne A-rf8ga je izrazil predala \ a 5e bo cena zlata penili 7l če tega ne bodo .eJ8tne. a sedanji skupščini % ban!, a in Medna. j tli S' ^r'znal je, da za s A in mogoče prepričati £.fe?nh drugih dr-W 1 ii ; ale sedanjo ceno št °5tala nespreme- Bl., Pred svetovne voj. da J1*110- ie dejal mi-V ten Vse cene višajo h 7 v ■ alata. Plačevati jitj .!t 5tevil° dolarjev ‘Vii4* Udu a kuPujemo v tu-& ^ am° Pa večjega {«, Cga 4jev za naše zlato«. Zj) *j° Po 3e. nato izjavil, da ij/ iftenf. Pjegovem mnenju ®e<3e r 1 Sv°je stališče bo-Zlata kakor gle. Oei°zlatPdeVatn!k0m’ d3 C. s tras* d nar' ter je za-15 Stevu 1°’ da se vedno držav strinja z mnenjem Južne Afrike, kar da. je upati, da bo v kratkem to mnenje obveljalo. Upravni ravnatelj Mednarodnega sklada je predložil let no poročilo za finančno leto, ki se je zaključilo 30. junija 1950. Poročilo ugotavlja, da so bile v prvih sedmih letih težave plačilne bilance vseh držav sveta trajne ali pa so se pojavljale v presledkih, in da ni večina teh držav uspela bistveno napredovati v sprostitvi mednarodne trgovine. Poročilo poudarja, da je davčna in denarna politika raznih držav stalno omogočala infla-cionistični pritisk in odnos med notranjo inflacijo v notranjosti in težavami plačilne bilance je postal vedno bolj očiten. Dalje pravi poročilo, da povzroča zaščita interesov kmetijstva v Evropi in ZDA težave v številnih državah, ter u-gotavlja, da prispeva protekcionistična politika ZDA k u-stvarjanju neprilik v drugih državah. Industrializacija številnih držav, ki pridobivajo surovine, terja spremembe v svetovnem gospodarstvu, zlasti pa v evropskih industrializiranih državah. Končno poudarja poročilo nujnost sistema mednarodnih dogovorov, ki naj bodo v medsebojnem ravnotežju; ta sistem bi terjal uspešnejšo uporabo virov v vseh državah. Države, ki imajo trdno plačilno bilanco, bi se morale truditi, da zmanjšajo ovire, ki se postav- Acheson se ne bo adeležil volilne kampanje WASHINGTON, 4. — Michael Mc Dermott je danes izjavil, da se Dean Acheson ne namerava udeležiti volilne kampanje. Dodal je, da bo Acheson seveda še vedno obveščal ameriško javnost o mednarodnih vprašanjih, «ki gotovo nimajo dopusta med ameriško volilno kampanjo«, in bo lahko večkrat izrabil priliko, da pojasni nekatere točke ameriške zunanje politike, da se predvsem preprečijo nesporazumljenja. Ijajo mednarodni trgovini. Qb predložitvi poročila je ravnatelj Rooth izjavil, da je treba glede večine držav spraviti vprašanje plačil v zvezo zlasti s pomanjkanjem dolarjev. Qd leta 1936 do 1938, je pripomnil, so ZDA same krile od 12 do 15 odst. celotnega svetovnega izvoza, medtem ko krijejo sedaj 20 odst. mnogo večjega izvoza, kakor je bil pred vojno. Ravnatelj denarnega sklada je dalje poudaril, da se je vprašanje dolarja še bolj poslabšalo s prekinitvijo prometa v Vzhodno Evropo. Zaradi tega je potrebno, da ostali svet zviša proizvodnjo premoga, žita in drugih temeljnih proizvodov. Poudaril je, da je najuspešnejši način za okrepitev svetovne plačilne bilance «za-jamčenje svobodnejšega mednarodnega dotoka kapitalov in kreditov«. Denarni sklad se se- daj posvetuje z vsemi državami članicami o ukinitvi omejitev. Pripomnil je, da organizacija ne ((zahteva od teh držav, da bi spravile v nevarnost svojo plačilno bilanco s predčasno ukinitvijo omejitev«, pač da «orientirajo svojo politiko v smeri večje svobode v trgovini in v plačilih«. V krogih Mednarodnega denarnega sklada se izjavlja, da so ZDA sklenile zahtevati od kongresa nakazilo nad 500 milijonov dolarjev za pomoč Franciji v prihodnjem proračunskem letu. Tozadevni sporazum je bil dosežen po dolgih francosko-ameriških pogajanjih. Francoski guverner Mednarodnega denarnega sklada je novinarjem izjavil, da je izključeno razvrednotenje franka v sedanjem trenutku, kar je tudi izjavil ministrski predsednik Pinay. BRITANSKA VLADA ČAKAj SillOČi je URiri V RifllU na uradni iranski odgovor CROF CARID SFORZA Nadaljujejo se diplomatski razgovori v Teheranu - Iranska vlada baje pripravlja pogoje za nadaljevanje pogajanj * Pet delavcev ubitih v neki tekstilni tovarni LONDON, 4. — Britanska vlada se je danes sestala pod Churchillovim predsedstvom1. Domnevajo, da so med drugim razpravljali o zadnjem razvoju v sporu zaradi iranskega petroleja. Kakor pravijo; so ministri baje sklenili, da ne bodo napravili nobenega pozitivnega ali negativnega koraka, dokler ne bo Teheran sporočil zahodnim vladam uradnega odgovora na zadnje Trumanove in Churchillove predloge. Predstavnik zunanjega ministrstva je danes dejal, da britanska vlada podpira včerajš-nii poziv ameriškega državnega tajnika Achesona Perziji, naj znova prouči angleško-ame. riške predloge. Dejal je, da se tudi Velika Britanija strinja z Achesonovim stališčem-, ki je izjavil, da upa, da bo lahko nastalo novo razdobje sodelovanja z Egiptom. V londonskih političnih krogih so ugodno sprejeli Ache-sonove izjave o iranskem po- ložaju, zlasti zaradi solidarnosti, ki jo je ameriška vlada ponovno izrekla z Veliko Britani. jo v trenutku, ko Teheran verjetno pripravlja odgovor na zadnjo angleško-arr.eriškg ponudbo. V Teheranu se je medtem Alton Jones udeležil seje komisije za prodajanje iranskega petroleja, ki jo sestavljajo inženirji iranske državne družbe za petrolej. Pozneje je Jones obiskal Mosadeka in s« z njim razgovarjal eno uro. Obisk turskih ministrov v Londonu LONDON, 4. — Zunanje ministrstvo javlja, da bosta turški ministrski predsednik :n zunanji minister prišla na uraden obisk v Veliko Britanijo približno en teden, in sicer od 13. oktobra dalje. Oba ministra bosta gosta britanske vlade. V TRMASTI GONJI PROTI FLRJ je italijanskim šovinistom vsaka izmišljotina prav Komentar beograjskega radia o prikazovanja imen hrvatskih krajev za italijanska - Zaključne proslave 10. obletnice ustanovitve jugoslov. vojne mornarice - Pomanjkanje zdravil v Albaniji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 4. — Obisk jugoslovanskih parlamentarcev v Grčiji, ki so se včeraj vrnili v Jugoslavijo, je bila prisrčna manifestacija grško-jugoslovan. skega prijateljstva. «Ta obisk«, poudarja nocojšnja ((Politika«, «bo ostal kot eden najvažnejših zgodovinskih dogodkov v razvoju grško-jugoslovanskih prijateljskih odnosov. Bilo je precej uradnih sprejemov, ki so vsi potekli v prisrčnem o-zračju in v iskreni želji za sodelovanje. Toda kar je zapustilo najgloblji vtis, je sprejem, ki ga je jugoslovanskim parlamentarcem priredil grški narod. Nikdar niso bili zastopniki kake vlade tako sprejeti, nikdar niso Grki posuli tal s cvetjem kakor jugoslovanski parlamentarni delegaciji. Roto. Vašanje vojnih ujetnikov ^gdno povzroča zastoj v Pan Mim Jomu vlada želi, da bi o tem razpravljali pred glavno 11,0 O Z N - Pogajanja ponovno odložena za en teden 4- — Na Vbodov S avniikc>v Združe-v pflnna današnjem se-s, Mun Jomu ki je 52 minut, ao pogajanja .Prekinilj za eni teden-sep- Sestenek b0 12. 7Stanku 5e \ Ili.da v, 7t>7dek p.ri ''■le ' da J*!*'"*** narodov fO^bih uwtSa7e rePatria-J«mkov še vedno V, hcii J ^verno« IX,8aianjih. deie- °stan„ ih®1?.11.Je >zia- 0 v^.aklt8^ko-korejsk'-> Vk?y (S*nJu vojnih u-^vii eneral j?? ‘n neomai- X ’ da Z,L - lson Pa je a d*>«lar t VZani narodi ne Vojnih”81 n° rePatriira-VESU ^‘nikov, ki so <7 d*7 Izjavi] Sj> PreSlmki Z ndk,a- Sh vpjno -18 53010 podalj. NLKoSelnpto V *ko<* S«‘ delegacu l ”10' o he 1Je daje misli- >Sal » premirJa- >7 mvern8r81S011 je tudi >l>,i07e Korejce naj se S^Jimeti 7ske i«re- «Težko H 1 Sevgj_ deJal. kako vo t>tenas ? Koreje lahko še S^*iev rni.d(Uka2e kitaiskih 'b|j>dVrž ,n njihovo ljud. $>». Deiaai , vel‘kemu V!^7°rej5ki Je j8dl' da se X za rotr K lte’3i ne h *,?.' Pa« Da f svnjega > č '°?amiaVljaip- da Pre- premirje v Pan Mun Jamu. Sedaj pa domnevajo, dg je sedanji položaj zelp različen, ker se ne ve, kdaj se bodo pogajanja za premirje zaključila, in ni upati, da bo v kratkem dc-sežen sporazum. Isti krogi dodajajo, da sta London in Washington mnenja, da bi v sedanjem trenutku bila zaželena obširna mednarodna razprava o Koreji, in to tem bolj, ker predstavlja vprašanje prostovoljne repatriacije vojnih ujetnikov, ki je glavni vzrok sedanjega' zastoja pri pogajanjih v Pan Mun Jomu, vprašanje, ki spada v okvir Združenih narodov. 2 o > Vh£°nwealtha t( !h Bradleyevo potovanje v Evropo VVASHINGTON, 4. — Ameriški obrambni departma javlja, da bo general Omar Bradley, predsednik odbora načelnikov glavnega stana odpotoval v četrtek iz ZDA v Evropo, kjer se bo udeležil velikih zavezniških vojaških manevrov. Med svojim bivanjem v Evropi se bo general Bradley, ki le tudi ameriški predstavnik v vojaškem odboru NATO, sestal z generalom Ridgwayem in generalom Gruentherjem. Vrnil se bo v Washington 23. septembra. Joseph Pholien se opravičuje BRUSELJ, 4. — Krščansko- slabega zdravja. Ministrski predsednik Jean Van Houtt-e je imel danes zvečer govor po radiu, v katerem je prikazal politiko vlade glede vojnih zločincev. Van Houtte je dejal, da vlada nima namena izvajati »splošno politiko odpuščanja kazenskih posledic napak, kj sq jih nekateri zagrešili med okupacijo«. Nato je naznanil, da bp belgijska vlada v kratkem ukrenila vse potrebno da se prepreči, da bi bili pomiloščeni obsojenci na smrtikj kazen pogojni izpuščeni na svobodo. z ^vjj^ložaj^^daržeil^da SIS hred ona Koreji raz- i4ki bo 47° skupščl’ * k' '*'»'■ -ct: SS&Ssa* pp i socialistični bil. "edanju da so brizu glavne ne dr- 7' 'S5i-* Po*ajanjem števil da ni u-vpraša. orl o tem za senator Leonce Lage je bil določen za naslednika pravosodnega ministra Josepha Pholiena, ki je moral včeraj odstopiti zaradi pomilostitve dveh vojnih zločincev. Pholien je danes podal tisku izjavo, v kateri je poskušal zagovarjati svoje ravnanje. Med drugimi je navedel, da v Belgiji obstaja tradicija, da se smrtne kazni ne izvršujejo. Glede Van Ccppenolla, ki je bil obsojen na smrt, nato pa celo izpuščen, je dejal, da se je to zgodilo zaradi obsojenčevega MURET (Južna Francija), 4. — Predsednik Auriol je danes sprejel v svoji poletni rezidenci vietnamskega cesarja Baodaja, ki je v Franciji na počitnicah. Razgovarjala sta se o političnem in gospodarskem položaju v Indokini. vanja v prijateljski Grčiji ni mogoče pozabiti. Ne glede na strankarsko pripadnost, je grški narod pokazal svojo ljube, zen do jugoslovanskega naroda«. List «Atenaiki» objavlja obširno izjavo jugoslovanskega ministra Svetozara V.ukmano-viča, ki poudarja, da so se ju. goslovanski parlamentarci med svojim obiskom v Grčiji prepričali, da se grški voditelji in grško ljudstvo zavedajo, da je zaradi skupnih interesov in borbe za obrambo neodvisnosti potrebno medsebojno sodelova. nje. »Zaradi nevarnosti, ki grozi Balkanu od ZSSR, je potrebno okrepiti obrambno sposobnost, Taka politika pomeni sicer breme za gospodarstvo teh držav, toda druge rešitve ni, kajti ’ vojaško nepripravljene države lahko kmalu postanejo žrtve napada. Popolnoma naravno je, da države, ki jim grozi nevarnost, med seboj sodelujejo na političnem in vojaškem področju, da bi se v primeru potrebe lahko branile«, je poudaril minister Svetozar Vukmanovič. V zvezi s pisanjem rimskega katoliškega lista «Quotidiano», da jugoslovanski prezidij pripravlja odlok o spremembi imen ((italijanskih mest« v Dalmaciji in v Primorju, poudarja komentator radia Beograd, da italijanski šovinisti v svoji gonji proti Jugoslaviji v pomanjkanju argumentov in da ne bi vedno ponavljali starih oguljenih in nedokazanih trditev, u-porabljajo v svoji šovinistični zaslepljenosti «argumente», v katerih imajo imena hrvatskih krajev za italijanska. «V svoji trmasti gonji proti Jugoslaviji je italijanskim šovinistom vsaka izmišljotina dobrodošla«, poudarja radio Beograd. Z otvoritvijo razstave daril, ki jih bodo izročili maršalu Titu člani politbiroja CK KPJ, predsedniki republik, sekretarji centralnih komitejev komunističnih partij ljudskih repu-1 de LR Srbije, Jugoslovanske Dubrovniku, jti je povezana s proslavo stoletnice prve pomorske šole v Dubrovniku, bo pro. slava v Podgori, kjer je bil pred desetimi leti ustanovljen prvi partizanski 'mornariški oddelek. Centralna proslava bo v Splitu. 9. septembra bo v split. skem gledališču svečana akademija, na kateri bo poveljnik vojne mornarice, viceadmiral Mate Jerkovič, podal referat o pomenu vojLa mornarice, njeni krepitvi in vlogi. Desetega septembra bo svečana proslava, na kateri bodo enote jugoslovanske vojne mornarice preje, le nove vojne zastave. V okviru proslave bodo v Splitu odkrili spomenik poročnikoma jugoslovanske vojne mornarice, Srbu Milanu Spasiču in Slovencu Sergeju Mašeri, ki sta aprila leta 1941 pognala v zrak rušilec «Zagreb», da ne bi padel v roke Italijanom, in sta se prostovoljno skupno z ladjo potopila. 10. septembra bo prišel v Jugoslavijo ravnatelj tropskega muzeja v Amsterdamu dr. Jaap Kunst, ki bo v Jugoslaviji preživel tri tedne kot gost jugoslovanske nacionalne komisije Unesca in obiskal Beograd, Zagreb, Ljubljano in Sarajevo, kjer bo predaval o podobnih točkah folklornih motivov Balkana in Indonezije. Obisk dr. Kunsta zasluži tudi za obnovitev stikov med jugoslovanskimi in holandskimi glasbeniki. Te dni bo odpotovalo v Benetke deset slikarjev iz Sarajeva, ki se bodo udeležili u-metniškega tekmovanja, ki ga organizira Unesco. Državni ansambel narodnih plesov in pesmi iz Zagreba bo 10. oktobra odpotoval na daljšo turnejo v skandinavske države; na Danskem in Švedskem, verjetno tudi na Norve. škem, bo priredil več koncertov. V navzočnosti zastopstva vla. židovskem pokopališču odkrit spomenik židovskim žrtvam nacifašizma in borcem židovske narodnosti, ki so padli v narodnoosvobodilni borbi. Albanski begunci, ki so v zadnjem času pribežali v Jugo. slavijo, so izjavili, da je občutiti v Albaniji veliko pomanjkanje zdravil Dejali so, da v lekarnah ni mogoče dobiti niti najnavadnejših zdravil, v bolnišnicah pa je občutno pomanj. kanje vseh vrst injekcij. V zadnjem času je bilo nešteto primerov — so pripovedovali begunci — da so bolniki zapuščali bolnišnico zaradi zelo slabe hrane. Begunci poleg tega izjavljajo, da je bilo ob koncu lanskega šolskega leta izključenih iz šol v Skadru več dijakov, ki so lepili lepake proti režimu Envera Hodže in proti sovjetski okupaciji. Gospodarski svet pri jugoslovanski vladi je izdal odredbo o znižanju cen v jugoslovanskih hotelih za inozemske turiste. Nove cene, ki so znižane za 30 odst., veljajo od 1. septembra za vse tiste tuje turiste, ki bodo ostali v jugoslovanskih turističnih središčih vsaj pet dni. Predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo jugoslovanske vlade, minister Mijalko Todorovič, je včeraj prispel na zasebni obisk v ZDA. Minister Todorovič vrača obisk ameriškega ministra kmetijstva Franklina Brahama, ki je nedavno obiskal Jugoslavijo. Poleg tega bo minister Todorovič obiskal razne kmetijske u-stanove v ZDA B. B. Parlamentarna komisija za petrolej se je tudi ponovno sestala danes zjutraj in nadaljevala proučevanje angleško-ameriške note. Jones je cdležil svoj odhcd na letovišče ob Ka-spiškem morjp, zato da se je lahko udeležil današnjih razgovorov. popoldne se je britanski odpravnik poslov Middleton razgovarjal z ameriškim poslanikom Hendersonom. Govori se, da sta se sestala zaradi novih navodil, ki eta jih dobila od svojih vlad. Domnevajo, da bo Iran pripravil pogoje za nadaljevanje pogajanj, kar se zdi iz nekaterih izjav člana parlamentarne komisije za petrolej Hassibija, ki je izrazil mnenje, da se ne smejo prekiniti ppgajanja z Veliko Britanijo, pač pa da ji je treba staviti nove predloge. Opazovalci so mnenja. da se iranski uradni krogi sedaj trudijo s pomočjo strokovnjakov, pripraviti za razpravo, ki bQ v parlamentu, pogoje, pod katerimi bi bila teheranska vlada pripravljena pogajati se z britansko vlado. Iz Teherana javljajo, da je večja množica včeraj ubila pet delavcev v tekstilni tovarni v Semmanu v pokrajini Korasan. Obtoževali so jih, da vodijo propagando za kominformistič-no strankp Tudeh. Na poziv ((islamskih borcev« je množica napadla, tovarno in v kratkem je prišlo do krvavih spopadov. Na obeh straneh je bilo tudi več ranjenih. blik, poveljstvo jugoslovanske mornarice, mornariške enote in delovni kolektivi, se bodo jutri začele zaključne proslave desete obletnice jugoslovanske mornarice. Poleg proslave v ljudske armade, sindikatov, združenja vojnih invalidov, inozemskih židovskih organizacij in izraelskega poslanika v Beogradu ter številnega občin, stva je bil danes popoldne na Njegovo ime je med vsemi italijanskimi politiki v največji meri povezano z usodo naših krajev in našega mesta - Njegova zamisel pa je že pred njim legla v grob RIM, 4. — Sinoči ob 20.20 urj 1 Leta 1921 je postal Sforza je umri v vili Stuart dolgo-1 veleposlanik v Parizu in ostal letni italijanski zunanji mini M sesttom mlRlslrev Premogovne in jeklarske skupnosti LUKSEMBURG, 4. — V ponedeljek se 'bo začelo delo ministrov evropske skupnosti za premog in jeklo. Skupno z zunanjimi ministri šestih držav članic se bodo dela udeležili tudi ministri za gospodarska vprašanja. V Parizu potrjujejo, da bodo ob tej priliki govorili tudi c vprašanju evropske politične skupnosti. Znano je, da je pobudo za evropsko politično skupnost dal Robert Schuman, ki je govoril o tem na neki tiskovni konferenci prve dni julija. O tem bi bili morali govoriti že na konferenci šestih, ki je bila 23. in 24. julija, ster in sedanji minister brez portelja grof Carlo Sforza v 79. letu starosti. Zbolel je že v juliju lani, včeraj zjutraj pa se je njegovo stanje poslabšalo. Bolehal je na vnetju žil. Ob njegovi smrti sta bila navzoča njegova žena grofica Valentina Herrambault de Dudzeele m njegov sin Sforzino. Pogreb bo na državne stroške verjetno že jutri. Zaradi tega bo De Gasperi prekinil svoje počitnice na Južnem Tirolskem in se pripeljal v Rim. Ime Carla Sforze je med vsemi imeni italijanskih politikov najbolj tesno povezano z zgodovino italijansko-jugoslo vanskih odnosov, prav posebno pa še z usodo naših krajev. Zato bomo naše čitatelje podrobneje seznanili z njegovim življenjem. Carlo Sforza je bil rojen v kraju fvlontignoso di Lunigiana 25. septembra 1873. Študiral je pravo in že mlad stopil v diplomatsko službo, Jfi ga ie vo. dila po raznih evropskih mestih. Leta 1910 je bil imenovan za načelnika kabineta zunanjega ministrstva, naslednje leto pa je postal opolnomočeni ita. lijanski minister na Kitajskem, nato pa visoki komisar za Ita. lijo v Turčiji. Na tem mestu je ostal do leta 1919, ko je postal podtajnik za zunanje zadeve v Nittijevi vladi. (Nitti mu v svoji knjigi «Rivelazionh odreka naslov grofa, ki ga je baje v tem času dobil po pomoti kraljeve pisarne). V Giolittijevi vladi je bil v letih 1920 in 1921 zunanji mini. ster in vodil dolgotrajna in trdovratna pogajanja, s tedanjim jugoslovanskim zunanjim ministrom Trumbičem in mi. nistrskim predsednikom Ves. ničem, kot rezultat teh pogajanj je bila sklenjena zloglasna in za nas usodna rapalska pogodba, ki jo je razveljavila šele zmaga jugoslovanskih na. rodov v oboroženi borbi, ki je terjala milijonske žrtve. Na svojo roko je Sforza takrat ob. šel popustljivejša Giolittijeva navodila in s prevaro izsilil od jugoslovanske vlade tudi Zadar. na tem mestu tudi še nekaj časa po prihodu fašizma na oblast. Nato je odstopil in živel v emigraciji do 18. oktobra 1943, ko se je vrnil v južno Ita. lijo. Medtem časom je živel v raznih državah, predvsem v ZDA, kjer je tudi učil po univerzah. Stopil je spet v koalicijsko vlado, v kateri je bil od aprila 1944 do junija 1944 minister brez listnice, 2. junija 1944 je bil na listi republikanske stranke izvoljen v ita- MAHER JE ZADOVOLJEN zaradi Achesonovih izjav Veleposestniki skušajo posredovati pri vladi proti uresničenju načrta agrarne reforme - Volitve bodo v Egiptu po reviziji ustave in spremembe volilnega zakona Adenauerjev razgovor z visokimi komisarji BONN, 4. — Adenauer se je danes eno uro razgovarjal s tremi zahodnimi komisarji. Po razgovoru so objavili poročilo, ki pravi, da so proučili zadnjo sovjetsko noto o Nemčiji in si izmenjalj mnenje o njej. KAIRO, 4. — N3 tiskovni konferenci je ministrski predsednik Maher izrazil svoje zadovoljstvo zaradi včerajšnje Achesonove izjave o Egiptu. «Ta izjava — je dejal egiptovski ministrski predsednik — je naredila pri nas dober vtis. Upamo, da bo ugodna tendenca, ki jo ta izjava izraža, prevladala in omogočila ekrepitev sodelovanja z ZDA na gospo- Na tiskovni konferenci je Maher zanikal vesti, da bodo februarja v Egiptu volitve. Dodal je, da bodo volitve »načelno takoj potem, ko bo končano delo komisije, ki bo revidirala ustavo in volilni zakon«. O agrarni reformi je Maher dejal, da je danes sprejel predstavnike zemljiških veleposestev, ki so mu izrazili svoj načelni pristanek na vladno a- tičnem področju, pa tudj na drugih področjih. Trdijo, da je Maher pripravil zahvalno poslanico ameriškemu zunanjemu ministru. Tudi predsedstvo vlade je izdalo sporočilo, v katerem izraža ministrski predsednik svoje zadovoljstvo zaradi Achesonovih izjav. Messaggero Veneto« se je predvčerajšnjim, se enkrat strašno razburil nad strešicami slovenskih črk ki jih je njegov urednik zagledal napisane na nekem vlaku s katerim so tržaški romarji slovenske narodnosti potovali pred dnevi v Padovo Fašistični dnevnik se raz-htiria tudi zaradi napisov: Trlt-Sv. Križ, Opčine Repen-tabor Zgonik, Trebče, Skedenj ’Barkovlje, ki pa jih kot predstavnik dvatisočletne kulture piše tudi takole: »Trbic«, »Škerenju«, «Brkolje». .. Nato "^uesta mascherata di »Zakaj« che forse si preten-deva suggerita da necessha organizzative, non bas tava...)). In nato pove da so bili celo na voznih listkih slovenski zini s sledečim napisom; «Trst-B. O - Benedikt - Padue«. končno se vpraša: «Certo che vorremmo vedere come si comporterebbero i ferrovieri jugoslavi, se si dovessero al-lestire pellegrinaggi a Lubia-na e a Zagabria» c sc essi tol-lererebbero seritte italiane sui loro vagoni e persino la contraffazione dei biglietti ferroviari...«. Mimogrede povedano: na Skozi sito in rešeto vlaku, ki vozi iz Trsta v Ljubljano, piše z velikimi črkami: «Trieste-Ljubljana» na drugih vlakih pa: «Roma-Beograd«, a v nobenem jugoslovanskem listu nismo še opazili nikakršnega protesta. Navedemo naj le, da smo predvčerajšnjim objavili v naši goriško-beneški izdaji Članek o pomoči goriške nadškofije italijanskemu šovinizmu, ker v nadškofijski počitniški koloniji raznarodujejo slovenske otroke. V tem članku je bilo med drugim napisano, da je učiteljica v koloniji prepovedovala otrokom govoriti med seboj po slovensko, da je duhovnik v koloniji dal v roke otrokom papeško zastavo, da so morali prepevati italijanske šovinistične pesmi, da je otroke nagovarjal z borbenimi govori in pozival, naj streljajo na sovražnika itd.. Vemo, da bi si nekaj podobnega želel «Messag-gero» tudi v Trstu, iornale di Trieste« od 3. | čeprav ne bi bila ključna, ko //It t m. poroča v enem je vendar Slovencev samo v svojih vsakodnevnih I tržaški občini več kot dvakrat več kot vseh Italijanov v coni B? I * * * dopisov iz cone B, da je bila v Kopru okrajna skupščina, na kateri je bil izvoljen za predsednika Slovenec Kralj Franc-Petek, in nadaljuje: «Vsa ključna mesta v odboru so bila zaupana elementom slovenske narodnosti in v raznih panogah uprave «je italijanski element z direktivnimi funkcijami komaj zastopan.-.«. Vprašamo gospode od CLN, kako se to priznanje strinja z njihovim večnim trobentanjem, da je cona B denacionalizirana, slavizirana, da noben Italijan ni nikjer ve( v službi, ko sedaj naenkrat čitatelji »Giornale di Trieste« i zvejo, da so celd nekateri Italijani na vodilnih mestih. Zelo lepo bi bilo od urednikov pri tem pobožnem listu, če bi nam od časa do časa poročal na pr. koliko Slovencev je v upravi cone A na vodilnih mestih, pa n rena di Pola« se v svoji // L1 zadnji številki poslužu-\\XT. je našega lista in njegovega pisanja o dozdevnem slabem stanju tega go riškega tednika «juliiskega in dalmatinskega iredentizma« in glasila «Movimento Italiano Re-visionista«. Ali so pri uredništvu teh dalmatinskih in julij. skih revizionistov res tako naivni, da mislijo, da njihove ezulske čitatelje uročna te« razmere, v katerih v svoji madrepatriji živijo, še niso toliko izučile, da ne bi spregledal' te umazane demagogije. Prav zares moramo reči, da so njihovi rimski bratci od «Difesa Adriatica« mnogo bolj inteligentni.... darskem, industrijskem in poli-1 grarno politiko. Predstavnikom 1 so dali 48 ur časa, da predložijo vladi podrobno poročilo o njegovem stališču. Vendar pravijo v krogih, ki so blizu veleposestnikom, djj je današnji sestanek z Maherjem «potekai v bolj napetem ozračju«. Po izjavah teh krogpv so predstavniki veleposestnikov izjavili, da so ((pripravljeni na žrtve«, da pa so «opozarjali», naj vlada «ne ogroža narodnega gospodarstva in kmetijske proizvodnje s prenagljenimi u-krepi«. Veleposestniški predstavniki so baje dejali Maherju, da je Nagibov načrt agrarne reforme «preprosto komunističen« in da je omejitev zemljiške velepo-sesti «y nasprotju z verskimi določili in z ustavo«. Maher je tudi naznanil, da bo jutri izvršil rekonstrukcijo vlade, nakar b0 kmalu objavljena agrarna reforma. Kq bo to opravljeno, bo vlada poskrbela za potrebne spremembe v ustavi in nato napovedala splošne volitve. /sta »Arena di Pola« se jezi na nekega Calvija, ki je v italijanskem liberalnem dnevniku «11 Mondo« napisal dva članka o tržaškem vprašanju. Najbolj ga jezijo sledeče Calvijeve besede: «Ni dvoma, da bi se moralo v novem položaju, ki se ustvarja, tržaško vprašanje va-lutirati tudi z italijanske strani z drugačnimi kriteriji, kot so se uporabljali do sedaj, predvsem pa drugačnimi od tistih, ki so se uporabljali v zadnjem letu. In za tržaškim vprašanjem bi se moralo odločno postaviti vprašanje sporazuma z Jugoslavijo«. «Arena di Pola« pravi; «Qui’ il discorso diventa poco chia-ro...». Da; od rimske vlade finansirani ezulski list ima vsak italijanski glas — pa naj bo še tako slaboten — ki govori o potrebi sporazuma med obema jadranskima državama, za ((discorso poco chiaro«. Za «Areno di Pola« je pač najjasnejši govor tisti, ki ga osvetljujejo plameni fašističnega požara slovenskih ustanov. Ridgwayev obisk v Turčiji ANKARA, 4. — Za jutri po poldne pričakujejo prihod generala Ridgwaya, ki bo ostal v Ankari 24. ur in bo nato pregledal turške čete v raznih krajih dežele, zlasti na področju ob turški meji s Sovjetsko zvezo in Iranom. Na tem področju bo ostal verjetno štiri dni. lijansko ustavodajno skupščino. Februarja leta 1947 je postal zunanji minister. Njegovo glavno delo v skoraj petletni ministrski dohi je bilo, poleg pristopa Italije k Marshallovem načrtu in k atlantskemu paktu, zloglasna tristranska izjava o Trstu od 20. marca 1948 (Sforza sam se je pohvalil, da je to izjavo dolgo časa vztrajno in s podrobnim delom pripravljal in da velja njemu glavna zasluga zanjo). Tristranski izjavi je sledila široko razpredena akcija za revizijo mirovne'pogodbe in končno zamisel tako imenovane «etnične Črte STO«, ki jo je prvič »razložil« na znanem predavanju leta 1950 v «Zavodu za prouče. vanje mednarodne politike v Milanu«. S tega predavanja iz-vira terminologija «zvonikov» in «dolin» («campanili e val-late»). Leta 1951 je prepustil zunanje ministrstvo De Gasperiju (pravijo, da vzrok za to ni samo njegova bolezen) in postal minister brez listnice in ostal zastopnik Italije v evropskem svetu. Bil je dosmrtni senator; to pravico si je pridobil, ker je bil poslanec v ustavodajni skupščini in senator še pred prihodom fašizma na oblast. Cast senatorja obenem z visokim odlikovanjem «Collare del. 1’Annunziata« je dobil takrat kot nagrado za rapalsko pogodbo. Sforza je napisal dolgo vrsto knjig, večinoma v času, ko je živel v emigraciji. Njegove glavne knjige so: «Rapalska pogodba v italijanskem parlamentu« (1921), «Leto dni zuna. nje politike« (leta 1921), ((Misel in dejanje italijanske zunanje politike« (1924), »Diplomatska Evropa po Versailski pogodbi« (1929, v angleščini)* ((Evropske diktature« 1930, v angleščini), ((Italijanska duša« (1933, v francoščini), «Evropa in Evropejci (1936, v angleščL ni), ((Machiavelli« (1937), «Ita. lijani, takšni kot so« (1941, v francoščini), «Pašič in združitev Jugoslavije« (1942), »Iluzije in realnost Evrope« (1942, v francoščini), «Sodobna Itali. ja« (1942, v angleščini), «Tota-litarna vojna in demokratični mir« (1944), «Italija od 1914. do 1944., kot sem jo jaz videl« (1945), ((Evropski razgledi« (1945), «Graditelji in rušitelji« (1945), «Jugoslavija» (1948; v tej knjigi je tudi poglavje o Slovencih, ki je s svojim ducatom strani najdaljši italijanski politični spis o slovenskem narodu), «Ali evropska federacija ali nove vojne« (1948). Knjiga ((Graditelji sodobne Evrope«, ki je prvič izšla leta 1930 v angleščini, je prevedena tudi v srbohrvaščino, kot tudi še nekatera njegova dela, zlasti tista, ki zadevajo Jugoslavijo. Grof Carlo Sforza je bil ne. dvomno eden izmed najbolj sposobnih in najbolj spretnih italijanskih diplomatov — zastopnikov italijanske buržoazije in njenega imperialističnega prodiranja na vzhod. Vsak njegov poseg v odnose z Jugoslavijo je bil usoden za primorske Slovence in dobršen del njegovega delovanja je hkrati zgodovina naše nedavne politične preteklošti, Toda kot je zgodovina poko-pala rapalsko pogodbo, ki jo je Sforza imel za svoje življenjsko delo, tako je tudi on preživel svoj čas in osnove, na katerih je zidal in hotel je ved no zidati svojo politiko do Jugoslavije, so še pred njim legle v grob. P i Danes, rtiek 5. septembra Lovrenc, Nedeljki Sonce vzide ob l>.30 in z2!onLuna 18.37. Dolžina dneva 13 07-vzide ob i8.58 in zatone ob Jutri, sobota 6. Ustrelitev bazoviških junako Ezuli imajo prednost pri zaposlitvi domačini pa zaman iščejo delo Tudi stanovanja dobe le prišleKl - Hujskanje šovinistične „Arena di Pola“ se mora nehati GORICA, 4. — Tednik ((julijskega in dalmatinskega iredentizma «Arena di Pola» nan' odgovarja s člankom ped naslovom čez tri stolpce, da želi (»Primorski dnevnik« njeno smrt. Ce hočejo njeni uredniki tako prikazati naše zaključke, nam je prav vseeno. In za tak njihov konec imamo več kot dovolj razlogov, katere hočemo navesti in osvetliti eno najpomembnejših strani goriškega javnega življenja V povojnih letih. ((Primorski dnevnik« je že predi leti, ko je še izhajal zloglasni fašistični protislovenski «11 Lunedi« ob marsikateri priliki izrazil svoje mnenje, da je zaradi berbe proti fašizmu, ki je še vedno živel po stolpcih omenjenega lista, in zaradi potrebe vzpostavitve miru na Goriškem nujno potrebno, da oblasti poskrbijo za odstranitev takih preprek. Dolg0 časa oblasti niso hotele nič slišati in naše zahteve so bile bob ob steno. «11 Lunedi« pa kljub temu ni mogel dalje, ker je zašel v finančno stisko in tudi njegovi uredniki so morali zaradi nekaterih sleparij pred sodišče. Tako si je fašistični «11 Lunedi« sam pripravil zanko. Tudi zadnje čase smo večkrat poudarili, da je «Arena di Pola» fašističen list in da je veren naslednik pokojnega «11 Lunedi«. Po dokaze za tako pisanje greste lahko v vsako njeno številko. Kajti na vsaki 4trani vidite protislovenske stavke, kot na primer, da je «Arena di Pola« veren zagovornik italijanstva Julijske krajine in prva v borbenih vrstah proti napredovanju Slovanov v ((italijansko« Dalmacijo in Istro. Predaleč bi prišli, ako bi želeli navajati posamezne citate. Dovolj je da je prišla »Arena di Pola« na glas najšovinističnejšega goriškega lista zgolj zaradi svojega načina pisanja, zaradi tona, ki ga zavzema, in zaradi protislovenskega in protijugoslovanskega sovraštva. Da je tako, ni slučaj. Vsako dejstvo je posledica določenih komponent; pisanje «Arena di Pela« se popolnoma ujema s političnim programem istrskega revizionističnega gibanja (MIR), odnosno je celo njegovo glasilo. Kdo pa so istrski begunci in kaj želijo, to je pa najlažje vprašanje. Želijo si povratka na staro. Želijo si Italije, kjer je ni več, in dobrega položaja tam, kjer ga za fašisti ne more biti. Želijo si dominantnega položaja na hrbtiščih Jugoslovanov. In ker kolo zgodovine ne gre nazaj, tudi istrski begunci ne bodo več prišli «na svoje«. Nasedli so italijanski šovinistični propagandi in odšli v italijanski raj, kjer so jim obljubljali zlate gTadove. Po želji oblasti pa so danes na Goriškem oni odločujoči ljudje. Njihovo mesto je v vsakem uradu javne uprave. Izdan je bil celo poseben zakon, s katerim imajo prednost pred domačini zaradi svoje ((predanosti«. Njim so oblasti preskrbele vsakovrstno udobje. Dale so jirr stanovanja v novem delu mesta pri Standrežu; dale so jim službe; imajo svojo poli* tično organizacijo, ki ima zaradi političnega p>oložaja privilegiran položaj in uživa podporo vladne stranke. Vsega tega pa stari Goričani nimajo. Zanje ni stanovanj in se morajo stiskati po nezdravih stanovanjih v Ul. Ascoli, zanje ni služb in morajo brezposelni z rokami v žepih hoditi od urada do urada, od delavnice do delavnice in na Urad za delo, moledovat za zaposlitev. Skratka: prišleku vse a domačinu ničesar! In ob koncu: ali je torej kaj čudnega, če kot verni tolirači stremljenj goriškega prebivalstva in še posebej slovenskega ljudstva zahtevamo popravo teh krivic in v prvi vrsti odpravo privilegijev MIR in njegovih pripadnikov? Ponavljamo svojo zahtevo in pozivamo oblasti, naj prepovedo širjenje šovinističnih načel na Goriškem, naj prepovedo protislovenski ton «Arens di Pola» in naj odpravijo krivice, ki se dogajajo z dajanjem prvenstva v službah in Pri dodeljevanju stanovanj nezaželenim tujcem. Italija ima dovolj mest in zato ni treba, da se prav vsg nezaželeno zbira v našem mestu! sp*.* SEJA ODBORA POKRAJINSKEGA SVETA RAZPRAVLJALI 80 0 NAČRTU obmorske ceste Tržič-Gradež Podaljšan rok za dokončno (»opravilo razpotja pri mostu v Zagraju GORICA, 4. — V sredo zve-1 Poročilo o čer je imel na sedežu pokraji-' objavili v Zenski pevski zbor iz Pod gore pri Gorici, ki je nastopil 31. avgusta v Sempolaju. Za sedež županstva v Brdu PRENOVITEV ZASEBMH ŽELEZRiC je najbolj primerna vas Njivice Uidfifl1-Č6dSdlilUillSSSiitiflS-KSPElflS Zato bo županstvo, ki so ga premestili v to vas leta 1943, tudi najbrž ostalo kar tam Občina Brdo je pravzaprav občina Njivice, kajti v tem kraju imajo svoj sedež županstvo, občinski poštni urad. telefon in javna tehtnica. Občinski sedež bi morali preložiti na prošnjo prebivalstva v Njivice že leta 1901, to je pred več kot petdesetimi leti. Takrat sta bila tudi poslanca Concari in Da Pozzo za ta j načrt. Ko pa bi se morala stvar uresničiti, so se mnogi odpovedali prvotni prošnji ter so prosili, da bi ostalo vse pri starem. K temu je pripomoglo prebivalstvo iz Podbrda, ki se je v tem smislu sporazumelo s prebivalci iz Brda. Poslednjim je bilo mnogo na tem, da ohranijo sedež županstva v svoji vasi, ker so v tistem času upali. da pritegnejo v občino tudi vas Viškoršo, ki leži v bližnji Krnahtski dolni Toda ta up se ni izpolnil. Za časa nemške okupacije so leta 1943 začasno premestili županstvo v Njivice, kajti tu je bila nemška posadka in so se zato laže branili proti morebitni napadom partizanov. Na ta način je nastala ta nova ureditev, ki je postala kasneje tudi dejanska, ko je občinski svet začasno sklenil, da ostane sedež občine v Njivican. Njivice so prav na koncu gornje Terske doline, kjer se združi Terska dolina z dolinami pritokov Tera; z desne strani teče namrej potok Be-droša; z leve pa Maleščak. V teh ugodnih zemljepisnih pogojih lahko postanejo Njivice glavno središče vse gornje Terske doline. S tem ne morejo biti vsi zadovoljni, ker v Teru zahtevajo sedež županstva zase, kajti to bi bilo najbolj prikladno in pripravno za vse va. si razen za Zavrh. Ce pa pogledamo na oddaljenost vasi od morebitnega sedeža županstva, opazimo, da bi lahko ravno Njivice najbolj zadovoljile vse. Ce bi bil občinski sedež v Brdu, bi bilo Podbrdo oddaljeno 6 km, Sedlišče 1 km, Muzec 8 km, Ter 4 km. Njivice 2.5 k™. Zavrh 7.5 km, Ce pa je županstvo v Njivicah, ugotovimo naslednje razdalje: Brdo 2,5 km, Podbrdo 3,5 km, Sedlišče 3,5 km, Muzec 5,5 km, Ter 1,5 km, Zavrh 5 km Iz tega je razvidno, da se razdalje bolj redne in skoraj enake za mnoge vasi. Ce pa bi bilo županstvo v Teru, bi bile razdalje nasled- nje; Brdo 4 km, Podbrdo 2 km, Sedlišče 5 km, Muzec 4 km, Njivice 1,5 km, Zavrh 6,5 km. Tudi te razdalje bi bile bolj ugodne kot razdalje do Brda, toda največ škode bi pri tem utrpel Zavrh. Pri tem pa je treba še upoštevati, da tudi razdalje v kilometrih niso vedno merodajne, kajti mnoge va. si so povezane med seboj z bližnjicami, ki pridejo v poštev za pešce. Na vsak način pa ni sedaj pričakovati, da bi županstvo premestili. Zdi se, da so se tudi prebivalci Tera vdali misli, da ostane županstvo v Njivicah, čeprav je Ter največja vas te občine. Na vsak način pa obljubljajo, da bodo v kratkem. V Brdu in v Zavrhu ustanovili dve podružnici za pošto ter namestili tudi javne telefone. Spor med delavci in nameščenci v Soivay TRZIC, 4. — Zaradi znižanja delovnega urnika v tržiški kemični tovarni Solvay za 4 ure na teden, in sicer od 44 na 40 ,ur. je nastal med delavci in nameščenci precejšen spor. De-Javci so od ravnateljstva zahtevali, naj ne bo nepristransko in naj svojo uredbo prilagodi tako, da ne bodo celotnega bremena nosili samo delav. ci, ampak da si ga bodo porazdelili skupaj z uradništvom Dali so tudi točen predlog, po katerem, naj bi delavci namesto 4 tedenskih ur delali samo 2 uri manj na teden, ostali dve uri pa naj bi žrtvovali uradniki. Vprašanje ni bilo doslej u-godno rešeno, vendar je delavski predlog popolnoma umesten in mora celotni k^lettiv biti enako prizadet. Izjema niso dovoljene. Dečka razpočila bombo na bregu Soče GORICA, 4. — Včeraj zju traj okoli 9.30 so prebivalci ob Soči slišali močno eksplozijo, ki jo je povzročila ročna bom-ba. Najprej so mislili, da se je pripetila kakšna nesreča, ki jo je morda zakrivil nepreviden otrok. Pozneje so zvedeli, da sta dva dečka šla lovit ribe na Sočo in izsledila poleg brega ročno bombo. Ker nista vedela. ali je bomba razpočena ali ne, sta vanjo metala debelo kamenje. Po zadnjem udarcu se je razstrelivo vendar razpočilo, ne da bi pri tem ranilo dečka. Na Sočo je kmalu prišla edinica orožnikov iz Podgore za morebitne ugotovitve. Aretacija štirih Avstrijcev GORICA. 4. — Agenti javne varnosti so včeraj popoldne aretirali v Ronkah štiri mlade Avstrijce, ki so v bližini Trbiža brez potnih listov nezakonito prekoračili avstrijsko-itali-jansko mejo. V Trbižu so se usedli na tovorni vlak z. namenom, da bi se odp.eljali v Trst. Aretiranci So Walter Guggenberg, Josip Dannerba-uer, Herbert Wilchestofer in Alfred Brandl. Vsi štirje mladeniči so pribežali iz ruskega pasa v Avstriji. Med zasliševanjem so izjavili, da so zdoma pobegnili zaradi slabih razmer, ki jih je ustvarila sovjetska okupacijska oblast s teroriziranjem prebivalstva in slabimi živ-ljenskimi pogoji. Poskušali so svojo srečo in bili namenjeni v Trst za delom! Italijanske oblasti pa so jih še isti dan predale sovjetskim obmejnim organom. Nedvomno bo njihova nadaljnja usoda negotova. Izdatki bodo znašali 350 milijonov lir. Od teh bo pri spevala polovico država, polovico pa «!šocieta Veneta« IZREDNI PRISPEVKI za pobijanje brezposelnosti Nekaj določil za podjetnike V zvezi z izrednim začasnim prispevkom 4 odst,, ki ga mo rajo dajati delodajalci na osnovi plač delavcev in nameščencev od 1. marca 1952 do 31 decembra 1953, kakor določa zakon s 25. julija 1952 št. 949. obvešča Združenje trgovcev goriške pokrajine svoje člane, da je ministrstvo za finance upoštevalo, da se aplicira prispevek vzvratno začenši s 1. marcem 1952 in 15 zato odločilo, kakor sledi: Vplačilo prispevka, ki bi ga morali delodajalci izvršiti do 10. avgusta 1952, se preloži na 15. september, prav tako pa bodo morali delodajalci predložiti do tedaj izjavo, ki bi jo morali predložiti 15, avgusta Tako morajo predložiti izjavo istočasno kakor vplačati prvi obrbk. Delodajalci bodo 15- set'" temtora plačali prispevek na ijifcče meseca avgusta. Skupno vsoto za 5 mesecev od marca rtu julija 1952,. pa bodo ptača'i ločeno v desetih mesečnih obrokih. Od tega bodo prvo desetino plačali do 15. septembra ostalih 9 desetin pa od oktobra 1952 do junija 1953. Pri tem pa je treba upoštevati. da bodo morali plačevali od oktobra dalje obroke, seveda ločeno za zaiostžle obroke in za plačila sproti, v teku desetega dne v mesecu, izjave pa bodo morale predložiti v petih naslednjih dneh. Do 15. septembra 1952 bodo delodajalci predložili na pokrajinski sedež INAIL po določbah člena 78 zakona prijavo v dveh izvodih o vsoti plač, izplačanih v avgustu. Pri tem bodo morali tudi omeniti vsoto prispevka zraču-nanega na osnovi plač. Hkrati bodo morali predložit; ločene prijave, tudi v dveh izvodih, o plačah izplačanih od marca do julija ter tudi v tem, primeru zračunati, koliko prispevka morajo plačati za vsak mesec posebej. V izjavi, ki se tiče izplačanih mezd in plač v avgustu, bodo morali navesti tudi vsoto po trdila o vplačilu na tekoči račun glede na ta mesec (to bodo vpisali na vzorec, kakršne dobivajo sedaj združeni trgovci) Poleg tega pa bodo morali omeniti tudi desetino te ga, kar bodo morali plačati vzvratno. (To bodo moral j napisati pod vzorcem med zapiski). Prav tako bodo morali v naslednjih mesecih, t. j. od septembra pa do izplačila vseh zaostalih obrokov na vrhu vzorca napisati, koliko morajo plačati, spodaj pa desetino zaostalih obrokov od marca do julija 1952. Vplačilo je treba izvršiti na poštni tekoči račun št. 24/2313, ki je naslovljen na odsek pokrajinskega zaklada v Gorici. Nadaljnja navodila o načinu odmerjevanja prispevka in nje govega plačevanja bo dalo Združenje trgovcev neposredno prizadetim članom. Pretep med ženskama GORICA, 4. — Do pretepa je prišlo danes zjutraj med 65-letno gospodinjo Pusič Anamarijo iz Moše in njeno sosedo. Zenski sta se delj časa prere-kali zaradi neznanih zadev. Ker pa beseda prinese besedo je prišlo tako marsikaj na dan in sta si ženski skočili v lase. Njuno kričanje je prebivabilo sosedovega moža, ki je takoj pomiril ženski. Pusičeva je morala zaradi na rokah in po obrazu v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so jo sprejeli na opazovalni oddelek. Vrnjen starček pod motociklom GORICA, 4. Danes pono-je neki financar povozil pri gostilni «Gira» pri pevmskem mostu 69-letnega Edle Antona iz Dola št. 1 Mož je po zadnjem kozarcu zapusti gostilno «Gira» in se napotil domov. Ker je zaradi prevelike količine užite pijače hodil z ene strani ceste na drugo, ga je neki financar povozil. Edlu je prišel na pomoč rešilni avto Zelenega križa, ki ga je pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so zdravniki u-gotovili, da si je pri nesreči globoko ranil glavo. Ozd-avel bo v 8 dneh. Ze večkrat smo omenili, da by v Furlaniji družba aSocieta Veneta# korenito spremenila svoje železniške proge. V ta namen so že napravili načrte. To. da rešitev vprašanja, ki zanima precejšnje število občin v pokrajini, ni vszana le na tehnično marveč tudi na finančno plat. Sedaj >e posebna komisija pri ministrstvu za prevoz ukvarja z vprašanjem obnove manjših italijanskih železnic. Ta komisija bo odločila, katere proge bodo ohranili in modernizirali in katere prigt bodo odpravili t?r jih nadomestili z avtobusi . «Societa Veneta* se hoče po-služiti te prilike, da bi spremenila svoje proge. V ta namen je tudi storila vse začetne korak;. Po zakonskih predpisih bi morala polovice stroškov nositi družba, polovico pa rjrža va. Gre pa za yelike saj bo samo v naši pokrajini potrebnih za predvioena dela 350 milijonov lir. Družba bo morala zato dobiti pol viso vtotc pri kaki banki, in sicer z dol grirOčniir posojilom, ugodno cbiesino mero in ’z državnim jamstvom. Tako posojilo pa lahko da sedaj sam-T «Cissa Depositi e Prestiti« toda doslej je ta dajala posojila samo pokrajinskim in občinskim upravam. Prav zato bodo morale poseči vires krajevne ustanove. Za stvar se je zato zanimala pokrajinska uprava in trgovinska zbornica. Prevozni odsek zbornice je z neko svojo resolucijo zahteval da se ohranijo proge omenjene družbe v naši pokrajini, t. j. proga Videm-Cedad in Villa Santina-Karni a. Poleg tega pa so v tej resoluciji izrazili tudi željo, naj pokrajina intervenira v finančnem pogledu ter naj najame za obudro posojilo pri omenjeni blagajni, to pa posojilo potem zopet da z določenimi jamstvi družbi «Societa Veneta«, ki bo plačala obresti in vračala posojilo. Jasno je, da se moraj0 po- svetovati tudi s prizadetimi ob-činami, ki bi prispevale svoj delež. Tehnični načrti piedvidevajo nakup treh modernih motornih lokomotiv tipa «Diesel» zraven Pa še nakup dveh vagonov za vssko lokomotivo. Seveda pa bodo morali tudi popraviti lire, da bodo lahko vzdržali večjo brzino od dosedanje. Hkrati bedo morali tudi poskrbeli, da se zaščitijo prehodi, kater.h sedaj nihče ne varuje. Zgraditi bodo morali tudi delavnice za ohranitev in popravilo t?h lokomotiv. Zanimivo je. da se vlaki iz Vile Sancine ne bodo ustavljali na postaji Karnijii, irarveč bodo vozilj direktno v Videm in Čedad. To b0 pomagalo povezovati med seboj dva predela dežele, ki sta s gospodarsko tako podobna. Tako se bodo končno uresnižile naše želje z-a, boljše prometne zvjze. Potrfba pa je tudi poskrbeti za boljše ceste, t j: za boljši avtomobilski premet. ne odbor pokrajinskega sveta svojo redno tedensko sejo. Predsedoval je odv. Culot. Razpravljali so o raznih vpra šanjih v zvezi s popravilom pokrajinski cest. Odbor se je pomudil zlasti pri načrtu obmorske ceste Tržič-Gradež. Dalje so pristali na to, da bi se pogodili z visokim komisariatom za higieno in zdravstvo za upravljanje avtomobilskega poslovanja, ki je na razpolago pokrajinskega zdravnika in ži-vinozdravnika. Nato so podaljšali rok za dokončno popravilo razpotja pri mostu v Zagruju, da se bo v tem času ustalila zemlja pod cesto. Pokrajinski odbor je odobril izplačilo raznih računov za približno 2 milijona lir raznim zavodom pokrajinske uprave. Seja občinskega upravneqa odbora GORICA, 4. — Nocoj se je. v beli dvorani goriškega županstva sestal občinski upravni odbor pod predsedstvom župana dr. Bernardisa Razpravljali so o raznih vprašanjih navadnega upravnega značaia našega lista. poteku seje bomo prihodnji številki KINO VERDI. 17; «Davidova P'ia' nost», V. Johnson in ^ ^ lor. V1TTORIA. 17: ((Ribič- iz zijane», M. Lanza. 3 v Lui* 17: «Muke Pret!' CENTRALE. klosti«, C. del Poggio Jan Laurence. MODERNO. M. Felix. 17; «Krvava in zora** ; Nove evidenčne tablice za maia vozila GORICA, 4 — Dne 5. septembra bodo pregledovali in opremili z novimi evidenčnimi tablicami vsa vozila, ki jih peljemo na roko ali pa gonimo z nogami (trikolesa itd.). Postopek bo veljaven za leti i 1952-53. Vozila oodo opremljali v smislu zgoraj navedene odredbe na Trgu C. Batti-sti o.. 6.. 8-. 9. in 10. septembra od 8. do 12. ure in od 14. do 18, Nove evidenčne tablice bodo pritrdili pri pregledu proti plačilu. Evidenčna tablica bo stala 350 lir. 250 lir pa bo treba plačati za dvoletni pregled. «Tatica EST1VO. Astaire A D E X Prispevajte za KULTURNI DOM Sporočamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest. da nas je nenadoma za vedno zapustil v starosti 79 let naš ljubljeni oče, stari oče IVAN MARIJA UDOVIČ Pogreb dragega pokojnika bo danes 5. septembra 1952 ob 17. uri iz Ulice Pieta. Trst, 5. septembra 1B52, Žalujoči ctrcci: Franc, Alojzij, Angela in Nina, snaha Anica, zet Karel, brata Franc in Just, svakinja Jesip'na in vnuki. DVODNEVNI 20. IN 21. SEPTEMB*' Ljubljano Ajdovščino » Vipavo O 6. bra v Ul. F. 13 Vpisovanje do 3l tel. 29243. IN 14. SEPTEMBRA Rovinj IN 14. SEPTEMBRA Pazin do e- sep1 ,tem- Vpisovanje uu - ,b. bra v Ul. K. Severo tel. 29243. ADRIA EXPRESS prirea ob ZagrebšKegJ v e 1 e s e j .—ref izlet z vlakom Vpisovanje v Ul..*- “a 1-ro 5 b tel. septembra v Zs*r'. F Seve- 292« ,od dalie- Seznami no vpogled Na protokolnem uradu v Gorici (soba) štev. 17) so na vpogled seznami tistih podjetij, ki so podvržena plačevanju enotnih kmetijskih prispevkov za leto 1953. in dodatni seznami za leto 1952 Seznami bodo izpostavljeni do 15. septembra. Interesenti si omenjene sezname lahko ogledajo v jutranjih uradnih urah, Nakazila za bencin do 30. septembia Trgovinska zbornica sporoča, da zapadejo 30 t. m. sledeča nakazila za bencin; 5-litrska roza. sta nakazila in 10-litrska siva. Zato naproša zbornica interesente, da v tem roku uporabijo omenjena nakazila, ker ne bo v nobenem primeru podaljšala veljavnosti nakazil. i I Natečaj za nadzornike nadzorstvenega tehničnega osebja Uradnem listu št. 189 je bil napovedan natečaj za 16 službenih mest za poskusnega nadzornika nadzorstvenega tehničnega osebja pri generalnem inšpektoratu za civilno motorizacijo in prevoze. Za pripustitev k omenjenemu natečaju je potrebna inženirska diploma. Prošnje za pripustitev k natečaju je treba vložiti na ministrstvo za prevoze (Ministe-ro dei Trasporti — Ispettorato Generale della Motorizzazione civile e dei Trasporti in con-cessione) v teku 90 dni, ko je bila omenjena odredba objavljena v Uradnem listu. IZ TRZASKEGA DNEVNIKA IZPRED ZAVEZNIŠKEGA SODIŠČA Ljubosumna žena s steklenico nad moža Se manj kot mesec diii' po težkem slovesu od svojega ljubljsnega vnuka Sergeja je odšla za njim . na. večno pot v sredo 3. t- m., najina mama ANA TONČIČ Sporočajoč, po pogrebu, to žalostno novico vsem, <:i so jo poznali in imeli radi. se obenem tem potom prisrčno zahvaljujeva častitemu gospodu Zupančiču za žalne obrede in prijateljem' .ter znancem, ki so z udeležbo pri Pogrebu, s krasnimi venci in cvetlicami, ali drugače počastili njen spomin. Maša zadušnica bo v sredo, dne 10. t. m. ob 9. uri v cerkvi Misijonarjev Marijinega Srca v Ulici Rug-gero Manna 10. V Trstu, dne 5. septembra 1952. Dr. Frane Tončič, sin Marca Tončič, snahs GLASBENA MATlCA ^ Vpisovanje v Gla^^ra ^ bo od 1. do 10. septeir. ^ 11. do 12. ure v Ul. 5 ■ tiska 22-1 nad. j*.11 Sprejemni izpiti bO0° . $ 13. septembra. Poučuje a|ji lepetje, klavir, vsi °.r inštrumenti in teoretični ^ meti. Otroci od 8. do se lah-ko vpišejo tudi 53 ggr sodelovanje pri šolskem ** dinskem zboru . RavnateU5 ___________ TRIDNEVNI 1 IS*2 20.. 21. in 22. sep*en' na Zagrebst1 vele s e je & Vpisovanje pri {0 5 press», Ul. F. ^ tel. 2924J Zveza partizanov organizira izlet s posebnim brzim v množil' lakom v Očetovski nasvet, stisk roke in nežen objem za veseli zaključek družinskega spora Nesreča v podgorski predilnici GOKICA, 4, — Rešilni avto Zelenega križa je prišel danes zjutraj v podgorsko predilnico, kjer se je ponesrečil 42-letni Emil Leban iz Ul. Cordaioli 2. Leban je zjutraj čistil stroj in mu je desna roka zašla med zobovje. Na moževo kričanje so pritekli njegovi delovni tovariši in stroj ustavili, V bolnici Brigata Pavia, kamor so ga pripeljali, so zdravniki ugotovili, da mu je stroj zmečkal kazalec desne roke. Ozdravel bo v 20 dneh. Za spre|em v Dijaški dom Cas za vlaganje prošenj za sprejem v Dijaški dom v Gorici je od 1. do 15. septembra. Po tem roku ne bodo več upoštevali prošenj. Starši naj osebno vložijo prošnje na sedežu Dijaške Matice v Gorici Ul. Ascoli štev. 1/1. Opozarjamo, da morajo prošnjo vložiti tudi dijaki in dijakinje, ki so že lansko leto bili v zavodu. Tečaj za strokovno izobrazbo zidarjev Pokrajinski urad za dslo spo. roča, da se bo v ponedeljek 15. septembra pričel v Gorici tečaj za strokovno izobrazbo zidarjev- Pravico do obiskovanja ima 30 učencev. Tečaj bo trajal 5 mesecev; vanj s* lahki-vpišejo vsi brezposelni med IH in 40. letom, ki so bili 25 av gusta redno vpisani na uradu za namestitev. Ruska begunka 46-letna Juli. ja Bariča, žena begunca Mihae. la Pisarena. se je morala pred vojaškim sodiščem zagovarjati zaradi povzročitve telesnih poškodb svojemu možu. ker mu je s steklenico skoraj razbila glavo. 27. avgusta t. 1. se je na Mi. haela, ko se je okoli 23.30 vrnil v taborišče, kakor ris vrgla njegova žena, ki je besno vihte. la v rokah steklenico. Mož se je umikal in se skušal braniti, toda pobesnela žena ni dala miru ter je moža napadla in kregala. Ob koncu, ko se je zdelo, da se bosta pomirila pa je Mihael začutil hud udarec po glavi in močno bolečino: iznad očesa se mu je razlila kri. Prestrašen se je zatekel po pomog in kei je izjavil, da mu je rano prizadela žena, so bojevito amazonko aretirali in jo predali sodišču. Zena pa je imela srečo, kajti predsednik Mr, Bayliss je bil dobre volje in je ho tol sprta zakonca pomiriti. Rana se je Mihaelu zacelila in ker sta oba skoraj pozabila na nočno borbo, .ie predsednik že od vsega začetka želel ta nesrečen primer končati s spravo. Bariča Je seveda povedala da se mož potepa po mestu in se vrača pozno ponoči in prav to njegovo vedenje je krivo, da je ženska postala ljubosumna. Tudi tistega večera je mož od. šel iz taborišča z izgovorom, da se takoj vrne. toda njega ni bilo dolgo domov. Njena ljubosumno in jeza je vzkipela do vrhunca in ko je prišel mož domov, ga je udarila. Mihael; «To se dogaja vedno, ko se moja žena napije«. Predsednik; «In vi nikoli ne pijete?« Mihael; ((Pijem že. toda redkokdaj« Predsednik; «Gospa, kakšen pa je vaš mož? Je morda hud?» Bariča; «Ni ne hud, ne dober. Ima to napako, da hodi okoli in se vrača pozno domov ter me zanemarja. Hudo mi je, ker ne vem kam hodi«. Predsednik; «Zelite vi Mihael Pisaren, da ostane vaša žena v zaporu?« Mihael; «Ne. tega pa ne. Želel bi samo, da bi se lepše obnašala z menoj«. Predsednik; «Torej hočeta biti ponovno prijatelja?# Oba; «Da». Predsednik: «To me zelo veseli. Torej primite vašo ženo pod roko in pojdita v taboril i.:. Vi gospa ne napadajte več vašega moža in vi Pisaren ne dajajte več vaši ženi prilike, da se v njej vzbudi ljubosumnost.« Zakonca sta se lepo in nežno prijela pod roko in odšla vesela. da se je tako srečno končala ta zadeva, ki bi lahko spravila ženo za dalj časa v zapor in moža obsodila na samotno življenje brez boljše po lovice. 195! DOLENJSKE TOPLICE kjer bo v nedeljo 14. septembra m aiMOlH BBIEl Mih Vabljeni vsi bivši partizani, matere in vdove pa ^ borcev, aktivisti, vojni invalidi, politični pregani9^ in njihovi svojci ter člani Osvobodilne 'r°eZg, Antifašistične slovansko - italijanske ženske y Zveze antifašistične mladine in prosvetnih dru ^ u of , Vpisovanje v TRSTU: na Korzu Garrbaldi 4/1U, Ul. R. Manna 29, na v ^ Skednju, pri Sv. Ivanu na stadionu »Prvi maj» od 19. do 21., v krožku Z«p 0() 1' Lonjerju št. 400 pri tov. Sergiju Pec ZA NAB^ yeS Ifitilo m rtu Ihimovdti cliteimik! Molino a Venio 154 od 18. ure dalje, do 19. ure; na sedežu ZAM v Ul. Machiavelli 13/11 od 17. * 19. ure. OKRAJ: v domu «1. Grudenu od 20. ure dalje, v Sempolaju 48 pri l>es,5ev' „^1? šempolajski sektor, v Sv. Križu pri Mariju Švabu št. 344 v večernih urah, St. U pri tov. Emilu Legiši za Vižovlje, Mavhinje, Cerovlje in Sesljan, tov. Lilijani, v Saležu pri tov. Oskarju Miliču »Garzunovi. za Salež, u„ m Koludrovico, v Gabrovcu pri Ivanu H ustji v večernih urah. ZA °pKN' Gr< na Opčinah na sedežu OK od 17. ure dalje, v Bazovici Pn Ferfoljl, v Ivanki, tudi za Gropado, v Trebčah pri Kralj Anici, na Proseku pri »risce ^ Kontovelu pri Danev Ivanki, na Colu pri Guštin Albinu, v Velikem RepnjU.ll O?' ^ - C<>W ZgoniK- i» Vi žoy Medj,iv**j fCo o«" M,"a* {jr Josipu, Škofije na Badihi pri Babič, Ul. Senesi I t ep n u povsod v večernih urah. ZA DOLINSKI OKRAJ: v Dolini na se^tku in Miljske hribe pri Doru Furlaniču na Škofijah, na Plavjah Pri Mili Hrovatin, v Stramarju pri Lazarju Veljaku, v Miljah pn s« Vpisova 1. Prijave sprejemajo povsod v večernih ključi v petek zvečer. urah. C IE N A VOŽNJE 500 Stari lisjak ORLANDO, Anafor in bivši predsednik vlade, preli: » Tudi druga bo vrnila Italija" 7Striaiio revisio-žrl !: %krV*anp MIR S sede-G”r,C7, ki izdaja tednik ini ! Pola»> j« izdal te sen. !’S° «G°rizia cimitero te'*eCrC?.' Pisec knjige je hkh, ?W ?,ttl- Opisuje re-boo Jogodke v Oorici in o- m fle -v lelih od m:l d° iktinu 7 kup uoum.rnh in fo'shl 1- P.nr>ovedk o uhar-tov ' dw)aniu» Jugoslova- . '« dold"SU °.svob°dilnega boja ^ rfn/r,m mir°vna pogod- % mi jp S liuujl. V o» .. a??o m «oblikova-lsc tisto, k Pisalo or se je sicer tastih? palTeakciondrnejših ietifj k.\.\tstth v poslednjih i{ i lo.bi vredno ozirati nit;saI »i to niti prva ' Italiji 5a p,,^‘kactjn te vrstc 3 po Kobaridu Pfevar; Tnrl Hod sdelu« je napisal do, sennt °ri° prnanuele Orlan-'‘kijansk/ '? bivAi Predsednik. t,h prve "ade v zadnjih letita mir e trojne in za tcr tatn ,e konference 191!) ^•rec jp 0 ztiana osebnost. Icemu mn„fred. ted7ii izjavil ne-Zl niš a ®T?W, do ne žici ueč 171 njo. y“ ter seveda za Dalma-11111 im!!"1 sv°jem uvodu je Tjti j hp?„Jv°jt fanatični na-*9tno . a,ni ki so značilne “roIce Orlando poziva Ustavni cltai° t° knjigo, ki 'l,19edtm Brozoten dokument ? foloč/r,/ iske krajine, ki CM?te-m. smislu še vedno Smčl knji9a niti 0rlan' . deo, ... s.e ne omejuje na Ntm am nt italijanska NoL"^a#’ *.? ®«*io so jRtir/o j* kraji»> v katere h„ijlU3e barbarske slo-»C!:,l!tti i- *e>>r Orlando se želi N, dn antifašist in do-*° itni?-1 nobeno zlo, fornjj rf Jonsfci partizani v « 'n niti ♦ osv°bajali Itali-P°irlj t0> da so zavezniki rt5Bnsfco p; }}j°- Toda za ita-!>o. JBdtzacijo je žalitev E**# pW!:. da >šni*4ni ?° jugoslovanski Oti JePtfjo osJcrunili» Italijan-■ani0 ■ Razume se, da je «VeUarlpSTe?en, da je Gori-uclle alfrr,resena> toda preti: tli, Doče h!"6 tornerd Italia!» . ‘i r.-. ?ie imelo smisla b?a n*ke Vflfati z Orlandom, ki fet* turfi "ari je vendar tre-!ye”1 in 0 duhu, kih kot «h' .Najprej nekaj o **». #b«rb0rih)) in ( kn?°baridom.’ n. fcafa- kot'“3iao”1’. nP.s ?? 'Udi ®!ad» P^dsedmk itali-doji ln>e[ , (,ct nas je tedaj Ws n<1 km« .orbare in ban-lt«n prosil, da bi fc’ ni i tiik-if^vstro-Ogrske bi S t ^i!o «r- ne zrušita, če N-i °p7iu1,!!nsfceE,a pakta» 2 itd,,,!11 Tru 1918 med Orlan-i “0a! j^tbič, em, ki je pred- n:j°vanski odbor, t k\,:b ffiba za ustvari• SSS«v*. 1 »o Po tem je Or :l! take *'• PiSr^ki' oIKc sporazume s " ®Pnr R°ljaki in Romu- 'ek( etfidneSe- te na vse moli - širni ln zvite načine, bo ,°^jube, da lta- Noi1: ia . btevala nikakih »o K ^Bri „ odreka tajnega ncU ynfa ta i*' da bodo lkti„ sporni"6 na osnovi lo-••ilor/Peje V}a določili pra-Stj!,?-Wašie bolijo in Ju-Vit,' n 1 so se pustili pre. l%lr-to se ‘Št emi9rantskega Sn 'iski uJl0Vensk7 vojaki ti« B itolii nu Prenehali M uleli itay*sk‘ fronti, ker \ ■ sferenci se je Or- , - r.” Hotet iPrepptentno in \n>t prikazati lta- ni ^e' i^Titante^ rodSiUŽ"° , On 777711 rer, a te£"7 S!e»n!‘«>7do *0 pa <7,^71 rt| I C* *?»*■ il ^;, d.pTo“‘ toPisan v zno-Sl7; ki lacije k°t edfn, Zdto, da bi »7 Oalmu-.N0 ? l°ndon^k kl ni bila tMtpOs^ paktu. Or. 4k,°i nJL*a konferenc lA d grofico j? . ■ da b. e tl» Penju ;» _______________ f t >“7oPXt,CaSa- Roskušal y tfer nak nr l z vratin ter wNr>- ieš z?Puščal Kmati. i* * ~ o Or-vju Pišejo osi 'in'* . nočem se >o 7)Se U)7CS je «ogorčen» f' 9ti V11« ?> D demonstra-»Se °sta WiisnnV opauju, >7oea3 in mu d»“ "t. tofco eden WSei da n »I k itahjan-iA PTbateij 7,šl°r °r' $>otno rU nm tj* iftozil Parizu ?ii 4 n/^.N^ea od- o-'~ spremeni Hoteli so pogoltniti več, kot jim je želodec prenese! Gaetano Salvemini v svoji knjigi «Mussolini diplomatico« objavlja pred analizo fašistične zunanje politike poglavje o tistem, kar se je dogajalo prej. Na več mestih omenja tudi usodno vlogo Orlanda, 'ki je s svojimi imperialističnimi idejami odpiral fašizmu pot. Tudi Salvemini govori o vlogi Orlanda v prvi svetovni vojni in po njej, Njega in njegovega «pajdaša» Sonnina, ministra za zunanje zadeve stalno imenuje usciaguratv>. Zakaj? Zato ker so hoteli pogoltniti več, kot jim je želodec mogel prenesti, ker so bili nosilci imperialističnega programa dežele, ki je imela polno notranjih resnih socialnih in gospodarskih problemov. Salvemini navaja nekega ameriškega novinarja, ki je dobro dejal, misleč pri tem na Orlanda in Sonnina, da se Italijani derejo za pomarančo na Jadranu, a pozabljajo, da imajo v svoji deceli zlate rudnike. Salvemini razkrinkuje ne le Orlanda v konkretnih položajih na konferenci, temveč se obrača nanj kot na krivca in pobudnika stalnega italijanskega masohizma. Orlando je bil veli. ki propagator ideje o pohabljeni Italiji«. Niti rapalska pogodba ni Orlanda in njemu podobnih zadovoljila. Zato so tudi propagator ji maščevanja proti Jugoslaviji vztrajali na verziji, da prenapolnjena in siromašna; Italija ne' more živeti • v svojih mejah. Ponovni poskus prevare I. 1944 in ideja o «pohabljeni Italijb Salvemini citira delo Crocea, ki je prav tako žigosal te pojave «rimske bolesti» Ž7t Bor-geseja, ki piše o Krimskem imperialističnem raku«, ki ubija Italijo po zaslugi Orlanda. Italija je postala ((namišljeni bolnik moljerovskega tipa«, pravi Salvemini ((ter je trpela zaradi bolezni, ki je ni imela«. 19. decembra 1944, torej še za časa vojne, je Orlando napisal v «Corriere detla Sera» članek pod naslovom ((Legendo o pohabljeni Italiji«, ki je zanj zelo karakterističen. Tedaj so bile nase čete že v Istri in na Goriškem ter je Orlando mislil, da je' treba ubrati druge strune, da bi se z zvitostjo spst^pekaj doseglo. Ta oče ideje o ((pohabljeni Italiji» (celo po rapalski Leta 1944. torej Orlandu nismo bili ».barbari« in ((divja-ki« Priznaval je, da nas je ravnanje v Julijski krajini gnalo v obup ter da vse to leži na vesti Italije! 1944. obsoja imperializem, podčrtuje celo neko prijateljstvo do Jugoslavije. Zakaj je Orlando tako pisal I. 1944, zakaj je sam sebi pljuval v usta, zakaj se je trudil, da se prikrije in da zataji tistega Orlanda, znanega s prve mirovne konference, znanega tudi kot fanatičnega sovražnika Slovanov in kot tvorca legende o teritorialno pohabljeni Italiji. Zakaj se je tako prilizoval ((užaljenemu ljudstvu« drugega plemena? Leto 1944. se je zdelo Orlandu, ki je bil kandidat za predsednika vlade in celo republike, kot l, 1917. po Kabaridu (Caporetto!) Hotel je s svojo perfidnostjo vreči Jugoslovanom še enkrat pesek v oči, da jih objame — z nožem v roki. Ta stari lisjak je poskušal tedaj zaigrati svojo staro vlogo: naša narodno-osvobodilna vojska je bila tedaj na Goriškem, v Beneški Sloveniji in v Istri pa tudi pred Trstom. Usoda Italije je bila motna, še bolj motna kot po Kobaridu. Orlando je plel niti nove prevare. Toda sen se mu je izjalovil v veliki meri, čeprav smo izgubili Gorico. Zato se sedaj besen vrača k svoji mazohistični legendi in ideologiji o t pa bo skupno z zborom Filharmonije, zapel nekaj partizanskih pesmi. Nastopil bo tudi invalidski pevski zbor ter mladinski, v katerem bo nad 60!) mladih pevcev iz vse Dolenjske. Borci in vsi, ki so bili kakorkoli povezani z narodnoosvobodilno borbo, se bodo iz vseh predelov republike sestali. da si morda po več letih zoper stisnejo roke, da obude spomine iz hudih toda tudi najlepših dni. ki so jih preživeli. Toda ne le iz svobodne republike, tudi zamejski Slovenci bodo ta dan med njimi. Korošci in Primorci, ki so ostali izven meja domovine. Prihiteli bodo tja, da skupno z danes svobodnimi partizani in aktivisti potrdijo tisto vez, ki jih je nerazdružno povezala med narodnoosvobodilno borbo. Iz zamejstva pa bodo prihiteli tudi tisti italijanski' to’-variši, ki so se borili v vrstah partizanov proti fašizmu in ki so. tej. borbi ostali zvesti ter jo žele nadaljevati vse dotlej, dokler tudi pri njih ne bo dokončno premagan fašizem, ki pod okriljem reakcio-narnih .sil še . vedno živi in se skuša povzpeti do nekdanje moči. Številni bodo zavedni Slovenci in demokratični Italijani, ki bodo iz Trsta odšli med tevari-še v Dolenjske Toplice. Čeprav se niso morda skupno z njimi j borili v jsti brigadi, vendar so ..........1... i'1'1..... t.......um............... I Ki^u^ llflSTI lZ lUGOSLOVANSKEGA TIS ~ ~ 3 da - * ' ctlo 'kr>... ° hli n i 'Jflaiido, ki bi 'o« *nvetn It <"c b' čakal tu' tijHfcj 277!!teu‘ stega, knr je 'e7 l* *oi „° in zpkai % * 7ue? 7ia to Tapdnarodni ‘akn vpliv<"i. ic Til S VEDSKI PAPIR POD SVETOVNO CENO Da bi švedska industrija papirja in celuloze obdržala sedanjo kapaciteto dela in popolno zmogljivost tovarn, je prisiljena prodajati papir in celulozo po nižjih cenah, kakor so na svetovnem trgu. VELESEJEM V LEIPZIGU IN UDELEŽBA ZAHODA Na velesejemu v Leipzigu bodo .sodelovale vse države vzhodnega bloka jn mnoge države zahodnega bloka. Najmočnejši razstavljalec na tem velesejmu bo SZ, ki bo zasedla kar 16.000 kv. metrov razstav-ljalne površine in bo tu prikazala vse svoje veje gospodarstva. Od zahodnih držav bodo razstavljale Velika Britanija, Francija, Danska, Italija. Avstrija, Belgija, Švica, Alžir in Holandska« Dalje bo razstavljal še Maroko in Pakistan. Na tem velesejmu bodo razstavljale še Madžarska, Bolgarija, Poljska, Romunija ter Češkoslovaška. Trst bo na tej razstavi prikazal svojo industrijo konzerviranja rib. SPROSCENJE TRGOVINE V VELIKI BRITANIJI Po vesteh iz odgovornih uradov se da sklepati, da bo prišlo v Angliji do sproščenja notranje in tudi zunanje trgovine. Za sedaj se to sproščenje nanaša samo, na sladkor in kavo. toda razne vestj dajo slutiti, da se bo ta način prenesel tudi na razne kovine in sicer že s 1. oktobrom letos na svinec jn kositer. ZMANJŠANJE PROIZVODNJE NA SVEDSKEM Po vesteh iz Stockholma se je švedska industrijska groiz-vodnja v zadnjem letu zmanjšala v razmerju s proizvodjo istega razdobja lanskega leta. Proizvodnja potrošnega blaga se je zmanjšala za 7 odstotkov, industrija jekla ter premoga se je zvišala za 6 odstotkov, toda lesna industrija se je znižala za 8 odstotkov, proizvodnja prehrambene industrije za 2 odstotka tekstilna industrija kaže znižanje proizvodnje kar za 17 odstotkov, industrija usnja pa kar za 29 odstotkov. PRIDELEK IN IZVOZ RIŽA IZ ZDA Žetev riža, ki se bo začela v tem mesecu v ZDA. bo dala po dosedanjih splošnih ocenah okoli 45.4 milijona vreč riža. Vreča tehta 100 liber. Ta količina bo 4 odstotke višja, kot je bila lanska in bo to ponovni rekord v proizvodnji riža v ZDA, ker se v vsej zgodovini ZDA ni še nikoli dosegla tolika proizvodnja riža. Večino tega riža bodo ZDA izvozile v Azijo. V zadnjih enajstih mesecih, ki bi se končali z zaključkom zadnjega junija letos, so ZDA izvozile 15 milijonov vreč riža. V prejšnjem letu pa so izvozili vsega le 9 milijonov vreč, NOVA LINIJA HAMBURG - INDONEZUA Nemška paroplovna družba iz Flensburga bo v kratkem ustanovila svojo posebno linijo med Zahodno Nemčijo in Indonezijo pod imenom Deutsche Indonesien Linie., Družba je že najela v ta namen 4 ladje in namerava najeti še nekaj ladij za izpopolnitev tonaže. Linije se bodo začele v Hamburgu in bodo šle do Singapura z mnogimi vmesnimi pristanki. Illllllllllllllllllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII IMIIIIII IIIIIUIIIIIIIIIIIIII Illllllll lllll IIIIIII1II7IIIIIIIII llllll Illlllllllllllllltl Hill FOTOKlROMaffiCA V okviru programa vojne pomoči za inozemstvo je tudi proizvodnja novih ameriških tankov tipa «Patton 48». Na sliki vidimo, kako spuščajo tak tank na poskusno gosenico v novi tovarni v Livoniji, v državi Michigan. I IJN 1“ 1 1 p Vremenska napoved za danes y W|i KA !■ predvideva nestanovitno vreme V |\ L/VI L 2 menJa3očo se oblačnostjo in možnostjo manjših padavin. — Temperatura brez večje spremembe. — Včeraj je bila v Trstu najvišja temperatura 25.7 stopinj, najnižja pa 19.8 stopinj. STRAN 3 ZAOiSJA POROČILA S.’ SEPTEMBRA 1952 ti B Spilil iillili1 RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 18.15: Poje mali zbor Radia Reka ">b spremljavi radijskega orkestra. — Trst II.: 14.15: Operetna glasba. 20.30: Trz^Ki kulturni razgledi. - Trst I.: 18.00: Grške narodn pesmi. 21.00: Skladbe W. A. Mozarta izvaja sirm. orkester. — Slovenija: 14.00: Ob 100-letnici rojs Janka Kersnika. Gospodarska vprašanla v ospredju angleškega političnega in javnega življenja Kongres sindikatov priporoča zmerne mezdne zahteve in obtožuje konservativno vlado, da izvaja svojo politiko na škodo delavcev - Načrt bevanistov za gospodarsko osamosvojitev Velike Britanije MARGATE. 4. — Kongres britanskih sindikatov, ki zasedajo v Margatu, je cdcforil da. nes s 6,856.000 glasovi proti 504.000 nasprotnim glasovom poročilo glavnega sveta o an. gleškem gospodarskem položaju. Poročilo je v glavnem izraz tendenc dfesr.iec.a krila sindikatov, ki zahteva zmernost v mezdnih zahtevah delavcev. Pred tem je kongres z veliko večino (7.771.000 glasov proti 39000) odobril resolucijo, ki jo je predložil sindikat trgov-skih pomočnikov in ki jo je podprl glavni svet. Resolucija »priznava, da sedanji angleški gesipedarski položaj ne dovoljuje pretiranih mezdmil; zahtev« ober.emi pa obtožuje konservativno vlado, dia izvaja svojo dieflacionistično politiko izključno na račun delavskega razreda. Z manjšo večino je bila odbita resolucija sindikata elektrotehničnih delavcev, ki je zahtevala takojšnjo po. višanje mezd. Na volitvah za novi glavni •vet sindikalne zveze so kom-infotmisti utrpeli hud poraz-Noben njihov kandidat ni bil izvoljeni. V glavnem svetu so zdaj samo laburistični pred. stavmiki. Od 33 članov glavnega sveta ie 30 starih, med njimi tudi predsednik Deakin. Laburistični tednik ((Tribune)) objavlja članek bivšega miniitr^. za trgovino Harolda WiItsona, ki v njem razlaga svoj načrt, ki naj zagotovi gospodarsko neodvisnost Anglije od Amerike. Wilson je eden izmed glavnih predstavnikov Beva-raovega krila v laburistični stranki. Načrt odraža torej be-vanis*ično stališče, ki bo verjetno povzročil precejšnje diskusije na prihodnjem letnem kongresu laburistične stranke, ki bo v Morecambu. Wilson izhaja s postavke, da je Velika Britanija v hudi go. spodarski krizi, ki ogroža njeno neodvisnost in njeno nadaljnje življenje, Nato pa za. trjuje, da se mora Anglija o-samosvojiti od ameriške pomo. či, ki je povezana s sprejemanjem, strateških sklepov načelnikov washington®kega glavnega stana. Po Wilsonovem mnenju bi bilo prizadevanje Veli-ke Britanije in drugih zahod' neevropskih dežel ja gospo darsko neodvisnost in finančno solven/tnest olajšano, če bi ZDA: 1. odprle vrata uvozu in, odpravile sedanji protekcionistični sistem; 2. skupno z drugimi državami podvzele mednarodno akcijo 2a dodeljevanje in razdelitev surovin in onih živil, ki jih primanjkuje: 3. spoznale nujnost, da se brei»e oboroževanja pravično razdeli; 4. dale vse svoje razpoložljive sile za borbo proti bedi v vsem svetu. Ce hoče Anglija doseči neodvisnost v svetovni politiki, pravi Wilson, mora nujno voditi teko domačo in tujo politiko, ki bi čimprej pripeljala do gospodarske solventnosti. Žrtve, ki bi jih ta politika zahtevala, bi bile odvisne od manjšega ali večjega ameriškega sodelovanja pri gospodarski obnovi sveta. V najslabšem primeru bi moral iti angleški n^črt tako daleč, da bi pripeljal do gospodarstva »obleganega mesta« in do popolne diskriminacije trgovine v do. laarjih. Na vsak način bi morala Velika Britanija popolnoma revidirati svojo domačo politiko po naslednjih štirih načelih: 1. največji možni napor za razvoj virov živil in surovin, ki jih nj treba plačati v dolarjih; nostmi, bodisi z novim kriterijem razdeljevanja bremen atlantskega oboroževanja, do-d'isi, če potrebno, s takojšnjim enostranskim ukrepom; 4. nujnost vodenega gospodarstva, ki naj se ravna po zastavljenih ciljih irj stremi pred1, vsem za čim večjimi zmanjšanjem dolarskih stroškov. Wilsora trdi, da bi se morala Anglija upreti ameriškemu vmešavanju v razvoj trgovine med vzhodom in zahodom; to vmešavanje «ni v skladu a odnosi med prijatelji in zavezniki« in ovira angleške napore za gospodarski preporod* Italijanski bandit aretiran v ZDA SAN ANTONIO (Texas), 4. — Ugotovili so, da služi v ameriškem letalstvu italijanski bandit Pasquale Sciortino, ki je bil član Giulianove tolpe in ki je bi! v Viterbu obsojen v odsotnosti na dosmrtno ječo. Sciortino, ki »ima 28 let, je služil na letališču Lackland pod imenom Frank Catalano. Njegovi oficirji pravijo, da je bil ves čas «vzoren vojak«, dokler 26. avgusta ni ušel. Aretirala ga je neka obmejna straža, ko je hotel zbežati v Mehiko. Sciortina bodo izročili italijanskim oblastem. muco spoprijeli dve skupini nasprotnih tendenc; v pretepu je bilo 7 oseb ranjenih, od teh štiri hudo. Zaradi tega so dali vojski nalog, naj prepreči vsak nered med volitvami in naj, «če potrebno, uporabi tudi orožje za zagotovitev državljanskih pravic«. Po čilski ustavi prevzamejo med volitvami odgovornost za javni red vojaške oblasti. Vojska je prevzela oblast včeraj opoldne in jo bo obdržala, dokler ne bo končano štetje glasov. Aretacije v Romuniji DUNAJ, 4. — Iz Romunije poročajo, da je policija v zadnjih dneh avgusta izvršila v Bukarešti in nekaterih drugih mestih obsežne aretacije. Samo v Bukarešti so do 23. avgusta aretirali 5 do 6 tisoč oseb. Najprej se je zdelo, da gre za ukrepe iz previdnosti pred ob letnico osvoboditve Bukarešte, ki je bila 23. avgusta, vendar aretiranih oseb do danes niso izpustili. Zdi se, da je glavni namen teh aretacij zaplemba hiš in stanovanj, v katerih so aretirane osebe prebivale. Po vesteh, ki so prišle iz Romunije v Beograd, so prejšnji mesec iz Oršave deportirali 34 oseb, iz Turnu Severina pa 150 oseb, med njimi tudi nekaj aktivnih oficirjev, ki imajo sorodnike v Jugoslaviji. Deportirance so poslali na prisilno delo na reko Prut. Po hudi eksploziji v marsejski tovarni MARSEILLE, 4. — Danes so gasilci ves dan čistili ruše vine velike marsejske tovarne maščob, ki jo je včeraj razrušila strahovita eksplozija. Izpod ruševin, ki so vse očrnele od dima in pokrite s peno, so doslej potegnili 9 strahotno iznakaženih trupel. Manjkajo pa še poročila o nadaljnjih 20 osebah, ki so včeraj zvečer delale v tovarni. Ranjencev je več kot 30, od teh 20 hudo ranjenih. Številne hiše v bližini so morali izprazniti, ker jih je eksplpzija tako razmajala, da je prebivanje v njih nevarno. Bolj ali manj so poškodovane vse hiše v krogu s polmerom 500 metrov okoli tovarne. Pod silci se trudijo, da ogenj ne bi dosegel bližnje tovarne za predelavo žvepla. Zdi se, da je eksplozijo povzročila iskra, ki se je ukresa-la v nekem stroju v bližini petrolejske cisterne. Ne izključu jejo pa možnosti, da je katastrofe kriv kratek stik. CARIGRAD, 4. — Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je veleposlanik preplaval Bosporski preliv. Ta čast je pripadla veleposlaniku ZDA v Ankari Mc Gheeju, ki je preplaval Bospor v 28 minutah. Veleposla nika je spremljal ameriški se nator Lang, ki je bil boljši pla. # vač in prišel na cilj minuto ruševinami še vedno tli in ga- J pred diplomatom. Trdovratni Japonci TOKIO, 4. — Japonska vlada je naznanila, da bo v krat kem poslala svoje predstavnike na otok Lubang v Filipinskem otočju, kjer so tri japon ski vojaki, prepričani, da voj. na še ni končana, skriti v go-sxi džungli, ki pokriva del otoka. Filipinska policija je že poskušala priti v stik s tremi Japonci in je tudi z letalom odmetavala letake, vendar vse brez uspeha. Predstavniki japonske vlade bodo nesli s se boj pisma in fotografije, ki jih bodo pustili na krajih, mimo katerih verjetno hodijo trije vojaki, ki se že dalj časa niso pokazali ljudem pred oči. Poleg tega so posneli na gramofonske plošče pozive družin teh treh zadnjih Mohikancev; ob robu džungle bodo namestili velike zvočnike in z njimi prenašali govor z gramofonskih plošč. ' " '• • ■ : r"li, ' , Cile voli predsednika po enoletni volilni kampanji SANTIAGO (Cile), 4. — Da , , nes so v vsej državi Cile prea- 2. večja svoboda zg razvoj sedniške volitve Giasovanje se gospodarstva z nedolarskimi področji, to je, na eni strani večja svoboda trgovine z ostalim šterlinškim področjem', na drugi strani Pa večja svobod# trgovine z vzhodnoevropskimi in azijskimi deželami; 3. zmanjšanje angleškega <£ borožitvenega programa na raven, ki bi bila sorazmerna z angleškimi gospodarskimi mož- je začelo ob 8. in je trajalo do 16. ure po krajevnem času. Verjetno bodo prvi rezultati znani že zvečer. Volilna kampanja se je začela pred dobrim letom, vendar se je poživila šele pred tremi meseci. V tem času je bilo nekaj manjših incidentov. Včeraj pa sta se v mestu Te- PRVI DOMAČI TRENING NOVE TRIESTINE Napad je zadovoljil obramba pomanjkljiva Boscolo in De Vito še nista v zadostni formi - Tudi upor* mki so igrali * Pelleqrmi ne prinaša iihoda iz stiske A Volilna kampanja v ZDA je delo, ki zahteva celega moža, Eisenhower še ni dobro končal kosila s Haroldom Stassenom, ko že gleda na uro. Ko je kampanja na višku, mora imeti kandidat dvajset in več govorov na dan in stiskati dnevno na tisoče rok. 2000 ljudi se je zbralo na tržaškem stadionu na prvem do. mačem treningu Triestine. So. dil je trener Perazzolo, nastopilo pa je prvo moštvo proti rezervam. Postava liga moštva: Cantoni; Belloni, Pellegrini (Valenti); Giannini, Mariuzza (Claut), Petagna; Boscolo, Soe-rensen (Dorigo), La Rosa, Ispi-ro (Curti), De Vito. Nuciari je branil v vratih rezerv, med ka. terimi ;e nastopil prvič bivši mladi igralec Lj. Ponziane Pao-letti, ki je zadovoljil na mestu desnega krilca. Prvo moštvo je zmagalo z visokim rezultatom 8-0. Kronika pač ne more biti zanimiva pri tako različni vrednosti moči. Tudi tokrat so se pokazale pravilne dosedanje napovedi po igrah izven Trsta. Od novih igralcev sta zadovoljila Soeren-sen in La Rosa, medtem ko je Pellegrini nezadosten ali vsaj ni rešil problema branilca. In-vernizzi tokrat ni nastopil zaradi poškodbe na kolenu. Upor. niki Cantoni, Nuciari, Giannini in Petagna so se pridružili tovarišem, čeprav po vseh znakih finančni nesporazum *e ni rešen. V napadu je zadovoljil centralni trio, obe krili pa še vedno ne najdeta pravega ritma. Splošen vtis; napad je dosto. jen A-lige, žal pa tega ne moremo trditi za nekatera mesta v obrambi. Manjka levi branilec in srednji krilec, ki bi bil kvalitetno boljši od Mariuzze. Trst-Padova 2:0 (15:6., 15:7); Jurino-Padova 2:0 (15:10., 15:5). Študentske igre TRST, 4. — V nadaljevanju jesenskih športnih iger univerzitetnih študentov so danes bile na sporedu tekme v vaterpolu, odbojki, košarki in tenisu, Nekateri rezultati: Vaterpolo: Trst-Bologna 16:2 (9:1); Bari-Cagliari 5:4 (3:2); Genova-Mes-sina 1:0 (0:0); Neapelj-Pisa 8:3 (4:1); Padova-Bologna 12:2 (5:1); Catania-Bari 7:1 (3:0); Genova-Pisa 4:2 (1:1); Neapelj-Messina 8:Q (6:0). Finale v odbojki: Trst-Turino 1:1 (15:13., 6:15); PRIJATELJSKA NOGOMET NA TEKMA Z -MORALO: NE PODCENJUJ ! Crvena zvezda - Partizan 3-3 BEOGRAD, 4. — Crvena zve. zda in Partizan sta igrala neodločeno 3-3 v prijateljski tek. mi pred 45.000 gledalci. Ob kon. cu prvega polčasa je stanje bilo 0-0. Deset minut pred zaključkom je Crvena zvezda vodila z dvema goloma naskoka. Tedaj so njeni igralci začeli predvajati akademijo za občin, stvo. Partizanovi napadalci se niso obotavljali in tekma se je končala neodločeno. Z vseh vetrov O Po nepričakovanem porazu Mornarja, je tekma med Jugom in Mladostjo odločala, kdo bo zavzel prvo mesto prvega dela finalnega/ tekmovanja v vaterpolu. To vprašanje pa je še vedno ostalo odprto, kajti Mladost je vložila zoper tekmo z Jugom protest, v katerem se navaja, da je sodnik neupravičeno ((postoril na hladno» igralca Mladosti Janekoviča, ki bi moral praviloma vstopiti v igro takoj po ponovnem prekršku. Kljub oslabljenemu moštvu je imel Ježič ponovno priložnost povišati rezultat rta 2:1. toda žoga, se je odbila od vratnic. Zmtaganosni gol za Jug je dal Ivkovič-Nasprotnika sta iffrala zelo lepo, pa tudi taktično uspešno in dokazala, da tvorita z Mornarjem po kvaliteti vodilno skupino. Rezultati so tl U: Jug : Mladost 2:1 (1:1), Mornar : Naprijed 7:? (2:2), Jadran : Primorje 5:3 (3:3). V kolikor bp protest Mladosti zavrnjen, je vrstni red tale: Jug 9 točk, Mornar 7, Mladost 6, Jadran 4, Primorje ter Naprijed po 2 točki. Drugi del finalnega tekmovanja za državno prvenstvo bo čez tri tedne v Splitu. Ljubljana se pripravlja na lahkoatletski troboj LJUBLJANA, 4. — Ljubljanski novi stadion Železničarja že sam po sebi vedno bolj kaže pomembnost nedeljske prireditve. Nedokončani objekt krasijo z vsem; močmi, da bi v nedeljo nudil dostojen okvir ženskemu lahkoatletskemu troboju Nemčija - Avstrija - Jugoslavija. Toliko drobnih stvari je, katerih človek niti ne opazi, vse dokler ne pogleda na igrišče z očmi gosta. Tedaj se vidi plevel, ki je na nekaterih mestih naskočil tekaliiče, lesene dele, kj jih je načelo vreme in še mnogo drugega. Toda v Ljubljani tokrat mislijo resno. Opremili so igrišče z vsemi mogočimi mikrofoni, telefoni, signali, da bi obveščevalna služba poslovala brez zamude. tako za tekmovalce kot za občinstvo, ki gotovo ne bo zamudilo te mednarodne prireditve. Za to priložnost bodo celo sodniki dobili enotne obleke. Troboj bo pod pokroviteljstvom predsednika mestne cb-čine tov. Avšiča. Preskrbljeno je, da bodo tekmovalke v času svojega ljubljanskega bivanja odnesle najlepše spomine. Avstrijsko in nemško reprezentanco pričakujejo v Ljubljani danes zvečer, medtem ko so že skoraj vse domačinke v Slovenski prestolnici. Pod vodstvom trenerjev pilijo še zadnje malenkosti, čeprav so ?e-veda z glavnimi pripravami že opravile. Govorilo se je, da bodo prireditev poživili člani olimpijske štafete rekorde.rjev iz Jamajke ter še nekateri drugi inozemski tekmovalci. Ker Da so državo zapustili že skoraj vsi tuji atleti, med njimi tudi črnci iz Jamajke, ta visoko kvalitetni vložek logično odpade. 6:4, 6:4; Mervyn Rose (Avstralija) :Gil Shea (ZDA) 6:2, 7:5, 6:3; Philippe Washer (Belgija): Larry Huebner (ZDA) 6:4, 6:1, 6:0; Lewis Hoad (Avstralija): G. Cakley (V. B.) 6:2, 6:3, 6:4; Art Larsen (ZDA):W. Lanck (ZDA) 1:6, 6:3, 7:5, 6:2; Bernard Bartzen (ZDA):Jacques Bri-chant (Belgija) 4:6, 4:6, 6:4, 6:1, 6:4. Ameriško teniško prvenstvo FORESTH HILLIS, 4. — Rezultati tretjega kola mednarodnega ameriškega prvenstva v tenisu: Dick Savitt (ZDA):Fred Ko-valeski (ZDA) 7:5, 6:3, 6:4; Bil-ly Talbert (ZDA):Brendan Mac Ken (Kanada) 6:4, 6:2, 6:2; Gardnar Mulloy (ZDA):Gus Palafox (Mehika) 6:2, '3:7, 3:6, 6:3, 6:4; Felioissimo Ampon (Filipini) :Fred Hagst (ZJDA) 6:3, Švedi visoko vodijo proti francoskim atletom STOCKHOLM, 4. — Po prvem dnevu lahkoatletskega dvoboja Švedska . Francija vodijo visoko domačini z rezultatom 70-36. Med najboljšimi rezultati lahko omenimo Karlsso. nov čas na 400 m čez ovire 52.7 in Ekfeldtov na 400 47.7. Ericsson je pretekel progo 1500 m v času 3:48.2, Albertsson je dosegel 14:17.0 na 5000 m. Zadovoljil je Nilsson s 16.2? m v metu krogle ter Lundberg v skoku s palico: 420 cm. Francozi so zmagali samo v dveh disciplinah. Bonino je bil prvi na 100 m v 10.6, medtem ko je štafeta 4 x 100 tekla v času 41.7. * * * PARIZ. 4. — Guy Lapebie, znani francoski kolesar, je zapustil aktivno športno udejstvovanje. 300 km v eni uri z motornim čolnom LOCH NESS, 4. — John Cobb je danes dosegel s svojim reakcijskim motornim čolnom hitrost 220 km na uro. Cez nekaj dni bo Cobb naskočil absolut. ni svetovni rekord, ki ga ima Stanley Sayers z 280 km. John Cobb je že svetovni rekorder v avtomobilski hitrostni vožnji Dosegel je hitrost, ki presega 600 km na uro. men. Zaprosil je avtomooilski klub, naj zap<-čati stroj, dokler ne bo posebn* komisija ugotovila njegovega stanja in izjavi, la. da je tc normalni avtomobil serij sk-s proizvodnje. Stroj Simca Aronde je prevozil 52.884,3.12 km, povprečno 114.729 km na uro. Skupno 20.751 krogov dirkališča. SALZBURG, 4. — Rezultati četrtfinalnih iger mednarodnega teniškega prvenstva Avstrije: Drobny:Bernard Destremeau 6:3, 6:2; Branovič : Gustav Specht 7:5, 4:6, 3:1. Specht je odstopil zaradi poškodovane noge. KINO V TBSTt Rossetti. 16.30: «Ropar iz Excelsior. 16.30: «Cu Je rekla zvesta služabnica. Naj je grožnja soproge, da se bo dala lomiti od njega, vzbudila v srcu gospoda Potta take ali take misli, jim vendar ni dal izraza, temveč se Je zadovoljil s tem, da je zelo ponižno rekel: «Draga moja, ali me hočeš posluiati?» Gospa Pottova je v odgovor samo znova zaihtela; tudi kr'l so se ponovili. Hotela je vedeti, zakaj se je — nesrečnica rodila, ter zahtevala pojasnila o več sorodnih točkah. tDraga moja,» je rekel gosped Pott, »pomiri se vendar in ne poslabšaj si svojega stanja Se sama z mučnimi mislimi. Niti trenutek nisem mislil, da je v članku le količkaj resnice — to se vendar samo do sebi razume, moja draga. Samo razkačen sem bil, draga — da, lahko rečem, besen na urednika Neod- Gospod Pott se je žalostno ozrl na nedolžni vzrok vsega gorja; ta pogled je izražal prošnjo, naj gospod Wlnkle za bož-jo voljo molči o gadu. «In kaj mislite ukreniti, gospod, da dobite ln daste zado. Stenje?« je vprašal gospod Winkle, ki mu Je pogum rasel, ko je gospodu Pottu upadal. «0 Jenny,» Je stokala gospa Pottova, «aU misli morda urednika Neodvisnosti z bičem? — povej ml, Jenny.» -.(Mimo, le mirno, milostlva; prosim, bodite mirni,» je odgovorila telesna straža; «gotovo bo to storil, če vi želite, milostlva.* «Vsekako,» je rekel gospod Pott, ki je iz nedvomnih simptomov spoznal, da bi se krči povrnili, če bi ničesar ne storil v pomirjenje trpeče žene, »seveda, moja dtraga; to se vendar samo po sebi razume.« «Kdaj, Jenny — kdaj?» je mrmrala gospa Pottova, se neod. ločena glede krčev. »Takoj — še preden bo večer, moja draga,> je rekel gospod Pott. »O Jenny,» Je nadaljevala gospa Pottova, «to je edino sredstvo, da se ovrže obrekovanje in se mi vrne spet dobro ime.» »Imate čisto prav,» je odgovorila telesna straža. »Vsak mož, ki Je res mož, milostiva, mora to storiti.« Ker so krči 4e zmerom pretili, je gospod Pott ponovil ayojo obljubo; toda gospo Pottovo je bila že sama misel, da je bilo mogoče dvomiti o njeni ženski časti, tako premogla, da je Se večkrat le za las manjkalo, da se krči mso povrnili; in ko se ne bi bila vestna telesna straža tako trudila ln bi premagani Pott ne bil ponovno prosil milosti, bi se bili krči brez dvoma obnovili. Ko so slednjič solze in krči dodobra omehčali nesreč. nega soproga, da je bil spet kakor navadno, je gospe Pottovi odleglo in sedli so k zajtrku. «Podle časopisne čenče vam vendar ne bodo povod, da bi skrajšali svoje bivanje pri nas, gospod Winkle?» je rekla gospa Pottova, smehljaje se skozi ostanke svojih solz. «Za vse na svetu ne,» se Je vmešal gospod Pott, v srcu pa si Je želel, da bi se njegov gost z grižljajem, ki ga je ravno nesel v usta, zadavil in tako za zmerom končal svoje bivanje. «Za vse na svetu ne.» »Zelo ste dobrotljivi,* je odgovoril gospod Winkle; «toda gospod Tupman mi Je davi pisal, da je prišlo pismo gospoda pickwicka, v katerem naju prosi, naj prideva »e danes v Bury. Zato morava opoldne odpotovati.« »Pa se boste vendar vrnili ?> je vprašala gospa Pottova. «Gotovo,» je odgovoril gospod Winkle. »Ampak zanesljivo, kaj ne?» je nadaljevala gospa Pottova to nežno pogledala svojega gosta. «Lahko se zanesete,* Je odgovoril gospod Winkle. Molče so končali zajtrk, zakaj vsi trije so bili zatopljeni v to, kar jim je vzbujalo jezo ali strah. Gospa Pottova je bila zlovoljna, da bo izgubila kavalirja, gospoda Potta je skrbelo, ker Je prenaglo obljubil da bo urednika Neodvisnosti z bičem, in gospod Winkle je bil nevoljen, ker je bil v tako zoprnem položaju. Prišlo je poldne ln po večkratnem slovesu ln večkratni obljubi, da spet pride, je odšsel. »Ce mi pride Se kdaj v hišo, ga zastrupim,* Je mislil gospod Pott, ko je prišel v zadnjo sobo, kjer Je koval svoje strele. «Ce bom še kdaj stopil v hlso teh ljudi, je rekel gospod Winkle sam pn sebi, ko je šel k Pavu, «bom zaslužil, da jih sam dobim z bičem.« Prijatelja ln postna kočija so stali pripravljeni za odhod; odpeljali so se po isti cesti v Bury, po kateri je bil pred krat- vedall o nji, se ne čutimo poklicanih, podati izvl®^ , poetičnega in zelo uspelega opisa gospoda Snodg1*- ^ Sam Weller je stal pred vrati pri Angelu, ko s0 Bury, ter Jih je peljal v sobo gospoda Pickwlcka. rfisa ^ Uko presenečenje gospoda Winkla in gospoda s \varci v ne majhen strah gospoda Tupmana našli stareg j Trundla. d in P ti «Kako se imate, moj dragi?* je rekel stari g0SP gospoda Tupmana za roko. «1, kaj pa Je to? Nikafjt držite tako klavrno — izbijte si iz glave! Se ne . vas prijatelj. Zavoljo nje bi hotel, da ste jo doblilj ^2. * dobro, da Je niste dobili, ln želim vam srečo. Mla J} ste vi, lahko še kaj boljšega dobi.* t waj t° Stari Wardle je pri teh tolažljivih besedah P° Tupmana na ramo in se od srca smejal. daU®**! »In kako se imata vidva, draga gospoda?* Je n* stiskal roko gospodu Winklu in gospodu Sn°dg5njega sem rekel Plckwtcku, da vas moramo vse do zaf Dot re božiču v Dingley Dellu. Imeli bomo svatbo — *n t0 ‘™tbo-> preMf®! J te »1 S s »Svatbo?* je vzkliknil gospod Snodgras in rejjel «Da, svatbo. Toda le nikar se ne ustrašit«,»^e[0 # voljni stari gospod; »Trundle bo poro il samo u!l 01 »O, je to vse?* Je rekel gospod Snodgras. k sjeto-strahu, ki se ga je bil polastil. »Iz vsega srca zeiu ^ pa se Ima Joe?* .. »In vaša gospa mati ter gospod f upnik in »Vsi prav dobro.* (NaaaHev^e ti N $ S 'v s <1)4* š N F h C1 ih Glavni urednik BKANKO BAHIC — Odg. urednik STANISLAV KENKO. — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6, III nad. — Telefon Stev. Md-auj In 94-638. — Postni predal 302. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20. - Telefonska St. 73-38 - OGLASI: od 8.30 - 12 In ofl 15 . 18 - Tel. T3-38 — Cene oglasov: Za vsak mm vISine v Sirlnl 1 stolpca: trgovski 60, tinančno-upravnt 100, osmrtnice 90 lir. — Za Ft.HJ: za vsak mm Slrlne l stolpca za vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Ttskarskl »avod ZTT. — Podrtij.: Gorica. Ul. S. Pelllco l-II.. Tel 11-32. — Rokopisi Se ne vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 3ao, Četrtletna »00 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. red. IJud. repub. Jugoslavija: izvod ‘ poStnl tekoči račun za STO . ZVU: ZalolmStvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — z» Jugoslavijo: Agencija demokratičnega 'n * J Ljubljana TyrSeva 34 . tel. 200! tekoči račun on Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo trJaSkf-ga tiska