TRANSFORMACIJA SOVRAŽNEGA GOVORA V MLADINSKEM DELU PRAKTIČNI PRIROČNIK AKTIVNOSTI ZA MLADINSKE DELAVKE_CE Uredila: Neja Berlič Prevod: Hana Gärtner Lektura: Neja Berlič Strokovni pregled: Mateja Morić, Simona Muršec in Neja Berlič Dizajn: Hana Gärtner Ljubljana, Društvo Parada ponosa, 2020 Prva elektronska izdaja. Spletna lokacija publikacije: http://www.ljubljanapride.org/publikacije/ Za finančno podporo se zahvaljujemo programu Erasmus+ Mladi v akciji, ki je podprl projekt, ter Veleposlaništvu Kraljevine Nizozemske v Sloveniji, ki je omogočilo tisk slovenske izdaje priročnika. Vse pravice pridržane. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=24864771 ISBN 978-961-94533-3-9 (pdf) Sodelujoče organizacije Ta priročnik je nastal v sklopu strateškega partnerstva, financiranega s strani programa Erasmus+ Evropske Unije, v katerem so sodelovale mladinske organizacije iz Slovenije, Irske in Finske. Priročnik so z združitvijo svojih znanj in veščin ustvarile_i mladinske_i delavke_ci, ki redno delajo z mladimi na področju sovražnega govora. Ta projekt je nadaljevanje projekta Outside In, katerega namen je bil prepoznavanje, naslavljanje in transformacija sovražnega govora (www.transforminghate.eu). Sodelujoče organizacije: DRUŠTVO PARADA PONOSA, SLOVENIJA (VODILNI PARTNER) Društvo Parada ponosa zastopa marginalizirano družbeno skupino LGBTIQ+ mladih in artikulira njihove potrebe v družbi. Kot organizator vsakoletne Parade ponosa prevzema tudi vlogo po-budnika razprave o širših družbenih interesih in pravicah LGBTIQ+ skupnosti v Sloveniji. Je organizacija, ki se bori proti vsem oblikam rasizma, diskriminacije, homofobije in drugim družbenim strukturam, ki temeljijo na podrejanju. www.ljubljanapride.org INŠTITUT ZA MIROVNO IZOBRAŽEVANJE (RAUHANKASVATUSINSTITUUTTIRY), FINSKA Inštitut za mirovno izobraževanje je politično in religiozno neopredeljena nevladna organizacija. Prek podpiranja izobraževalk_cev in z upoštevanjem vrednot globalnega državljanstva podpira rast in razvoj otrok in mladih v osebe, ki poznajo svoje globalne odgovornosti in se zavzemajo za enakost in nenasilje. https://rauhankasvatus.fi/ IRSKI NACIONALNI MLADINSKI SVET (NATIONAL YOUTH COUNCIL OF IRELAND), IRSKA Irski nacionalni mladinski svet je predstavniški organ prostovoljskih mladinskih organizacij na Irskem. Svoje kolektivne izkušnje uporablja za naslavljanje in reševanje vprašanj, ki zadevajo mlade. www.youth.ie Avtorice_ji priročnika: Aistė Šlajūtė Heidi Nissinen Mateja Morić Cristina Iancu Jason Yabal Mirella Yandoli Dannielle McKenna Julianna Brandt Neja Berlič Daria Tarkhova Katja Štefanec Tadeja Pirih Farah El Neihum Kerttu Willamo Avtorice_ji se zahvaljujejo vsem sodelujočim v projektu za njihovo prisotnost, ideje, vprašanja in razmisleke. Izjava o omejitvi odgovornosti: Mnenja, zapisana v tem priročniku, ne predstavljajo nujno mnenj in pogledov vseh partnerskih organizacij in sodelujočih pri projektu. KAZALO UVOD 7 KAKO UPORABLJATI TA PRIROČNIK 8 AKTIVNOSTI 10 1 Skupinski dogovor 10 2 Moja potreba po varnejšem prostoru 12 3 Odziv na sovražni govor ali vedenja ter ponovna vzpostavitev 14 varnejšega prostora 4 Besede, ki prizadenejo 16 5 Sovražni govor z različnih vidikov 18 6 Piramida sovraštva 20 7 Sistemi zatiranja 22 8 Družabna omrežja - dejstva ali lažne novice 24 9 Potovanje z vlakom 26 10 Igra življenja 28 11 Najslabši scenarij – najboljši scenarij 30 12 Od kod prihajajo moja prepričanja? 32 13 Sprehod po parku 34 14 Forumsko gledališče (prilagojeno po Augustu Boalu) 36 15 Kako nasilje vpliva na čustva 38 16 Pobarvaj svoja čustva 40 17 Ujemanje mojih čustev in potreb 42 18 Drevo potreb 44 GRADIVA 46 KAZALO KLJUČNIH BESED 55 PRILOGE IGRALNA PLOŠČA IGRA ŽIVLJENJA IGRALNE KARTE UVOD Uvod Ta priročnik smo razvile_i z namenom razumeti učinek in vpliv sovražnega govora, pomagati mladinskim delavkam_cem jim pomagati razumeti, od kod izvira, ter se transformirati sovražni govor ali vedenje naučiti konfrontirati stališča, ki se skrivajo v mladinskem delu. Sovraštvo – v obliki za njim. Ta priročnik stremi k reševanju teh govora, vedenja ali odnosa – je oblika nasilja, izzivov z namenom ustvarjanja varnejšega in ki je pogosto spregledano ali ignorirano. Če bolj vključujočega okolja mladinskega dela. ostane nenaslovljeno, lahko v družbi hitro postane normalizirano ter se stopnjuje Transformacija se lahko odvije: do fizičnega nasilja v širšem obsegu. • pri mladih kot posameznicah_kih in kot Naslavljanje sovraštva, takoj ko se pojavi, skupini, jasno sporoča mladim, da je tovrstni govor • pri mladinskih delavkah_cih, ko razvijajo ali vedenje škodljivo in nesprejemljivo. S tem svoje samozavedanje, pokažemo resnost sovraštva kot dejanja • v mladinskem okolju na splošno. dehumanizacije. Vsak od teh dejavnikov ima v procesu S hitro rastjo družbenih medijev, ki transformacije določeno vlogo. Raznolik zagotavljajo platformo za vsakršno nabor aktivnosti, predstavljenih v tem izražanje, so se pomnožili načini, kako priročniku, obravnava različne koncepte: sovražni govor vpliva na ljudi na vseh • samozavedanje, področjih družbe. Hkrati pa nimamo niti • vrste sovraštva na podlagi določenih širšega soglasja glede razumevanja, identitet (vključno s prepletom dveh ali kaj sploh je sovražni govor in kako ga več različnih identitet) obravnavati. S tem priročnikom želimo • varnejši prostor, odgovoriti na nekatera izmed teh vprašanj • pristop, ki temelji na potrebah, in mladinskim delavkam_cem zagotoviti • sistemi zatiranja v povezavi s sovraštvom. konkretna in prilagodljiva orodja za prepoznavanje, naslavljanje in transfomacijo Za dodatne informacije o teh pojmih, sovražnega govora. različnih oblikah diskriminacije, definicijah določene terminologije in razlagah V kontekstu tega priročnika sovražni govor transformativne prakse se obrnite na razumemo kot vse oblike izražanja, ki širijo, publikacijo Transformacija sovražnega netijo, spodbujajo ali poskušajo upravičiti govora v mladinskem delu. Priporočamo, da kakršnokoli vrsto sovraštva, stereotipov ali jo uporabljate kot spremljevalno teoretično diskriminacije na podlagi nestrpnosti do oseb podlago za ta praktični priročnik. Na voljo z marginaliziranimi in/ali manjšinskimi ozadji. je v angleščini na naslednji povezavi: http:// Transformacija v mladinskem delu je proces www.ljubljanapride.org/wp-content/up- sprememb, ki vključuje nudenje podpore loads/2020/03/Outside-In-manual-full-fi- mladim, da razvijejo zavedanje o sebi in nal.pdf, v kratkem pa bo objavljena tudi svojih notranjih procesih tako znotraj skupine slovenska verzija, ki jo bo mogoče najti na mladih kot v širši družbi. Raziskovanje spletni strani Društva Parada ponosa pod sovraštva z mladimi in njihovo zavihkom ‘publikacije’: opolnomočenje za prepoznavanje in http://www.ljubljanapride.org/publikacije/. naslavljanje sovraštva je ključnega pomena za oblikovanje družbe kot celote. V celotnem priročniku se besedna zveza ‘mladinska_i delavka_ec’ nanaša na vse Izziv pri naslavljanju sovraštva za mladinske osebe, ki delajo s skupinami mladih; lahko se delavke_ce po eni strani predstavlja izbira nanaša na mladinske voditeljice_je, najučinkovitejših in najkonstruktivnejših izobraževalke_ce, facilitatorke_je, načinov za posredovanje in odziv, ko v okolju učiteljice_e, trenerke_je, mladinske mladinskega dela pride do pojava sovražnega aktivistke_e, prostovoljke_ce in druge. govora ali vedenja. Po drugi strani pa je izziv tudi v tem, kako mladim najbolje pomagati 7 KAKO UPORABLJATI TA PRIROČNIK Kako uporabljati ta priročnik? Aktivnosti, predstavljene v tem priročniku, se razlikujejo glede na: • čas, potreben za izvedbo, • metode, • priporočeno velikost skupine, • priporočeno starost, • raven predhodnega znanja, ki ga potrebujejo tako mlade_i kot mladinske_i delavke_ci. Vsaka aktivnost se lahko izvaja samostojno ali v kombinaciji z drugimi aktivnostmi v priročniku. Večino aktivnosti, predstavljenih v tem priročniku, je mogoče tudi razčleniti in izvajati v več krajših delih, zlasti kadar je potreben čas za razumevanje in naslavljanje vprašanj in problemov, ki se pojavijo. Vsako aktivnost lahko spremenite, tako da ustreza različnim skupinam, ter jo prilagodite svojemu kontekstu. Pri delu s priročnikom je pomembno zavedanje, da je transformacija proces in lahko traja dalj časa. Vsaka aktivnost ima določene: • teme, ki jih obravnava (opredeljene s ključnimi besedami), • cilj, • časovni okvir, • priporočeno velikost skupine, • priporočeno starostno skupino udeleženk_cev, • potrebne materiale, • izvedbo aktivnosti korak po koraku, • predloge, kako se aktivnost lahko nadaljuje in poglablja, • nasvete za izvedbo na podlagi osebnih izkušenj mladinskih delavk_cev, • dodatno branje za boljše razumevanje teme, ki jo aktivnost obravnava, • nivo aktivnosti (osnovni/srednji/napredni) glede na predhodno znanje, ki je potrebno za izvedbo, • opozorila o občutljivi vsebini. Gradiva Gradiva za izvajanje aktivnosti najdete na koncu priročnika, urejena glede na aktivnosti, na katere se nanašajo. Lahko jih natisnete, kopirate ali uporabite kot referenco za ustvarjanje lastnih pripomočkov. Gradiva za aktivnost 10, Igra življenja, se nahajajo v prilogi k priročniku (igralna plošča in igralne kartice). Nivo aktivnosti (osnovni/srednji/napredni) Nekatere aktivnosti so označene kot ‘napredne’. Za izvajanje teh aktivnosti mladinska_i delavka_ec in/ali mlade osebe potrebujejo predhodno znanje. Tema potrebnega znanja je razjasnjena v navodilih, priporočeno pa je tudi dodatno branje. Kadar stopnja znanja pri mladih ni znana, je priporočljivo uporabiti aktivnosti na osnovnem in srednjem nivoju ali naprednejše aktivnosti prilagoditi potrebam skupine. Osnovni nivo Srednji nivo Napredni nivo 8 KAKO UPORABLJATI TA PRIROČNIK Opozorilo o občutljivi vsebini Vse aktivnosti so bile razvite tako, da so čim bolj vključujoče in da se lahko uporabljajo z različnimi skupinami mladih z različnimi znanji in izkušnjami. Glede na obravnavano temo pa lahko nekatere aktivnosti pri nekaterih udeleženkah_cih sprožijo negativne občutke – sploh pri osebah z marginaliziranimi identitetami. Te aktivnosti so označene z ikono ter navedbo obravnavanih občutljivih tem (npr. »ta aktivnost vključuje opise nasilja«). Opozorilo o občutljivi vsebini Ključne besede Na začetku vsake aktivnosti so navedene ključne besede, ki označujejo glavne teme, ki jih aktivnost pokriva. Številne aktivnosti pa navajajo tudi dodatne povezave do različnih podpornih gradiv. Na koncu priročnika najdete kazalo, ki prikazuje, katere aktivnosti vključujejo katere ključne besede. Tematika identitete se na primer pojavi v aktivnostih 4, 6, 9, 10, 11 in 15. 9 Aktivnosti Aktivnost 1 Skupinski dogovor Ključne besede: Nivo SKUPINSKI DOGOVOR, Ta aktivnost je namenjena uvodu v vsak skupinski VARNEJŠI PROSTOR, POTREBE, proces. Lahko se uporabi kot postopek za vzpostavitev OPOLNOMOČENJE. nove skupine. Cilj: 1. korak: Razložite pomen skupinskega dogovora za skupinsko dinamiko, za občutek Ustvariti skupinski varnosti ter za to, da lahko vse_i članice_i skupine celostno sodelujejo. dogovor, ki temelji na potrebah vseh v 2. korak: skupini, z namenom Udeleženke_ce prosite, naj razmislijo in odgovorijo na naslednja vprašanja vzpostavitve varnejšega ter napišejo svoje odgovore na samolepilne listke (en odgovor na listek). prostora. Na vsako vprašanje imajo lahko več kot en odgovor. • Kaj potrebuješ, da lahko dobro sodeluješ in se učiš? • Kaj potrebuješ, da se počutiš spoštovano? Časovni okvir: • Kaj potrebuješ, da se počutiš vključeno? 30–40 minut 3. korak: • 15 minut: uvod in Udeleženke_ci prilepijo svoje odgovore na 3 velike liste papirja. Preberite individualno delo listke in zberite podobne odgovore v tematske sklope. Za vsak sklop • 10–20 minut: vprašajte: Kako lahko skupaj poskrbimo, da bodo te potrebe izpolnjene? • kategoriziranje idej in sestavljanje skup- 4. korak: inskega dogovora • 5 minut: zaključek Skupina s pomočjo mladinske_ga delavke_ca ustvari dogovor kot seznam izjav, ki vključuje vse navedene potrebe. Po potrebi dodajte še nekaj najpomembnejših načel za vzdrževanje varnejšega prostora (glejte Velikost skupine: dodatno branje). 5–35 oseb 5. korak: Preden zaključite, dogovor skupaj preberite in preverite, če kdo želi še kaj Priporočena starost: ? dodati. Če se vse_i strinjajo z dogovorom, ta postane skupna zaobljuba in pričakuje se, da jo bodo spoštovale_i vse_i. Poudarite, da se na seznam Katerakoli starost lahko vedno dodajo nove izjave, če se pojavi potreba, in da se skupina lahko po potrebi sklicuje na dogovor. Materiali: 6. korak: Papir, pisala, samolepil- Da postane dogovor »uraden«, ga simbolično vse_i članice_i skupine ni listki podpišejo. 10 Aktivnosti Nasveti za izvedbo aktivnosti: • Skupinski dogovor naj bo vedno na vidnem mestu v skupnem prostoru. • Vsakič, ko se procesu pridruži nova oseba, to pomeni, da gre za novo skupino in je potrebno obnoviti proces in po potrebi ustvariti nov skupinski dogovor. • Na dogovor se večkrat sklicujte, sploh če delate z isto skupino dalj časa, ter ga po potrebi dopolnite in spreminjajte. • Pomembno je, da se zavedate, da ustvarjanje in ohranjanje varnejšega prostora zahteva več kot le eno aktivnost. Zahteva neprestano delo in zavezanost procesu. Ta aktivnost lahko začne in podpre ta proces. Dodatno branje Ustvarjanje varnejših delovnih prostorov (v angleščini): http://www.ljubljanapride.org/wp-content/up- loads/2020/03/Outside-In-manual-full-final.pdf, strani 18–24 11 Aktivnosti Aktivnost 2 Moja potreba po varnejšem prostoru Nivo Ključne besede: Ta aktivnost je namenjena skupini, ki bo skupaj delala VARNEJŠI PROSTOR, SKUPINSKI DOGOVOR, dalj časa in katere članice_i se še spoznavajo. POTREBE Cilj: 1. korak: Na kratko pojasnite pomen varnejšega prostora: Predstaviti idejo Varnejši prostor je prostor, v katerem se vse_i počutimo udobno, varnejšega prostora varno, spoštovano, zmožno sodelovati in biti slišane_i. skozi refleksijo o lastnih potrebah in o tem, kako 2. korak: jih je mogoče izpolniti v Predstavite način dela po metodi čebelnjaka: skupinskem okolju. Najprej udeleženke_ci delajo individualno; nato v parih; nato v skupinah po Časovni okvir: 4 (z združevanjem parov). Vsakič jim v razmislek postavite drugo vprašanje. • Individualno, v tišini: Razmislite, ali ste bile_i kdaj del prostora, kjer ste 50 minut se počutile_i varno, udobno, spoštovano, zmožno sodelovati in biti • 5 minut: uvod slišane_i. • 5 minut: individualna • V paru se pogovorijo: Kako se počutite, ko ste del varnejšega prostora? refleksija Če še niste bile_i del takšnega prostora, kako si predstavljate, da bi se • 5 minut: delo v parih v njem počutile_i? • 10 minut: skupinska • V skupinah po 4 se pogovorijo ter na podlagi razmisleka in pogovora diskusija zapišejo: Kaj moramo storiti kot skupina, da bi se vse_i počutile_i varno? • 10 minut: Zapišite konkretne primere. predstavitev • 15 minut: razprava 3. korak: Povabite skupine, da predstavijo, kar so napisale. Sestavite seznam na podlagi vseh priporočil. Po potrebi na seznam dodajte dodatne predloge. Velikost skupine: 4. korak: 8–24 oseb Vodite razpravo s pomočjo naslednjih vprašanj: • Kaj smo naredile_i v sklopu te aktivnosti? Priporočena starost: ? • Kako ste se počutile_i ob pogovoru? • Kaj ste se naučile_i? • Ali menite, da je možno ustvariti prostor, kjer se vse_i počutijo varno in 10+ let udobno? • Se vam zdi pomembno delati na tem kot skupina? Kako? Materiali: Papir, pisala Izbirno nadaljevanje aktivnosti: Ta aktivnost se s starejšimi skupinami lahko nadaljuje, tako da se odpre temo specifičnih potreb manjšin in marginaliziranih skupin pri ustvarjanju varnejšega prostora: Kakšne potrebe lahko imajo? Kako lahko zagotovimo, da bodo izpolnjene? 12 Aktivnosti Nasveti za izvedbo aktivnosti: • Ustvarjanje varnejšega prostora je transformativna praksa, ki lahko prepreči pojav sovražnega govora ali vedenja, obenem pa je orodje, s katerim se lahko odzovemo na sovraštvo. • Da bo aktivnost učinkovito izpeljana, potrebuje mladinska_i delavka_ec, ki jo izvaja, predhodno znanje o konceptu varnejšega prostora. • Pomembno je, da se zavedate, da ustvarjanje in ohranjanje varnejšega prostora zahteva več kot le eno aktivnost. Zahteva neprestano delo in zavezanost procesu. Ta aktivnost lahko podpre ta proces. Dodatno branje Ustvarjanje varnejših delovnih prostorov (v angleščini): http://www.ljubljanapride.org/wp-content/up- loads/2020/03/Outside-In-manual-full-final.pdf, strani 18–24 Več informacij o varnejših prostorih (v angleščini): https://politicsandcare.wordpress.com/2017/03/10/safer-spaces/ https://splinternews.com/what-s-a-safe-space-a-look-at-the-phrases-50-year-hi-1793852786 13 Aktivnosti Aktivnost 3 Odziv na sovražni govor ali vedenje ter ponovna vzpostavitev varnejšega prostora Opozorilo o občutljivi vsebini: ta aktivnost lahko sproži negativne občutke pri nekaterih osebah zaradi vračanja k incidentu, ki jih je prizadel. Nivo Ključne besede: Aktivnost se osredotoča na ponovno vzpostavitev PREPOZNAVANJE SOVRAŽNEGA GOVORA, varnejšega prostora po tem, ko se je v skupini pojavil VPLIV SOVRAŽNEGA sovražni govor ali vedenje. Na primer: GOVORA, ODZIV NA SOVRAŽNI GOVOR, • zgodil se je incident ali več manjših incidentov, zaradi katerih se vplete-SAMOZAVEDANJE, na oseba počuti marginalizirano ali izključeno in ne more celostno VARNEJŠI PROSTOR, sodelovati v skupini; SKUPINSKI DOGOVOR, • sovražni govor je bil uporabljen proti skupini ali osebi, ki ni zastopana v OPOLNOMOČENJE skupini mladih. 1. korak: Cilj: Pred pričetkom aktivnosti zapišite definicijo sovražnega govora: Sovražni govor zajema vse oblike izražanja, ki širijo, netijo, spodbujajo Podpreti skupino pri ali poskušajo upravičiti kakršnokoli vrsto sovraštva, stereotipov ali tem, da proaktivno diskriminacije na podlagi nestrpnosti do oseb z marginaliziranimi in/ali naslovi sovraštvo in manjšinskimi ozadji. konflikte znotraj sebe. 2. korak: Časovni okvir: Aktivnost začnite s tem, da naslovite pojav sovražnega govora ali vedenja, do katerega je prišlo v skupini. 60 minut • 30 minut: prepozna- Skupini razložite, da je bil incident oblika sovražnega govora ali vedenja in vanje sovražnega da bodo kot skupina skozi proces aktivnosti poskusili priti do razumevanja, govora kaj je sovražni govor in kako se je pojavil znotraj skupine. • 30 minut: delo na sku- pinskem dogovoru 3. korak: Udeleženke_ce razdelite na manjše skupine. Prosite jih, naj razmislijo o konceptu sovražnega govora. Po 10 minutah prosite skupine, da delijo Velikost skupine: svoje misli. Naloga mladinske_ga delavke_ca je podpreti razpravo tako, da udeleženkam_cem pomaga razumeti, kaj je sovražni govor ali vedenje, 5–12 oseb kako vpliva na različne ljudi ter na kakšen način je povezan s sistemskim zatiranjem oseb na podlagi njihove identitete (za daljša pojasnila glejte do-Priporočena starost: ? datno branje). 10+ let Skupino prosite, naj navede še druge primere sovražnega govora, ki so jih videle_i ali slišale_i. Pojasnite, da se sovraštvo lahko kaže kot besede, Materiali: stališča ali vedenja. Vprašajte skupino, če so o sovražnem govoru že kdaj razmišljale_i kot o Papir, pisala dejanju nasilja. Odmor in refleksija Če ste prepričani, da udeleženke_ci razumejo, kaj je sovražni govor, lahko nadaljujete na naslednje korake. V nasprotnem primeru boste morda morali proces nadaljevati na naslednjem srečanju. 4. korak Skupina naj razmisli, kako je prišlo do pojava sovražnega govora ali vedenja znotraj skupine. Pozovite jih, da poimenujejo uporabljene besede, odnose in vedenja, a jih hkrati opozorite, naj to storijo brez obtoževanja. Vprašajte skupino: Kako takšne besede in dejanja vplivajo na osebo? Kako se oseba ob tem počuti? 14 Aktivnosti 5. korak S skupino se pogovorite o vplivu besed, odnosov in vedenja ter jih vprašajte, kako lahko kot skupina ustvarijo bolj vključujoče okolje. Vprašajte skupino: Kako sovražni govor ali vedenje vpliva na naša prepričanja in sodbe o osebah in skupinah? 6. korak Skupina začne proces ustvarjanja novega skupinskega dogovora z namenom ponovne vzpostavitve varnejšega prostora. Skupinski dogovor naj direktno naslavlja preprečevanje sovraštva znotraj skupine. Mladinska_i delavka_ec jih vodi skozi proces s pomočjo vprašanj: • Kaj potrebujejo vse osebe, da se počutijo spoštovano? • Kaj potrebujejo vse osebe, da se počutijo slišano? • Kaj lahko naredimo, da zagotovimo, da se vse_i prisotne_i počutijo varno in cenjeno? To lahko vzame nekaj časa, tako da se lahko h koraku tudi vrnete, kaj dodate ali spremenite. Izbirna sprememba aktivnosti: Za prikaz primerov sovražnega govora in/ali vedenja se lahko uporabijo tudi druge kreativne metode. Vključite lahko na primer risbe, dramske zapise ali igre vlog, nato pa se o prikazanih primerih pogovorite s skupino. Nasveti za izvedbo aktivnosti: • Bolj kot skupina sama prevzame vodenje procesa sestavljanja skupinskega dogovora, bolj verjetno je, da bodo dogovor vzele_i resno. Mladinska_i delavka_ec naj podpira proces, vendar naj ne daje primerov. • Za mladinsko_ega delavko_ca: • Pomembno je, da ste sposobni prepoznati različne oblike diskriminacije in sovražnega govora. • Skozi individualni proces poskrbite, da bodo izpolnjene potrebe oseb, ki jih je incident prizadel. • Zagotovite si dobro razumevanje pojma sovražnega govora. Za podrobnejše razlage si poglejte spodnje povezave. • Morda boste morali to aktivnost razdeliti na 2 dela, da zagotovite jasno razumevanje med udeleženkami_ci, kaj je sovražni govor. • Osebna izkušnja mladinske delavke: • »Zelo pomembno je, da mladinska_i delavka_ec pred to aktivnostjo dela na svojem samoza-vedanju. Aktivnost namreč lahko sproži različna čustva, kar lahko vpliva na vaš odziv. Pomembno je imeti možnost, da se med aktivnostjo ustavite in reflektirate svoje počutje, tako da lahko odgovorite premišljeno in ne impulzivno. Prav tako je pomembno, da se o tematiki lahko pogovarjate z udeleženkami_ci brez obrambne drže ali želje po kaznovanju. V pomoč vam je lahko poglavje o naslavljanju sovražnega govora in vedenja v mladinskem delu iz priročnika Transformacija sovraštva v mladinskem delu: http://www.ljubljanapride.org/wp-content/up- loads/2020/03/Outside-In-manual-full-final.pdf (v angleščini, strani 63–81).« Dodatno branje O sovražnem govoru (v angleščini): https://legaldictionary.net/hate-speech/ www.irishtimes.com/news/education/hate-speech-against-immigrants-and-travellers-widespread- online-1.3713762 www.youth.ie/no-hate-speech http://www.youtube.com/watch?v=w7LQY7Qs9wA Ustvarjanje varnejših delovnih prostorov (v angleščini): http://www.ljubljanapride.org/wp-content/uploads/2020/03/Outside-In-manual-full-final.pdf, strani 18–24 15 Aktivnosti Aktivnost 4 Besede, ki prizadenejo Opozorilo o občutljivi vsebini: zaradi uporabljenih besed lahko ta aktivnost pri nekaterih udeležen- kah_cih sproži negativne občutke. Pred pričetkom opozorite skupino, da aktivnost vsebuje besede, ki so bile v preteklosti morda kdaj uporabljene proti njim ali pa so jih one_i uporabile_i proti drugim. Nivo Ključne besede: JEZIK, PREPOZNAVANJE SOVRAŽNEGA GOVORA, VPLIV SOVRAŽNEGA GOVORA, Ta aktivnost udeleženke_ce uči, kako se odzvati na SVOBODA GOVORA, IDENTITETE besede, ki jih prizadenejo. 1. korak: Cilj: Udeleženkam_cem izročite samolepilne listke in jih prosite, naj zapiše-jo nekaj žaljivk, ki so jih slišale_i v svojem okolju. Napišejo naj en izraz na Razmisliti o razlogih in vsak listek. Pripravite 3 velike kose papirja z naslovi: ‘zelo žaljivo’, ‘žaljivo’ in o vplivu izražanja, ki je ‘igrivo’. Udeleženke_ce prosite, naj nanje po svoji lastni presoji prilepijo žaljivo in ki prizedane. listke z izrazi. Označite vse izraze na seznamu ‘zelo žaljivo’. Razumeti, zakaj različne Opomba: V vseh treh kategorijah boste verjetno našli iste besede. osebe različno reagirajo 2. korak: Časovni okvir: Pogovorite se o naslednjih vprašanjih: • Ali v različnih kategorijah najdete iste besede? 45 minut • Zakaj mislite, da se je isti izraz na primer nekomu zdel zelo žaljiv, • 5 minut: uvod drugi_emu pa le igriv? • 25 minut: razprava • Ali je pomembno, kako je beseda izrečena ali kdo jo izreče? • 15 minut: zaključek • Ali so besede, ki nas prizadenejo, oblika nasilja? Zakaj? • Kaj spodbudi nekoga k uporabi teh besed? Velikost skupine: 3. korak: 5–35 oseb Udeleženke_ce vprašajte, katere identitete so skozi te izraze diskriminirane (npr. spolna usmerjenost, različne zmožnosti, spol, etnično poreklo, vera ...). Prosite skupino, da naredi seznam teh identitet in ponovno razvrsti listke Priporočena starost: ? (če vam je ljubše, lahko besede ponovno izpišete, da imate na voljo oba seznama za razpravo). 12+ let Materiali: 4. korak: Pogovorite se o naslednjih vprašanjih: Papir, pisala, samolepil- • Od kod mislite, da te besede izvirajo? ni listki • Katere kategorije oz. identitete imajo največ žaljivih izrazov? • Kakšen je po vašem mnenju vpliv na osebe, ki so tarča teh izrazov? • Ali je to, koliko izraz nekoga prizadene, odvisno od njegove kategorije (‘zelo žaljivo’, ‘žaljivo’, ‘igrivo’)? 16 Aktivnosti Izbirno nadaljevanje te aktivnosti: Z naslednjimi vprašanji lahko podprete razpravo o svobodi govora: • Ali vedno lahko rečemo, kar si mislimo? • Ali bi morale_i postaviti omejitve pri tem, kako izražamo svoje misli in prepričanja? • Kakšna čustva bi lahko to vzbudilo pri osebah, ki doživljajo sovraštvo? Kakšna čustva je ta vaja vzbudila pri vas? • Ali lahko naredimo kaj za odpravo diskriminatornega govora in žaljivk? Kaj bi to lahko bilo? 17 Aktivnosti Aktivnost 5 Sovražni govor z različnih vidikov Opozorilo o občutljivi vsebini: ta aktivnost lahko Ključne besede: pri nekaterim mladih sproži negativne občutke, saj so uporabljeni primeri lahko podobni njihovim JEZIK, Nivo izkušnjam. VPLIV SOVRAŽNEGA GOVORA, VEDENJE, Ta aktivnost bo pri udeleženkah_cih zgradila zave- SAMOZAVEDANJE, danje o različnih možnih odzivih na sovražni govor. SVOBODA GOVORA Cilj: 1. korak: Predstavite primer sovražnega govora iz svojega življenja ali uporabite Naučiti se prepoznati enega od primerov vrstniškega nasilja, ki jih najdete med gradivi. in razmišljati o vplivu sovražnega govora z 2. korak: različnih vidikov. Razdelite se v 4 skupine. Vsaka skupina dobi sklop vprašanj z vidika ene od vpletenih oseb oz. vlog (vprašanja najdete na naslednji strani). Skupine Časovni okvir: prevzamejo naslednje vloge: 1. Osebe, ki doživljajo sovražni govor 2. Priče sovražnega govora 50–60 minut 3. Osebe, ki uporabljajo sovražni govor • 20 minut: uvod in 4. Širša družba ali okolica delo v skupinah • 30–40 minut: poročanje skupin, 3. korak: razprava in zaključek Skupine razpravljajo o incidentu z vsakega od štirih vidikov in zapišejo odgovore na vprašanja. Velikost skupine: 4. korak: 8–24 oseb Skupine poročajo o svojih zaključkih celotni skupini. Povabite jih, da delijo tudi morebitna nestrinjanja in nova vprašanja, ki so se jim odprla med pogovorom. Povzamite in zapišite ključne ugotovitve. Priporočena starost: ? 13+ let 5. korak: Za zaključek vodite refleksijo s pomočjo vprašanj: Materiali: • Kako ste se počutile_i med pogovorom? Ali ste že kdaj razmišljale_i o sovražnem govorom s tega vidika? Zgodbe o vrstniškem • Ali je današnja aktivnost spremenila vaše razumevanje sovražnega nasilju (glej gradiva, str. govora in njegovega vpliva? 51), papir, pisala • Kako vam današnji premislek lahko pomaga, ko se naslednjič srečate s sovražnim govorom? 4 vidiki: 1. Osebe, ki doživljajo sovražni govor • Kako se počutite? • Kaj lahko storite v dani situaciji? Naredite seznam možnosti, kam se lahko obrnete po pomoč 2. Priče sovražnega govora • Kako se počutite kot priče sovražnega govora? • Kako to vpliva na vaš odziv? Kako bi se kot priče lahko odzvale_i? • Naredite seznam možnosti, kako kot priče lahko osebi, ki doživlja sovražni govor, pomagate (tako neposredno kot posredno). 18 Aktivnosti 3. Osebe, ki uporabljajo sovražni govor • Kakšni bi lahko bili vaši razlogi za uporabo sovražnega govora? • Zakaj nekatere osebe uporabljajo sovražni govor javno, druge pa anonimno (prek posterjev, grafitov, na spletu ipd.)? • Kaj želite doseči z uporabo tovrstnega govora? 4. Zunanji svet • Kakšni so vplivi sovražnega govora na družbo? • Kako sovražni govor vpliva na način in ton razprave v širši družbi? Kako na primer vpliva na politiko ali medije? Kako vpliva na razpravljanje o vprašanjih, ki se tičejo oseb in skupin, ki so tarče sovraštva? • Katere omejitve bi morale veljati za svobodo govora? Nasveti za izvedbo aktivnosti: • Skupine bodo morda morale poiskati dodatne informacije na spletu: • kje najti podporo osebam, ki doživljajo sovražni govor, • kam prijaviti sovražni govor, • kako lahko ukrepajo priče, • dodatno branje o svobodi govora. • Skupina lahko to naredi v okviru raziskovalnega projekta in informacije o podpornih mehanizmih ter prijavljanju sovražnega govora javno predstavi v mladinskem centru oz. prostoru mladinskega dela. • Pri naslavljanju vprašanja svobode govora s skupino je pomembno, da mladinska_i delavka_ec jasno razloži, kaj je svoboda govora, zakaj ni neomejena ter zakaj nam svoboda govora ne daje pravice do uporabe sovražnega govora. Dodatno branje O nasprotnih in alternativnih naracijah kot odzivu na sovražni govor si lahko preberete v priročniku Zmoremo!: https://mlad.si/e-katalogi/Zmoremo!/ 19 Aktivnosti Aktivnost 6 Piramida sovraštva Opozorilo o občutljivi vsebini: ta aktivnost lahko zaradi primerov ekstremnega nasilja pri nekaterih sproži negativne občutke. Nivo Ključne besede: DRUŽBA, Ta aktivnost je za mladinske delavke_ce uporabna DRUŽBENA MOČ, kot metoda samorefleksije, za mlade pa za boljše DISKRIMINACIJA, PREDSODKI razumevanje svoje vloge pri naslavljanju sovraštva. Cilj: 1. korak: Prikažite sliko piramide sovraštva na velikem zaslonu ali platnu (večjo ver-Razumeti različne ob- zijo piramide najdete na strani 47). Predstavite in s primeri pojasnite ravni, ki like sovraštva in kako se jih prikazuje piramida, ter razložite, kako so medsebojno povezane in vpli-stopnjujejo. vajo druga na drugo. Časovni okvir: Pred vami je model piramide nasilja. Prikazuje, kako se sovraštvo v družbi stopnjuje od manj vidnih oblik (predsodkov, stereotipov, šal) do ekstremnih oblik nasilja. 80 minut • 10 minut: uvod in Nižji nivoji prikazujejo individualna prepričanja, predsodke, stereotipe, šale razlaga in druge večinoma verbalne pojave. Pogosto se zgodi, da jih ne jemljemo • 30 minut: delo v sku- resno kot oblike nasilja, zato postanejo družbeno sprejemljivi in s tem manj pinah in poročanje vidni. Z individualne ravni začnejo preraščati v družbeno in se kažejo kot • 30 minut: ponovno hujše, fizične oblike nasilja. delo v skupinah in poročanje S tem, ko se odzovemo na sovraštvo že v njegovih najnižjih oblikah, lahko • 10 minut: zaključek preprečimo njegovo stopnjevanje. Velikost skupine: Za bolj podrobno razlago piramide nasilja priporočamo literaturo, navede-no pod dodatnim branjem. 6–20 oseb Priporočena starost: ? 16+ let Komu je namenjena aktivnost? Mladinska_i delavka_ec lahko aktivnost izvaja z mladimi ali pa uporabi za samorefleksijo." Materiali: Papir, pisala, samo- lepilni listki, računalnik, projektor 20 Aktivnosti 2. korak: Razdelite udeleženke_ce na manjše skupine. Vsaka skupina naj si izbere primer sovraštva oz. nasilja ter zapiše oblike, kako se izraža na različnih ravneh. Vprašajte jih, ali so te vrste sovraštva prisotne v skupnostih, iz katerih same_i prihajajo. Pozanimajte se, s kakšnimi predsodki so se že srečale_i v svojih življenjih ali v medijih. 3. korak Ponovno se združite v eno skupino. Skupine naj navedejo primere, o katerih so govorile_i, ter pojasnijo, kako se stopnjujejo skozi različne ravni. 4. korak: Razdelite se v iste majhne skupine kot prej. Vsaki skupini dajte samolepilne listke in jih prosite, naj si zamislijo primere odzivov na sovraštvo in dejanja, ki jih lahko storijo (kot družba, skupina in posameznice_ ki), da bi spodbujale_i bolj pravično in manj nasilno družbo. Poskusijo naj se domisliti primerov za vse ali večino ravni, primeri pa naj bodo čim bolj konkretni. Listke naj nato zalepijo k ravni, za katero menijo, da ji dejanje ustreza. Skupine nato poročajo o svojih predlogih. Med pogovorom izpostavite, da nižje kot smo na piramidi, večje so možnosti, da posameznica_k lahko vpliva na rezultate. Poudarite, kako pomembno je to storiti tudi na nižjih ravneh. Povzamite glavne ugotovitve. 5. korak: Vprašanja za zaključek: • Kakšne misli ali čustva je vzbudila ta vaja? • Na kakšne načine lahko vplivamo na dogajanje v lastnih skupnostih? Izbirna (napredna) sprememba in nadaljevanje aktivnosti Sprememba aktivnosti: Za naprednejšo izvedbo te aktivnosti predstavite skupini resničen primer nasilja na državni ravni (npr. holokavst, ruandski genocid ...) preden jim pokažete sliko piramide. Nato prosite skupino, da razmisli, kako je prišlo do takšnega nasilja in kateri dejavniki so do njega privedli, tako da si zamisli vzvraten razvoj nasilja (od najhujše do milejših oblik). Šele nato jim pokažite piramido. Nadaljevanje aktivnosti: Aktivnost lahko nadaljujete s pogovorom o tem, kdo ima družbeno moč in odgovornost, da se odzove na sovraštvo na različnih ravneh: Za vsako raven skupino prosite, naj na samolepilne listke zapišejo vse tiste akterke_je v družbi, ki lahko vplivajo ali preprečijo dejanja, ki se odvijajo na tisti ravni. Listke naj prilepijo k ustrezni ravni. Dodatno branje Kaj morate vedeti, da bi se lahko spoprijeli s sovraštvom? (v angleščini): http://www.ljubljanapride.org/wp-content/uploads/2020/03/Outside-In-manual-full-final.pdf, strani 27–30 21 Aktivnosti Aktivnost 7 Sistemi zatiranja Nivo Ključne besede: Znotraj vsakega sistema zatiranja obstajajo norme. Osebe, ki ustrezajo tem normam, so na podlagi tega ZATIRANJE, DISKRIMINACIJA, deležne družbenih privilegijev, tiste_i, ki normam ne DRUŽBENA MOČ, ustrezajo, pa pogosto doživljajo diskriminacijo. S to PRIVILEGIJI, aktivnostjo identificiramo družbene skupine, ki ne DRUŽBA, IDENTITETE, ustrezajo normam, in poimenujemo obliko diskriminacije, NORME s katero se na podlagi tega soočajo. Cilj: 1. korak: Vsaki_emu od udeleženk_cev dajte delovni list s seznamom sistemov Spoznati obstoječe zatiranja ter razložite njegovo strukturo. Delovni list vključuje različne družbene strukture sisteme zatiranja. Znotraj vsakega sistema zatiranja obstajajo norme, na privilegijev in podlagi katerih so družbene skupine, ki jim ustrezajo, deležne privilegi-diskriminacije. jev. Udeleženke_ci morajo zapisati družbene skupine, ki ne ustrezajo tem normam ter na podlagi tega doživljajo diskriminacijo. Prosite jih, da delovni list izpolnijio bodisi individualno bodisi v parih ali manjših skupinah. Časovni okvir: Pomagajte jim, tako da z njimi izpolnite en primer. 75 minut 2. korak: • 20 minut: izpolnje- Preglejte odgovore in se o njih pogovorite s celotno skupino. Najprej vanje tabele preglejte vsako kategorijo (norma, skupine oseb, ki ne ustrezajo normi, • 20 minut: razprava s tem povezana diskriminacija) in tako zagotovite, da jih vse_i razumejo. • 15 minut: delo v Vprašajte skupino: skupinah • Kako ste se počutile_i ob izpolnjevanu? Ste poznale_i vse elemente • 20 minut: pred- tabele? Ste že kdaj prej razmišljale_i o tem? stavitev in zaključek 3. korak: Velikost skupine: Izpostavite in obrazložite koncepta diskriminacije in privilegijev. Razdelite udeleženke_ce v manjše skupine in jim dajte naslednjo nalogo: 5–35 oseb • Imenujte en konkreten primer diskriminacije in en primer privilegija. Pojasnite, da kljub temu, da lahko vse_i doživimo sovražni govor, je ta Priporočena starost: ? pogosteje usmerjen proti osebam iz marginaliziranih skupin. 15+ let Pomembno je poudariti intersekcijski vidik diskriminacije – osebe imajo lahko več različnih marginaliziranih identitet in se soočajo z več različnimi Komu je namenjena ravnmi diskriminacije. aktivnost? 4. korak Mladinska_i delavka_ec Udeleženke_ce povabite, da predstavijo svoje primere. Vodite zaključni lahko aktivnost izvaja z pogovor s pomočjo vprašanja: mladimi ali pa uporabi • Kakšen vpliv imajo po vašem mnenju sistemi zatiranja na naša življenja? za samorefleksijo. Materiali: Delovni listi s sistemi zatiranja (glej gradiva, str. 48–49), pisala 22 Aktivnosti Izbirno nadaljevanje aktivnosti Tabelo lahko prilagodite konkretnemu kontekstu. Skupino lahko na primer povabite, da razmisli o lastni skupnosti, šoli ali lokalnem okolju z namenom, da reflektirajo lastni kontekst. Udeleženke_ce lahko prosite, da premislijo o normah in ocenijo ter zapišejo, ali jim same_i ustrezajo. Na ta način aktivnost postane bolj osebna in udeleženkam_cem omogoči, da reflektirajo lastne privilegije ali njihovo odsotnost. Nasveti za izvedbo aktivnosti: • Ta aktivnost je uporabna tudi za mladinsko_ega delavko_ca kot vaja za samorefleksijo. • Pred aktivnostjo izpolnite en primer v tabeli, da si bodo udeleženke_ci lažje predstavljale_i, kaj morajo storiti. Pomagajte si z izpolnjeno tabelo na strani 56. • Ta aktivnost je dober uvod v tematiko družbene moči in privilegijev. Lahko ji sledi teoretična predstavitev sistemov zatiranja. • Mladinska_i delavka_ec za izvedbo aktivnosti potrebuje znanje o različnih sistemih zatiranja in o tem, kako ti poustvarjajo sovraštvo v družbi. Dodatno branje Več o različnih oblikah diskriminacije in o sistemih zatiranja (v angleščini): http://www.ljubljanapride.org/wp-content/uploads/2020/03/Outside-In-manual-full-final.pdf, strani 31–46 Intersekcionalnost (v angleščini): www.thoughtco.com/intersectionality-definition-3026353 23 Aktivnosti Aktivnost 8 Družabna omrežja - dejstva ali lažne novice Opozorilo o občutljivi vsebini: aktivnost lahko sproži negativne občutke pri osebah, ki pripadajo družbenim skupinam, ki so tarča lažnih novic in Ključne besede: sovražnega govora v uporabljenih primerih. Nivo DRUŽABNA OMREŽJA, SAMOZAVEDANJE, KRITIČNO Ta aktivnost bo udeleženkam_cem pomagala ozavestiti RAZMIŠLJANJE, vpliv družabnih omrežij na mlade. SVOBODA GOVORA Cilj: 1. korak: Na nasprotni steni sobe nalepite napisa ‘dejstvo’ in ‘lažna novica’. Na sredini Vzpostaviti kritičen sobe na tla postavite napis ‘nisem prepričan_a’. odnos do družabnih omrežij in razumeti 2. korak: vlogo, ki jo igramo pri Pojasnite, da boste prikazali primere novic, ki ste jih zasledili na družabnih njihovem oblikovanju. omrežjih. Udeleženke_ci se morajo individualno odločiti, ali mislijo, da so novice resnične ali lažne. Predstavite jim metodo barometra: svoje mnenje Časovni okvir: pokažejo tako, da se postavijo k napisu, s katerim se strinjajo. Če ne vedo, lahko stojijo na sredi sobe. 90 minut • 60 minut: metoda 3. korak: barometra Z uporabo projektorja prikažite novico in jo naglas preberite. Ko so vse_i • 30 minut: nadaljna udeleženke_ci izbrale_i svoje stališče, jih vprašajte, zakaj novici verjamejo razprava ali ne. Po razpravi razkrijte odgovor in nato ponovite metodo z naslednjim primerom. • Uporabite lahko od 10 do 20 primerov, odvisno od časa, ki ga imate na Velikost skupine: voljo. • Pomembno je, da se pogovorite o svobodi govora (vse_i imamo pravico 6–20 oseb do svojega mnenja, vendar pa to ne pomeni, da lahko širimo sovraštvo in diskriminacijo). Priporočena starost: ? 4. korak: 12+ let Na koncu se vse_i skupaj pogovorite o naslednjih vprašanjih: • Kateri primeri so vas najbolj presenetili? • Kaj je vplivalo na vaše odločanje? Materiali: • Na koga vplivajo lažne novice in kako? Primeri resničnih in 5. korak: lažnih novic (relevantnih Kot skupina razpravljajte: za vaš kontekst), napisi • Kaj lahko spremenimo pri svoji uporabi družabnih omrežij? ‘dejstvo’, ‘lažna novica’ in ‘nisem prepričan_a’, Skupina bi lahko na primer na družabnih omrežjih delila pozitivno sporočilo računalnik, projektor o boju proti sovraštvu in diskriminaciji, s katerim bi opolnomočile_i sebe in druge. Sporočila so lahko v različnih oblikah: video, pesem, igra, meme ipd. 24 Aktivnosti Izbirno nadaljevanje aktivnosti Pripravite lahko dodatno aktivnost, s katero z udeleženkami_ci raziščete razliko med dejstvi in osebnimi mnenji. Pogosto se na družabnih omrežij namreč zgodi, da so mnenja oseb predstavljena, kot da so dejstva, in pomembno je znati prepoznati razliko. Aktivnost je lahko zasnovana enako kot zgornja, le z drugimi primeri, ki prikazujejo dejstva ali osebna mnenja, ter napisi 'dejstvo' in 'mnenje'. O tem je pomembno razpravljati z mladimi, saj osebe, ki nanje vplivajo prek družabnih omrežij, morda ne uporabljajo svoje platforme za deljenje dejstev, česar se je pomembno zavedati, zlasti kadar gre za širjenje sovraštva. Ko gre za sovražni govor, je pomembno reflektirati in razumeti, kje je meja med svobodo govora in širjenjem sovraštva. Nasveti za izvedbo aktivnosti: • Poskrbite, da vaši primeri lažnih novic pokrivajo raznolike teme in se nanašajo na oz. targetirajo različne skupine in osebe. Dobro je vključiti primer, ki prikazuje družbeni odnos do mladih. • Če se ne želite zanašati zgolj na lastno presojo resničnosti novic, lahko uporabite že znane primere iz medijev – novice, ki so že bile razkrinkane kot lažne. Pomagate pa si lahko tudi s smernicami v spod-njih povezavah. Dodatno branje O lažnih novicah in primeri (v angleščini): • www.socialmediatoday.com/news/the-top-10-fake-news-articles-on-facebook-in-2018-infograph- ic/545165/ • https://www.youtube.com/watch?v=UQcCIzjz9_s • www.buzzfeednews.com/article/craigsilverman/facebook-fake-news-hits-2018 • http://fakenews.openmic.org/ • https://secretldn.com/cheese-protects-causes-death-says-science/ Smernice za prepoznavanje lažnih novic (v angleščini): www.freedomforuminstitute.org/first-amendment-center/primers/fake-news-primer/ 25 Aktivnosti Aktivnost 9 Potovanje z vlakom Ključne besede: Opozorilo o občutljivi vsebini: ta aktivnost lahko sproži negativne občutke pri osebah, ki pripadajo SAMOZAVEDANJE, identitetam, vključenim v aktivnost. PREDSODKI, Nivo IDENTITETE, DRUŽBENA MOČ, Ta akivnost raziskuje sprejemanje različnih odločitev in SOČUTJE, PRIVILEGIJI grajenje empatije. Cilj: 1. korak: Skupini predstavite naslednjo zgodbo in na vidno mesto zapišite seznam Ozavestiti lastne pred-oseb. Po potrebi lahko identitete spremenite ali dodate. Razložite, da v sodke in predsodke resničnem življenju večina naštetih identitet ni vidnih na prvi pogled, drugih. vendar si lahko za potrebe aktivnosti predstavljamo, da poznamo identitete oseb v zgodbi. Časovni okvir: Ste na vlaku. Vlak je poln in veliko potnic_kov ni dobilo sedeža. Sedite same_i v zadnjem kupeju in lahko izbirate, kdo bo sedel z vami. V kupeju 40 min so 3 prosti sedeži. Izberite 3 osebe, ki jih boste povabile_i, da se usedejo • 10 min: uvod zraven vas. Kdo so 3 osebe, ki jih ne želite v svojem kupeju? Na voljo imate • 10 min: odločanje in naslednje osebe: predstavitev • lezbijka, • 20 min: razprava • romski moški, • slepa/slabovidna oseba, • muslimanka, ki nosi naglavno ruto, Velikost skupine: • transspolna ženska, • brezdomka_ec, 5–20 oseb • migrant_ka, • mlad temnopolt moški, Priporočena starost: ? • starejša ženska, • oseba s shizofrenijo. 12+ let Vse pozovite, da izberejo 3 osebe, ki jih želijo v svojem kupeju, in 3 osebe, Materiali: ki jih ne želijo poleg sebe. Zgodba o vlaku (po 2. korak: potrebi lahko zapisana Prosite udeleženke_ce, da delijo z ostalimi, koga so izbrale_i. Pojasnite, da na papirju), papir, pisala imamo vse_i predsodke, saj živimo v diskriminatorni družbi in zato predsodke ponotranjimo. Pomembno se je svojih ponotranjenih predsodkov zavedati, ne rabimo pa se jih sramovati. Ta aktivnost nam omogoča, da razmislimo, od kod naši predsodki izhajajo in kaj lahko naredimo glede tega. 3. korak: Začnite razpravo s pojasnilom, da skupaj raziskujemo, kako se lahko odzovemo na svoje ponotranjene predsodke (npr. poskrbimo, da naše obnašanje in ravnanje ne izhaja iz njih). Vprašajte skupino: • Kako se počutite? Kako ste se počutile_i ob izbiranju? Je bilo enostavno? Kaj vam je pomagalo pri vaši odločitvi? Na podlagi česa ste se odločile_i, katere osebe ne bodo sedele poleg vas? • Kaj menite, da je namen te aktivnosti? • Ste se kdaj srečale_i z naštetimi osebami? Če bi poznale_i osebo s takšno identiteto, bi to spremenilo vašo odločitev? • Kako bi se počutile_i, če bi na seznamu videle_i identiteto, ki ji pripadate tudi same_i? • Bi spremenile_i svoj izbor na podlagi tega, o čemer smo se pravkar pogovarjale_i? • Na kakšen način lahko prevprašujete svoje odločitve in prepričanja? 26 Aktivnosti Izbirna sprememba aktivnosti: Glede na velikost, starost in kontekst skupine lahko dodate ali spremenite posamezne identitete in vključite osebe z dvema ali več manjšinskimi oz. marginaliziranimi identitetami. S tem lahko poudarite intersekcionalni vidik aktivnosti. Nasveti za izvedbo aktivnosti: • Lahko se zgodi, da je nekaterim udeleženkam_cem težko biti iskren_a glede svojih odločitev. Za iskreno in odprto razpravo mora biti v skupini zaupanje. Če menite, da skupina ni pripravljena osebno spregovoriti o svojih odločitvah, lahko le-te anonimno napišejo na liskte v dveh različnih barvah. Tako lahko o njihovih odločitvah razpravljate na bolj splošen način brez osredotočanja na to, kdo je napisal kaj. • Mladinska_i delavka_ec mora prevpraševati predsodke, predpostavke in prepričanja, ki jih skupina izrazi o tistih osebah, ki jih je zavrnila. S tem se izognemo nadaljnjemu stereotipiziranju. • Ta aktivnost lahko služi tudi kot uvod v druge aktivnosti razumevanja diskriminacije in predsodkov. • Zavedajte se, da aktivnost lahko sproži negativne občutke pri udeleženkah_cih, zlasti če se poistovetijo z omenjenimi identitetami. Spoznajte svojo skupino in po potrebi spremenite identitete potnic_kov na vlaku. • Če se mladinska_i delavka_ec identificira s kakšnim od primerov, lahko deli svoje občutke in izkušnje s skupino. • Udeleženke_ce lahko razdelite v pare ali majhne skupine in jih prosite, da se skupaj dogovorijo o tem, koga bi izbrale_i. Med razpravo jih povprašajte o postopku odločanja: Ali ste se strinjale_i glede odločitev? Glede česa ste se strinjale_i in glede česa ne? Kako ste na koncu sprejele_i odločitev? • Pri delu z mlajšimi udeleženkami_ci lahko identitete predstavite opisno kot vidne lastnosti oseb (npr. namesto ‘migrant_ka’ lahko uporabite ‘oseba, ki slabo govori slovensko’, namesto ‘oseba s shizofrenijo’ lahko uporabite ‘oseba, ki se pogovarja sama s sabo’ ipd.). 27 Aktivnosti Aktivnost 10 Igra življenja Ključne besede: Opozorilo o občutljivi vsebini: ta aktivnost lahko sproži negativne občutke pri osebah, ki pripadajo DRUŽBA, identitetam, vključenim v aktivnost. DRUŽBENA MOČ, Nivo PRIVILEGIJI, IDENTITETE, S to aktivnostjo udeleženke_ci gradijo razumevanje in SOČUTJE, DISKRIMINACIJA sočutje do drugih. Cilj: 1. korak: Pripravite igro: poleg igralne plošče položite kartice scenarijev. Druge Spoznati različne materiale boste razdelili udeleženkam_cem. identitete in skupnosti ter pridobiti znanje o Kartice z identitetami postavite z licem navzdol in prosite vsako_ega privilegijih in družbeni udeleženko_ca, da izbere eno. Udeleženkam_cem povejte, da lahko iz-moči ter o vplivu le-teh berejo novo kartico, če je identiteta na njihovi kartici preblizu njihovi na različne družbene resnični izkušnji. Tudi če kdo drug dobi takšno kartico, ga_jo lahko prosijo, skupine da kartico zamenja. Skupaj z udeleženkami_ci preglejte terminologijo in identitete na njihovih Časovni okvir: karticah in jih po potrebi razložite. Za igranje igre je ključno, da igralke_ci poznajo in razumejo identitete, ki jih zastopajo. 75–85 minut • 10 minut: priprava in 2. korak: obrazložitev navodil Pogovorite se o družbeni moči in privilegijih zastopanih identitet. Skupina • 45 minut: razlaga se skupaj odloči, katera identiteta ima po njihovi presoji največ privilegijev terminologije in (za več informacij o privilegijih glejte spodnjo povezavo). igranje igre • 20–30 minut: Skupina uredi identitete po vrstnem redu glede na privilegije oz. družbe-povzetek no moč. Udeleženkam_cem razdelite kovance, ki jih bodo uporabljale_i kot igralne figurice. Identiteta z največjo družbeno močjo dobi kovanec z Velikost skupine: najvišjo vrednostjo in tako naprej vse do identitete z najmanj družbene moči, ki dobi kovanec najnižje vrednosti. 5–6 oseb Udeleženkam_cem omenite, da se lahko med igro zgodi, da se njihova Priporočena starost: ? ocena privilegiranosti identitet spremeni, vendar to ne predstavlja prob-lema. Cilj ni, da bi ugotovile_i »pravilen« vrstni red, pač pa začeti pogovor 12+ let in razmislek o tem, kako družbena moč in privilegiji različno vplivajo na različne osebe. Materiali: 3. korak: Vsak_a igralka_ec prejme tudi kartico družbene pravičnosti in kartico mla-Igralna plošča, kartice dinskega dela, ki ju lahko uporabi, da si pomaga pri napredovanju v igri. z identitetami, kartice s Pojasnite, da lahko spremembe družbe v smeri večje družbene pravično-scenariji, kartice mladin- sti ali vključenost v mladinsko delo osebam pomagajo pri premagovanju skega dela in družbene diskriminacije ali neenakosti. pravičnosti (glej priloge v priročniku), kocke, ko- Kartico lahko uporabijo po koncu svoje poteze. Pri uporabi kartice se jim ni vanci različnih vrednosti treba ustaviti, če pridejo do smerokaza. 4. korak: Vrstni red igralk_cev je določen z vrednostmi njihovih kovancev. Začne oseba z najvišjo vrednostjo. Na potezi vsaka oseba vrže kocko in se premakne po igralni plošči. 28 Aktivnosti Če igralka_ec pristane na polju s smerokazom ali ga prečka, vzame in naglas prebere kartico s scenarijem. Na karticah so kratki primeri življenjskih okoliščin in igralka_ec razmisli, kako bi ta okoliščina vplivala nanj_o. Na vprašanje odgovori v skladu z identiteto, ki jo zastopa v igri in se ustrezno pomakne naprej ali nazaj (kot piše na kartici). Pred nadaljevanjem prosite vse igralke_ce, da s skupino delijo, kako bi same_i odgovorile_i na isto vprašanje. To skupini prikaže, kako življenjske okoliščine različno vplivajo na osebe z različnimi identitetami. 5. korak: Če vam čas dopušča, lahko skupina igro igra, dokler prva oseba ne doseže cilja. V nasprotnem primeru pa tudi predčasno zaključena igra udeleženkam_cem omogoča razmislek o dani tematiki. Po končani igri odprite pogovor z udeleženkami_ci o tem, kako so se počutile_i med igranjem življenjske poti osebe, ki so jo zastopale v igri. Pogovorite se o tem, kako so družbena moč in privilegiji vplivali na izid igre. Vprašanja za razpravo: • Ali ste se pred začetkom igre zavedale_i, kako različna so življenja različnih oseb in kako življenjske okoliščine različno vplivajo nanje? • Kaj ste se naučile_i? Ali to spremeni, kako gledate na druge v družbi? • Kakšen je bil izid igre za osebe z več kot eno manjšinsko ali marginalizirano identiteto? • Kako lahko večja družbena pravičnost izboljša življenjski položaj oseb? Kaj pa vključenost v mladinsko delo? Nasveti za izvedbo aktivnosti: • Po potrebi prilagodite in dodajte scenarije, da ustrezajo kontekstu vaše skupine in njihovemu razume-vanju vpliva diskriminacije in zatiranja na različne družbene skupine. • Koristno je lahko skupini priskrbeti dostop do interneta, da lahko po potrebi poiščejo več informacij o scenarijih na karticah in njihovemu vplivu na različne družbene skupine. To je lahko pomemben učni trenutek za skupino. • Pomembno je ustvariti podporno učno okolje za mlade. Med izvajanjem te aktivnosti bodo udeleženke_ci izražale_i svoja prepričanja in predsodke. Pri tem je pomembno, da jim nudimo podporo, da jih prevprašujejo in raziskujejo njihov izvor, namesto da bi bile_i kaznovane_i ali kritizirane_i. • Za mladinsko_ega delavko_ca je pomembno, da že pred začetkom aktivnosti preizkusi igro, pozna identitete in scenarije ter se pouči o terminologiji in vplivih scenarijev na različne identitete. • Težko je natančno napovedati, koliko časa bo vzelo igranje igre. Pomembno je upoštevati proces skupine in jim dati na voljo dovolj časa za igranje in pogovor. Če imate omejen čas, lahko nezaključeno igro shranite in se k njej vrnete naslednjič. Če to ni mogoče, pa že na začetku razložite skupini, da morda ne bo dovolj časa, da bi igro zaključile_i. Zagotovite, da na koncu pustite čas za razpravo in refleksijo. • Če delate z večjo skupino mladih in če je prisotnih več mladinskih delavk_cev, lahko ustvarite kopijo igralne plošče in kartic ter tako omogočite dvema manjšima skupinama, da igro preizkusita istočasno. Dodatno branje O privilegijih (v angleščini): http://mediasmarts.ca/diversity-media/privilege-media/forms-privilege Slovarji izrazov: (v angleščini): http://www.ljubljanapride.org/wp-content/uploads/2020/03/Outside-In-manual-full-final.pdf, str. 109–111 https://diversityinclusion.wustl.edu/brss/glossary-of-bias-terms/ www.racialequitytools.org/glossary 29 Aktivnosti Aktivnost 11 Najslabši scenarij – najboljši scenarij Opozorilo o občutljivi vsebini: ko razpravljamo o Ključne besede: najslabših scenarijih, je potrebno opozoriti, da se bo verjetno pojavila tema samomora. VPLIV SOVRAŽNEGA Nivo GOVORA, ODZIVANJE NA Ta aktivnost poudarja pomen odzivanja na pojav sovražne- SOVRAŽNI GOVOR, IDENTITETE ga govora ali sovražnega vedenja. Cilj: 1. korak: Udeleženke_ce razdelite na majhne skupine in vsaki skupini dajte Razumevanje vpliva zapisano zgodbo o pojavu sovražnega govora ali vedenja. Uporabite sovraštva in pomemb-lahko pripravljene zgodbe o vrstniškem nasilju, ki jih najdete med gradivi na nosti odzivanja nanj. koncu priročnika, ali zapišete svoje zgodbe iz lastnih izkušenj, ki so relevantne za kontekst vaše skupine. Prosite vsako skupino, da razmisli o Časovni okvir: vprašanjih: • Kaj se je zgodilo? 100 minut • Zakaj je bila oseba tarča sovraštva? Na podlagi katere identitete? • 15 minut: uvod in delo v skupinah Vsaka skupina naj s pomočjo vprašanj na kratko predstavi svojo zgodbo • 15 min: zamišljanje ostalim. idealnega scenarija • 15 minut: skupinska 2. korak: razprava V skupinah nadaljujte z razmislekom o tem, kako bi se zgodba idealno • 10 minut: zamišljanje nadaljevala. najslabšega • Zamislite si idealni – najboljši možni izid za osebo v zgodbi. scenarija • Kako bi se to lahko zgodilo? Predstavljajte si, da imate neomejene vire • 15 minut: razprava in podporo. • 10 min: zamišljanje • Kaj bi morale storiti vpletene osebe, da bi se to zgodilo? najboljšega reali- • Kdo prepozna in se odzove na nasilje in kako? stičnega scenarija • 20 minut: razprava in 3. korak: zaključek Skupine predstavijo odgovore ostalim. Celotna skupina skupaj razmisli, ali so bili zamišljeni scenariji realistični ali ne. Bi se zgodba v resnici tako Velikost skupine: odvila? 9–20 oseb 4. korak Udeleženci se vrnejo v majhne skupine in razmislijo: • Zamislite si, kakšen bi lahko bil najslabši možni izid. Priporočena starost: ? • Kaj bi morale storiti vpletene osebe, da bi se to zgodilo? Kaj se zgodi, če se nihče ne odzove na nasilje? 15+ let 5. korak: Materiali: Skupine predstavijo svoje odgovore ostalim. Vodite pogovor in poudarite dejstvo, da kadar se nihče ne odzove na nasilje, se lahko le-to še Zgodbe o vrstniškem stopnjuje. Pogovorite se, zakaj se je težko odzvati, in kako bi lahko te ovire nasilju (glej gradiva, str. premagale_i. Pri tem poudarite, da lahko tudi zelo majhni odzivi sprožijo 51), papir, pisala spremembe. 30 Aktivnosti 6. korak: Udeleženke_ci se še zadnjič vrnejo v majhne skupine in odgovorijo na vprašanja: • Ponovno si zamislite najboljši možni izid, ki pa naj tokrat ne bo idealen, pač pa čim bolj realističen. • Kako bi se same_i lahko odzvale_i na situacijo, če upoštevate vire in podporo, ki vam je v resničnem življenju na voljo, ter ovire, ki so vam pri tem v napoto? • Kaj bi morale vpletene osebe storiti, da bi prišlo do najboljšega scenarija? Kdo bi se moral odzvati in kako? 7. korak: Skupine predstavijo svoje odgovore ostalim. Vodite razpravo s celotno skupino in pri tem poudarite tudi vprašanje odgovornosti: • Čigava odgovornost je, da se odzove, kadar pride do nasilja ali sovraštva? Udeleženke_ce prosite, naj naštejejo čim več konkretnih primerov, kako bi se odzvale_i na situacijo nasilja za dosego najboljšega možnega izida. Lahko razmišljajo o možnih korakih, ki jih še nikoli niso same_i preizkusile_i. Zapišite seznam vseh možnih odzivov. 8. korak: Vodite zaključno refleksijo s skupino: • Kaj ste se danes naučile_i? • Kaj je v vaši moči kot posameznice_ki, ko se soočate s situacijo sovraštva ali nasilja? Kaj je vaša odgovornost? Nasveti za izvedbo aktivnosti: • Pri izdelavi seznama možnih odzivov izpostavite: • Konfrontiranje oseb, ki izvajajo nasilje, in/ali njihovih prepričanj in predsodkov • Prijava sovraštva • Osebna podpora osebi, ki doživlja nasilje • Skrb za lastno varnost • Grajenje solidarnosti • Širše naslavljanje tematike (npr. z izvedbo delavnice o sovražnem govoru, konkretni obliki diskriminacije ipd.) • Med pogovorom o najboljših scenarijih se lahko zgodi, da udeleženke_ci odgovornost za prenehanje nasilja preložijo na osebo, ki je bila tarča nasilja. Lahko na primer predlagajo, da se oseba preseli, zamenja šolo, spremeni svoje obnašanje ipd. Ključnega pomena je, da mladinska_i delavka_ec razloži, da oseba, ki je tarča nasilja, ni kriva za nasilje ali odgovorna za njegovo prenehanje. Odgovornost za odziv na nasilje leži na osebah, ki so nasilju priča, npr. učiteljicah_ih, sošolkah_cih, vrstnicah_kih. • Udeleženke_ci si lahko zamislijo nerealistične idealne scenarije, na primer: »Osebe, ki izvajajo nasilje, ugotovijo, da nimajo prav in se opravičijo.« Pomembno je poudariti, da je zelo malo verjetno, da se bo to zgodilo, ne da bi kdo posredoval. Udeleženke_ce vprašajte, kaj bi se moralo zgoditi, da bi te osebe spoznale, da se motijo. Bi se moral kdo pogovorititi z njimi? Kdo naj to stori in kako? Ta premislek lahko udeleženke_ci nato upoštevajo pri razmišljanju o realističnem najboljšem scenariju. • Mladinska_i delavka_ec mora razumeti nujnost odziva na nasilje, razumeti, kako in na kakšen način se odzvati, in se počutiti opolnomočen_a za odziv. To je osnova transformativne prakse. • Pogovorite se z udeleženkami_ci o pomenu osebne varnosti pri odzivanju na nasilje. Pojasnite, da odziv ne pomeni nujno neposredne konfrontacije: nasilje lahko prijavite odrasli osebi, lahko s prijatel-jsko gesto podprete osebo, ki je tarča nasilja ipd. Poskusite navesti čim več različnih načinov odziva na nasilje in poudarite, da so vsi pomembni in koristni. • Zgodbe v tej aktivnosti so enake tistim, ki se uporabljajo v aktivnosti 15, Kako nasilje vpliva na čustva. Aktivnosti se dobro povezujeta, če ju izvedete eno za drugo. Dodatno branje O prepoznavanju in odzivanju na pojav sovražnega govora ali vedenja med mladimi (v angleščini): http://www.ljubljanapride.org/wp-content/uploads/2020/03/Outside-In-manual-full-final.pdf, strani 50–82 31 Aktivnosti Aktivnost 12 Od kod prihajajo moja prepričanja? Ključne besede: SAMOZAVEDANJE, Nivo PREPRIČANJA, DRUŽBA, Aktivnost gradi razumevanje o tem, kako so osebe, ki ne NORME ustrezajo družbenim normam, izključene iz družbe. Cilj: 1. korak: Narišite krog socializacije in udeleženkam_cem razložite njegov pomen Razmisliti o svojih (večji model lahko najdete med gradivi). prepričanjih in o tem, • Na sredino velikega lista narišite majhen krog z napisom ‘jaz’. kako nanje vplivajo naše • Okrog tega narišite naslednji krog in razložite, da so v njem tiste osebe, življenjske izkušnje. ki so jim najbližje in imajo največji vpliv na njihovo življenje. To so na primer njihova družina in prijateljice_i. • Narišite naslednji krog, ki predstavlja njihovo skupnost. Sem spada na Časovni okvir: primer šola, interesne dejavnosti, mladinske_i delavke_ci, širša družina, verska skupnost in druge osebe, s katerimi imajo redne stike. 60 minut • Narišite še zadnji krog, ki predstavlja širšo družbo. • 30 minut: krog socializacije 2. korak: • 30 minut: razprava Razložite udeleženkam_cem, da so na sliki osebe, ki vplivajo nanje in pomagajo oblikovati njihova prepričanja. Bližje, kot so osebe sredini kro-Velikost skupine: ga, večji vpliv imajo. Prosite jih za nekaj primerov, kako so osebe vplivale na njihova prepričanja, na primer: »Starši so me naučili, da je izobrazba 5–20 oseb najpomembnejša stvar v življenju.« Na koncu aktivnosti je nekaj povezav do videoposnetkov (v angleščini), Priporočena starost: ? ki pojasnjujejo, kako se družbene norme poustvarjajo prek socializacije. Lahko si jih ogledate z udeleženkami_ci in z njimi prikažete, kako se vsak Katerakoli starost človek nauči družbenih norm. Komu je namenjena aktivnost? 3. korak: Po tem udeleženkam_cem razdelite pisala in papir ter jih prosite, naj Skupini, ki ima zaupanje vsak_a ustvari svoj krog socializacije in predstavi različne vplive na svoje do mladinske_ga življenje in svoja prepričanja. Pojasnite, da ima vsaka oseba v svojem življenju delavke_ca ter med različne ljudi, ki jih lahko postavi na različna mesta v krogu. seboj, saj bodo delile_i osebne izkušnje. 4. korak Ko končajo, jih razdelite v manjše skupine, v katerih naj delijo svoje primere. Materiali: 5. korak: Papir, pisala Združite skupine nazaj v eno in vodite pogovor z vprašanji: • Kateri od krogov ima največ vpliva na nas in kako oblikuje naša prepričanja? • Ali se naši vplivi in prepričanja ujemajo z družbenimi normami? Kako lahko to izključuje osebe, ki ne ustrezajo tem normam? • Kako se lahko naučimo več o osebah, ki imajo drugačne vplive in prepričanja kot me_i? 32 Aktivnosti Izbirno nadaljevanje aktivnosti S skupino lahko nadaljujete aktivnost in skupaj raziskujete, kako lahko prevprašujejo naučene družbene norme. Nasveti za izvedbo aktivnosti: • Pomembno je, da začetno razlago podkrepite z dovolj primeri, da udeleženkam_cem omogočite razumevanje kroga socializacije. • Če imate omejen čas, lahko izpustite ogled videoposnetkov. Dodatno branje O družbenih normah in socializaciji (v angleščini): https://examples.yourdictionary.com/social-norm-examples.html https://courses.lumenlearning.com/sociology/chapter/agents-of-socialization/ www.youtube.com/watch?v=32GPv32hkHE www.youtube.com/watch?v=G3Aweo-74kY www.youtube.com/watch?v=nWu44AqF0iI 33 Aktivnosti Aktivnost 13 Sprehod po parku Ključne besede: PREDSODKI, PREPRIČANJA, Nivo NORME, Ta aktivnost se osredotoča na elemente samozavedanja: IDENTITETE, predpostavke, prepričanja, predsodke in pričakovanja. DRUŽBA Cilj: 1. korak: Razporedite stole v krog in udeleženke_ce povabite, da se usedejo. Razviti samozavedanje Razložite, da si bodo s pomočjo zgodbe predstavljale_i, da so v parku, o tem, kako družbene v katerem še nikoli niso bile_i, in da bodo na svoji poti srečale_i različne norme vplivajo na naše osebe. Med vizualizacijo jim boste zastavili različna vprašanja, na katera si predpostavke, udeleženke_ci tiho odgovorijo. prepričanja, predsodke in pričakovanja. 2. korak: Pozovite udeleženke_ce, naj zaprejo oči ali se osredotočijo na točko na Časovni okvir: tleh. Nato jim preberite naslednjo zgodbo: Predstavljaj si, da vstopiš v park. Vzameš si trenutek, da vdihneš. Kaj 45 minut zavohaš? Kaj slišiš? • 10 minut: vizualizacija Stopiš po stezi in srečaš osebo, ki skrbi za park. Pogledaš in pozdraviš • 35 minut: diskusija osebo. Kako izgleda? Nadaljuješ s sprehodom in greš mimo para, ki sedi na klopi. Kaj Velikost skupine: počneta? 5–20 oseb Nadaljuješ svojo pot in pred sabo zagledaš skupino mladih. Slišiš jih. Kaj misliš, kaj počnejo? Kako se počutiš, ko hodiš mimo njih? Priporočena starost: ? Tik preden zapustiš park, nekdo hiti mimo in se zaleti vate. Opraviči se Katerakoli starost in razloži, da zamuja v službo. Kdo je ta oseba? Komu je namenjena Prideš do konca parka, za trenutek postojiš in nato odideš. aktivnost? Ko ste pripravljene_i, odprite oči in se vrnite v prostor. Mladinska_i delavka_ec lahko aktivnost izvaja z 3. korak: mladimi ali pa uporabi Začnite pogovor s skupino o njihovih vizualizacijah v parku. Ponovno za samorefleksijo naslovite vprašanja, ki ste jih zastavili med samo vizualizacijo, in dodajte še druga: Materiali: • Kakšnega spola in starosti je bila oseba, ki je skrbela za park? • Kakšne spolne usmerjenosti je bil par? Zgodba za vizualizacijo, • Kaj so počele_i mlade_i? papir, pisala • Kdo je bila oseba, ki je hitela na delo? • Ali ste v parku srečale_i osebe različnih spolov, narodnosti, telesnih tipov, verskih pripadnosti, osebe z različnimi zmožnostmi … ? 34 Aktivnosti 4. korak: S skupino se pogovorite o tem, kako so naše življenjske izkušnje vplivale na to, kakšne osebe smo si predstavljale_i v parku, ter o tem, da smo naučene_i, da razmišljamo z vidika družbenih norm. 5. korak: Vprašajte skupino, kaj so se naučile_i o svojih predpostavkah, prepričanjih, predsodkih, pričakovanjih. Pogovorite se, kako lahko le-te bolj ozavestimo in postanemo bolj odprte_i in vključujoče_i do oseb, ki so drugačne od nas. 6. korak: Po tej razpravi pozovite udeleženke_ce, da si še enkrat predstavljajo park, ki je bolj raznolik in vključujoč. Koga bi videle_i in srečale_i v njem? Nasveti za izvedbo aktivnosti: • Prilagodite aktivnost tako, da ustreza skupini in kontekstu, v katerem delate. Če se na primer med diskusijo odpre pogovor o določenem vprašanju, ga naslovite in podprite razpravo. • Če si katera_i od udeleženk_cev predstavlja zelo raznolik in vključujoč park, lahko z njo_im naslovite, kako to, da je njen_gov park tak, kakršen je. Ali pozna osebe s podobnimi identitetami, kot jih je srečal_a v parku? Ali je že kdaj prevpraševal_a svoje naučene norme? • Med diskusijo bodite sočutne_i in vključujoče_i, in tudi če prevprašujete predsodke udeleženk_cev, nanje ne reagirajte z obsojanjem. Odprite razpravo z obrazložitvijo, da imamo vse_i predpostavke in predsodke. Poskrbite za odprt, iskren prostor. • Pred začetkom vizualizacije z udeleženkami_ci preverite, če si želijo, da v ozadju predvajate zvoke, ki ustvarijo vzdušje parka (na primer ptičje petje). Nekaterim udeleženkam_cem lahko to pri vizualizaciji pomaga, za druge pa je lahko moteče, zato je pomembno, da preverite s skupino. 35 Aktivnosti Aktivnost 14 Forumsko gledališče (prilagojeno po Augustu Boalu) Ključne besede: Opozorilo o občutljivi vsebini: aktivnost lahko ZATIRANJE, sproži negativne občutke, saj vsebuje primere VPLIV SOVRAŽNEGA sovraštva, nasilja in zatiranja. Nivo GOVORA, ODZIV NA SOVRAŽNI Ta aktivnost udeleženkam_cem omogoča, da raziščejo in GOVOR preizkusijo različne načine odzivanja na sovraštvo. OPOLNOMOČENJE Cilj: 1. korak: Udeleženke_ce razdelite v dve skupini. Vsaka skupina dela z drugo Omogočiti udeležen-zgodbo, obe pa opisujeta pojav sovraštva. Najboje je, da uporabite kam_cem, da v varnem zgodbi iz lastnih izkušenj, ki so relevantne za kontekst vaše skupine, lahko pa prostoru preizkusijo uporabite tudi primere vrstniškega nasilja, ki jih najdete med gradivi na različne načine odzivan-koncu priročnika. ja na sovraštvo in zatiranje. 2. korak: Naročite skupinama, naj zapisano zgodbo razvijejo v približno 5-minutni igrani prizor. Časovni okvir: 3. korak: 70 minut Prva skupina odigra svoj prizor, druga skupina pa je njihovo občinstvo. Po • 5 minut: uvod nastopu imajo udeleženke_ci nekaj minut, da individualno razmislijo o tem, • 10 minut: razvoj in kaj se je zgodilo in kako bi se osebe v prizoru ali druge priče dogodka izvedba prizora lahko odzvale na to, kar se je zgodilo. Zamislijo naj si nekaj konkretnih • 40 minut: ponovitve možnih odzivov različnih oseb. prizora • 15 minut: pogovor 4. korak Prva skupina nato ponovno odigra prizor. Med potekom prizora lahko Velikost skupine: kdorkoli iz občinstva ustavi prizor, ko vidi sovraštvo, zatiranje ali zlorabo moči. To stori s klicem »stop!«, ob katerem igralke_ci zamrznejo na mestu. 6+ oseb Nato stopi na prizorišče, kjer lahko nadomesti katerokoli osebo, razen osebe, ki povzroča nasilje, lahko pa tudi doda novo vlogo. Nato nadaljuje Priporočena starost: ? prizor in v svoji novi vlogi spremeni njegov potek. Cilj je, da svojo vlogo uporabi za odziv na nasilje ali konfrontacijo osebe, ki povzroča nasilje, ne da bi 12+ let pri tem uporabil_a drugo obliko nasilja, zatiranja, zlorabe moči, kaznovanja ipd. To je bistvo transformacije. Komu je namenjena Po zaključku prizora vodite kratko refleksijo z osebo, ki ga je spremenila, aktivnost? in ostalimi udeleženkami_ci o tem, kako so se počutile_i ob spremembi Priporočeno je, da se prizora. skupina med seboj do- bro pozna in si zaupa. 5. korak: Izvedite nekaj ponovitev prizora, da imajo vse_i v občinstvu priložnost Materiali: preizkusiti odziv na sovraštvo. Vsakokrat naj uporabijo drugačen odziv. Zgodbe o vrstniškem Po tem skupini zamenjata vlogi in preigrata še drug prizor pojava nasilju (glej gradiva, str. sovraštva. Če imate omejen čas, lahko prizora obravnavate tudi v dveh 51 ), velik prostor, stoli, ločenih terminih, v tem primeru pa je pomembno, da vsakokrat zaključite s papir, pisala pogovorom in refleksijo. 36 Aktivnosti 6. korak Na koncu vodite pogovor s skupino o njihovi izkušnji. Lahko jim postavite naslednja vprašanja: • Kako ste se počutile_i, ko ste videle_i prizor sovraštva? • Kako ste se počutile_i, ko ste spremenile_i potek dogajanja? • Kateri odzivi so bili lažji in kateri težji? Kateri so se vam zdeli bolj uspešni in kateri manj? • Ali se vam zdi pomembno, da ste se odzvale_i brez uporabe nasilja, kaznovanja, zatiranja? Kakšen je bil učinek takšnega odziva? • S čim odhajate od te aktivnosti? • Ali se vam po koncu aktivnosti zdi, da bi se zdaj lažje odzvale_i na sovraštvo in nasilje tudi v resničnem življenju, ker ste to že preizkusile_i v igri? Nasveti za izvedbo aktivnosti: • Priporočljivo je, da si pred izvedbo aktivnosti preberete o gledališču zatiranih, iz katerega izhaja metoda forumskega gledališča, da se spoznate z njegovimi idejami in koncepti. • Pred izvedbo aktivnosti poskrbite za vzpostavitev odnosov in zaupanja v skupini in tako ustvarite pogoje za vključevanje udeleženk_cev v aktivnost. Skupina bo na začetku dramskega prizora morda sramežljiva. • Ko skupina razmišlja o možnih odzivih na nasilje, se pogovorite z njimi o tem, zakaj je pomembno, da se na nasilje odzovemo z dobrimi nameni. Poudarite, kako pomembno je, da pri odzivu na nasilje ne reproduciramo še več nasilja ali sovraštva. • Če imate na voljo več časa, lahko omogočite udeleženkam_cem, da spregovorijo o izkušnjah, ko so same_i bile_i tarča ali priča nasilja in sovraštva. Izkušnje lahko delijo z ostalimi, nato pa kot skupina izberejo eno od zgodb in jo uporabijo za grajenje prizora. V tem primeru ima lahko aktivnost zanje večjo težo in postane pomemben trenutek opolnomočenja. Hkrati pa lahko med tovrstno izkušnjo udeleženke_ci potrebujejo več čustvene podpore, zato je pomembno, da jim jo zagotovite. Dodatno branje Augusto Boal: literatura o gledališču zatiranih. Boalova dela so na voljo v angleškem, hrvaškem, srbskem in drugih prevodih; v slovenščini so na voljo članki in dizertacije o njegovem delu. O forumskem gledališču (v angleščini): www.youththeatre.ie/content/files/Theatre-Forum-Resource-web.pdf O povezovalni komunikaciji (v angleščini): http://www.ljubljanapride.org/wp-content/uploads/2020/03/Outside-In-manual-full-final.pdf, strani 67–79. 37 Aktivnosti Aktivnost 15 Kako nasilje vpliva na čustva Opozorilo o občutljivi vsebini: ta aktivnost lahko Ključne besede: sproži negativne občutke, saj vsebuje primere sovraštva, nasilja in zatiranja. Nivo ČUSTVA, Ta aktivnost se osredotoča na čustva oseb ob pojavu SOČUTJE, VPLIV SOVRAŽNEGA sovražnega govora ali vedenja – tako tistih, ki doživljajo GOVORA sovraštvo, kot tistih, ki ga širijo. Cilj: 1. korak: Razdelite udeleženke_ce v manjše skupine. Vsaka skupina dela z Pridobiti razumevanje zgodbo, ki opisuje pojav sovraštva. Najboje je, da uporabite zgodbe iz lastnih vpliva sovraštva in izkušenj, ki so relevantne za kontekst vaše skupine, lahko pa uporabite tudi diskriminacije. primere vrstniškega nasilja, ki jih najdete med gradivi na koncu priročnika. Pozovite udeleženke_ce, naj premislijo: Časovni okvir: • Kaj se je zgodilo? • Zakaj je bila oseba tarča sovraštva? Na podlagi katere identitete? 45 minut Skupine naj zelo na kratko predstavijo svoje zgodbe in odgovore na • 15 minut: uvod in vprašanja ostalim. delo v manjših skupinah 2. korak: • 10 minut: zapisovanje čustev Pozovite udeleženke_ce, da v istih skupinah razmišljajo o čustvih vseh • 20 minut: povzetek vpletenih. Pri razmisleku jih lahko podprete s seznamom čustev, ki ga najdete med gradivi. Velikost skupine: Kakšna čustva doživljajo: • oseba, ki je uporabila sovražni govor ali vedenje? 10–25 oseb • osebe, ki so bile tarče sovražnega govora ali vedenja? • ostale_i prisotne_i? • osebe v poziciji avtoritete (učitelji_ce, mladinske_i delavke_ci ipd.)? Priporočena starost: ? Skupine naj zapišejo čustva na samolepilne listke – vsako čustvo na svoj 13+ let listek. Materiali: 3. korak: Skupine naj se združijo nazaj v eno. Poberite listke s čustvi in jih razvrstite Zgodbe o vrstniškem na velik list papirja, tako da naredite skupke sorodnih čustev. Povzamite in nasilju (glej gradiva, str. predstavite odgovore udeleženkam_cem ter jim pokažite, v kolikšni meri 51), samolepilni listki, prevladujejo neprijetna čustva. papir, pisala, seznam čustev (glej gradiva, str. 4. korak: 52–53) S celotno skupino vodite razpravo s pomočjo vprašanj: • Kako ste se počutile_i ob tej aktivnosti? • Vam je bilo težko razmišljati o čustvih vseh vpletenih oseb? • Ste že kdaj razmišljale_i o vplivu sovraštva in nasilja na čustva? Ste že kdaj razmišljale_i, kako se počutijo vse vpletene osebe? • Kakšna so bila čustva oseb, ki so uporabljale sovražni govor? • Kako to, da so tako močno prevladovala neprijetna čustva? • Kaj se lahko naučimo iz tega? • Kako se lahko naučimo več o osebah, ki imajo drugačne vplive in prepričanja kot me_i? 38 Aktivnosti Izbirno nadaljevanje aktivnosti Ta aktivnost se lahko nadaljuje z razpravo o tem, kako uporaba sovražnega govora pogosto izvira iz neizpolnjenih potreb (vedenje izvira iz čustev, ki so posledica neizpolnjenih potreb). To temo obširneje naslavljata aktivnosti 17 in 18. Pri tem pa je pomembno, da sovražnega govora nikoli ne opravičujete, četudi izhaja iz neizpolnjenih potreb. Nasveti za izvedbo aktivnosti: • Da vizualno močneje prikažete razmerje med prijetnimi in neprijetnimi čustvi, lahko papir s črto razdelite na dva dela in s tem jasno prikažete, koliko več listkov se nahaja na polovici z neprijetnimi čustvi. 39 Aktivnosti Aktivnost 16 Pobarvaj svoja čustva Nivo Ključne besede: Če s skupino redno delate dalj časa, lahko vsako srečanje SAMOZAVEDANJE, odprete s to aktivnostjo, da spodbudite udeleženke_ce k ČUSTVA aktivnemu zavedanju lastnih čustev. Cilj: 1. korak: Razdelite udeleženke_ce v manjše skupine po tri osebe. Izberejo naj eno Omogočiti mladim, osebo iz skupine, ki se uleže na list papirja ali kartona, drugi dve osebi pa da se zavedajo svojih naj s pisalom orišeta njeno telo. čustev in jih znajo iden- tificirati 2. korak: Prosite udeleženke_ce, da imenujejo različna čustva, ki jih poznajo. Ko Časovni okvir: izčrpajo svoje znanje, imenujte še druga čustva (lahko si pomagate s seznamom čustev, ki ga najdete na koncu priročnika). Zapišite čustva na 65–75 min list. Nato naj se udeleženke_ci v majhnih skupinah pogovorijo o tem, katera • 45 minut: uvod in barva predstavlja vsako čustvo in kje na svojem telesu ga občutijo. delo v skupinah • 20–30 minut: Za vsako čustvo naj se v skupini dogovorijo za barvo in mesto na telesu. pogovor Dogovor lahko vzame nekaj časa in zahteva nekaj pogajanj. Če je treba, pojasnite, da lahko isto čustvo predstavlja tudi več barv in se nahaja na več delih telesa – na primer žalost je lahko modra in črna, čutimo pa jo lahko Velikost skupine: tako v želodcu kot v srcu ipd. 6–12 oseb 3. korak: Lahko se izvaja tudi ena Skupine naj grejo skozi seznam in vsako čustvo z izbrano barvo označijo na na ena. ustreznem delu telesa. Zraven naj napišejo poimenovanje čustva ali pa na dodatnem listu papirja naredijo barvno legendo. Priporočena starost: ? 4. korak: Katerakoli starost Ko vse skupine zaključijo, naj svoje delo pokažejo in predstavijo ostalim. Materiali: 5. korak: Z udeleženkami_ci se pogovorite o tem, kaj so predstavile_i. Veliki listi papirja ali • Vprašajte jih, katera čustva občutijo vsak dan. kartona, pisala, barve, • Pogovorite se o tem, kako lahko čustva, ki jih občutijo, vplivajo na čopiči in drugi kreativni njihovo vedenje, in jih prosite za nekaj primerov. materiali, seznam • Povabite jih, da za različna čustva razmislijo o tem, kaj potrebujejo, čustev (glej gradiva, str. kadar jih občutijo. 52–53) 6. korak: Pred zaključkom dajte skupini nalogo: v naslednjem tednu, ko bodo občutile_i različna čustva, naj si jih poskusijo predstavljati kot barve. Povejte jim, da se boste na naslednjem srečanju pogovorile_i o tem, kako jim je šlo. To jim bo pomagalo prepoznati svoja čustva in graditi samozavedanje. Izbirno nadaljevanje aktivnosti Ta aktivnost ali katerikoli od njenih delov se lahko uporabi na začetku vsakega srečanja, da ugotovite, kako se mlade_i počutijo v danem trenutku. 40 Aktivnosti Nasveti za izvedbo aktivnosti: • Najbolje je, če se skupina že pozna med seboj, saj bo tako lažje ustvariti varen prostor, v katerem bodo osebe lahko delile svoje misli in čustva. • Poskusite izraziti in pojasniti čustva čim bolj enostavno in po potrebi obrazložite čustvo tako, da ga bodo razumele_i vse_i. • Imejte pripravljene primere barv za čustva, če skupina potrebuje pomoč, sicer pa je najbolje, če barve določijo same_i. • Ta aktvinost se lahko kreativno izvaja tudi s pomočjo računalnikov, tako da v dokumentu ustvarite obris osebe in barvne oblačke, ki jih udeleženke_ci lahko premikajo po obrisu. Lahko se uporabi tudi spletne kolaborativne platforme, kot je npr. Flinga (https://flinga.fi/). 41 Aktivnosti Aktivnost 17 Ujemanje mojih čustev in potreb Ključne besede: POTREBE, ČUSTVA, Nivo SOČUTJE, Ta aktivnost mladim pomaga razumeti lastna čustva in SAMOZAVEDANJE, potrebe ter potrebe in čustva drugih. DRUŽBA Cilj: 1. korak: Pred začetkom aktivnosti pripravite sezname čustev in potreb. Razumeti potrebe in Predlagamo, da s seznama potreb izberete zgolj nekaj ključnih v vsaki njihovo povezavo s kategoriji. čustvi. 2. korak: Okrepiti samozavedanje Udeleženkam_cem razdelite seznam čustev, ponazorjenih z emotikoni. in graditi sočutje. Vprašajte jih, če razumejo vsa prikazana čustva in če se jim zdijo smiselno prikazana z emotikoni. Po potrebi obrazložite. Časovni okvir: S skupino si oglejte seznam potreb in jih prosite, naj opišejo svoje razumevanje vsake od potreb. 85 minut • 15 minut: uvod in 3. korak: skupinska aktivnost • 30 minut: delo v sk- Ko se prepričate, da skupina razume vsa čustva in potrebe, jih razdelite upinah in poročanje na majhne skupine. Vsaka skupina naj dobi izbor 5 raznolikih potreb s • 10 minut: ponovno seznama. Za vsako potrebo posebej naj s pomočjo seznama čustev delo v skupinah in odgovorijo na naslednji dve vprašanji: poročanje • Kakšna čustva občutimo, ko je potreba izpolnjena? Izberite 2–3 čustva. • 20 minut: skupinska • Kakšna čustva občutimo, ko potreba ni izpolnjena? Izberite 2–3 čustva. aktivnost • 10 minut: refleksija 4. korak Skupine poročajo o svojih odgovorih ostalim, te_i pa lahko komentirajo, če se z odgovori strinjajo ali ne. Vodite pogovor o vplivu naših potreb na to, Velikost skupine: kako se počutimo. 6–20 oseb Nato vprašajte skupino, kdo lahko vpliva na to, ali so naše potrebe izpolnjene ali ne. V istih majhnih skupinah naj razmislijo o tem, kako Priporočena starost: ? različne osebe vplivajo na izpolnjevanje naših potreb. Vsaka skupina naj se osredotoči na eno osebo oz. skupino, na primer: jaz, družina, prijateljice_i, Katerakoli starost skupnost … Zapišejo naj en primer, kako ta oseba ali skupina lahko vpliva na to, ali so naše potrebe izpolnjene ali ne. Nato naj skupine predstavijo svoje Komu je namenjena odgovore ostalim. aktivnost? 5. korak: Priporočeno je, da se Udeleženke_ci naj se ponovno združijo v veliko skupino. Predstavite jim skupina med seboj seznam naslednjih 6 potreb: dobro pozna in si zaupa. • sprejemanje, • pripadnost, Materiali: • varnost, • bivališče, Natisnjeni seznami • izbira, čustev in potreb (glej • svoboda. gradiva, str. 52–54), papir, pisala. V skupini se pogovorite o tem, katere družbene skupine najpogosteje nimajo izpolnjene vsake od omenjenih potreb. 42 Aktivnosti Vprašajte udeleženke_ce, katera čustva verjetno občutijo osebe in skupine, ki nimajo dostopa do izpolnjevanja teh potreb. Pogovorite se, kakšen vpliv ima to na njihova življenja. 6. korak: Za refleksijo in povzemanje aktivnosti uporabite metodo 4 F (v angleščini: facts, feelings, findings, future). Postavite naslednja vprašanja: • Dejstva: Kaj se je zgodilo med aktivnostjo? Kaj ste slišale_i? • Čustva: Kako ste se počutile_i med aktivnostjo? • Ugotovitve: Kaj ste se naučile_i? • Prihodnost: Kako boste uporabile_i novo znanje? Nasveti za izvedbo aktivnosti: • Po tem, ko izvedete to aktivnost, lahko na začetku ali koncu kateregakoli srečanja z udeleženkami_ci preverite, kako se počutijo ter ali imajo kakšne neizpolnjene potrebe, ki bi jih lahko naslovile_i s skupino. • Za izvedbo 5. koraka mora mladinska_i delavka_ec poznati situacije različnih družbenih skupin. Udeleženkam_cem lahko pri odgovarjanju pomaga z navajanjem primerov družbenih skupin, o katerih lahko razmislijo, npr. prosilke_ci za azil, osebe z izkušnjo brezdomnosti itd. • Pred začetkom aktivnosti ne pozabite na čas za pripravo. Pripraviti morate izbor potreb in ga natisniti ter natisniti in razrezati seznam čustev z emotikoni. Dodatno branje Več o čustvih in potrebah (v angleščini): http://www.ljubljanapride.org/wp-content/uploads/2020/03/Outside-In-manual-full-final.pdf, strani 90–95 Več o metodi 4 F (v angleščini): https://clt.vtc.edu.hk/newsletterweblinecontent.php?id=103 43 Aktivnosti Aktivnost 18 Drevo potreb Ključne besede: Nivo POTREBE, ČUSTVA, To aktivnost lahko izvajate individualno ali s skupino. VEDENJE, Najbolje je, če ste pred tem s skupino izvedli aktivnost 17, SOČUTJE, SAMOZAVEDANJE Ujemanje mojih čustev in potreb. Cilj: 1. korak: Na velik list papirja narišite drevo, ki prikazuje korenine, deblo in veje. Razumeti, da vedenje Narišite navpično črto po sredini drevesa skozi veje, deblo in korenine. izhaja iz čustev, čustva Leva in desna polovica drevesa bostva v zgodbi predstavljali dve osebi pa iz izpolnjenih ali oz. skupini. Ena stran drevesa bo predstavljala tiste, ki so širile_i sovraštvo, neizpolnjenih potreb. druga stran pa tiste, ki so bile_i tarča le-tega. Razumeti univerzalnost potreb in čustev. 2. korak: Izberite primer nasilja ali sovražnega govora ali vedenja iz vašega življenja Časovni okvir: ali iz medijev, ki je relevanten za skupino. Lahko tudi uporabite enega od primerov vrstniškega nasilja, ki jih najdete med gradivi. 80 minut • 20 minut: uvod in 3. korak: razlaga Z udeleženkami_ci se pogovorite o primeru in o tem, kaj se je zgodilo, in • 40 minut: ustvarjanje jih prosite, naj imenujejo vedenja vpletenih. Pomembno je poudariti, naj drevesa potreb navajajo samo dejstva iz zgodbe in ne vključujejo svojih predvidevanj o • 20 minut: pogovor in dogodkih, vrednotenja navedenih vedenj ipd. refleksija • Najprej skupino pozovite, da poimenuje vedenja tistih oseb, ki so bile tarča sovraštva, in jih zapišite v krošnjo na eni strani drevesa. • Nato jih vprašajte o vedenju oseb, ki so širile sovraštvo. Zapišite jih v Velikost skupine: krošnjo na drugi strani drevesa. 1–35 oseb 4. korak: Nato se z udeleženkami_ci pogovorite o čustvih vpletenih. Lahko si Priporočena starost: ? pomagate s seznamom čustev, ki ga najdete med gradivi. Pojasnite, da naša čustva lahko močno vplivajo na naše vedenje. Nato jih prosite, da 13+ let razmislijo, katera čustva bi lahko občutile osebe v zgodbi. Pojasnite, da čustev drugih ne moremo z gotovostjo poznati, lahko pa si predstavljamo, Materiali: katera čustva bi občutile_i same_i v takšni situaciji. Natisnjeni seznami • Vprašajte udeleženke_ce, katera čustva najverjetneje občutijo osebe, čustev in potreb (glej ki so bile tarča sovraštva. Imenovana čustva zapišite v deblo na eni gradiva, str. 52–54), strani drevesa. zgodbe o vrstniškem • Nato jih vprašajte še po čustvih oseb, ki so širile sovraštvo, in jih zapišite nasilju (glej gradiva, str. v deblo na drugi strani. 51), papir, pisala 5. korak: Pogovorite se s skupino o potrebah in razložite, da imamo vse_i potrebe, ki so univerzalne – v veliki meri so enake za vse. Lahko si pomagate s seznamom potreb, ki ga najdete med gradivi, s katerega izberete nekaj ključnih potreb v vsaki kategoriji. Pojasnite, da so potrebe lahko izpolnjene ali neizpolnjene in da na to vpliva veliko dejavnikov. To, ali so naše potrebe izpolnjene ali ne, pa močno vpliva na to, katera čustva občutimo, in posledično na naše vedenje – tako kot rast korenin pri drevesu vpliva na njegovo deblo in krošnjo. Vendar pa potreb pri osebi pogosto ne vidimo in ne prepoznamo, tako kot korenin, ki so skrite pod zemljo. 44 Aktivnosti Prosite udeleženke_ce, da glede na čustva in vedenje oseb v zgodbi razmislijo, katere neizpolnjene potrebe bi lahko do tega privedle. • Najprej jih prosite, naj imenujejo neizpolnjene potrebe oseb, ki so bile tarča sovraštva. Zapišite jih med korenine na eni strani drevesa. • Na drugo stran zapišite neizpolnjene potrebe oseb, ki so širile sovraštvo. 6. korak: S skupino vodite pogovor o potrebah in njihovi povezavi s čustvi in vedenji. Povzamite potrebe, ki ste jih zapisali za obe osebi oz. skupini – ali so si med seboj podobne? Pogovorite se o univerzalnosti potreb – vse_i imamo iste potrebe, ne glede na to, kdo smo. Pri tem pa je ključno, da razložite, da to ne opravičuje sovražnega vedenja. Poudarite pomen odgovornosti za naša dejanja – vse_i imamo potrebe in včasih ne moremo vplivati na to, ali so izpolnjene ali ne, vedno pa lahko vplivamo na svoje vedenje. 7. korak: Vodite zaključno refleksijo o aktivnosti. Lahko si pomagate z vprašanji: • Kako ste se počutile_i med aktivnostjo? Ali je bilo težko določiti čustva in potrebe oseb? • Ste že kdaj prej razmišljale_i o svojih potrebah in njihovi povezavi s čustvi in vedenji? • Ste med aktivnostjo prišle_i do kakšnih novih premislekov ali ugotovitev? Izbirno nadaljevanje aktivnosti Ko udeleženke_ci poznajo metodo drevesa potreb, jih lahko prosite, da izdelajo drevesa potreb vsak_a zase in s tem raziskujejo lastna vedenja, čustva in potrebe. Nato jih lahko vodite v razmisleku, kako bi lahko zagotovile_i, da bi izpolnile_i nekatere neizpolnjene potrebe. Nasveti za izvedbo aktivnosti: • Morda bo potrebno aktivnost ponoviti na več srečanjih, da udeleženke_ci usvojijo koncept. • Metodo drevesa potreb lahko uporabite tudi pri individualnem delu z mladimi. Tako lahko reflektirajo tako svoje potrebe kot potrebe drugih. Metoda je lahko efektivna pri delu z mlado osebo, ki je v preteklosti širila sovraštvo, zdaj pa je pripravljena na spremembo. Pri naslavljanju takšne situacije si lahko pomagate tudi z uporabo vprašanj restorativne prakse: • Kaj se je zgodilo? • Na koga je to dejanje vplivalo in kako? Kakšna so čustva in potrebe te osebe? • O čem si od takrat razmišljal_a? • Kaj bi naredil_a drugače, če bi bil_a ponovno v isti situaciji? • Ali imaš kakšne predloge, kako bi lahko popravil_a nastalo škodo? Dodatno branje Drevo potreb O čustvih, potrebah, uporabi metode drevesa potreb in restorativne prakse pri delu z mladimi (v angleščini): Vedenja http://www.ljubljanapride.org/wp-con- tent/uploads/2020/03/Outside-In-man- ual-full-final.pdf, strani 89–99 Video, v katerem Marshall Rosenberg, Čustva začetnik prakse nenasilne komunikacije, naslavlja sočutje do sebe (v angleščini): www.youtube.com/watch?v=_WmJHBH- Potrebe JLIQ 45 Gradiva Gradiva V tem delu lahko najdete gradiva in izročke, ki jih potrebujete za izvedbo aktivnosti. Lahko jih skopirate neposredno iz priročnika ali uporabite kot vodilo in navdih za izdelavo lastnih gradiv. Gradiva so urejena glede na aktivnosti, za katere jih potrebujete. Seznam gradiv 1. Piramida sovraštva (str. 47) • Aktivnost 6 Piramida sovraštva (str. 20) 2. Delovni listi s sistemi zatiranja (str. 48 in 49) • Aktivnost 7 Sistemi zatiranja (str. 22) 3. Krog socializacije (str. 50) • Aktivnost 12 Od kod prihajajo moja prepričanja? (str. 32) 4. Seznami čustev in potreb (str. 52) • Aktivnost 15 Kako nasilje vpliva na čustva (str. 38) • Aktivnost 16 Pobarvaj svoja čustva (str. 40) • Aktivnost 17 Ujemanje mojih čustev in potreb (str. 42) • Aktivnost 18 Drevo potreb (str. 44) 46 Gradiva 47 Gradiva anje tir o za stu) fobija, opskem a tke_i sk vr tek tjanke_i ali tisemitizem, sk Ver (v e kon Kris ateis Islamo an ver diskriminacija ) vnih sti stmi (ang. vnih sti tivnimi anje na atir sebe z iskriminacija Z podlagi telesnih ali duše zmožno O norma zmožno able-bodied D na podlagi različnih telesnih ali duše zmožno a, odne zik sti tnične fobija anje na vljanke_i, adnice_ki terne_i vorke_ci je atirZ podlagi nar pripadno Drža ma go pripr večinske e populacije Kseno - sti sual sizem fobija in sek sek anje na o o ter ter atir obija z. homo Z podlagi spolne usmerjeno He ke_ci He o bif - - - on tusata olij sebe iz anje na pod azreda in tnih ok tusa atir iskriminacija na onomskega Z lagi družbenega razreda in ek omskega s Zgornji in srednji razred, o mes D podlagi družben ega r ek sta z. z. anje na sizem o sizem o fobija oginija, atirZ podlagi spola ans Cisspolni moški Sek miz cissek tr anjetir asno zaR asizem Belke_ci R - ane anja z. vanje tir družbe videna zajo normi tem o a mlade, da izpolnijo: sta za sebe/ tre z. so oimeno Z isS vr Pred norma O ne skupine, ki ne us o marginalizir P diskriminacije 48 Gradiva - - tu anje ve tir aza o za stu) fobija, opskem a tke_i temi sk vr tek tjanke_i ali tisemitizem, sk Ver (v e kon Kris ateis Muslimanke_i, Judinje_je, pri padnice_ki drugih manjšinskih religij ... Islamo an ver diskriminacija tičnega izr ave« izbire s - va- se ) tnjami azličnimi sis oblema azličnimi oničnimi vnem abljajo ane . debele vnih sti stmi (ang. stmi, sebe z tivnimi sebe, o , vnih sti z jasne »pr tivnimi oju, gluhe, *, o ) ... anje na avstvenimi vami, teža v duše avju, mo atir sebe z sebe z r sebe s kr azv ziček sebe sebe iskriminacija Z podlagi telesnih ali duše zmožno O norma zmožno able-bodied O zmožno o zdr teža mi zdr v r slepe o be, ki upor vo hendikepir o nenorma telesi (npr o D na podlagi različnih telesnih ali duše zmožno ogijo od pr ogije bre sto meje med r a, a zik zik ogo odne sti tnične vljanke_ci, terne_i fobija anje na vljanke_i, adnice_ki vanju. P terne_i vorke_ci je silke_ci za azil, vorke_ci je atir tnične manjšine, o abljane terminol Z podlagi nar pripadno Drža ma go pripr večinske e populacije Priseljenke_ci, nedrža e begunke_ci in pr nema go ... Kseno vključujočo terminol - - t bolj sti sual stmi ... o abljamo. sizem sebe, sebe z tivnimi fobija in ' k sek sek aznolike upor anje na o o sualno sebe ter ter atir zbijke, geji, kvir obija adi r sebe, o ategorij. z. homo Z podlagi spolne usmerjeno He ke_ci Bi- in pansek sualne o le o nenorma sek v za pomoč pri izpolnje He o bif o ar ane o - - veh k - an. Z on tusa - sebe olij ... aj d ta olij tr tizir aze naj zanje upor azred, sebe iz vščini, selne_i, 'hendikepir anje na pod tnih ok vski r alnih ok azreda in zpo vke_ci, o vedenih primer az oblema atere izr tusa atir onomskega sebe, ki živi v re iskriminacija na Z lagi družbenega razreda in ek omskega s Zgornji in srednji razred, o mes Dela o jo bre prekerne_i dela iz rur D podlagi družben ega r ek sta aj na vedene zno vki_cu: z. abljajo izr ' v tujini pr sebe o z. zanimamo, k seba vključno z anje na sizem o spolne sizem o fobija oginija, ana o atir ansspolne sebe ( sebami), ter ans vedno po Z podlagi spola Cisspolni moški Ženske, tr o nebinarnimi o in ... Sek miz cissek tr znam, pač pa le nek anje atere družbene skupine na te 'hendikepir tir atere organizacije upor znicami_ki az sti, selke_ci, same o ta za pomoč mladinski_emu dela silke_ci za ... z. zaključen se to so nek stu nek asno za sebe, ominje_i, o R asizem Belke_ci Temnopol o črnke_ci, star R Judinje_je, muslimanke_i, nomadske skupno begunke_ci in pr azil R tek - on - pa je tudi izr tiku s po anja o ni izčrpen o z. vanje tir družbe vendar izpolnjenega lis videna zajo normi venskem k anja niso jasne, za o tem o tre ane is sta za sebe/ z. so marginali oimeno tir sl valid', S vr Pred norma O ne skupine, ki ne us o zir P diskriminacije Primer Opomba: t za * V 'in jemo, da se pri s 49 Gradiva Krog socializacije ŠIRŠA DRUŽBA ALI OKOLICA SKUPNOST MOJE_I BLIŽNJE_I JAZ 50 Gradiva Zgodbe o vrstniškem nasilju Diana prihaja iz muslimanske družine. V dijaškem domu pri kosilu zato ne je svinjine. Nekatere_i sošolke_ci pravijo, da si izmišljuje, da si želi biti nekaj posebnega in da ni »prava Slovenka«. V ponedeljek ji je Mojca med kosilom, kjer vedno sedi sama, zbila na krožnik kozarec vode. Nik se veliko druži s Tilnom, zato se je po šoli razširila govorica, da sta par. Nekega jutra, ko je Nik hodil v šolo, ga je prestregla skupina sošolcev, ga zmerjala z besedo ‘peder’ in ga med prerivanjem vrgla na tla. Selma je priseljenka iz Bosne. Ker se je njena družina preselila iz Ljubljane v Celje, je morala zamenjati šolo. Po nekaj tednih je od sošolke izvedela, da so njene_i vrstnice_ki ustvarile_i Facebook skupino z imenom Čefurka Selma – go back to Bosna. Tam objavljajo žaljive komentarje o njej, iz njenih fotografij, ki so jih na skrivaj posneli v šoli, pa so ustvarili žaljive meme. Marijan je star 15 let in je zaradi različnih okoliščin, predvsem zdravstvenih, zelo debel. Zaradi svoje telesne teže in videza je izključen iz mnogih aktivnosti, že na valeti ni z njim želelo plesati nobeno dekle, na novi srednji šoli pa ga sošolke_ci nikoli nikamor ne povabijo. Ko hodi po hodniku, sliši hihitanje in vidi ljudi, ki nanj kažejo s prstom. Pred enim mesecem se je počutil tako slabo, da se je porezal po rokah. 51 Gradiva Ko so naše potrebe izpolnjene, so lahko naša čustva: veselje dobra volja živahnost radost presrečnost blaženost ekstatičnost zadovoljstvo naklonjenost hvaležnost ponos sreča občutek spokojnost varnost sproščenost mirnost zanimanje udobja radovednost zainteresiranost presenečenost osuplost fasciniranost začudenje upanje optimizem samozavest vnema navdušenost navdih prevzetost razumljenost ganjenost toplina ljubečnost 52 Gradiva Ko so naše potrebe neizpolnjene, so lahko naša čustva: razočaranje nezadovoljstvo vznemirjenost prizadetost žalost nesreča obup bridkost bolečina frustracija razburjenost nepotrpežljivost nejevolja jeza zamera gnus bes tesnobnost živčnost zaskrbljenost strah preplašenost groza napetost nelagodje negotovost zmedenost presenečenost zbeganost preobremenjenost osmaljenost otopelost zdolgočase- utrujenost hladnost zadržanost nost ravnodušnost potrtost nemir nepripravljenost naveličanost zadrega nemoč obžalovanje 53 Gradiva Potrebe, ki jih imamo vse_i IGRA: vključenost, zabava, svežina, spontanost, stimulacija, ritem, raznolikost, udobje, lahkotnost, sprostitev. JASNOST: znanje, zavedanje, razumevanje, gotovost, preprostost, red, natančnost, usposobljenost, učinkovitost, spretnost. PRAVIČNOST: enakost, delitev, pomoč, sodelovanje, poštenost, odprtost, spoštovanje dogovorov, zanesljivost, doslednost, strpnost, ravnotežje, harmonija, enotnost. POMEN: namen, prispevanje, zavedanje, lepota, skrivnost, celovitost, pustolovščina, izziv, ustvarjalnost, rast, učenje, dosežki, zaključenost. AVTONOMIJA: neodvisnost, svoboda, izbira, nadzor, moč, pristnost, integriteta. EMPATIJA: razumevanje, sočutje, sprejemanje, priznanje, prepoznanje, cenjenost, upoštevanje, spoštovanje, zaupanje, praznovanje, žalovanje. LJUBEZEN: skrb, nega, naklonjenost, bližina, intimnost, dotik, spolnost. ZAŠČITA: varnost, gotovost, mir. PREŽIVETJE: hrana, voda, svetloba, zrak, prostor, toplota, gibanje, počitek, zdravje, higiena. SKUPNOST: pripadnost, povezanost, prijateljstvo, stik, vključenost, sodelovanje, solidarnost, zvestoba, pomoč, podpora. 54 Kazalo ključnih besed Kazalo kljulčnih besed KLJUČNE BESEDE AKTIVNOSTI Čustva 15, 16, 17, 18 Diskriminacija 6, 7, 10 Družabna omrežja 8 Družba 6, 7, 10, 12, 13, 17 Družbena moč 6, 7, 9, 10 Identitete 4, 7, 9, 10, 11, 13 Jezik 4, 5 Kritično razmišljanje 8 Norme 7, 12, 13 Odziv na sovražni govor 3, 11, 14 Opolnomočenje 1, 3, 14 Potrebe 1,2, 17, 18 Predsodki 6, 9, 13 Prepoznavanje sovražnega 3, 4 govora Prepričanja 12, 13 Privilegiji 7, 9, 10 Samozavedanje 3, 5, 8, 9, 12, 13, 16, 17, 18 Skupinski dogovor 1, 2, 3 Sočutje 9, 10, 15, 17 Svoboda govora 4, 5, 8 Varnejši prostor 1, 2, 3 Vedenje 5, 18 Vpliv sovražnega govora 3, 4, 5, 11, 14, 15 Zatiranje 7, 14 55 Igra življenja Aktivnost 10 ZAČ󰉋󰉋󰉋󰉋󰉋󰉋󰉋󰉋 CI󰈴󰈴󰈴󰈴 Financirano s strani: V sodelovanju z: