ŠTEV 19 Ptuj, 24. maja 1957 Letnik x. Glasile SZDL ptujskega okraja — Uprava In uredništvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefon 156, NS Ptuj Stev. б43-Т-20в — Ure- juje uredniški odbor — Odgo vorni urednik Anton Bauman — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din, polletna 250 dinarjev NACE VOLJČ: ii prazniku nase mlailine Cas, v katerem naša mladina vsako leta še prav posebno iz- raža svojo ljubezen in vdanost maršalu Titu, je njegov rojstni dan. Te manifestacije je mla- dina po va^j Jusoslaviji zdru- žila s ccW» vrsto delovnih, kul- turnih in drugih političnih ak- cij, ki na prepričljiv nač'n do- kazujejo napredne težnje naše mladine in njeno predanost so- cia l»"niu. Za- štev za sodelovanje pn tem de- lu, žal pa jih sodeluje pri Tu- rističnem društvu premalo ali pa nč. Zal moram todd ome- niti, da pogreéa društvo prav tesnejšega sodeiLovanja z mutze j- sko upravo in da bi nam bili njeni nasveti tudi sicer v P^- eejšnjo pomoč. Nazadnje bi se drznil pripomniti, da je tu<îi mariborsiki turistá&M Vodndik s®^ stavil sam prof. Вс^ Tepäy, a koükor mi je znaoio, ni nitiče očitaC., da bi mu moral рогт»- gati pri tem kaiksen odbor. Kar se tiče očitfeov glede ^Vodmka« bi jih želel pojasniti po ißtem vrstnem redu, l«>t jih je objavila avtorica kritike. Mislim, da je očitieik, češ da je »VoKtoEk« nepregleden zara- di resumejev v nemščind in francošeiinlL, ki da bi xtïor^li biti na koncu člankov, neute- meljen. Smatram, da j« t» stvar osebnega okusa, kje naj bode resumeji. in da. zaradi te- ga Vodnik ni manj pregleden. Sicer pa imamo tudi v znan- stvenih revijah resumeje ob koncu vsakega članka. Kar se tiče ostahh očitkov bi želel pripomniti, da je naloga turistitoega Vodnika predvsem propagandno informativnega značaja in. da se zaradi tega ne more podrobno ukvarjati niti z eno. niti z drugo stvarjo, da nuora biti napisan v poljudno- znanstvenem slogu, s čimer no- čem reči, da je lahko napisan neobjektivno in nestrokovno. Priznavam, da bi lahko bin posameTnd članki bolje obdela- ni in da bd se dalo povedati marsikje še marsikaj več, že- lel pa bi poja'snit: tuidi, da sem imel pri delu vezane roke gle- de prostora. Kar se tiče opisov zbiffik v ptujsikem muzeju bi želel poudariti, da so dobile me- sto v okviru Vodnika po ce- lotnem ptujskem okraju, da je marsikaj obdelano nekoliko eno- stavneje kof bi sam to želel, predvsem pa, da mi je podatke za muzejske zbirke dal muzejski upravnik tov, Gumilar. Edino iz- jemo predstavlja etnografska zbir- ka, za katero sem dobi! podatke od bivšega kustosa zbirke tov. Urbasove in sedanjega kustosa tov. Mezetove. Smatram, da bo moral dobiti muzej slej ko prej svoj lastni Vodnik po muzejskih zbirkah, v katerem bo morala naj- ti mesto marsikatera stvar, ki je tu izpuščena. Kar se tiče očitka, da je arh. zbirka slabo obdelana, bi pripomnil le to, da sem ji dai mesto, kot so ga dobile vse mu- zejske zbirke in da podrobnejša obdelava, katere koli zbirke ni na- stala na račun druge, najmanj pa na račun arheološke zbirke. Kar zadeva to zbirko, je doživela, ko- likor mi je znano, doslej še dve spremembi oziroma premestitvi po vojni in stoji sedaj pred tretjo razvrstitvijo. Kar zadeva očitek o staroslo- venskih grobovih iz ptujskega gradu. Hajdine, Panorame itd., bi želel pojasniti, da nisem trdil, da »o ti grobovi iz časov, ko so se Slovenci naseljevali v teh krajih. O njihovem časovnem nastanku sem govoril na kongresu sloven- skih zgodovinarjev v Ptuju leta 1953 ter na občnem zboru Zgodo- vinskega društva v Ptuju 1. 1956. Opis arheološke zbirke je le prerez skozi posamezna obdobja in se za- to nisem mogel ustavljati ob vsa- ki stvari posebej, saj se je članek itak bolj razvlekel, kot sem imel prvotno v načrtu. Priznavam pa, da je nekoliko neroden izraz, da je že prazgodo- vinski človek v teh predelih gojil vinsko trto in da bi bil neprimer- no primernejši izraz starodavni. Prav tako priznavam, da se je kljub večkratnim korekturam vri- nilo v Vodnik nekaj neljubih ti- skovnih napak, od katerih avtori- ca večino omenja, pojasnil bi le, da je tudi izraz mlajše kamene dobe ali latena tiskovna napaka. Ocenjevalka mi očita to kot nekak lapsus memoriae, čeprav je prav vsakomur, ki nekoliko pozna zgo- dovino jasno, da ni mogla slediti starejši železni dobi mlajša ka- mena doba. Tudi napak glede novejše zgo- dovine bi se želel nekoliko dotak- niti. Dobo NOV sem obdelal po svoji najboljši vesti, in kot zgo- dovinar po podatkih, ki sem jih dobil na razpolago. Znano je, da je odporniško gibanje v ptujskem okraju povezano s partizanskim gibanjem vse severovzhodne Slo- venije. Ko sem govoril o peti ko- loni, sem mislil na število kultur- bundovcev v vsej severovzhodni Sloveniji in ne le v Ptuju in Or- možu. Pri številnih borbah s faši- sti blizu Mostja manjka pred blizu n. pr., s čimer se je zopet zaradi tiskovne napake smisel bistveno spremenil. Tiskarske napake bodo poprav- ljene s posebno prilogo v »Vodni- ku«. Očitek, da bi morala biti v Vod- niku orientacijska karta, ni ute- meljen, ker je to usus za turi- stične prospekte, ne pa za Vodni- ke. Ob koncu bi želel poudariti še, da bom vesel vsake kritike, ki bo objektivna in hkrati tudi kon- struktivna. Dvomim, da tov. Perčeva ne bi videla v člankih ničesar pozitivne- ga, ampak je iskala le spodrsljaje te ali one vrste, od katerih je ve- čina neutemeljenih. Pozitivnih strani »Vodnika« namreč v njeni kriti ni najti, ali pa jih je ome- nila kar mimogrede. Jože Maučec Ob sobotah, nedellah in pramiUh se boste najceneje in na|bri tem tudi predla- gamo, naj se v bodoče delo kme- tijskih gospodarskih šol in aktivov mladih zadružnikov mnogo bolj vskladi in poveže. Predlagamo, naj se razno poizkusništvo in prak- tično delo ob pomoči učiteljev in kmetijskih strokovnjakov, ki pre- davajo v kmetijsko gospodarskih šolah, prenese predvsem v aktiv mladih zadružnikov. Pri tem delu pa morajo vsestransko podporo (tudi materialno) nuditi KZ. Na ta način bi lahko mnogo bolj orga- nizirali praktično delo (kmetijsko gospodarske šole v glavnem nima- jo sredstev za nabavo semen, gnojil itd.), kar bi v tem primeru lahko zasigurale KZ, aktivom mla- dih zadružnikov pa bi s takim so- delovanjem zasigurali dobra stro- kovna vodstva — učitelje in kme- tijske strokovnjake, kar bi vseka- kor vplivalo na večji uspeh dela aktivov mladih zadružnikov. ilpliYslieiiü letino litilsipriliiov Škode, ki je nastala zaradi sla- ne in snega v maju na sadju, vi- nogradih in na posevkih, še ni mogoče natanko oceniti. Bolj ali manj so bila prizadeta vsa pro- izvodna območja Slovenije, največ pa je prizadeto sadno drevje, rž, detelja, oljna repica, trta, na Pri- morskem pa tudi zgodnja povrt- nina. Nekatere kulture si bodo delno še opomogle, vendar pa se bo pri teh dozoritev zakasnila. Uničene površine bodo proizvajal- ci nadomestili z drugimi kultura- mi, tako da se bo dejansko ško- da zmanjšala. Točnejši podatki bodo znani, ko bodo z delom kon- čale okrajne in občinske ocenje- vanle komisije. Glede na oceno o letini zgod- njega sadja in zelenjave, ki je bi- la podana konec aprila, ko so bi- le napovedi še ugodne, podajamo sedaj popravek oziroma novo oce- no pridelka. Navedenim vrstam sadja slana ni škodila v tako visokem odstot- ku, ker je to sadje že odcvetelo, medtem ko je veliko večja škoda pri drugih vrstah, na primer ja- bolkih, hruškah, zlasti pa pri ore- hih in slivah. V Kopru bo. ostal pridelek češenj približno enak prvi oceni, na Goriškem bo pa manjši za približno 800 ton. Manjši bo tudi pridelek breskev in marelic, kot je bilo predvide- no v aprilu, ker' je sadju na sploš- no škodoval sneg, še prej pa de- ževno vreme. Jabolk in hrušk bo za 50 do 60 odstotkov manj, če računamo, da bi bila sicer letina povprečno ugodna; orehov praktično ne bo, sliv pa okoli 85 odstotkov manj. Občutna je tudi škoda na vin- ski trti. Vendar je za to kulturo težko podati oceno glede na to, da so bili ponekod grozdni po- ganjki že odprti, drugod pa še v popku. Upoštevati je tudi treba, da mraz ni zajel enako vseh vi- norodnih okolišev. Grah je proti slani precej od- poren ter zato ni bistvenih spre- memb v oceni. Bolj pa je priza- det zgodnji krompir, ki si bo pa še opomogel. Kljub temu ga bo manj za ca. 10 odstotkov proti prvi ocenitvi, razen tega bo tudi dozorel kasneje. Popolnoma je bil uničen fižol. Škoda vseeno ne bo tolikšna, ker ga je sorazmerno malo vzklilo in ker ga je možno ponovno saditi. Tudi za drugo povrtnino bodo po- trebne nove sadike. Oljna repica je bila v času sla- ne v cvetju in ker jo je tudi sneg polomil, bo pridelek za približno polovico manjši. Pšenica je utrpela le manjšo škodo. Precej pa je bila poškodo- vana rž, ki so ponekod kosili. da bi lahko vsadili druge kul- ture. V drugih krajih Jugoslavije, ra- zen severozahodni Hrvatski, slana ni napravila škode, pač pa pone- kod malenkostno sneg. To so le orientacijski podatki o povzročeni škodi po vremenskih neprilikah v mesecu maju. Konec maja ali prve dni junija bo sledi- la točnejsa ocena za pridelke, ki doslej še niso bih obravnavani, kakor tudi za zgodnje pridelke, kolikor bi nastale še spremembei TRGOVINSKA ZBORNICA ZA LRS V so53>oio, a f ÎIS1 tiomo čestitali Letalcem iz ptujskega okraja bomo lahko čestitali na ptuj- skem letališču v soboto, 25. ma- ja t. 1. za 15 obletnico jugoslo- vanskega vojnega letalstva, ko bc na letališču proslava Dneva mladosti in proslava rojstnega dne maršala Tita, ki jo je pri- pravil Aeroklub Ptuj. Pvazpored proslave Dneva mladosti na letališču je sledeč: sobota, 25. maja 1957: od 7. do 8. sprejem tekmo- valcev in gostov, ob 9. tekmovanje modelarjev, ob 16. letalski program — le- tenje, padalci in ob 18. podelitev nagrad naj- boljšim modelarjem. VELIKA PONUDBA GOVEJE ŽIVINE V Ptuju je bil v torek, 21. maja t. 1., živinski sejem, kot ga malo- kdo pomni. Pri vhodu na sejmišče je bila obupna gneča. Vozovi z govejo živino in konji so se tesno nagnetli po Ormoški cesti vse do železniških zapornic in daleč niže od sejma. Največ je bilo klavne živine. Konjev je bilo tokrat več kot sicer in tudi kupcev, ki so se zanimali za klavne konje. Skupno je bilo na prodaj 730 glav živine. Cene so se sukale od 50 do 110 dinarjev za kg žive teže. Na vprašanje, zakaj tokrat to- liko živine na sejmu, je največ prodajalcev živine odgovorilo, da imajo razne obveznosti in da si je sedaj živina toliko opomogla, da je najbolj godna za prodajo. Uvoz potniških avtemotiilov in motornih Itoies ЧЕКАЈ POJASNIL ZA UPORABO NOVIH INSTRUMENTOV ZA UVOZ POTNIŠKIH AVTOMOBILOV IN MOTOCIKLOV Pred kratkim objavljena uredba o irvozu in prometu s potniákimi avtomobili in moto- cikli (Uradni list FLRJ št. 13/57) je uvedla za uvoz potniških av- toniob;n.ov in motociklov pose- ben režim. Razlika od drugega uvoza, kjer se še vedno obra- čunavajo razlike v cenah po uvoznih koeficentih, je po uved- bi carinsikih stopenj kot temelj- ne obldike uvoznih obremen^itev. Tehnična navodila, ki so izda- na za izvajanje določb nove uredbe, natančneje pojasnju- jejo postopek ргј uvozu potni- ških avtomobilov in motociMov. Oprostitev plačila vseh uvoznih dajatev Če državljani nabavijo potni- ške avtomobile ali motocikle iz prihrankov deviznih sredstev s pogojem, da so bila ta devizna sredstva pridobljena v skladu z veljavnimi deviznimi in dru- gimi predpisi, se za uvoz teh motornih vozil ne plača niti carina niti prometni davek. Devize se lahko prihran'oo iz dnevnic na uradnem potovanju v inozemstvu iz prejetih plač v času službovanja v tujini, iz pridobljenih honorarjev na pod- lagi avtors;kega prava, nagrad na natečajih (umetniških, šport- ñih itd.), iz dohodkov od umet- niških, športnih in podobnih gostovanj naáih umetnikov, športnikov, znanstvenikov in drugih v inozemstvu. Osebe, M na takèni osnovi uvozijo potni- ške avtomobUe ali motocikle, lahko izkoristijo uigodnoet brez- carinskega uvoza s pogojem, da vozila uporabljajo za svoje po- trebe. Da se lahko izikoristijo te ugodnosti, je treba predložiti pri uvozu mobornčh vozil iz pri- hrankov in motornih voz.il za invalide pristojni carinarnici potrebno dokumentacijo. Potniški avtomobil in motocikli kot darilo Za uvoz potniških avtomobi- lov aili motociklov, ki jih našć državljani prejmejo kot, darЛo, se plača samo carina, ne pa tu- di prometni davek. Gosipodair- ske organizacije, ki prejmejo motorna vozia kot darilo -iz ino- zemstva, plačajo car-no in pro- metni davek. Prepoved uvoza potniških avtomobilov z nad 2000 ccm Z novo uredbo je izrecno pre- povedan uvoz ix>tniš'kih avto- mobilov z nad 2000 ccm. Uvoz takšnih avtomobilov je dovo- ljen samo za reprezentančne namene zveznih in republiških predstavniških organov in pred- stavnišildh organov avtonomnih enot. Za uvoz teh avtomobilov za predstavniške organe je tre- ba preskrbeti posebno dovolje- nje Sekretariata za promet in Zveznega iizvršnega sveta. Poudariti je txwi; treba, da ta uvozni režim ne velja za uvoz avtobusov, tovornih avtomobi- lov ter sestavnih delov za avto- mobile. Za uvoz teh velja še vedno sedaj veljavni režim, t. j. obračunavanje razlik v cenah Po do]očen-h uvoznih koeficien- tih itd. SElEin PROmEiniH SREDSTEV Vse gospodarsko razvite države posvečajo zlasti veliko pozornost prometu in njegovemu razvoju, kajti razvita sodobna prometna služba precej prispeva k razvoju proizvajalnih sil in sploh celotne- ga gospodarstva ter tako posredno tudi na dviganje življenjskega standarda. Naš izredno zaostali promet je postal ozko grlo nadaljnjega go- spodarskega razvoja in hitrejšega dviganja življenjskega standarda delovnih množic. Zaradi tega bo- mo tudi pri nas v prihodnje po- svečali prometu mnogo več pozor- nosti in finančnih-investicijskih sredstev. Čim racionalnejše izko- riščanje razpoložljivih sredstev nam nalaga dolžnost kompleksne- ga proučevanja celotne prometne problematike. Prav zaradi tega pa so specializirani sejmi prometa in prometnih sredstev ena izmed pri- mernih oblik za pospeševanje pro- meta. Specialni sejmi nam razen kon- centrirane ponudbe raznih sodob- nih tehničnih dosežkov na nekem področju proizvodnje dajejo tudi najboljšo priložnost za srečanja, ne samo med proizvajalci, proda- jalci in kupci, temveč tudi med raznimi strokovnjaki in pristojni- mi činitelji, ki tako skupno prouče kompleksno problematiko tega go- spodarskega področja ali nekatere njegove specialne podrolMiosti. Ravno z ozirom na gornja dej- stva prirejamo sedaj, prvič v zgodovini naše države, tudi pri nas (Ljubljana) prvi specialni Se- jem prometnih sredstev z medna- rodno udeležbo. Prirejanje takšnih sejmov ni niti lahko, niti eno- stavno, toda nekdo mora začeti. Sejem prometnih sredstev z mednarodno udeležbo v Ljubljani bo trajal od 25. maja do 2. junija letos. Na tem sejmu sodeluje do 80 domačih in tujih podjetij. Med drugim bodo na sejmu razstavljeni izdelki 40 tujih podjetij iz 9 raznih držav in sicer: iz Zapadne Nemčije, Italije, Avstrije, ZDA, Velike Britanije, Francije, Švice in Izraela. Na omenjenem sejmu bo zlasti skoncentrirana ponudba najnovej- ših tehničnih dosežkov v cestnem prometu, torej od koles, raznih majhnih sodobnih motociklov do priljubljenih avtomobilčkov, ras- košnih limuzin, udobnih avtobu- sov, kamionov itd. Interesenti bodo dobili na sej- mu lahko tudi vsa tehnična in komercialna pojasnila Sklepali bo- do lahko tudi komercialne za- ključke. PTUJ, 24. MAJA 1957 PTUJSKI TEDNIK Stran > IJiMiiisUe№ìieYPtiji v nedeljo, 19. maja, je bilo na dvorišču osnovne šole Mladika v Ptuju vse živo. Napolnili so ga odrasli ljudje iz Ptuja in okolice ter otroci osnovne šole in nižje gimnazije iz Ptuja, Brega in Haj- dine. Okrajni odbor Društva pri- jateljev mladine je priredil pod pokroviteljstvom Sveta za prosve- to in kulturo pri Občinskem LO Ptuj prvi festival mladinskega petja in glasbe. Slovenski človek rad nastopa in pokaže, kaj zna, posebno pa še mladina. To je že naša zares stara tradicija. Kako toplo je človeku pri duši, ko gleda to našo mladi- no, ki bi ji marsikdo rad odrekel smisel za lepo in plemenito, s ka- kim veseljem nam posreduje in odkriva svojo kulturno rast. Zdi se mi, da sta ravno petje in glas- ba tisto najintimnejše, kar lahko mlaflemu človeku privre iz naj- večjih globin njegove notranjosti in preveva poslušalca s toplimi čustvi. Tako sem razmišljal, ko me je prehitel prvi nastop cicibanov in pripravijalcev Glasbene šole v Ptuju. Orkester n^lajših gojencev je samostojno zaigral Teleman- novo Koračnico, nato pa je sprem- ljal cicibančke pri treh pesmih: Janeza Bitenca: Muca maca. Do- bro jutro, dober dan in Hi konjiči pod vodstvom Emila Senčarja. Pevski zbor je pripravila ravnate- ljica Glasbene šole prof. Eia Šro- lova. Sprva nekoliko boječe, po- tem pa vedno pogumneje so do- neli čisti glasovi naših najmlajših in zdelo se je, kot da so pod vti- som zadnje pesmice Hi konjiči z lahkotnimi koraki odhiteli z odra. Na odru se že razvrščajo šte- vilni pevci mlajšega pionirskega zbora ptujske osnovne šole pod vodstvom tov. Tatjane Tomšičeve. Zbrano so zapeli tri pesmi in si- cer: C. Pregelj Pionir, J. Kuhar Goslice in Slavko Mihelič Jurje- vanka. Verno so sledili nežnim gi- bom tov. Tatjane. Takoj za mlajšim je nastopil starejši zbor pionirskega odreda ptujske osnovne šole zopet pod vodstvom T. Tomšičeve. Avtorji pesmi, ki so jih pionirji na moč lepo zapeli, so bili E. Adamič, L. .M. Skerjanc, F. Luževič in Janez Kuhar. Program teče dalje. Nastopajo pionirji nižje gimnazije Hajdina pod vodstvom tov. Terbuc Marje- te. 2^peli so najprej tri triglasne pesmi avtorjev Pešla, Pirnika in C. Preglja, nato pa še tri pesmi ob spremljavi tamburaškega zbora tov. Žumer Valentina iz Hajdoš. Pevski in tamburaški zbor sta zvenela skladno, poslušalci so jih nagradili z živahnim aplavzom. Zvrstila sta se še mladinski pevski zbor Glasbene šole pod vodstvom glasbenega učitelja tov. Franca Petka in mladinski pevski zbor nižje gimnazije v Ptuju pod vodstvom tov. Korenjaka Borisa. Avtorji pesmi so bili R. Simoniti, Janko Gregore, Slavko Mihelčič, R. Gobec, P. Šivic in drugi. Ubra- ni glasovi so že s kar precejšnjo rutino zaključili povske točke. Končno je nastopil godalni or- kester Glasbene šole pod vod- stvom našega znanega glasbenika D. Hasla. Zaigrali so dva menueta M. Haydna, Sonato J. Fuxa in Haendlovo Koračnico. Orkester je tudi tokrat dokazal, da ga vodi spretna roka in da stalno raste ter da se bo kmalu mogel lotiti tudi težjih skladb. Za zaključek .so združeni pev- ski zbori zapeli še dve pesmi: F. L\iževič Pionirska in Slavko Mihel- čič Pesem dela pod vodstvom tov. B. Korenjaka. Mogočno sta doneli pesmi iz 380 otroških grl in za- ključili fèstivàl. Vsega je nastopilo 489 učencev. Posamezni zavodi so dali: Glasbe- na šola 154 gojencev, osnovna šo- la Ptuj 170 učencev, gimnazija Ptuj 70 dijakov in nižja gimnazija Hajdina 95 dijakov. »Lepo je bilo,« tako sem čul pogovarjati se ljudi, ko so odhajali s festivalskega prostora. »Učitelji imajo mnogo dela in potrpljenja,« je bilo slišati z druge strani. Da, res je, mnogo dela, mnogo potrp- ljenja, mnogo truda učencev in učiteljev je bilo položeno v pripra- ve za festival. Težko bi bilo oce- niti, kdo je bil najboljši. Pa nam zato niti ne gre. Tekmovanje so mnogi učitelji celo odklonili, češ da delajo z zbori pod zelo različ- nimi pogoji in okolnostmi. Nič za- to. Važna nam je ugotovitev: vsi so delali, vsi so po svoje dosegli uspeh. Da je festival uspel, ima največ zaslug tov. Hael Drago, ki je v Ptuju .samem in v celotnem ptuj- skem okraju zopet poživil in utrdil pesem in glasbo. V pripra- vah na festival je obiskoval v družbi tov. Gregorca posamezne zbore in jim pomagal ter tako pri- pomogel k uspehu festivalov tudi na Borlu in v Miklavžu ter v Lešju. Zavedamo se: delo človeka [Ye- meniti, v delu človek raste, petje in glasba pa imata pri tem prven- stveni značaj. Pravilno je povedala tov. Brač- kova v zaključni besedi: kulturen človek ne more živeti brez lepe glasbe. Čim bolj bomo gojili pesem in glasbo, tem bolj pa bo rasla naša kultura, tem hitreje se bo- mo uvrstili med visoko kulturne narode v svetu, čeprav nas je malo. — Upamo, da bodo mladin- ski glasbeni festival postali naša tradicija. Š. K. PREGOVORI Cc revež jé petelina pomeni, da je bil bolan on, aili petelin. Kdor pozna druge ljudi, je pameten, kdor pozna samega se- be je moder. Kdor prenxaga druge, je mo- čan. kdor premaga samega se- be. je jiunak. Loudljc, kii neikaj vedo, ne go- vorijo; ijudje. ki nič ne vedo, govorijo. Paraetai nas uiijo z dejaiaji, ne z besedamL Kdor te zahrbtno obrefcuje, je strahopetec; kdor te v oä hvaÜ, te prezira. Vrlina je lahka bo pero, toda redki so Ijtidj«. ki jo пљогејо dvjgiùiti. Pionirčki z dirigentom tov. Sen carjem Kmalu bova zreli za <^ovno šolo? , OB ARHIVSKI RAZSTAVI: C I ■ ■ Sredn evesKi Pluj v zgodovinskih dokumentih v nedeljo, dne 12. maja t. 1., se je zbralo precejšnje število Ptujčanov v poslopju Mestnega muzeja v Ptuju, kjer se je za- čela dvotedenska razstava zani- mivega gradiva za zgodovino Ptuja v srednjem veku. Ta svoj- stvena prireditev je delo naj- mlajše kulturne ustanove v Ptuju — Mestnega arhiva. To- variš Gumilar, upravnik Mest- nega muzeja, je kot predsednik upravnega odbora ptujskega ar- hiva pohvalil delo te ustanove in predal besedo podpredsedni- ku ptujske občine tov. Berliču, ki je v imenu občine odprl prvo razstavo te vrste v našem me- stu. Tov. podpredsednik je po- udaril med drugim tudi zasluge arhivskih uslužbencev, zlasti pa vneto prizadevanje upravnika te ustanove tov. prof. Klasinca pri organizaciji te prireditve Smotrno in nazorno razstav- ljene zgodovinske priče nam kaj zgovorno prikazujejo preteklost starodavnega Ptuja od rimske dobe dalje. Napis v tem oddel- ku nas opozarja, da piše že rim- ski zgodovinar Tacit leta 69. n. e. o Ptuju. S tem je Tacit za- pustil prvo pisano ix)ročtlo o Ptuju sploh. Po slavni dobi karantanskih knezov se znajdemo v letih bur- ne vladavine panonskega kneza Koclja (840—874), p^ čigar oblast je spadal tudi Ptuj. O vsem tem nam govori najvaž- nejši vir za zgodovino Sloven- cev v 8. in 9. stoletju: »Conver- sio« (Spreobrnitev), ki ga je iz- dal in objavil prof. Milko Kos, posamezne listine pa so priob- čena v »Gradivu za zgodovino Slovencev v srednjem veku« (Fr. in M. Kos). Toda tu se ne utegnemo dolgo muditi, kajti vabi nas dalje na- slednji napis, ki govori o novih gospodarjih našega mesta, salz- burških nadškofih, Id so dobili po letu 860 od nemškega vla- darja v fevd mesto Ptuj. Važna je zlasti darovnica kralja Ar- nulfa iz leta 890, s katero dobi salzburška cerkev ptujsko me- sto v celoti, s sodstvom, mitnino in mostom vred. Fotokopija te listine nas opozarja na ta važen dogodek, saj so ti cerkveni zem- ljiški gospodje uveljavljali svojo moč pri nas tja do konca 15. stoletja, S tem v zvezi nas zani- ma urbar salzburške peresti v Ptuju iz leta 1322, ki ga je ob- javil M. Kos v knjigi »Srednje- veški urbarji za Slovenijo« 1939. Tu je EKjpisana tista posest, ki je bila neposredno v njihovi lasti, to je okolica Ptuja, nekako do črte Bratislava—Formin. Nekako od leta 1132 so v službi Salzburga Ptujski go- spodje, ki širijo ozemlje Ptuj- ske krajine in čuvajo mejo proti Ogrski. V 14. stoletju so bili ti ptujski plemiči poleg Celjanov najmogočnejša rodbina pri nas.; O njih delovanju nas pouče iz- vlečki iz gradiva o listinah, kjer se omenjajo posamemi pred- stavniki te rodbine, ki je v letu 1230 ustanovila tudi dominikan- ski samostan v Ptuju. O tem nas pouči tudi poznejša domi- nikanska kronika iz leta 1696, ki jo je napiasl Ambrozij Ca- pello. Številne vojne vihre v 13. stoletju prinesejo Ptuju za ne- kaj let nove gospodarje: Ogre, Cehe in končno od ieta 1820 Habsburžane. Vse to razberemo iz raznih vesti te dobe, ki jih prireditelji razstave niso prezrli. V urbarju iz leta 1756 je po- pisana zemljiška posest druge ustanove ptujskih gospodov iz leta 1314 — meščanskega špi- tala. Številne gospodarske knjige, listine o sporih, pravdah in po- dobno iz obeh samostanov nam dajo slutiti, kakšno je bilo živ- ljenje slovenskih podložnikov v Halozah. Kakor znano, so »po- dedovali« minoriti in domini- kanci svojo posest od ptujskih gospodov, ko so ti s Frideri- kom V. 1. 1438 izumrli v mo- škem kolenu. Urbar zemljiške posesti obeh samostanov iz leta 1450 bi nas seznanil s številnimi dajatvami, ki so jih morali od- rajtati podložniki svojim gospo- darjem. V pogled so nam na raz- stavi samo nekatere fotografije iz te važne gospodarske kniige. (Nadaljevanje na 6. strani) V nedeljo, 19. maja, ob 14. uri je bil festival mladinske glasbe na boriskem gradu. Na grajskem dvorišču so nastopili na lepo okrašenem plesišču pod parolo »Lepo je v naši domovini biti mlad« mladinski zbori osnovnih šol iz Dornave in Zavrča ter nižjih gimnazij iz Cirkulan, Go- rišnice in Markovec. Gostoval je tudi tamburaški zbor DPD Svo- bode iz Ptuja. Festivalsko prire- ditev je vodil predsednik festi- valskega odbora tov. Roman La- dinek, ki je v uvodnih besedah tudi pozdravil zbore in občin- stvo. Tov. Lado Štumberger, ravnatelj nižje gimnazije v Cir- kulanah, je govoril o pomenu festivala v zvezi z Dnem mla- dosti, posvečenem proslavi roj- stnega dne maršala Tita in o vplivu glasbe na kulturni razvoj mladega človeka. V imenu ob- činskega ljudskega odbora je navzoče mlade pevce in občin- stvo pozdravil pokrovitelj festi- vala tov. Franc Belšak, pred- sednik občinskega ljudskega od- bora Bori. Kot prvi je nastopil pionirski pevski zbor domavske šole pod vodstvom tov. šolske upravite- ljice Mète FeTdin. Zbor šteje 58 pevcov. Je to sicer še mlad pevski zbor, saj je bil na po- budo pionirjev ustanovljen šele pred nekaj meseci, vendar mo- ramo nastop tega zbora, ki je pel štiri eno- oziroma dvoglasne pesmi s spremljavo harmonike, pozdraviti, ker se je odzval va- bilu in ker obeta, da se bo v bodoče razvil v dobro pevsko družino. Sledil je nastop pevskega zbo- ra nižje gimnazije iz Cirkulan pod vodstvom izkušenega pevo- vodje tov. Franja Korenjaka. Zbor često nastopa na domačih prireditvah. Sedemdesetčlanski gimnazijski pevski zbor je lepo zapel štiri triglasne pesmi. Nastop završkih pevcev je na- pravil lep vtis. Nastop je bil discipliniran. Z občutkom, s pri- merno tehniko in izrazito dina- miko je zapel pod vodstvom tov. Nika Antauerja štiri dvo- glasne pesmL Zbor šteje 74 mla- dih pevcev. Pionirski pevski zbor nižje gimnazije v Gorišnici, ki šteje 62 pevcev, je prav lepo zapel štiri večglasne pesmi. Tudi ta zbor ima že dolgoletno tradicijo. Pod izkušenim in vestnim vod- stvom tov. Avguste Kirbiš so pesmi zvenele homogeno. Najmočnejši zbor na festivalu je bil 90-članski pionirski zbor nižje gimnazije v Markovcih, ki ga vodi znani pevec, prosvetni delavec in zborovodja Ciril Ka- fol. Zbor je izvajal dve dvo- glasni in dve triglasni pesmi. Zboru se pozna večletni obstoj in izkušena roka zborovodje. Na koncu, po posameznih pev- skih nastopih, je kot gost nasto- pil tudi mladinski tamburaški zbor »Svobode« iz Ptuja. Pod taktirko tov. Franca Hribemika je temperamentno igral štiri skladbe, večino v lastni priredbi. Zbor mladih tamburašev šteje 30 članov. Združeni zbori so zaključili festival na Borlu z Gobčevo pesmijo »Lepo je v naši domo- vini biti mlad«. Pod vodstvom tov. Cirila Kafola je nastopilo 327 pevcev. Festivalu je prisostvovalo skupno z nastopajočimi nad dva tisoč ljudi. Nastop mladine so počastili s svojo navzočnostjo tovariši Franc Belšak, predsed- nik občinskega ljudskega odbora Bori in republiški poslanec, Mirko Bračič, republiški posla- nec in predsednik Sveta za šol- stvo OLO Ptuj, tov. Stane Sta- nič, načelnik Tajništva za šol- stvo OLO ter več drugih pred- stavnikov političnih in upravnih forumov. Mladinska glasbena manife- stacija na Borlu je v vsakem pogledu odlično uspela in je prav gotovo dala v2T>odbudo za še resnejše delo na polju mla- dinske glasbene vzgoje. Vsi mla- di pevci, ki jih moramo pohva- liti skupno s požrtvov^nind zborovodji, bodo poostali po- zneje jedro naših pevskih zbo- rov v mnogih prosvetnih dru- štvih in bodo prav gotovo mnogo prispevali k naši splošni Ijud- ^oprosvetni dejavnosti v svojih kraj iti- -L. Mestni kino Ptuj predvaja od 24. do 26. maja francoski barvni film »Mora« in od 28. do 30. maja ameriški barvni film »Trije s hudičem«. Mestni kino Ormož predvaja od 25. do 26. mala ameriški barv- ni film »Jack London« in 29. maja nemški film »Dvojčici«. Kino Središče predvaja 25. in 26. maja angleški barvni film »Othello«. Kino Muretinci predvaja 25. in 26. maja ameriški barvni film »Do zadnjega«. Kino Domava predvaja 25. in 26. maia angleški film »Sužnji preteklosti«. Kino M?kole predvaja 25. in 26. maja ameriški film »Wiliam-, sova karabinka«. Kino »Vedro.15 Naši poslu- šalci čestitajo 'П pozdravljaio — II. 16.00 Lidii Potrč: Ruške slike (repor- taža). 16.30 Glasbeni mozaik. 17.30 Radijska igra — Raoul Ploquin: Odšel brez naslova (ponovitev). 18.35 Melodi- je za dobro voljo. 19.00 Zabavna glas- ba. vmes reklame. 19.30 Radijski dnev- nik. 20.00 .VTalo od tu in malo od tam fzabavna glasbena oddaja). 21.00 Iz glas- bene zakladnice baroka. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in nregled sporeda za naslednji dan. 22.13 v plesnem ritmu z ansamblom Spase Mi- lutinoviča. triom Horsta lankowskega in orkestrom Clvde Mc Cov in Wanda Mer- ril. 22.55 Poročila. 23.00—24.00 Oddaja za tiiiino (Prenos iz Zagreba). 22.1.T— 23.00 UKV program; Komorni koncert. aSa în dobro volfo Bolnica: Tovariš doktor, ko se zjutraj prebudim, se me loti omotica, napadajo me grozne boleč::ne v želodcu. Toda čez evr uro prenehajo. Kaj naj sto- rim? Zdravnik: Prav enostavno, go- spa: vstajajte eno uro рогаае- je. Sinček: Očka, kaj je diplo- mat? — Diplomat je človek, ki lah- ko prepriča svojo ženo, dia je za njo več vreden dežnik kakor pa lo-znenj plašč. Podjetje za pokončevanje mr- česa je dobilo pismo od starej- še žene, če ji lahko dobavi 1000 mravetij, 5000 stenic in 10.000 ščurkov. Na vprašanje, čemu ji bo vsa ta golazen, je podjetje dobilo odgovor: »Jutri se mo- ram iaselirti, hišni lastnik pa zahteva da moram stanovanje zapusititi točno tako, kakršnega sem dobila, ko sem se vseli- la...« »Francelj, zakaj žene ne pu- stiš več igrati pri našem roko- metnem klubu?« »21a. srečolov s številnimi dobitki, 6. prosta zabava. Igrala bo godba na pihala. Odbor je poskrbel za prvo- vrstni prigrizek in pijačo, vse po zmernih cenah. Vabimo vse okoliško prebivalstvo in bližnja gasilska društva na našo prireditev. Na pomoč! PRIPRAVLJALNI ODBOF Stran 4 PTUJSKI TEDNIK PTL'J. 24 MAJA 1957 ob MtEerjanski zasedb 1941 Na dolgi mizi arhivske predso- be je nastal velik kup razmetanih, popisanih papirjev, pripeljanih iz temne kleti Občinskega ljudskega odbora v Ptuju. Takoj se je lah- ko ugotovilo, da izvira ves mate- rial iz okupacijske dobe. Po vztrajnem iskanju je bilo zbranih okrog 50 listov. Kmalu so bili urejeni in prikazal se je točen, do podrobnosti izdelan načrt enajstih naglih ukrepov, ki jih naj izvedejo okupatorji takoj ob prihodu, kar so seveda tudi sto- rili prav temeljito in so jih ptuj- ski Slovenci bridko občutili na svoji koži. Prvi nagli ukrep določa zased- bo javnih upravnih poslopij in uradov, vključno hranilnice, šole in ugotovitev stanja mostov. Za to akcijo je bil priložen načrt me- sta z označbo uradov, ustanov in poslopij. Drugi takojšnji ukrep zadeva zaporo denarnih zavodov in vk)g, zaplembo motornih vozil, trgovin z živili in bencinskih po- staj. Premoženja društev so se zaplenila, prostori zapečatili, de- lovanje ustavilo. S tretjim nujnim ukrepom se začenja izživljati na- cifašizem v svojem nečloveškem odnosu nad zavednimi Ptujčani. Po priloženem spisku je bilo do- ločeno poloviti in zapreti kot tal- ce 33 zavednih in uglednih Slo- vencev in 3 Žide. Ker bi s tem dejanjem Ptuj še ne bil očiščen skjvenskega življa, je bil priprav- ljen nadaljnji nagli ukrep, ki je predvidel aretacijo vseh Sloven- cev, ki so se priselili po 1. ja- nuarju 1914. leta iz bivše Kranj- ske in Primorske. Aretacije je bi- lo izvršiti po prijavni knjigi. Peti nagli ukrep odreja preiskave po župniščih in samostanih, v poli- tičnih organizacijah in društvih ter aretacijo funkcionarjev in članstva po članskih seznamih. Temu ukrepu je priložen spisek 60. slovenskih društev, udruženj in ustanov v Ptuju s poimensko navedbo predsednikov, tajnikov in blagajnikov. Z navedenimi ukrepi je torej moralo načrtno in nasil- no prenehati vsako delovanje oblasti in slovenskega življa v Ptuju. Nadaljnih 6 naglih ukrepov tirejuje bivališča SA oddelkov m policije, oddajo orožja pod anrt- no kaznijo, najemanje delovne si- le, policijsko uro ob 21. uri, kon- trolo cen, varen prostor za zaple- njen in prinesen denar, zaščito pred zračnimi napadi, — vse pod kontrolo policije — in končno ustanovitev prehranjevalnega in gospodarskega urada. Vsi načrti so bili tedaj izdelani do podrobnosti. In kdo je izdelal in pripravil te ukrepe? Odgovor ni težek. Ker je med imeni talcev oseba, ki je službovala že preko 1 leta poprej v Sarajevu, je pač lahko ugotoviti, da so delali na teh zločinskih in izdajalskih na- črtih le domači izdajalci, petoko- lonaši — kulturbundovci — ki so bili seveda v tesni povezavi s proslulimi hitlerjanci iz rajha, kar so odkrili razni izdajalski procesi po vojni. Toda naši narodi se niso dali iztrebiti. Zgrabili so za orožje, za- čeli upor in ustvarili zmagovito JILA, ki je pred 12 leti po krva- vih štiriletnih slavnih borbah zo- pet osvobodila našo zemljo ter uničila in izgnala nacistične krv- nike in domače izdajalce iz naše domovine. Zapustili so le žalosten, sramoten spomin. Naš mestni ar- hiv pa hrani in čuva dragocen do- kument iz najstrašnejše zgodo- vinske dobe našega ljudstva, s katerim seznanjamo našo jav- nost v okviru arhivskega tedna. M. M. KOLESARJI, POZOR! Pogosto beremo v časopisju o prometnih nesrečah in o njihovih povzročiteljih, o žalostnih prime- rih in težkih izgubah. Najčešće so vzroki teh nesreč v nedisciplini koristnikov cest in njihov skrajno malomaren odnos do cestno-pro- metnih predpisov. Tokrat bi naj obravnavali zelo slabo disciplino in skrajno neod- govornost kolesarjev. Pogosto vo- zijo po levi strani cestišča, niso pozorni na ovinkih, vozita se po dva in več vštric itd. Pogosto so posledice takih voženj prometne nesreče, v katerih trpe najbolj povzročitelji sami. Če bi taki brez- vestni vozači uvideli, koliko škode trpi s tem naša skupnost in posa- mezniki, potem bi bolj upoštevali prometne predpise, ki veljajo za vse koristnike javnih cest . Do česa lahko privede nepre- vidna vožnja, nam nazorno prika- zuje prometna nesreča dne 16. t. m. na cesti v Hajdini. Motorist Č. J. je podrl koles^ja Kajzer Maksa iz Rogoznice. Do nesreče je prišlo, ker je kolesar vozil po levi strani ceste nasproti motori- stu in v zadnjem trenutku zavil na desno, pri čemer je prišlo do trčenja. Pri nesreči so bili težko poškodovani motwist Č. J., sovo- zač S. P. in kolesar ter vsi trije prepeljani v ptujsko bolnišnico. Motorist ima težke poškodbe na glavi, kolesar pa več zlomov ko- sti in poškodbe na glavi. L. Štorklji se še vračata v Ptuj Vreme za čas od 22. maja do 2. junija v drugi polovici tekočega te- dna sprva pogoste nevihtne pa- davine in nevarnost toče, proti koncu tedna pa lepo In vroče vreme. Ves prihodnji teden ne- stalno, s pogostimi nevihtnimi padavinami in hladneje, vendar je malo verjetno, da bo trajen dež. RAZPIS Komisija za razpis mest direk- torjev pri Občinskem ljudskem odboru Juršinci razpisuje po 10. členu zakona o pristojnosti občin- skih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 34-371-55) mesto direktorja Kmetijskega gospodarstva Juršin- ci, pošta Juršinci pri Ptuju. Pogoji: 1. srednja kmetijska šo- la in triletna praksa v kmetijski stroki ali 2. nižja dvoletna kmetijska šola z 10-letno prakso in s priznano sposobnostjo vodenja socialistič- nih gospodarstev — vseh gospo- darskih panog. EYavilno kolkovane ponudbe, ka- terim morajo biti priloženi življe- njepis in dokumenti o šolski iz- obrazbi in praksi, naj interesenti pošljejo na Občinski ljudski odbor Juršinci do 30 maja 1957. Nastop službe takoj po imeno- vanju. iBzhn promctnii nesreča v petek, 17. t. m. okrog 21. ure, se je v Juršincih zgodila težka prometna nesreča. Direktor KG Juršinci pok. Maks Fras, star 30 let, mali posestnik v Hlapovcih, oče 2 nedoletnih otrok in Franc Čuš iz Gabernika, sta se s trak- torjem prevrnila v obcestni jarek. Maksa Frasa je potegnilo pod traktor in je bil pri priči mrtev. Franc Čuš pa je bil težje poško- dovan in je moral na zdravljenje v ptujsko bolnišnico. Pogreb priljubljenega pok. Ma- ksa Frasa je bil v ponedeljek, 20. maja t. 1, dopoldne. Ob odprtem grobu na juršinskem pokopališču se je zbralo veliko prebivalstva iz Juršinc in okolice, ki so se udele- žili pogreba. Pokojnik je zaradi svoje mar- ljivosti in vestnosti ter sposobno- sti pred nedavnim postal direktor GK Juršinci. Poleg skrbi za na- predek KG Juršinci pa nam je rad žrtvoval del svojega prostega časa za organizacije in društva. Bil je predsednik Lovske družine Juršinci, predsednik vaškega od- bora SZDL Hlaponci, član ZKS, član KZ Juršinci, član IZUD itd. Pri ljudeh je bil priljubljen. Pri odprtem grobu so se od po- kojnika poslovili: v imenu obč. odbora SZDL, občinskega ljudske- ga odbora ter odbora KZ Juršinci tov. Franc Hole, v imenu organi- zacije ZB NOV tov. Bezjak s Po- lenšaka, v imenu delovnega kolek- tiva KG Juršinci tov. Ivan Kaučič in v imeny ostalih tov. Jože Segu- ía s Polenšaka. V imenu Lovske družine Juršinci se je od njega po- slovil predsednik tov. Anton Slod- njak. Končno so lovci izstrelili salvo. Venci društev in organizacij ter svojcev so pokrili prerani grob mladega kmetijca, ki je veliko obetal in ki je moral v prerani grob. Iz »Partizana« Markovci TVD Partizan Markovci pro- slavlja letos 25-letnico obstoja telesnovzgojne dejavnosti v kraju. V ta namen je organizi- ral vrsto prireditev. Так^ je priredil v nedeljo, 28. aprila, v Markovcih telovadno akademi- jo, ki je obsegala 12 točk in na kateri so ¡sodelovali vsi oddelki od dece do članov in članic. V nedeljo, 19. maja, je dru- štvo priredilo kolesarske dirke na progi Markovci—Zagajiči— Markovci. Zmagal je Janez Hor- vat pred Jožetom Strafelo in Ga- lunom, ki je zasedel tretje me- sto. Vrhtmec proslav« pa bo v ne- deljo, 26. maja, ko bo druStvo razvilo svoj društveni prapor in priredilo velik telovadni nastop, na katerem bodo sodelovala tudi sosednja društva in bo nekaka generalka za Festival fi¿kultyre, ki bo konec junija v Llubljani. Ob tej priložnosti çe bo društvo oddolžilo tudi pripadnikom predvojnih telesnovzgojnih or- ganizacij, ki so padli v NOV kot borci ali pa kot žrtve fašistič- nega terorja. Vabimo okoliško prebivalstvo, da se tega pomembnega jubile- ja v Markovcih udeleži v čim- večjem številu ter tako da pri- znanje partizanski organizaciji tega kraja, ki že leta in leta vzgaja naraščaj v dostojne in vredne člane naše socialistične domovine. OP Proslava dneva mladosti na Vidmu pri Ptuju Pred številnim občinstvom so v nedeljo, 19. maja na Vidmu izve- dli proslavo Dneva mladosti. So- delovali so mladinci predvojaške vzgoje z vajami z orožjem, TVD Partizan s prostimi vajami in na orodju, mešani pevski zbor KUD France Prešeren, recitacijski in dramski krožek osnovne šole, in gasilsko društvo, ki je pokazalo vaje s sekiricami ter drugi. Vsi so se na proslavo pridno pripravljali. Pohvalo zasluži pred- vsem učiteljica tov. Polančeva, ki je simbolične vaje pionirk ljubko in do kraja precizno izgladila, za- to je njena telovadna vrsta bila deležna najburnejšega aplavza. Takih točk želi, občinstvo na bo- dočih prireditvah še več. Tudi mladi gasilci in gasilke so doka- zale, da njihov trud ni bil zaman in zaslužijo vso pohvalo. Strelska družina Videm Tekmovalno ekipo Strelske dru- žine »Dravinja« na Vidmu pri Ptuju še vedno teži občutek, da je pri okrajnem strelskem tek- movanju v Ptuju, dne 17. marca t. L. bila mačehovsko prikrajšana za 26 krogov, ker komisija ni ho- tela upoštevati predloga članov ekipe, da se tarče ponovno pre- gledajo. Tako se je družina Videm morala zadovoljiti z 8. mestom. čeprav bi ji sicer pripadalo 6. me- sto. Člani ekipe so predlagali, da bi v bodoče komisije sestavljali člani iz vseh ekip, ne pa samo ne- katerih. Tako bi bili taki ali slični občutki in nezaupanja nemogoči. EYi izvedenem zimskem tekmo- vanju z zračno puško, ki so se ga udeležili skoro vsi člani, so bili doseženi zelo dobri rezultati. Še boljši uspehi so bili doseže- ni na meddružinskem prvomaj- skem tekmovanju, na katerem je ekipa družine Podlehnik bila po- tolčena, saj je dosegla kar 35 krogov manj, kot ekipa družine Videm. Ekipi sta se razšli v dobrem razpoloženju, kljub temu, da čla- ni iz Podlehnika tekmecem zma- ge niso radi privoščili. -bš- TRIJE PIONIRSKI KROŽKI V KIDRIČEVEM Društvo prijateljev mladine v Kidričevem je ustanovilo tri pionirske krožke, m sicer rez- bansko-modelarski, fotografski in šiviljski krožek. Krožki na- meravajo ob zaključku šolskega leta pripraviti razstavo, na ka- teri bomo videli modele ja- dralnih letal, lokomotive, valjar- je, nadalje najlboljše fotografije pionirjev ter izdelke šiviljskega krožka. Krožke vodita tov. Berli- čeva in Kocjančičeva in starši pionirjev so s delom pionirjev zelo zadovoljni. V soboto, 23. maja, na svidenje na ptujskem letališču! ^ Па| ostane meii numi Seit gioii s 124 leti Na torkov sejem je pripel.7al tu- di Franc iz Spuhlje svojih 6 krav, ki niso več za pleme niti za vpre- go, ker so živinozdravniki ugoto- vili, da se jih je lotila tbc. Franc se je težko sprjjaznil z naročilom, naj svoja živinčeta proda in iz izkupička kupi zdrave krave, ki mu bodo dojile in imele teličke. Prišel je torek in lepo počesane, dobro nahranjene kravice so se podale na pot v Ptuj, na ptujski sejem... Pri vhodu na sejem se Franc ni dolgo prerival z drugimi proda- jalci živine, ki so prišli ta dan na sejem v dobri veri, da bo dobra kupčija z živino. Ko je predložil živinske potne liste službujočemu uslužbencu na sejmu, se je dokaj resno držal in čakal, da mu bodo žigosali listine in mu jih brez pripombe vrnili. Živina je toliko mirovala, da si je lahko Franc ogledal vsakega uslužbenca pose- bej in vse njegovo hitro delo. »Zakaj se smejejo?« si je mislil, ravno pri mojih potnih listih, ko pa se pri drugih niso. Pa celo pri vsakem njegovem potnem listu? »Koliko so Vaše krave stare?« ga je na kratko vprašal eden izmed uslužbencev. Franc je na kratko pomislil in odvrnil: »Od 3 do 8 let!« Zopet so vsi pogledali na njegove živinske potne liste in se še bolj smejail. »Ne zadržujte lju- di!« se je oglasil nekdo za Fran- cem in to je rešilo Franca iz muč- ne situacije. Dobil je potne liste in odšel v notranjost sejma. Šele ko je spravil krave na mesto, jih privezal in si očistil roke, je po- tegnil iz žepa živinske potne liste in začel gledati. Gledal je črko za črko na listini in prišel do rubrike o starosti.,. Pogledal je enkrat, drugič in še tretjič, če ver.jame svojim očem. Ozrl se je celo okrog sebe, če ga nikdo ne opazuje. »Ojej, zato so se mi smejali pri vhodu. V pisarni KLO Rogo- znica so mi napisali, da je šeka stara 36 let, lisa 28 let, rdečka 17 let in tudi za ostale 3 starost 13 in 17 let,« je šinilo Francu v glavo, pordečil je v obraz in vtak- nil listine nazaj v žep. Franc ni mogel zdržati. Stopil je še enkrat k pisarni, ko več ni bila taka gneča in je tam ljudem pojasnil, da se je zgodila napaka pri pisanju potnega lista. Saj ni mogoče, da bi bila njegova krava stara 36 let, ko pa on sam ve, da včakajo krave okrog 20 let. Vsi skupaj so se nazadnje smejali. Veliko sejmov je že bilo v Ptu- ju, vendar se je sedaj prvič zgo- dilo, da so prišle nanj tudi krave, ki so živele daleč preko termi- na PBI JELEMU ^■Lizika, kdaj greš v Ptuj? Poslala bi te v trgovino z živili, v Lackovo k ,Jelenu' na oglu, v novo urejeno!« »Micka, kmalu, kar pripravi torbo, listek, dnarce, pri ,Jelenu' lahko ti nakupim vsega. Veš kaj, kar i>ojdi z mano! Vse potrebno bova nakupili, ,Jelenovim' pa sporočili, da k njim zdaj vsi bodo hodili.^ pripravljajo razvitje prapora Taborniška organizacija v Ptuju je nedvomno najmlajša organizacija, ki zbira v svojih vrstah mladino. Zato je javnost tudi ne pozna. Mnogi ne poznajo njenih smotrov in njenega dela. Osnovni namen organizacije je, da seznanja mladino z lepotami narave, jo vzgaja v tovarištvu, spoznava jo s fizičnim delom in da utrjuje v njej narodnostni ponos ob tradicijah NOV. Skrat- ka, vzgojiti želi samostojnega, odločnega in delovnega držav- ljana naše socialistične domo- vine. V osnovnih enotah-vodih dela skozi vse leto. Na sestan- kih se učijo člani državoznan- stvo, prvo pomoč, orientacijo, pa tudi praktično delati, kar vse služi pri izletih in taborjenjih. Leta 1956 se je enota podala na svoj prvi tabor v Savinjsko dolino. Tabor je lepo uspel in vsi z veseljem pričakujejo le- tošnjega tal^rjenja. Letos bodo tudi ptujski ta- borniki p>oslali svojo delegacijo na II. zlet tabornikov Jugosla- vije, ki bo v začetku avgusta v Palah pri Sarajevu. Tam se bo zbralo окгс^ 5000 tabornikov iz vse Jugoslavije. Napovedanih pa je tudi okrog 500 gostot'' iz raz- nih držav Evrope, Amerike in Azije. Da bi prispevali k letošnjemu praznovanju Dneva mladosti, so se taborniki odločili razviti na rojstni dan našega dragega mar- šala Tita, t. j. v soboto, 25. t. m., svoj društveni prap>or. Svečano razvitje bo v Okrajnem gleda- lišču ob 20. uri s kratkim kul- turnim programom. Vstop je prost in taborniki vabijo vse, da sé svečanosti udeležijo. Prapora prav gotovo ne bi mogli razviti, če ne bi pristopila z razumevEuijem na pomoč pod- jetja, ustanove in društva, ki so darovala za prapor. Vsem da- rovalcem se ob tej priložnosti organizacija javno zahvaljuje za njihove prispevke. Razvitje prapora in udeležba tabornikov v slavnostni povorki mladine dne 26. t. m. bo prvi večji javni nastop taborniške organizacije v Ptuju. Prav go- tovo bo prihodnje leto uspelo vključiti v organizacijo večje število naših najmlajših — med- vedkov in čebelic. B. M. Kri so darovali T mscu maju za bolnike ptujske bolnišnice: Franc Emer§ič, Cirkulaine 53; Matlida Trpine, Ptuj Prešerno- va 32; Herbert Ptuj, Trste- njakova 5; Anton Pintar, Ptuj, Vodkmerjeva 8; Boris Lipovéek, Ptuj, Volkmerjeva 8; Avgust Horvat, Kidričevo; Ciril Sven- šek. Rabelčja vas 13 (vsi. že po- novno); Jože Mesaric, JuršLnd 34; Viktor Knez, Ptuj, Vičava 21; Si'lva Pemer, Ptiuj, Zoisova pot 1; Majda Voljč. Plaij, Vra- zov trg 2; Jožica Primožič, Sp. Hajdina 150; Lojzka Krajger, Muretinci 17; Vladimir Ban, Ptuj, Ciriü-Metodov drevored 2; Rocina Ritonja, Ptuj, Kremplje- va 7; Ana Teršarvec, Pbuj, Krempljeva 5; Meirija Arbajter, Rotman 17; Ana Muhiič, Jur- šinci 52; Jože Danko, Andrenci 48; Alojz Toš, Zagorci 50; Ma- rija Mesarič, Juršinci 43; Albina Plamnc, F4uj, Zagrebške 28; Pavla Gorjup. Ptuj, Orešje 6; Francka Petek. Ptuj, Prešerno- va; Francka Ceh. Ptuj, Prešer- nova 23; Liiia Znideirič. Ptuj, Zagrebška 49; Sitane Pemer, Ptuj, Zoisova pot 1; MUena Drofenik. Ptuj. Trg svobode 1; Anica Bedžuh. Ptuj, Prešernova 28; Hilda Sršen, Ptuj, Ašker- čeva 1; Alojz Frangež, Ptuj, C irli-Metodm- drev. 4; Truda Gajzer, Ptuj. Ob Grajen; 6; Jo- žo Suhač, Ptuj, Krempljeva 7; Štefka Majerič. Ptuj, Na gradu 2; Marija Bratuša, Zamušani 40; Pepea Kolarič, Ptuj, Na hri- bu 2; Marta Lenartič. Ptuj, Na hribu 2; Vinko Zmavc, Ptuj, Prešernova 7; Jože M-ilkovič, Ptuj, Na gradu 3; Roman Rav- nič, I4uj, Na gradu 5; Matija Lubej, Lovrenc na Dr. p. 92. Uprava Splošne bolnišnice v Ptuju 90 imenovanim daroval- cem krvi v imenu bolnilcov iskreno zahvaljuje! PTUJĆANI IN PTUJCANKE! Cînnn3re;î nai kočo Barbari Murko iz Lancove va- si 10 je soseda poškodovala roko; Alojz Pučko, Hermancl 7, si je odsekal prste leve noge; Mirko Berlak, Juršinci 13, je skočil s traktorja ter si poškodoval nogo; Jože Ceh, Ptuj, Ljutomerska ce- sta 22, je padel z motorjem in si poškodoval obraz; Andrej Roj- ka, Bišečki vrh 8, je bil od ne- znanca napaden z nožem in po- škodovan; Jože Kodrič, Cermo- žiše 23, je padel s kolesom in si poškodoval nogo; Marijana Skok, Hajdina 27, sí Je s kropom po- parila nogo; Matilda Vidovič, FMnjj, Ob Grajeni 4, si je z za- bojem poškodovala nogo; Franc Cuš, Gabernik 20, je dobil po- škodbe na nogi prt prometni ne- sreči s traktorjem v Juršincih; Ivana Jančiča, Brebrovnik 1, je povozil traktor; Maksa Kaj- zerja, Rogoznica 5, je povozil motorist in mu poškodoval nogo. V imenu vseh navedenih pri- srčna hvala zdravnikom, medi- cinskemu in strežnemu osebju ptujske bolnišnice za izkazano zdravniško in ostalo pomoč pri zdravljenju, njim ?amim pa čimprejšnje okrevanje. ___ РПТЈ. 24. MAJA 1957 Stran ? PTUJSKI TEDNIK Dobrna, zdravilišče nad Celjem v davni piretekloeti пга1еге zemlje, ko je piod Paškim Koz- jakom, predgorjem šrtajergkega Pohorja, pirtvrela prv¿¿ topla voda na površje, pač ni mogel nikdo slutiti, da bo ta voda igrala nekoč tako važno vlago v zdravju človeka, ziaeti žene. Sele pred približno 500 leti so prednamci odkH' /dravilno moč te vode in jo jel; uporabljati se- bi v ptrid. Porajajoča se balne- ološteđ. znanost je utrla pot bal - neoteraipiii al,- kopališkemu zdravfljenju, potem ko je pred- hodno že izkušnja dognala, da je vrednost vode določena predvsem za ženske bolezni. Po- znej.še ugotovitve in zlasti prak- tični .uspehi zdravljenja so to dejstvo ne samo potrdili, tem- več glede upvorabnosti vode še razâiiri'ï. Dobrna se je razvila v ргјпга- no topliško zdravilišče, po do- mače tudi toplice imenovano, vzporedino pa se je uveljavila enako kot močan in priljubljen izletniški- center, klimatski kraj, a tudi kot postojanka počitni- škega ali rekreativnega turiz- ma. _ Kot taka je prišla po osivobo- ditvi v sklop ljudskega turizma s prevladujočim zdravstcenim obeležjem. Od takrat se je njen tempo гатл^оја. rasti in vse- stranskega novodobnega izpo- polnjevanja tako pospešil, da je zdravilišče zaslovelo ne le po od- liičraih zdraviCinih uöilnkjih ozi- roma uspehih, marveč hkrati po svoji tehnični ureditvi, kultur- nem okolju in ravni ter spr^t- пепг vodstvu. Indiferentna izoterma s top!'- oo, ki ima nad 35 stop. C narav- ne toplote, zdravi voda pred- vsem vse vrste ženskih bolezni v akutnem stanju, indicirana pa je pravtako za obolenja živčne- ga sistema, srč-na obolenja, rev- matična obolenja in motnje v krvnem obtoku. Sredstva za zdravljenie so v termalnih ko- pelih, deCno v pitju vode. naj- novejše, v tem zdravilišču edin- stveno sredstvo pa je v nedav- no uvedenih fango-oblogah in močvirsikih obloirah ali — kakor pravimo po domače — v blat- nih kopelih. Za orgaaiizem na- spjoh je krepilno tud; pred- alpsko podnebje, saj ima Dobr- na 397 m nadmorske viSine in še to prednost, da le obdana od gozdov z zrakom, polnim kisika in prostim saj. dima in drugih drobccv. ker v bližini ni indu- strije. Se nekaj, kar za marsi- koga ni nepomembno, moramo omeniti: dietno kuhinjo za vse prebavne motnjo, pa še i>ark in prekrasno pokrajinsko okolico zdravilišča z možnostjo telesno in duševno blagodejnih spreho- dov in izletov gostov v slikovi- to naravo. Dobrna s svojim zdraviliškim centrom in turistično četrtjo ima v vsakem teh delov več zdraviliških domov oziroma ho- telov na tehnično, higiensko in stanovanjsko kulturno visoki ravni; Vseh ležišč je nad 500. Zdraviliška restavracija in re- stavracija hotela »Triglav« da- jeta gostom splošno, po odredbi zdravnika pa tudi dietno hrano, ustrezno individualnemu sitanju gosta. Lani je imela Dobrna 5376 go- stov s 70.445 nočranami. Letos računajo s povečanim obdekom. Dosežki zdravljenja so velifci, žal pa je tudi število zdravdje- nja potrebnih čedalje večje. Na dotok gostov v zdravilišče uteg- ne imeti znaten vpliv tudi okol- nost, da je zdravstveni zavod z režimom, ki pospešuje potek zdravljenja (važno zlasti za 9t>- ciâlne zavarovance, invalide in tako dalje), in so cene pri do- vnšonih storitvah zmerne in za- to zmogljvie enako za samo- plačnike (od 1. maja do 15. ju- nija 1957 polna oskrba rof. Obuljeri pa pričakuje, da bo leto v Hercegovini dokaj sušno, medtem ko bo v Bosenski krajini prav narobe. Profesor Obuljen pričakuje po- temtakem dobro in rodno letino, mnogo dežja in malo lepega vre- mena. Celo jesen, kakor predvideva, bo deževna, izredno deževna, zlasti kasna, kar nas že sedaj opo- zarja na to, da bomb morali pra- vočasno opraviti žetev, pospravi- ti pridelke in zasejati, prav tako pa pohiteti z gradbenimi deli in pravočasno zavarovati promet. Lepo vreme bo v vsej državi prevladovalo v drugi polovici av- gusta in prvi polovici septembra, ko bo najlepše vreme v vsem Primorju zelo dobrodošlo dopust- nikom in drugim izletnikom. S. S. Pticam se ni treba učiti peti Nemšk; zoolog dr. Sauej- se Je hotel prepričati, kako se pti- ce nauče peti, zato jih je iz- mlada izoliral v posebnih klet- kah. Se neizvaljene penice je pobral iz gnezda ter jih name- stil v kletkah, ki so bile zava- rovane pred prodiranjem zvo- kov in proti č'Vkanju ptic na prostem. Inkazalo ee je, da so penice začele vendar peti «ame od sebe in da torej njihovo petje ni naučeno v družb ostalih ptic, temveč, da pojejo po instinktu. Pri poskusnih penicah so ugo- tovil tri melodije s 25 modula- cijifflni, podobno kot pri penicah na prostem. Spol piščantev določajo umetno Neki ameriški znanstvenik je iznašel metodo, s pomočjo katere je možno v naprej odrediti spol piščancev. Na kokošji farmi lahko tako v naprej določijo sorazmerje med kokošmi in petelini. Gojitelj kokoši uporablja skupino hormo- nov, ki jih poznamo pod imenom »estrogena« in »androgena« z ozi- rom, koliko bi rad dobil petelinov ali kokoši. Jajca pomoči za pet se- ' kund v enega' izmed obeh konce- tratov. Hormoni prodirajo skozi lupino do embrija in vplivajo na njega. Kokoši brez peruti v nekem laboratoriju Združenih držav so vzgojili kokoši brez pe- rutnic. Nova kurja rasa ima pre- cej prednosti pred vsemi, ki jih doslej poznamo. Tisti, ki jo je vzgojil trdi, da znese takšna ko- koš povprečno 260 jajc na leto in da je tudi za več kot dva kilogra- ma težja od običajnih kokoši. Cigarete Iz predzgodovinske dobe v Evropi so spoznali tobak razmeroma zelo pozno. Prinesli so ga iz prekomorskih dežel šele v 16. stoletju, nato pa se je hitro razširil. Njegova domovina je pravzaprav Južna in Srednja Ame- rika, kjer so poznali ta užitek že pred tisočletji. To potrjuje naj- novejše odkritje nekega kanad- skega profesorja, ki je našel v Mehiki 8000 let staro cigareto — kratko cevko neke vrste trsa, na- polnjeno s tobakom. Ta predzgo- dovinska cigareta ima tudi filter, ki je narejen iz svaljka volne. JUGOSLOVANI NA SESTANKU MEDNARODNEGA ODBORA ZA AUSCHWITZ Na povabilo mednarodnega od- bora za Auschwitz sé bo jugoslo- vanska delegacija treh članov ude- ležila njegovega sestanka v Frank- furtu ob Maini, ki bo od 31. maja do 2. junija. Mednarodni odbor je predlagal, naj bodo nacionalne de- legacije na tem sestanku sestav- ljene iz pravnikov, zdravnikov- ginekologov in bivših interniran- cev v Auschwitzu, ki bi mogli na podlagi lastnih izkušenj dati po- datke o zločincu Claubergu, zdrav- niku, ki je obtožen zaradi vivi- spkcij na interniranih ženskah. (Juoopres) Ženitev čebeljih matic v ZDA obstaja tvrdka Har- reLl in sinovi, ki se bavi z ne- navadno deja\'noetjo: interesen- tom na severnoameriškem kon- tinentu dobavlja kakršno koli količino čebeljih kraljic. Prava dejavnost se začne spomladi, ko je čas za parjenje čebel. Tedai »omožijo« Па dan okoli 2700 čebeljih matic. Tisti, ki so to opazovali, pravijo, da letijo nad farmo tisoči in tisoč-; tro- tov. V rednih presledkih pa spustijo iz čebelnjaka v zrak matico. Glede na to, da je okoli ' 9000 trotov za vsako čebelo ženske- ga spola, so možnost: da bo trot našel svoio družico, zelo majh- ne. Kljub temu pa brenči po zraku na tisoče trotov in eden izmed njih se združ; s kraljico. Trot doživi neprijetno presene- čenje. Nihče ne ve zagotovo, ali trot eksplodira v svatbenem objemu, ali pa ga matica raz- trga. Kakor koli ie, še noben trot se ni živ vrnil s poročnega potovanja. Okoli dvajset minuit pozneje se kraljica vrne. Na njej so ostanki njenega moža, V čebel- njaku zavlada praznik. Čebele jo božajo in jo pozdravljajo s svojimi tipalkami, preden jo tri- umfalno odnesejo v čebelnjak. Harre],1 odpošlje vsako pomlad več kot 55.000 že oplojenih ma- tic na vse strani sveta. Čebe- larji plačajo matice i» 1,25 do- larja. kar pravijo, da se zelo iz- plača. Ze v prvem poletju lahko sposobna matica rodi celo mesto delavk, ki zberejo za okoli 25- krat toliko medu. Mnogi čebe- larji v severnih krajih ZDA ce- lo pravijo, da je ceneje dv>biti vsako pomlad nov čebelnjak, kot pa vzdrževati čebele čez zimo. Takoj, lío se matica vrne s poročnega potovanja, se začne zanio trdo delo. Zleči mora od 1500 do 3000 jajčec na dan. Ce Svoje delo dobiv) opravlja, jo delavke negujejo, če pa slabo, jo vržejo s prestola — včasih celo ubijejo. Tu se je vmešal Harell, kajt; čebelie matice se ne rodijo, ampak so vzgojene. Delavke lahko vzgojijo novo kraljico, kadar koli želijo, s tem, da hranijo ličinko z večji- mi količinami mleku podobne tekočine, ki jo izločajo iz glav Ličinko položilo v »kraljevsko sobo« in 11 dni poz-neje se iz navadne čebelje ličinke razvije kraljica matica. Vsi čebelarji vedo. da vzgojijo čebele novo matico samo v treh primerih: kadar je stara matica nespo- sobna. kadnr se izgubi ali pa PO ne!5Teči umre. aH pa, kadar je čebelnjak poln čebel in medu ter se približno polovica čebel pripravlja da bo rojila. V zad- njem primeru vzgojijo delavke okoli 12 novih matic, da bi če- bele. ki ostanejo, imele svojo kraljico. Harrell krade matice takoj potem, ko se razvijejo ^n 38 milijonov čebel, ki so last nje- gove tvrdke, proizvaja na tisoče m tisoče matic. Zgo^.1 v mar- cu položijo Harrellovi strokov- njaki ličinke v posebne celice. Te celice položijo najprej v en čebelnjak, kjer čebele, kj ni- majo kraljice začnejo hraniti ličinko s po'îebno tekočino. Šti- riindvajset Ur pozneje položijo bodoče matice v drug čebelnjak, kjer morajo biti čebele delavke tako dobro hranjene s sirupom, da se j inn zdi, da bodo vsak čas rojile. V prihodnjih 10 dneh de- lavke zalepijo celice Na enaj- sti dan dajo ceLce v 6000 majh- nih pozkusnih čebelnjakov. Tu dovolijo novi matici, da se oplodi ter da pokaže svojo spo- sobnost leči jajčeca. Kadar koli b kaj pokvarilo sttrogi umik, bi Se lahko zgodilo, da bi stotine ljubosumnih mladih kra-ljic po- morilo druga drugo. V prirodi je tako, da je kraljica tista, ki pobije vse svoje sestre in po- stane s tem edina kraljica. Har- rell mora báfci pri roki, da to prepreči. Večina Harrellovih matic po- tuje na svoje domove v zavojč- kih, ki ®o komaj večji od škatli- ce za vžigalic. V teh škatlicah spremlja njeno veličanstvo 10 delavk, ki jo hranijo, hladijo, umivajo in straži j o. Čebelar, ki je kupil novo kraljico пмга ukrasti in ubiti staro, tik pre- den p)odta(kne novo. Toda zaradi tujega duha skušajo čebele ubi- ti novo gostjo. Tega pa ne mo- rejo storiti. Vhod v njeno celi- co je zalepljen s sladkorjem. Do takrat, da sti napravijo pot sko- zi sladkor, pa so že prijatelji. Trgovina z maticami je do- kaj donosna zadeva. Za 1800 matic je n. pr. čebelar v Kanadi plačal 3000 dolarjev. Do konca poletja so kraljice rodile toliko delavk, da so le-te zbrale okoli 120 kg medu na vsak čebelnjak v vrednosti vsega skupaj okoli 65.000 dolarjev. Poleg tega so proizvedle tudi okoli 2000 kg vosika. Se večja pa je vloga če- bel v oplojevanju rastlin. Iste čebele, računajo, so opravite za okoli milijon dolarjev uslug, ko so raznašale cvetličn-; prah z rastline na rastlino. V večini ZDA so začeli sedaj farmarji razpostavljati čebelje panje r. strateške točke. Kratke zanimivosti PROMET S STANOVANJSKIMI POSLOPJI NA POLJSKEM Poljska sejmska komisija za gradbeništvo in komunalno gospo- darstvo je,sprejela osnutek zako- na o prometu s stanovanjskimi poslopji, po katerem bodo eno- družinske hiše izločili iz javne uprave, prav tako pa tudi hiše, ki pripadajo stanovanjskim zadru- gam. Komisija je sprejela tudi osnutek zakona o prodaji stano- vanjskih zgradb in zemljišč, ki jih bo prodajala država. S tem zako- nom bo dovoljen nakup enodru- žinskih stanovanjskih hiš. Večsta- novanjska poslopja bodo smele kupovati samo stanovanjske za- druge. GOSPODARSTVO EVROPE LETA 1960 Pod naslovom »Evropa v letu 1960« so prejšnji teden objavili v Parizu drugi zvezek osmega letne- ga poročila OEEC. V tem poročilu je rečeno med drugim, da bomo leta 1960 v Evro- pi pojedli še enkrat toliko те.ча, da se bomo lahko bolje oblačili in več zabavali. Splošna proizvodnja naj bi se po teh predvidevanjih zvišala v 18 državah za 17%. Po- trošnja pa bo narasla za 18%. Vendar pa bo ta potrošnja zelo različna od ene države do druge in se bo razHka med južno Evropo in srednjo ter severno Evropo še povečala. Predvidoma se bo zvi.šal uvoz petroleja za 50%, povpraševanje po železnih proizvodih pa za eno tretjino. Stroški za nakup živeža se bodo povišali za 15% in tudi stroške za šole in ceste bodo po- dvojili, ker se je park Zahodne Evrope povečal v zadnjih petih letih za 75% in se bo do leta 1960 predvidoma povečal še za nadalj- njih 50%. Po tem poročilu OEEC naj bi v prihodnjih štirih letih dosegli v Evropi tudi polno zaposlitev de- lovne sile. Koliko se bo to uresni- čilo, bomo šele videli. Vsekakor so ta napovedovanja zelo optimi- stična. Lakota po svetu človeštvo narašča čedalje hitrej- še. Prebivalstvo sveta se danes pomnoži za 25 milijonov oseb na leto. Toda ta količnik se še nepre- stano dviga. Združene države Amerike, ki danes s svojo izpo- polnjeno poljedelsko tehniko zala- 9ajo dobesedno ves svet, ker je 'Njihova proizvodnja čezmerna. , V primeri z lanskim letom se je število moštev izdatno pove- čalo, saj so nastopila prej samo štiri moštva Rezultati kažejo, da se je šah med našo mladino že dokaj razmahnil, tako da v bodoče lahko pričakujemo le- pih uspehov ter da bo postal šah res ljudska igra. Opazili smo z veseljem, da se posamezniki kljub svoji mladosti bavijo tudi že s teorijo šahovske igre. Letošnje tekmovanje je bilo dokaj svečano, saj je bila dvo- rana okusno okrašena, • pri otvoritvi pa so bili zastopniki Oki-ajne zveze prijateljev mla- dine, Okrajne šahovske zveze, prosvete in Zveze ženskih dru- štev. Zmagovalne skupine so prejele kot nagrado šahovske garniture, knjige (Pol stoletja ob šahovnici) in okusno izdelane pohvale. Rokomet v nedeljo je gostovala rokomet- na ekipa »Maribora« in odigrala prijateljsko rokometno tekmo v malem rokometu z domačo Dravo. Kljub veliki vročini je igra bila zelo zanimiva in hitra Gostje so igrali zelo požrtvovalno in borbe- .no in tako povečaK svojo prednost in z lepimi streli na vrata Drave zagotovili zmago. Rezultat tekme je 17:12 (7:3). Pri gostih se je odlikoval vratar, ki je rešil svoje moštvo od poraza. Sodil je dobro Zupane. Kegljanje v okviru Dneva mladosti so kegljači Drave v nedeljo pova- bili zelo dobro ddpo Lokomo- tive iz Maribora in odigraB. pri- jateljski dvoboj z 200 lučaji. Zmagali so gostje z rezultatom 47Св:4668. Najboljša pri gostih sta bila Fundak (851) in Tucič (844). pri domačih je bil naj- uspešnejši M. Hodnik, ki je po- drl 805 lesov. V okviru Tedna mladosti se pomerita v petek ob 19. uri A in B moštvi v borbeni partiji in vabimo vse simpatizerje ke- gljanja. Odbojka Turnir v čast dneva mladosti Na igrišču dijaškega doma v Ptuju so v okviru dneva mladosti bile tekme v odbojki. Sodelovale so ekipe iz Središča, Grajene, gimnazije Ptuj in ekipa iz Vičave. Ekipa iz Središča prvak v od- bojki. Središče je premagalo vse svoje nasprotnike in tako osvojilo prvo mesto. Središče : Vičava (8:15, 15:12, 15:8). Središče : Grajena (15:4, 15:7), Središče : Gimnazija (15:8, 15:8), Vičava : Gimnazija (15:11, 6:15, 15:10), Vičava : Grajena (15:8, 12:15, 15:11), Gimnazija : Grajena (15:0, 15:6). Rokomet še en dokaz množičnega razvo- ja rokometa je bil v torek 21. maja turnir v malem rokometu pod pokroviteljstvom OK LMS Ptuj. Na stadionu se je zbralo 20 ekip, in sicer 8 ekip pionirjev, 2 ekipi pionirk, 3 ekipe mladink, 4 ekipe mladincev skupine »B« in o ekipe mladincev skupine »A«. Kot prvi so tekmovali pionirji. V polfinale so se zvrstili zmago- valci »LJUTOMERSKA« — »GIM- NAZIJA« I 5:4 (1:2); »CENTER« I — »GIMNAZIJA« II 12:1 (5:1); »DIJAŠKI DOM« — »GORIŠNICA« 9:1 (4:0); »DORNAVA« — »CEN- TER« II 4:2 (0:1). Pclfinale: »CENTER« I — »LJU- TOMERSKA« 13:3 (7:1); »DIJA- ŠKI DOM« — »DORNAVA« 17:0 (8:0). Finale: »DIJAŠKI DOM« — »CENTER« I 9:5 (4:4). Obe ekipi sta v tej tekmi po- kazali smiselno igro. Dijaški dom je vigranejše moštvo, uspelo mu je nadigrati nasprotnika in si za- služeno priboriti naslov. IYi pionirkah sta se prijavili dve ekipi in Gorišnici je uspelo potrditi svoj nedeljski uspeh ter dokazati, da v Ormožu to ni bil le slučaj. »GORIŠNICA« — »GIMNAZIJA« 5:2 (1:0). Pri mladinkah so se prijavile ekipe Gimnazije, Gorišnice in Va- jenske šole. »VAJENSKA ŠOLA« — »GIM- NAZIJA« 6:0 (1:0); »VAJENSKA ŠOLA« — »GORIŠNICA« 4:3 (2:2). Zmagovalna ekipa »Vajenske šole« je pokazala lepo igro, v ka- teri se je izkazala neumorna na- padalka Botolinova. Mladinci so bili razdeljeni v dve skupini. V »B« skupini so tekmo- vali: »GIMNAZIJA« — »SREDI- ŠČE« 10:3 (7:1); »CENTER« — »GORIŠNICA« 8:8 (5:5). Finale zmagovalcev ni bilo odi- grano. V »A« skupino so se prijavile ekipe »CB:NTER«, »ARMIJA« in »VIČAVA«. »CENTER« — »ARMIJA« ni bila dokončana. Zadnja tekma za naslov prvaka med ekipama »CENTER« — »VI- ČAVA« 15:12 (7:3) je prikazala odlično igro obeh ekip, polno du- hovitih akcij in smiselnih potez, dinamičnost in požrtvovalnost, hodne pokale, za katere se bodo morali ponovno boriti naslednje Vsi zmagovalci prejmejo pre- lete. Ajdovi krapi s sirovim nadevom (Potrebuješ pol litra ajdove moke, liter vrele slane vode, 2 žlici drobtin, 1 jajce. 3 žlice do- mačega sira (skute) in nekaj žlic kisle smetane.) Presejano moko polij z vrelo slano vodo. naredi testo in pusti, da se ohladi. Desko dobro potrosi ze belo moko, ajdovo testo na njej dobro zgneti in razvaljaj na pol mezinca debelo. Razreži testo v kvadrate, na vsakega deni malo pripravljenega nadeva, zvij kva- drate skupaj, kuhaj jih v slanem kropu 8 minut, kuhane odcedi, zabeli z ocvrtimi drobtinami ali pa z ocvirki. Limonin sok z vinom Vzamemo liter dobrega rdečega ali črnega vina, 1 kg sladkorja, paličico vanilije in kuhamo tako dolgo, da se sladkor raztopi in nekoliko očisti: pene poberemo in postavimo tekočino na hladno. Ko se ohladi, ji primešamo sok 12 limon, ki ga prej precedimo in pustimo nekaj ur, da stoji. Zmes dobro zmešamo, nalijemo v' steklenice in jih zamašimo. To pi- jemo razredčeno, kakor malinovec ali uporabljamo kot dodatek k. čaju. DROBNI NASVETI BAKRENEGA KOTLIČKA, KLJUK NA VRATIH, OKNIH IN PODOBNIH PREDMETOV ne bo treba venomer čistiti, ako jih premažemo z brezbarvnim nitrolakom. Postopek je tak, da predmet, ki ga nameravamo na ta način zaščitili pred zainanji- mi vplivi, najprei dobro očisti- mo z najfinejšim steklenim pa- pirjem, (kot ga uporabljamo za les) da se lepo sveti. Nato ga s popolnoma suho in čisto krpo obrišemo nakar ga premažemo z razredčenim brezbarvnim ni- trolakom. Nitrolak razredčimo z razredčilom za nitrolak in si- cer damo podovico nitrolaka in p.)lovico razredčila. Pri meša- nju je treba paziti, da ne na- staneio v mešanici zračni me- hurčki. Nato nanesemo tako razredčeni nitrolak s čopičem za vodne barvice v tanki plasti na očiščeno kovino. Nanesemo lahko več plasti, eno na drugo. \*endaT moramo pri nanašanju naslednje plasti počakat:, da se prejšnja dovolj posuš'. Prema- zan predmet ne sme bili izpo- stavljen višji temperaturi od 10 stop:nj C. Nitrolak in razred- čilo zanj dobimo v vsaki trgo- vini z barvanü. Poraba ni veli- ka, saj rabimo za premaz ba- krenega kotlička pri štedi Iniilcu le 1 kubičn.; centimeter brez- barvnegi,! nitrolaka in 1 kubič- ni centimeter razredčila. (Zia kotliček 1 — 2 kavne žlice raz- redčila in prav toliko nitrola- ka). Lonce, s katerimi kuhamo nad odprtim ognjem najlaže očistimo saj, da jih. preden ј% postavimo nad ogeni namaže- mo s tanko plastjo ma.ščobe. Steklo lahko poljubno reže- mo z navadnimi .škarjami, če delamo to pod vodo. Glavnike najlepše in najhitre- je osnažimo, da jih nekaj časa namočimo v salmiakovi razto- pini in nato splaknerrK) v mlač- ni vodi. v kater smo raztopili sodo. Tistim, ki imajo masitne lase. svetujemo, da pred česa- njem položijo pod rob glavnika tanko plast vate, ki jo po če- sanju snamejo in glavnik bo vedno čist. Gumijaste predmete najlepše osnažimo, dalj časa ohranimo ifi pr^rečimo, da postanejo trdi, če jih namažemo z glicerinom. Posodo iz aluminija najlepše očistimo z milnico kajti ostala, ostrejša čistilna sredstva, ru pr. soda. salmijak in drugo, alumi- niju škodijo. Lahko jo pa či- stimuo tudi z aluminijasto volno, ki jo kupimo v trgovini. Umazan jedilni pribor ne ča- stimo s smirk ovim papirjem! Po njem namreč dobi pribor ne- prijeten vonj. Pribor očistimo raje tako. da ga mstimo nekaj trenutkov v vodi. kjer se je ma- lo prej kuhal а1гф1јеп krompir. Ko vid mo, da je pribor že lepo čist. ga vzemimo iz te vode, splaknemo in dobro zbrišemo.' Kavin odcenek ni treba zame tavati. V gospodinjstvu vain lahko pride zelo prav. V kavn odcedek nalijte malo vode ij kisa, pa boste dobile prav do bro čistilno sredstvo za čitšče nje kristala in drugega stekla. S ée vlažnim odcedkom lahk< prav lepo očistite temne pre proge. Potresite odcedek enako- memo po preprogi, pustite g¡ nekad časa na njej. nakar gs skrtačiite al; pa pometite. Barv« bodo po takem čiščenju postailii spet lepe. Kdaj pa kdaj vsujte v lijak pest suhega kavnega odcedka nanj pa naiijte vrele vode. Ta- ko boste odpravile iz lijaka ne- prijeten vonj. Sicer pa lahko čistite s kav- nim odcedkom s'koraj vse ko- vinske predmete. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame JULiJANE VEZJAK se najiskreneje zahvaljujemo vsem za spremstvo na njeni zadnji poti kakor tudi za daro- vane vence in cvetje ter za iz- raze sožalja. Posebej se zahva- ljujemo spremstvu, č. duhovščini in pa kolektivu Tovarne mesnih izdelkov Maribor-Košaki za ude- ležbo v tako lepem številu. Ptuj, 20. maja 1957. Žalujoča hčerka Irma in sin Franc z družinama ter ostalo sorodstvo. SrednieueikI Ptoj u zioii. iii3«yiiiiiillii (Nadaljevanje s 3. strani) Toda mnogo zanimivega nas še čaka, zato pohitimo dalje in se ustavimo pri naslednjih od- delkih, ki nam odkrivajo pestro življenje v srednjeveškem Ptu- ju. Pozorni postanemo ob po- imenovanju raznih predelov mesta, ulic itd. Posebna foto- grafija nam pokaže obnovo ptuj- skega obzidja iz leta 1663. Tudi ptujskega pečata s starih listin ne manjka. Dalje časa se po- mudimo pri piu.jiskem mestnem pravu iz leta 1376, ki nam zgo- vorno priča o mestni samo- upravi. Nekaj fotokopij skuša nadomestiti izvirnik, ki ga hra- nijo v sevemonemškem mestu Wolfenbüttel. Velikega gospodarskega po- mena so bili tedenski in letni sejmi. O teh govori razstavlje- na originalna listina iz leta 1808, ko avstrijski cesar Franc zad- njikrat potrjuje mestu Ptuju tri letne sejme (na Jurjevo, Ožbal- tovo in Katarinino). Najvažnejša uradna oseba v Ptuju je bil mestni sodnik. Razstavljena sta tudi simbola, njegove oblasti, meč in žezlo iz poznejše dobe. Obiskovalci se kaj radi ustavljajo tudi ob ce- hovski skrinjici, ki nas uvaja v posebno gospodarsko organiza- cijo obrtnikov (sodarjev, lončar- jev, kamnosekov in dr.), ki so imeli svoje posebne rede. Nekaj teh pravil je v pogled občin- stvu, ki bi se zanimalo za to srednjeveško posebnost. Tako hrani arhiv med drugim cehov- ski red zidarjev, kamnosekov in tesarjev i v Ptuju iz leta 1717, dalje cehovsko knjigo mlinarjev iz 1. 1780—1830, cehovski red usnjarjev iz 1. 1638. Usnjarska in strojarska obrt je bila svoje- časno zelo razširjena v nekdanji Gomjedravski ulici. Posebna zbirka listin iz 15. stoletja in več kronik dopolnju- jejo razstavljene dokument« (Pečkova iz leta 1861, Ablova dominikanska kronika iz leti 1673 in dr.). Tudi karta »Ptujsk okraj v srednjem veku«* je za- nimiva, navaja kraje z letnica- mi, ko se ti prvič omenjajo ^ listinah. Pozornost vzbujajo tud debele zemljLške knjige, graščin- ski arhiv, arhiv mestne občine in drugo. Številne slike gradov mesta Ptuja in dr. prav harmo- nično oživljajo razstavljeno zgo- dovinsko gradivo v ličnih vitri- nah. Mnogočesa ni razstavljenega kajti mnogo dragocenega gradi va je ostalo v tujini (Gradec) Tudi številni požari v toku ptuj ske zgodovine so upepelili mno- go važnih virov, zlasti največj požar v letu 1684. Veliko zani- manja za to privlačno prireditev kaže, nda je bila taka razstav; potrebna, kajti brez poglablja- nja v stare priče naše preteklo- sti ne moremo globlje doživljat življenja in tegob naših predni' kov. In končno praktičen sklep zbirajmo in čuvajmo zgodovin sko gradivo domačega kraja Zi sedanjost in bodoče rodove! RAZPIS Po temljnem zakonu o štipen- dijah rćizpisujejo okrajna ko- misija Za štipendije okraja. Ptu in spodaj navedeni občinsk Ijudsikd odbori sledeča štipen dijska mesta za šol. leto 1957/58 1. Občins!ki ljudski odbor Borejemu. Izjave obeh političnih organi zacii ni treba kolkovati. Prošnje vložite do 20. junil 1957. Okrajn.-' štipendi.jsl'^ komisija Rokomet Ormož In Gorišnica okraina prvaka v nedeljo je bilo v Ormožu okrajno prvenstvo v malem rokometu, v katerem so sodelo- vćile ekipe »Partizana« iz ptuj- skega okraja. Nastopile so ekipe iz Ormoža, Markove, Ptuja, Dornave in Gorišnice, manjkali sta obe eki- pi iz Cirkulan. Otvoritveno tekmo so odigrali ženski ekipi GORIŠNICA : ORMOZ 5:1 (4:0) Prepričljiva zmaga Gorišnice, ki se je izkazala po svoji borbe- nosti in točnem streljanjii, je močno presenetila. Pivi polčas je odločil zmarovalca, ne smemo pa prezreti neborbenosti ekipe Ormoža, ki je po prejetih golih izgubila voljo. Tudi poraz je treba častno prenesti. ORMOŽ : GORIŠNICA 9:1 (5:0) je bila prepričljiva zmaga Or- moža. DORNAVA : MARKOVCI 5:0 Rezultat nas vsekakor prese- neča, saj je ekipa Dornavè na- stopila prvič in po prikazani igri presegla svoje možnosti. GORIŠNICA : PTUJ 2:1 (2:0) To srečanje je bilo odločilno za naslov pr\'aka. Obe ekipi sta pričeli nervozno. Prva se je zna- šla ekipa Gorišnice, ki je po Kaučičevi povedla svoje mo- štvo v vodstvo. Kot hladen tuš je dogodek deloval na ^po Ptuja in pripomogel Gorišnici, da re2^iltat še poviša. Po od- moru je ekipa Ptuja zaigrala bol.>e, rezultat zmanjšala, toda prekratek je bil čas, do konca ji ni uspelo izenačiti. Gorišnica si je zasluženo priborila naslov pr\'-aka. PTUJ : DORNAVA 9:1 (3:1) Zmaga Ptuja z istim rezul- tatom kot zmaga Ormoža je na- kazala, da bo zadnja tekma 0RM02 : PTUJ 10:8 (4:4, 7:7) borbena in napeta. Iz rezultata je razvidno, da je ekipa Ormoža šele v podaljšku 2X2 minut uspela nadigrati borbene in ži- lave Ptujčane, ki so se ves drugi polčas in v podaljšku za- radi poškodbe igralca 'borili s petimi igralci. Ekipa Ormoža ima vso mož- nost razvoja ter občinstvo, ki jo je v. nedeljo športno bodrilo in s eskupno z njo veselilo dose- ženega uspeha. Šah v ŠAHOVSKI SEKCIJI ORMOŽ ,ie v toku kvalifikacijski turnir s 14 igralci. Do sedaj je bilo od- igranih 52 partij, vendar ne so- razmerno, zaradi česar so možne večje spremembe od trenutnega stanja, ki je sledeče: Bor jan 12 točk (1 neodi.orana),-Kuharič 9 in pol (1), Lene 8 in pol (1), Kovačič M. 6 (5), Kovačič B 5 (3), Gregi 2 in pol (51, nadalje slede: Horvat, Breznik. Kukec, Koren, Zgonc, Hržič, Veselič in Žnidarič, ki ima- jo še po 5 do 10 neodigranih par- tij. Zaželeno in potrebno bi bilo, da bi vsi igralci točneje prihajali k igranju ter s tem omogočili za- ključek turnirja ŠAHOVSKO DRUŠTVO PTUJ BO IMELO SVOJE REDNE VEČERE OB TORKIH IN ČETRTKIH V SIN- DIKALNEM DOMU ŽELEZNIČAR- JEV. Upokojenci! Društvo upokojencev, podruž- nica Ptuj, ima svoj REDNI LETNI OBČNI ZBOR v soboto, dne 1. junija t. 1., ob 15. uri '(3. uri popoldne) v sejni dvorani Okr. komiteja ZKS. Dnevni red je objavljen na oglasni deski v društveni pi- sarni. Pridite vsi! Odbor. RIBIŠKA DRUŽINA PTUJ razpisuje mesto ribiškega paznika Pogoj: starost od 25 do 30 let Interesenti se naj javijo v pi- sarni RD v Ptuju, Lackova 3, ob torkih in petkih od 10. do 12. ure. POIZVEDBA Od 5. t. m. je pogrešan triletni Bojan šušteršič iz Ljubljane, Zaloška cesta 106. Imenovani ima svetle lase in plave oči ter je oblečen v rjave žabe, kratke svetlo plave vol- nene hlačke in siv pulover z vzorcem na sprednjem delu. Ce kdo o pogrešanem kaj ve, naj to javi Okrajnemu odboru Rdečega križa v Ptuju, Vošnja- kova ul. 5 (Narodni dom). Iz pisarne OORKS Ptuj Prodaja posestva Dne 6. junija 1957 ob 9. uri se bo vršila prodaja oziroma dražba zaokroženega posestva (v izmeri 1.56 ha — njiva, vrt, sa- dovnjak, gozd) s stanovanjsko -hišo in gospodarskim poslop- jem pri Okrajnem sodišču v Ptuju («oba št. 1). Posestvo se nahaja v Ormožu (Hardek). Najmanjši ponudek znaša 1,550.000.— din. Podrobnejše informacijo se îahko dobijo pri tov. inž. Ladai Jeršetu, Murska Soibota. BOLNIŠNIC.^ ZA TBC proda na javni dražbi dne 28. ma- ja 1957 dve dvostanovanjski hiši v dobrem stanju. Ostale informacije dobite pri upravi bolnišnice. IZVRSTEN SVH KEZA.N LES: bor, hrast, ^rest in železna raztezna vrata prodam. Naslov v upravi. NOVO HIŠO z vrtom prodam. Bezjak Konrad, Spuhlja 139. ZIDAN ŠTEDILNIK (desni, dve pekači in t rezervoar za vodo) prodam. Matilda Trpine, Slo- venski trg 6, Ptuj. ČEVLJARSKI STROJ (Singer- cilinder), dobro ohranjen, pro- dam. Naslov v upravi. NOVO HISO S SADOVNJAKOM in brajdami ugodno prodam za 350.000 din. Naslov v upra- vi »Ptujskega tednika«. IŠCEM SLUŽBO KNJIGOVOD- KINJE. Obvladam strojepisje. Vprašajte v upravi. NAJDITELTA SVETLOSlVEGA KKIL.\, izgubljenega v Ptuju prejšnji četrtek od knjižnice do Mariborske ceste 21. pro- sim, da ga proti nagradi odda v иргачт Tednika. Glavni odbor BK Slovenije