PoMnfna dMsm v ^oUivfaL
Leto XIL, štev. 78
Ljubljana, petek ž. aprila 19>1
Cena t Din
Upruvni&rvo; Ljubljana Knafljeva ulica 5. - Teietoo št 3122. 3123, 3124 3125 3126. fnseratni oddelek. Ljubljana. Selen* burgova ul. 3. - Tei 3492 «2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta 5t 13 - Teleton St 2455, Podružnica Celje: Kocenova obča
it 2. — Telefon št 190. Račun' oH pošt fek zavodih: Lj«®« tjana §t 11842 Praha čislo 7S W*en 5t 105 241
Katastrofa v Nicaragul
Glavno mesto je docela razdejano — Neznano Število smrtnih žrtev — Nevarnost epidemij — 30.000 ljudi brez strehe — Mesta ne bodo več zgradili
Newyork, 2. aprila s. V Managui se zemlja še vedno trese. Po brezžičnih vesteh je bil snoči ob 20.10 ameriškega časa nov močan potresni sunek, ki ie zopet zahteval do ve smrtne žrtve in ranjence ter zopet oodrl mnogo hiš. Okoli 30.000 ljudi brez strehe je na poti peš, v avtomobilih in na vozovih proti Granadi. Ameriški mornariški vojaki so prevzeli vodstvo reševalnega dela m so mogli le za silo napraviti red v strašni zmedi. Na stotine trupel je bilo pokopanih v skupnih grobovih Voiaki morajo z revolverji v rokah siliti delavce da izkopavajo trupla iz ruševin. Delo se vrši z velikimi napori m nevarnostim, ker je treba odstranjevati ogromne kupe razvalin. Nevarnost izbruha Jegarja ie vedno večia ker zelo primanjkuje pitne vode m jo oddajajo mornariški vojaki v zelo majhnih količinah, predvsem ranjencem. Tudi pomanjkanje živil je že zelo občutno. Vse osebe, ki so zaposlene pri reševanju, se morajo cepiti proti na-jezljivmi boleznim.
Ogromne škode sploh ni mogoče več oceniti. Novinarji, ki so z letali prispeli v potresno ozemlje, pripovedujejo strašne podrobnosti o opustošenjih Veliki trg v mestu Managui je še sedaj poln mrlicev. Tudi po reki plavajo trupla v množicah. y gorečih poslopjih je mnogo težko ra-
njemih žšvih zgoreio, ker jim ni Mlo mogoče priskočiti na pomoč.
Newvork, 2. aprila, s. Mornarica ora<l je prejel vesti iz Manague, da je bilo v pretekli noči zopet več novih močnih potresnih sunkov. »Times« so izvedele n Wa* shingtona, da se bo zaradi potresa v Ma« nagui začelo ponovno razpravljati o na« črtu prekopa v Nicaragui. Po nadaljnjih vesteh iz Manague je potres zahteval posebno mnogo žrtev med inozemikami. ki so zaposlene v veliki trgovini Frančiška Brau« na, ki je po rodu Nemec. Načrt da bi me« sto Managuo trajno iziprazmili, ima vedno več pristašev.
Prebivalstvo mesta se je sa rilo naselilo na okoliških gričih pod šotori iz posteljnih odej in v drugih zasilnih bivališčih. Na prostem tabori okob 30.000 oseb. Na ne« kem igrišču nedaleč od mesta je nastala zaradi potresa velika razpoka v zemlji, ka« mor začasno pokopavajo mrliče. Upanje da bi rešili arhiv v Narodni palači, je ved* no manjše, ker razvaline še vedno gorijo Samo na glavnem trgu so pobrali 150 tru« pel na kupu Večina med njimi je žensk, ki so v dopoldanskih urah izvrševale prve na« kupe Razdejanega mesta Manague najbr« že ne bodo več zgradili nanovo, in bo za prestolnico določeno mesto Leon ali Gra« nada
Velika nesreča na odprtem morja
TrSla sta angleški parnik »Glorious« in francoski parnik »Florida« - Nad 20 smrtnih žrtev
London, 2. aprila s. Admiraliteta je prejela brezžično brzojavko o katastrofi, ki je na odprtem morju zadela angleški parnik »Glorious« in francoski parnik »Florido«. Parnika sta namreč zavozila na svoji poti drug v drugega, pri čemer je bil ubit na »Floridi« neki izseljenec, dočim jih 23 še pogrešajo. Bržkone so se tudi vsi ti smrtno ponesrečili. Pri katastrofi je bilo nadalje 15 potnikov na »Floridi« ranjenih, med njimi dva zelo hudo, na angleškem pa miku pa je bil en mornar ubit.
Angleški poslanik v Parizu je dobil nalog1, naj izreče sožalje francoski vladi zaradi nesreče »Floride«, ki se je kmalu po dogodku potopila Angleški parnik »Glorious« je bil samo malo poškodovan, dočim je dobil parnik »Florida« od njenega sunka široko luknjo v boku, skozi katero
so vdrle takoj velike količine vode, zaradi česar se je parnik kmalu nato potopil. Letala na angleškem parniku »Gloriousu« so ostala nepoškodovana in je ta matična ladja angleškega pomorskega letalstva pristala davi v Malagi s 600 potniki kakor tudi s preostalimi potniki tn člani posadke francoskega parnika »Floride«.
Gibraltar, 2. aprila s. Po trčenju med angleško matično ladjo za letala »Glorious« s francoskim parnikom »Florido« se je 500 potnikov s »Floride« prekrcalo na »Glorious«, ki jih je odpravil dalje v Ma-lago. Ko sta obe ladji trčili, je krožilo 17 letal, ki so bila dodeljena »Gloriousu«, nad matično ladjo, kjer pa očividno zaradi megle niso mogla pristati, španske oblasti so jim dovolile pristati na letališču v Malagi, kjer so vsa pristala.
Zarota proti sovjetskemu režimu v Ukrajini
Aretirali so vse štabne oficirje ter mnogo profesorjev In dijakov
Izredni ukrepi GPU
Varšava, 2. aprila s. VaTŠavski listi poročajo iz Harkova, da je protisovjetski pokret v sovjetski Ukrajini zavzel tak obseg. da so sovjetska oblastva uvedla izredne ukrejje za vzdrževanje miru in reda. Senzacijo je povzročila aretacija skoraj vseh višjih štabnih častnikov v har-kovskem vojaškem okrožju. Aretiranih je bilo 24 štabnih častnikov. Na svobodi so ostali samo štirje višji častniki. Med aretiranimi je tudi štabni šef letalske brigade Wieczwinski, ki ie po rodu Poljak. Razen vojaških oseb so sovjetske oblasti v Markova aretirale tudi 16 profesorjev tamo-šnjega višjega učiteljišča in 150 dijakov. Aretacija je bila izvršena ob asistenci
močnejšega oddelka čet GPU. ki so res
mestni del obdale z močnim kordonom Ker se boje izgredov, so nekateri letalski oddelki stalno v pripravljenosti Šef GPU v sovjetski Ukrajini je za primer javnega upora odredil, naj porabijo bombe za soj-zenje. Aretiranih 24 častnikov je večinoma Ukrajincev ter so jih zaprli v znane zapore Lubijanka v Moskvi. Na njihovo mesto so bila imenovani častniki moskovskega generalnega štaba. O vzrokih teh ostrih ukrepov krožijo najrazličnejše govorice. ki iih zaenlkrat ni mosjoče kontrolirati Bržkone so vse aretacije v zvezi z nedavnim odkritjem zarote ukrajinskih vojaških krogov proti osrednjim oblastem.
Zaključek rimske žitne konference
Maja bo v Londonu nova konferenca — V Rimu so zaključil delo z
vrsto platoničnih sklepov
Rim. 2. aprila AA. Dopoldne se je končala s kratkim nagovorom predsednika De Michelisa mednarodna žitna konferenca. Sprejela je resolucijo, ki priporoča pravilno razdelitev žita. Glavni rezultat konference je sklep, da se bodo udeležile glavne prekomorske in evropske države, proizvajateljice žita, pod predsedstvom kanadskega visokega komisarja v Londonu 18. maia, ki bo sklepala o razdelitvi letošnjih presežkov žita med državami konzumentinja-mi Londonski konferenci bo prisostvovala najbrže tudi Rusija z Zedt-njenimi državami, Italija pa bo poslala samo uradnega opazovalca.
Rim, 2. aprila AA. Agencija Štefani poroča: Na današnji plenarni seji mednarod-
ne žitne konference je bS sprejet protokol. ki obsega:
1 predlog, naj se skliče 28. maja v Londonu seja evropskih io prekotrtorskih dr
žav,
2.	predlog o izboljšanja mednarodnega poljedelskega položaja,
3.	predlog o kratkoročnih kreditih, dočim se srednje in dolgoročni krediti prepuščajo Društvu narodov,
4.	predlog o tem, naj mednarodni zavod za poljedelstvo v Rimu prouči vprašanje kreditov,
5.	predlog, da naj se po diplomatskem
potu poizkuša rešiti vprašanja preferenč-nih cann.
Kmetijski kongres v Pragi
Beograd, 2. aprila. AA. Za 5. mednarod* ni kmetijski kongres v Pragi od 5. do 8. junija t. L pod pokroviteljstvom predsednika češkoslovaške republike Masarykavla* da veliiko zanimanje. To se vidi iz velike« ga števila najavljenih strokovnjakov iz raznih držav Za udeležence tega kougre» sa je odobrena znižana vožnja za 35 do 50 odst. na železnicah večine evropskih ar« žav, med njimi na železnicah Jugoslavije, Madžarske in Avstrije. Za sodelovanje na kongresu so se prijavili številni kmetijski strokovnjaki, delegati mednarodnih kme« tijskib ustanov in drugi. Na programu so enodnevne ekskurzije v poedine češkoslo* vaške pokrajine, po kongresu pa šestdnev* na ekskurzija, na kateri si bodo udeležen« ci ogledali razne kmetijske ustanove in za« družne institucije, nato pa 14 dnevna eks» kurzija v oddaljenejše pokrajine, kjer si bodo udeleženci ogledali češkoslovaško kmetijstvo. Organizacijo kongresa in eks«
kurzijo »o prevzdi nacijonalni propagan« distični odbori, ki so že sestavljali ▼ po« edinih državah.
Hoover napoveduje skoraišnii konec gospodarske krize v Ameriki
Newyork, 2. aprila, č. Predsednik Hoover je naslovil na vse poslodajalce proglas, v katerem Jih poziva, naj ni kar ne znižujejo plač delavcem hi urad nikom, ker bo gospodarske krize naj-k<»srele v dvpi* »ececih konec. Ani^a* nie mezd in plač bi imelo za posledico oadec kupne moči ameriškega naroda, kar b« '	'*»kn*>lo covratek K
normalnemu stanju. Ta optimistična napoved skoraišniega konca gospodarske krize ie izzvala v ameriški javnosti splošno pozornost.
		
		
	1 \	Ii
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefoa št 3122 3123 3124 3125 ta 3126l Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te«
lefon št 2440 (ponoči 2582) Ceije: Kocenova al 8 Telet št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa
EVROPSKA CARINSKA UNIJA ?
Senzacionalna angleška informacija o načinu, kako hoče Briand pa-
rirati berlinsko in dunajsko ofenzivo
Pariz, 2. aprila M. Listi poročajo iz Rima, da Italija ne namerava aktivno sodelovati v debati o avstrijsko-nem-ški carinski uniji, ki se bo vršila na prihodnji seji evropske komisije in nato sledečem zasedanju Društva narodov. Iz italijanskih listov se da posneti, da hoče Italija še nadalje ostati v stavu čakanja. V francoskem tisk*i Je to postopanje izzv&io veliko vznemirjenje, ki se izraža zlasti v komentarjih vodilnih listov. >L' Oevre< ugotavlja, da je Mussolini baš sedaj preprečil sklenitev trgovinske pogodbe, ki se je pripravljala med članicami Male an-tante in Avstrijo Italija ni hotela da bi prišlo do tesnejšega gospodarskega sodelovanja med Avstrijo in Malo an-tanto, četudi je bila Italija obveščena, da bi se v tem primeru velik del prometa vršil preko Reke. > Journal« vpra šuje, ali ne namerava Italija s takim neodločnim držanjem ▼ vprašanju av-strijsko-nemške carinske unije izsiliti nove koncesije glede pomorske razorožitve in naglaša, da izziva še posebno vznemirjenje v francoski javnosti dejstvo, da se niti Francija in Anglija nista mogli sporazumeti glede enotnega stališča v zadevi avstrijsko - nemške
carinske unije. Anglija hoče proučiti samo pravno stran avstrijsko-nemške-ga pakta, kar smatra Francija za zelo enostransko.
Veliko pozornost vzbujajo informacije pariškega diplomatskega dopisnika >Daily Telegrapha«, ki poroča svojemu listu, da namerava Briand na prihodnjem zasedanju evropske komisije in pozneje ▼ Društvu narodov predlagati osnovanje velike evropske gospodarske edinice na ta način, da bi se avstrijsko - nemška carinska unija razširila tudi na druge evropske države, predvsem na Francijo, Belgijo, Češkoslovaško, Poljsko. Madžarsko, Jugoslavijo in Rumunijo. V diplomatskih krogih menijo, da hoče Briand na ta način preizkusiti iskrenost povabila za pristop k carinski uniji, ki ga Nem-ei tako radi naglašajo v obrambi svoje politike. Avstrijeko-nemški carinski pakt je prisilil Brianda, da evoj dosedaj nejasen načrt o evropski uniji konkretizira. V nemali meri je dalo Bri-andu pobudo za ta korak po sodbi t pariških diplomatskih krogih dejstvo, da namerava Italija po zaupnih informacijah pristopiti k avstrijsko-nemški carinski uniji, da bi si na ta način za-
sigurala avstrijski iu nemški trg. Iz tega Briandovega predloga pa tudi sklepajo, da je Briand opustil svoje dosedanje stališče, da je avstrijsko-nem-ški carinski pakt v nasprotju z mirovnimi pogodbamL
Konferenca Male antante
Bukarešta, 2. aprila M. Oficiozni »Universul« poroča, da bo konferenca ministrov Male antante pred običajnim rokom, ker se je pokazalo za potrebno, da se zunanji ministri porazgovore še pred sestankom Društva narodov. Konferenea se bo vršila bržkone že prihodnji teden v Sinaji. Na dnevnem redu bo predvsem razprava o avstrijsko-nemški carinski uniji.
Predlog o carinski zveri med Poljsko In ČSR
Varšava, 2. aprila AA. Tukajšnji poH-tični krogi so zelo ugodno sprejeli predlog češkoslovaške agrarne stranke, naj se ustanovi poljsko-češkoslovaška carinska zveza. Listi naglašajo, da se taka zveza želi, ker bo nemško-avstrijska carinska zveza napravila Poljski velike težave, če bo ostala osamljena.
Tajna pogodba med Španijo in Italijo^
Odkritja angleškega lista - Pogodba pomeni kratev
statutov Društva narodov
London, 2. aprila, h. »New Chipnide«
poročajo iz Madrida, da je grof Romano« nes priznal, da obstoja med Italijo m Spa« nijo ta/jina trgovinska pogodba. List dostav« lja, da je verjetno, da obstoja razen tajne trgovinske tudd vpjaška pogodba med obe« ma državama. Nadalje trdi. da ie bila ta pogodba podpisana v septembru 1. 1928 med Prano de Ravero in Mussolinijem. Zd> se, da je ta pogodba obenem tudi glavna ovira za trgovinsko pogodbo med Španijo in Francijo. Lista naglasa, da pomeni ta tajna pog*xft>a kršenje statutov Društva narodov. Dasi je general Berenguer, ki je za Plimo da Rivero prevzel vlado, vedel za to
pogodbo, je tri starotad. Liberalna oporicl« ja zastopa stališče, d* je ta pogodba zarad« svojih posledic neveljavna in da se Španija z njo ne more smatraj vezano To velja tem manj za tajno vojaško pogodbo, ki bi jo bil sklenil španski diktator. List končno ugo. tavija, da v oficijeklih krogih demantšrajo vest o vo Miški, nikakor pa ne o trgovinski tajni pogodbi.
Madrid, 2. aprila. AA- Generalni gttver. ner Andaluzije je postal generaL Saro«, do» sedanji generalni guverner Cavaleanti pa je na mestu generala Burgosa posta! predsed* nik vrhovnega sodišča za ■vojsko m mor« norica.
Kriza v Hitlerjevem šovinističnem lafioru
Revotta poveljnika udarnih odredov — Hitler odreja brezobzirno
čiščenje v svoji stranki
Bertbu 2- sprfia. č. V narodno«sociali» stični stranki je prišlo do razkola, ki ga v nemških političnih krogih smatrajo za za« četek razsula Hitlerjeve stranke. Hitlerju se je uprl poveljnik udarnih odredov^ bivši kaoetan Stenes, ki je zasedel vse važnejšo postojanke v stranki, tako da je Hitler prav za prav brez moči. Stenes se je pola« stil tudi glavnega organa stranke »Der An« griff« in tako onemogočiti Hitlerju skoro vsak vpliv na stranko. Hitler, ko se mudi v Monakovem, je izdal poslancu svoje stranke dr. GSbbebu generalno pooblasti« lo z nalogom, naj očisti stranko vseh ne« zanesljivih elementov, kakor ve in zna. Naj se pri tem ne ozira ne na posamez« nike, ne na posledice. Kdor ni zanesljiv, to se pravi pokoren Hitlerju, mora iz stranke. V svojem pismu naglaša Hitler, da se je odločil za ta korak zaradi tega ker so se vtihotapili v stranko razni sum« ljivi elementi in provokaterji, ki hočejo iz«
zvati nerede in dali drtan*«* powd a
razpust stranke.
Berlin, 2. aprila g. Kom* 24 ar p*> izbruhu upora v narodno-socialistični stranki so nastale pri upornikih neizogibne denarne težave. Vse finančne siLe pokreta so združene v Hitlerjevih rokah, ki razipolaga z vsemi dobodki iz članskih prispevkov in subvencij, dočim so napadalni oddelki samo izdajali denar, ki so ga doslej dobiva® od njega. Pred glavnim stanom stotnika Stenesa v berlinskem strankinem domu je prišlo že danes med moštvi napadalnih oddelkov do nevarnih groženj ia malodušja, ko so le s težavo dobili svoj zaslužek. Stotnik Stenes ima sicer nekaj denarja, ki ga je prejed od Hitlerja, vendar si ga očividno ne upa izdati, ker se boji, da ga bo Hitler po odstavitvi sodno pozval na odgovornost Danes je strankino vodstvo v Monakovem Stenesa izključilo iz stranke.
Volilni teror v Bolgariji
Protestna akcija opozicijskih strank — Interpelacija v Sobranja hi
intervencija pri kralju Borisu
k anarhiji in da sramoti Bolgarijo pred
inozemstvom. Bolgarski socialni demokrati
SpHIa, 2. aprfla AA. Predstavniki opozicijskih strank so sklenili na skupnem sestanku, da bodo vložili v Sobranju interpelacijo na ministrskega predsednika Ljapčeva o volilnem terorju, ki ga izvajajo državne oblasti v provinci. V interpela. ciji bodo našteli številne primere razganjam] a shodov opozaoijskih strank ter številna nasilja, ki jih vršijo oblasti. Interpelacija vprašuje predsednika vlade, aii ran je te znano in ali ve, da vodi tako stanje
bodo zahtevali avdijenoo pri kraJju Burisu. sednika vlade o volilnem terorja. Zemlao-radniki so imenovali poslance Markova, Omarčevskega m Radulova za deJegate, ki bodo zahtevali avdijenoo pri kralju Borisu Ob tej priliki ma bodo v daljšem ekspoze-ju opisali volilna nasilja. Socialisti in zem-ljoradniki bodo pozvali tudi ostale stranke, da se jim pridružijo pri tem koraka.
Nenavaden mraz v severni
r% vm.
Graji
Atene, 2. aprila, č. V severni Grčiji jo zavladala nova zima. Včeraj je zapadlo nad pol metra snega in je nastal tak mraz, da so štirje seljaki zmrznili. Več ljudi so s hudima ozeblinami pripeljali v bolnico ker ljudje v teh krajih niso vajeni mraza, zime v tem času pa aploh ne.
Oustricova afera
Pariz, 2. aprila AA. Popoldne se ie četrtič po proglasitvi tretje republike konstituiral senat v visoko sodišče, ki bo sodilo bivšega pravosodnega ministra Pe-reta. bivšega poslanika Besnarda. podtaj-nika Vidala in Favrea. Razpravi prisostvuje mnogo ljudi. Na tisoče oseb je moralo oditi, ker ni dobijo prostora. Predsednik Doumergue je prečital obtožnico, da so obdolženoi izrabljali svoj politični vpliv v korist finančnika Oustrica. Nato je • senat
prekinil sejo. Ko te Je pmtoiao sestal Je
Doumergue predlagal naj se preiskava nadaljuje glede na nekaitere točke, kar je bilo sprejeto.
Pariz, 2. aprila AA. Vlada le z dekretom odvzela francosko državljanstvo romunskemu podanika Saroviča. ki je s pomočjo italijanskega bančnika Gualina in francoskega špekulanta Oustrica postal pomočnik Oustrioove banke in si kot tak pridobil na nezakonit način državljanstvo francoske republike.
-
Srednjeevropski čas t Ruminriji
Bokareita, 2. aprila AA. Rumtmska vlada je na današnji seji sklenila uvesti v Rumuniji s 15. aprilom srednjeevropski čas.
Prhnator dr. Bara na Sušafcu
Soiak, 2. aprila n. Davi Je dospel na Sušak primator Prage dr. Bax&, ki ostane v tukajšnjih krajih preko velikonočnih praznikov.
Velikonočna podpora invalidom
Beograd, 2. apifla. AA. S sklepom luiui* stra sa aocijalmo politiko in narodno zdrav* je je podeljena komisarju Osrednjega od* bora vojnih invalidov vsota 500.000 Din, da jo razdeli kot podporo invalidom za velikonočno praznike. Od te vsote dobi Beograd 70.000, Zagreb 40.000, Karlovac 20.000, Ljubljana 28.000 in Split 20.000 Din.
Dom Avtokluba v Beogradu
Beograd, 2. aprfla. p. JagoeAovenski av» tomobilski kiub, ki je pod visoko zaščit« Nj. Vel kraljice in mu predseduje knea Pavle, namerava zgraditi v Beogradu re» prezentativno palačo. Obrnil se je na mestu no občino za odstop primernega stavbišča. Občina je obljubila, da bo šla kar najbolj na roko. V domn bi b9e poleg klubskih
Erostoror toda moderno urejene garaže, otefcke sobe in vse drugo, kar je potreb« no za sprejem in nastanitev gostov.
Odmera davka na ponovni promet
Beograd, 2. aprila. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal okrožnico davčnim uradom, s katero jih obvešča, da se v temeljno vsoto za odmero sikupnega davka na poslovni promet na sladkor no računa državna trošarina na sladkor. Po drugem sporočilu ni podvržen skupnem« davku na poslovni promet špirit, ki je bil
v	tvomšcah za kis 1. aprila. Davek na po« skrvrti promet se pobira samo za ono bla« go, za katero se bo od 1. aprila dalje pJa>-č ovala državna trošarina.
Novela k zakonu o Privilegiram agrarni banki
Beograd, 2. aprila. Nj. VeL kralj je da« nes podpisal in proglasil zakon o izpre« membah in dopolnitvah zakona o Pri vile* girani agrarni banki. S to drugo zakonsko novelo se razširjajo družbeni posli. Cletiu 11. tega zakona, ki navaja posle bank«, se dodasta dve točki (12. in 13.). Po novi 12. točki daje PAB kredite Privilegirani iz* vozni družbi in prevzema za to družbo jamstva na podlagi garancije, ki jo bo dajal banki finančni minister po odobrit«
vi	ministrskega sveta. Tak kredit daje PAB Priv. izvozni družbi le izjemno iz začasno razpoložljivih odvisnih sredstev. Po dodatni 13. točki pa bo PAB izdajala melrjoracijske obveznice na podlagi danih dolgoročnih melijoracijskih posojil in za« družne obveznice (blagajniške zapise aH bone) na podlagi kratkoročnih posojil za« drugam ali zadružnikom preko zadrug.
Dodatek k členu 56. določa, da ne more postati pravomočna nobena dražba nepre« mionin, na katerih je .intabuldrana PAB, brez njenega pristanka. Ce v takih prime« cih vrši prodajo državna oblast, se mora dosežena vsota naložiti pri PAB. Po novem členu 73 a se zadružne obveznice (za* družni blagajniški zapisi ali boni), ki jih izdaja banka, lahko glasijo na ime odn. po nareidbi ali na donosilca. V prvem primeru veljajo zanje gotove odredbe meničnega zakona odn. odredbe o sodnem postopku v meničnih stvareh. Te zadružne obvezni* ce imajo pravico prvenstvenega kritia iz terjatev po kratkoročnih posojilih danih zadrugam in zadružnikom.
Pariški poslanik Spalajkovič v Beogradu
Beograd, 2. aprila p. Danes Je prispel semkaj naš poslanik v Parizu g. dr. Spalajkovič, ki ostane bržkone preko praznikov v Beogradu.
Letoviška sezona v Dalmaciji
Split, 2. aprila n. Letoviška sezona v Splitu je že v polnem razvotu. Vreme je Drav pomladansko in je v Splitu že vse polno tujcev. Samo danes jih je došlo nad 300.
»Koroški Slovenec"

Ljubljana, 2. aprila.
Glasilo našega ljudstva onstran Karavana. »Koroški Slovenec« praznuje desetletnico svojega oostoja. len dosedaj izisiin deset letniKov tvori verno zrcalo trpljenja našega življa pod nemško oblastjo, v njiii je do najmanjše podrobnosti zabeležena zgodovina desetletnega zatiranja koroških Slovencev. Dovolj značilna je za razmere, ki vladajo na Koroškem, že sama okoliščina, da mora »Koroški Slovenec« izhajati na Dunaju, ker mu je bilo na pritisk nemšKih šovinistov izhajanje v Celovcu ali kje drugje na Koroškem onemogočeno. Preseliti se je moral na Dunaj, pa tudi tam so ga preganjali, da se je moral seliti po vrsti iz dveh tiskam, dokler ni našel gostoljubne strehe v tiskarni dunajske češke manjšine.
Glasilo ljudstva je bilo v polni meri deiezno iste grenke usoue, ki je ze vseh deset let po pieoiscitu dodeljena bioven-cem na Koroškem. Samo to dejstvo, da »KorosKi Slovenec« ne more izhajati v Celovcu, govori cele knjige o poiožaju naše narodne manjšine na Koroškem in je tem bolj kričeče, ako pomislimo, da v naši kraljevini nemoteno izhaja kopica nemških listov, ki se jim ni treba zatekati pod okrilje prestolnice ali iskati gostoljubja pri drugih manjšinah.
Kakor je slovensko ljudstvo na Koroškem brez zaščite izpostavljeno nemški samovolji le zato. ker je slovensko in se svojega rodu tudi zaveda ter se ga oklepa z ljubeznijo, tako je tudi njegovo glasilo trn v peti nemškemu nestrpnemu šovinizmu samo zato, ker brani svoj rod, ker razkrinkava početje nemških mogotcev ter se bori za najele-mentarnejše pravice slovenskega ljudstva. Desst njegovih letnikov m samo zgodovina trpljenja našega življa, marveč je tudi zbornik vseh krivic in nasilja/ki si jih nemški sodeželani dovoljujejo napram Slovencem.
»Koroški Slovenec« sam je zapisal za svojo deveto obletnico dve važni in dragoceni ugotovitvi. Prva je: Teh deset let je doprineslo dokaz, da so bile prazne nemške nakane in nade. da bo v tem razdobju likvidirano slovensko
vprašanje na Koroškem in izbrisani Slovenci z lica koroške zemlje. Naš živelj se čvrsto drži svoje zemlje, svojega jezika in svoje narodnosti. Kljub vsemu zatiranju ne more biti govora o dosegi nemoralnega cilja, ki si ga je stavilo nemštvo proti peščici slovenskega ljudstva. Ravno v letih najhujšega zatiranja se je njegova narodna zavest okrepila in žrtve, ki jih je doprinesel, so poglobile njegovo ljubezen do slovenstva.
Druga ugotovitev ni tako vesela in zadovoljujoča. »Koroški Slovenec« na-glaša, da se nade koroških Slovencev na svobodnejše življenje in udejstvova-nje v ničemer niso izpolnile. Narod se je nadejal, da bodo zanj nastopili drugi časi, ko se bo polegel nemški bes in izgubil po prirodnem rakonu svojo prvotno napadalno silo Tudi v tem pogledu se je varal. V desetih letih avstrijska in koroška vlada nista napravili niti najmanjšega poskusa, da naši manjšini zagotovita pravice do šolstva in do javnega udejstvovanja brez večnega strahu pred neodgovornimi činitelji. Naš živelj ie v vsakem oziru zapostavljen in podrejen samovolji nemških prenapetežev.
Ob teh ugotovitvah koroškega jubilanta se nam vsiljuje primera z našimi Nemci, ki žive kot enakopravni državljani med nami. uživajo vse državljanske pravice in jim je njihovo kulturno življenje in javno udejstvovanje zajamčeno z državnimi zakoni. Koroški Slovenci so najstarejše prebivalstvo dežele, naši Nemci pa so pozni priseljenci in gostje ali pa odpadniki Kljub temu uživajo pri nas neprimerno večje pravice, nego jih avtohtonim Slovencem na Koroškem odmerja nemški šovinizem Koliko časa naj še traja to kričeče nesorazmerje? V desetih letih smo nonovno pokazali svojo dobro voljo tudi v dejanju in ravno v zadnjem času so dobili naši Nemci celo vrsto novih šol celo v krajih, kjer po zakonu niti nimaio Dravice do njih A kakor da bi nemštvo smatralo vse to le za dolžan tribut. ne pokažejo na Koroškem niti volje, da bi izbolišali narodno življenje naših rojakov Treba ie pribiti, da tako postopanie ne more pospešiti prijateljskega zbližanja med Jugoslavijo in Avstrijo.
Nadaljnje določbe uradniškega zakona
Dopolnila k našemu včerajšnjemu poročilu
Včeraj smo v obširnem izvlečku objavili glavne določbe novega uradniškega zakona, ki je stopil s 1. aprilom v veljavo. Malokateri zakon je bil v vsej državi pričakovan s tako napetostjo, kakor ravno uradniški, na katerega izdelavi je delala komisija celo leto. Zanimanje javnosti je umljivo, saj zakon ni važen samo za državne namescence. temveč interesira tudi nameščence drugih javnih ustanov, pa tudi zasebne nameščence; način, kako je država uredila odnošaie svojih nameščencev, vedno vpliva več ali manj tudi na ureditev položaja nedržavnih nameščencev. A tudi vsa ostala javnost je interesirana na uradniškem zakonu deloma iz gospodarskih razlogov, deloma iz zavesti, da je urejen položaj državnega namescen-stva glavni pogoj za brezhibno funkcioniranje državnega upravnega aparata.
K včerajšnjemu telefonskemu poročilu o glavnih določbah novega zakona, ki seveda ni moglo biti popolno, dodajemo darnes še nekatere izpopolnitve, v prihodnjih dneh pa bomo po možnosti objavili še podrobnejše določbe tega važnega zakona.
Zakon obsega 12 poglavij s 348 paragrafi in je torej razen sodnih zakonov eden najobsežnejših. Dobra četrtina zakona odpade samo na prehodne odredbe, ki so zlasti važne zaradi določb za prevedbo nameščencev starega na novi zakon in ki na novo urejajo razpored raznih uradniških z vanj in položajev po skupinah novega zakona.
Nadaljnje važne določbe uradniškega zakona, ki jih včeraj nismo navedli ali pa navedli le deloma, so:
Draginjske doklade
Draginjske cfck.ade so urejene na novo šn vsebujejo tudi prejšnjo stanarino. Pp* drobnosti o pridobitvi in izgubi draginjskih doklad, kolikor jih ne vsebuje že zakon, bo določil predsednik vlade z uredbo. Name« šeemcu z naturalnim stanovanjem se vred« nost stanovanja odtegne od draginiske d.o; klade; kako se določi ta vrednost, bo tudi predpisano z uredbo. Ako po zakonski dol ž« nosti prispeva k-k# samoupravna ustano« va državnemu nameščencu (n. pr. učiteii k stanarini, se tudi ta prispevek odšteje od draginjske doklade. S posebno uredbo bo predpisano, ali ee odtegnejo od draginii« ske doklade tudi druge dajatve, ki jih pre« jemajo uslužbenci od države ali samouprav.
Sistematizacija službenih mest
S posebnim zakonom bo za vse stroke državne službe določeno število službenih mest po zvanjih in njihovih položajnih sku* pinah, prav tako pa tudi število uradniških pripravnikov. Število službenih in priprav« niških mest se tudi s proračunom ne more povišati. Uradniški pripravnik se lahko na« stavi samo na izpraznjeno pripravniško me« sto, ko pa doseže pravico do imenovanja za uradnika, se more postaviti samo v naj« nižii položajni skupini zvanja dotične stro» ke in to tudi samo na izpraznjeno mesto. Tudi napredovanje se more izvršiti Ie na izpraznjeno mesto Za napredovanja v višje skupine lahko resorni minister predpiše še višji strokovni izpit.
Uradniški čin (rang)
Vsako ministrstvo je dolžno za poeamez« ne stroke svojega področja voditi spisek svojih nameščencev po službenem činu (rangu), določenem po odredbah tega za« kana. Podrobne odredbe o sestavi teh spi«
skov bodo izdali resorni ministri. Čim se določi: 1. po skupini, 2. po službenih letih v isti skupini, 3 no činu položaja s kate« rega je uradnik prišel. 4 po službenih letih v dotični stroki, 5 po službenih letih sploh, 6. po datumu rojstva. Višji čin dobi oni, ki je prej dosegel višje zvanje. Čin zvanja se določi po skrajni skupini do katere je zvanje razporedeno Starešina ima napram podrejenim uslužbencem najvišji čin Vsak uslužbenec ima pravico, da ta spisek pre« gleda in zahteva popravek, ako smatra, da njegov čin ni pravilno določen.
Prehod zvaničnika v čin uradnika
Za prehod zvaničnika v čin uradnika so« rodne stroke, za katero se zahteva nepo« polna srednješolska ali enakovredna stro« kovna šolska izobrazba, je zvaničniška služ« ba enaka s pripravniško službo te stroke Če ima tak zvaničnik zahtevano šolsko iz« obrazbo in najmanj tri leta zvaničniške službe, lahko po položenem državnem stro» kovnem izpitu dobi zvanje 10 skupine. Če je bila njegova dotedanja plača večja, nego je plača 10 skupine, mu pritiče oni perijodični povišek te skupine, ki najbolj odgovarja njegovi dotedanji plači. Za na« predovanje se mu računa doba. ko je po« stal uradnik. To velja tudi za zvaničnike« bivše podoficirie (certifikatiste).
Posmrtnina
V	primeru smrti državnega uslužbenca, aktivnega ali upokojenega, se izplačajo za kritje pogrebnih stroškov celokupni enomesečni prejemki umrlega uslužbenca. Razen tega pritičejo ženi. odnosno deci kot posmrtnina dvomesečni prejemki, če nima drugih dohodkov. Svojcem pogodbenih uradnikov se izplača kot pogrebnina polovična enomesečna plača.
Invalidnina
če postane državni uslužbenec zaradi bolezni nesposoben za državno službo in se zaradi tega odpusti, preden je dobil pravico do pokojnine, a ima nad 3 leta aktivne službe in nima nobenih drugih dohodkov, se mu lahko izplačuje kot podpora 30 odstotkov njegove zadnje plače in položajne doklade.
V	primeru smrti takega uslužbenca ali v primeru smrti aktivnega uslužbenca, ki še nima pravice do rodbinske penzije, a ima nad tri leta aktivne službe, se lahko dovoli rodbini kot podpora 20 odstotkov zadnje plače in položajne doklade dotič-nega uslužbenca.
Davčne olajšave
Državni uslužbenci so oproščeni plačevanja taks za vse predstavke državnim oblastem in za vse priloge za službeniški list. Prejemki državnih aktivnih in upokojenih uslužbencev so oproščeni tudi vseh samoupravnih doklad.
Penzije so nezarubljive
Rodbinske penzije po umrlih državnih uslužbencih se ne morajo zarubiti ne za dolgove umrlega, niti za kake druge ter« jatve. Za državne terjatve napram držav« nim uslužbencem, iizv'rajoče iz 6hižbenega razmerja, se lohko zasežejo prejemki aktiv« nih do 50, prejemki upokojencev pa dp 30 odstotkov.
Ocena
Vsi državni uslužbenci od 4. skupine na« vzdol so podvrženi vsakoletni oceni, razen sodnikov, učiteljev in profesorjev ter uslužbencev diploma tako«konzularnih za« stopstev, za katere veljajo posebni predpi« si. Ocena je »odlična«, »prav dobra«, »do« bra« in »slaba«. Zoper oceno področne ko« misije je dooustna 8 dni po obvest:liu pri« tožba na vrhovno ocenjevalno komisijo.
h banovinskega proračuna
Proračun znaša II6.3 milijona Din — Uvedejo se nekatere nove davščine — Povišanje trošarine na električni tok
»Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine objavlja v svoji številki od 1. aprila uredbo glede banovinskega proračuna dravske banovine za 1. 1931./32. s celotnim
proračunom in s pravilnikom o banovinskih davščinah.
Splošni proračun
kakor ga je odobril finančni minister, znaša 116.4 milijona Din,
doSm je lanski splošni proračun znašal 136.1 milijona Din To znižanje pa ie le posledica drugačne tehnične sestave novega proračuna. Proračun izdatkov oddelka za socijalno politiko in narodnega zdravja se ie namreč zmanjšal od 41.4 na 27.3 milijona Din. kar je posledica prevzema ljubljanske splošne bolnice, bolnice za ženske boleznj in bolnice za duševne bolezni od stran? državne uprave. Istočasno pa se ie tudi med dohodki zmanjšala državna dotacija od 30.9 na 11.9 milijona Din.
Posamezna poglavja splošnega proračuna kažejo nasproti proračunu za 1. 1930 31. naslednje spremembe (v miliionih Din)
1930/31 1931/32 I. Banska uprava	11.9 12.4
II Kmetijski oddelek 14.3 157 ITT. Prosvetni oddelek	8.9 6.8
IV. Tehnični oddelek 31.0 3o.4 V. Odd. za soc polit, in	^
narodno zdravje	41.4 -7.3
VT. Odd. za trg in ind. 3.5 3.2 VTI Agrarne operacije	0.8 0.S
VITI. Ranovinski dolgovi 11.0 h.O IX. Razni izdatki	13.3 6.8^
1361 116.4
Spremembe naoram predlogu proračuna
Predlog banovinskega proračuna, ki je bil predložen v januarju banskemu svetu, se po svoji višini ne razlikuie znatneje od odobrenega proračuna (predlog splošnega proračuna je namreč znašal 120.0 milijona Din): navzlic temu pa so bile v sestavi izvresne nreceišnje spremembe Predvsem ie treba omeniti, da so bili po predlogu proračuna izdatki za vzdrževanje cest vneseni v posebni proračun cestnega bonda. ki pa ni bil odobren. Izdatki testnega fonda so bili v proračunskem predlogu predvideni s 4o.4 mil i iona Din. Te izdatke so skrčili na 32.9 milijona Din in potem vnesli v proračun tehniškega oddelka splošnega proračuna. Ker pa ie bil navzlic snoiitvi snlošni proračun znižan, moramo iz tega sklepati, da so bili ostali izdatki splošnega proračuna skrčeni za okroc 3^ mil i ionov Din.
Dohodki splošnega proračuna
Dohodki splošnega proračuna so predvideni v enaki višini kakor izdatki in se doli-jotako-le (v milijonih Din):^^ ^ ^
I. Državne dotacije 30.89	11.93 II. Presežek dohodkov ba-
novinskih podjetij 1 83	0.05
III.	Davki, takse in dokla-	.
de	85.08 95-17
IV.	Razni dohodki	17.66 9.20
136.06 116.35
Kakor je iz gornjih številk razvidno, se ima predvideni donos davkov, taks in doklad povišati za 10 milijonov Din na preko 9a milijonov Din, dočim so razni dohodki predvideni le v višini 9.2 milijona Din nasproti 17 7 v lanskem proračunu. Povečanje donosa davkov, taks in doklad je v zvezi z uvedbo nekaterih novih davščin in pobirania odkupnine za kuluk. dočim je znatno zmanjšanje raznih dohodkov pripisati predvsem okol nosti, da je v novem proračunu predvidenih le 8 milijonov Din od nepobranih trošarin in davščin iz prejšnjih let, dočim ie ta postavka v lanskem proračunu znašala skorai 14 miliionov Din.
Banovinske davščine
Banovinske davščine, ki so se lani pobirale, ostanejo tudi letos v veljavi, pn čemer pa so bile v stopnjah posameznih davščin uvedene nekatere spremembe. Nove pa so letos naslednje davščine: taksa za šofersko legitimacije, trošarina na pnevmatiko, trošarina na brezalkoholne umetne pijač«, prispevek avtobusnih podjetij tn prekomerno uporabo javnih cest in odkup osebnega dela na banovinskih cestah (kuluk) Vse te nove davščine so bile prvotno predvidene med dohodki proračuna cestnega fonda; sporedno z izdatki cestnega fonda pa 90 bili tudi ti dohodki vnešeni v splošni proračun. V cestni fond so bile vnesene tudi nekatere druge že obstoječe davščine (taksa na motorna vozila, trošarina na bencin), dočim ostale v proračunu tega fonda predvidene nove darsčine z donosom 16 milijonov Din niso bile odobrene; to so predvsem davek na razkladanje in nakladanje za prevoz na železnici (14.5), davek na vprežno živino (1.0) in davek na premije od zavarovanja motornih vozil (0.25).
Banovlnska doklada na neposredne davke
Na vse neposredne državne davke se pobira 35% banovinska doklada, dočim se je preteklo finančno leto pobirala 40% doklada. Donos te doklade ie v proračunu predviden z 28.0 milijona Din, medtem ko je bil lani donos 40% doklade predviden s 30.8 milijona Din.
Banovlnskl veselični davek
Donos banovinske davščine na plesne prireditve, na podaljšave policijske ure in 50% doklade na državno veselično takso, je v odobrenem proračunu določen v višini 950 tisoč Din (lani 980.000 Din). Davčne stopnje so deloma spremenjene. Za vsako javno plesno prireditev se plačuje v mestih in kopališčih banovinska taksa od 3o0 Din (kakor doslej), v trgih 200 Din (doslej 180 Din), v vseh ostalih krajih pa 100 Din (doslej 80 Din); za vsako podaljšavo policijske ure pa v mestih in kopališčih 100 Din in v ostalih krajih po 50 Din (doslej v mestih 100. v trgih 60 in v ostabb krajih 30 Din). K 20% državni veselični taksi na vstopnice se pobira kakor doslei 50% banovinska doklada; prav tako plačujejo kinomatoerafska podjetja kakor doslej 4% banovinsko takso od vrednosti vstopnic.
Taksa na sečnjo gozdov
Banovinska taksa na sečnjo gozdov znaša kakor doslej 2 % od prodajne cene lesa ali od vrednosti posekanega lesa. Za manjše gozdne posestnike pa je važno, da so odslej
oproščeni te takse oni posestniki, katerih is-Rupiček ca posekani Ie9 v enem koledarskem letu ne presega 10.000 Din (doslej le 5000 Din). Nova je tudi določba, da plača lastnik (ne kupec) takso, če enkratna prodaja ne presega 10.000 Din in da ima v takem primeru le lastnik dolžnost prijave. Donos te takse je predviden kakor lani na 500.000 Din.
Taksa na živinske potne liste
Višina banovinske takse na živinske potne liste ostane nespremenjena (za drobnico 3 Din. za veliko žival 6 Din) Olajšava pa obstoji sedaj v tem da se sme po novih predpisih proti plačila enkratne takse (3 Din) vpisati na en živinski potni list največ 6 prašičkov do |0 tednov «tarih ali pa 3 prašiče do 6 meseeev. odnosno 3 koze ali 3 ovce. Ta taksa, ki so ic doslej pobirala sreska načel-stva ob prodaji tiskovin, ce bo v bodoče plačevala v banovinskih kolkih pri občinskih upravah. Donos te takse ie predviden le z 1.260 000 Din napram 2.400.000 v lanskem proračunu.
Banovinska trošarina na premog Banovinska trošarina na potrošek premoga ostane nespremenjena (pri rjavem ko-sovcu 10 Din pri kockovcu in rovnem premogu 7 Din pri orehovcu 5 Din. pri gra-hovcu in zdrobu 3 Din na tono; pri črnem premogu se *aksa poviša za 50%) Donos te takse je v proračunu vnesen z 2.000.000 Din (lani 1.800000 Din). Znatno povišanie trošarine na električni tok Banovinska trošarina na konsnm električnega toka se poviša od 2 na 3 Ta postavka se po novem pravilniku zniža za tok, ki se porablja kot pogonska sila, za 25% (doslej za 50 %). za tok, ki se uporablja v elek-trokemične in elektrometalurgične svrhe. pa se zniža za 50% (doslei 75%). Tako bo treba * novem finančnem letu plačevati za pogonski tok takso v višini 2.25 %. dočim se ie doslej plačevalo le 1% in se torej obremenitev več kakor pndvoii. Taksa na tok za e!ektrokemii*ke in elektrometalurgične svrhe pa bo odslej znašala 1.5 % napram dosedanji taksi od 0.5. tako da se obremenitev potroji.
Donos takse na potrošnjo električnega toka ie zaradi povišanie stopnje vnešen v proračunu s 4 milijoni Din. docim je bilo v lan^ skem proračunu predvidenih le 1.400.400 Din.
Banovinska trošarina na vino ta alkoholne pijače
Na vino ostane banovinska trošarina nespremenjena in znaša 1 Din od litra. Trošarine na mošt, ki je doslej znašala a60 Din od litra, pravilnik ne omenja več. Nova pa je določba, da more banska uprava oprostiti plačila banovinske trošarine ono nno. ki ga vinogradniki v erezih Ptuj. Ljutomer. Murska Sobota dajo v zameno za drnge pn-
{jotfcc*	s
Tudi na ostale vrste alkoholnih tekočin ostanejo trošarinske stopnje nespremenjene (na pivo 0.60 Din od litra, na esence in eks-trakte 400 Din od 100 kg. na liker, rum m špirit 7 Din od hektoliterske stopnje m na žganie 5 Din od hektoliterske stopnjo)- Donos teh trošarin je predviden s 37 milijoni Din (lani 35.8 milijona Din).
Nova trošarina na umetne brezalkoholne pijače
Ta banovinska trošarina na potrošnjo brezalkoholnih piiač znaša 10 par od vsakega decilitra vsebine. Plačujejo jo proizvajalci. Naravne mineralne vode in brezalkoholne pijače, napravljene brez dodatkov kemikalij, so te trošarine preste. Trošanna se lahko odmeri povprečno. (Po razglasu banske uprave v listih, se pn vecuh steklen,cah računa 1 Din od vsakega začetega litra, pravilnik pa tega ne omenja.) Donos te nove takse je predviden z zneskom 1 milijon um.
Davščina na šmarnico
Banovinska davščina na šmarnico se pobira od vsakega trsa po 0.10 Dm (lam 0.5 Din). Ta stopnja |e bila že v lanskem pravilniku predvidena za tekoče leto v tej v.Sini. dočim bo znašala prihodnie leto 0.15 Dm. Osebe, ki plačujejo zemljarino od zasaienega s šmarnico. moraio do iS. septembra vsakega leta prijaviti občinskemu uradu, v čisar okolišu ie vinograd, število Smarničnih trsov: plačati pa morajo davščino do 15. decembra. Ta davščina je v proračunu vnešena s 400.000 D.n (lani 250.000
Din)-
Davščina na hiše, oproščene hišnega davka
Od hiš. oproščenih hišnega davka, se plačuje letna banovinska davščina po številu stanovanjskih delov. Tzmera te davščine ie letos nekoliko spremenjenai ter znaša od h.š z 1 stanovanjskim delom 10 D,n (doslej 10 Din) z 2 stan. deloma 15 Din (doslej l-7), s 3 stan. deli 20 Din (doslei 15), s 4 stan. deli 30 Din (doslej 35) in s 5 stan. deli 4o Din (doslei 40). Za vsak "ada1mji stanov^n -ski del se plačuje kakor doslej 20 Dm. Prijave ie treba predložiti občinskemu uradu do 31 avgusta, plačati pa je treba davščino do konca septembra. Donos te dahnem-
ša po proračunu 1,600.000 Din (lam 1,500.000 Din).
Banovinska taksa od prenosa nepremičnin
Od veakega prenosa nepremičnin se po bira hkrati z državno takso Se ^t«tna banovinska taksa. Tzmera te takse je osta-la neizpremeniena, njen donos pa je v proračun oredviden le z 4.000.000 Din napram 6.700.000 Din r lanskem proračunu.
Davščina na lovišča In ribolove
Banovinska davščina na lovifiča se je lani pobirala v višin« 0.40 Din od vsakega polnega hektarja lovila. Po novem pravilniku pa znaša 10 odet. letne zakupnine in poleg tega ie 0.20 Din od veakega hektarja lovišča.	'
Lastniki ribarskih okrajev, ki so oddani dani v zakup, olačajo to davščino v letnem znesku 0.50 Din od vsakega hektarja lovišča.
Lastniki, ribarskih okrajev, ki so oddani ▼ zakup, plačujejo davSčlno v znesku 25 odstotkov letne zakuonlne. odnosno odmerjene vHMne odkunnlne kakor doslej Rlbar-•ka taksa oo 61 22 uredbe o Hbaretvu blvfie oblastne samouprave lIobl<«nske od 28 oktobra 1928 se ukine.
Taksa na lovske karte ostane nelznre-menlena In znaša na leto 200 Din (za člana Jovakiih organizacij, včlanjenih v eavezu
Kravata — to je poglavitno!
Čemu se neki smehljate ...,.? Stopite vendar enkrat za poskušnjo brez kravate na ulico!
SFINKS
»KRAVATA, KI JEJ NI ENAKE NA SVETU«,
Vas bo odlično predstavljala pred ljudmi. — Ta dragocena kravata je vsa iz enega kosa čiste svile — elastična, brez podloge. SFINKS.. 5381 čudovita kravata
(in vendar le Din 85«—)
&
V modni
trgovini
forP LJUBLJANA
znaša 80 Din). Ta taksa pa se bo odslej plačevala v banovinskih kolkih. Donos davščin na lovišča, ribolove in lovske karte je v proračunu vnesen v višini 600.000 Dinarjev (lani 700.000 Din).
Davščina na motorna vozila
Tudi ta davščina ostane neizpremenjena, le za motocikle se poveča na 20 Din od
vsakih začetih 10 kg čiste teže (doslej 10 dinarjev). Za osebne avtomobile znaša 25 dinarjev od vsakih začetih 50 kg čiste teže; za tovorne avtomobile pa 15 Din od vsakih začetih 50 kg čiste teže, poleg tega pa še za vsakih začetih 50 kg nasilnosti 10 Din (do 1500 kg) odnosno 5 Din (preko 1500 kg).
Donos te davščine Jo predviden % 1,000.000 Din (lani 800.000 Din).
Trošarina na bencin
Ta trošarina, ki je bila uvedena že lani na podlagi pooblastila iz občih določil, uredbe o banovinskih davščinah, ostane neizpremenjena in znaša 100 Din od 100 kilogramov Trošarina na bencin se pobira ob priliki prejema bencina iz rafinerij ali trošarinskih skladišč, ali pa pri uvozu iz drugih banovin. Njen donos je predviden s 3,000.000 Din, dočim je bilo prvotno v predlogu proračuna cestnega fonda predvideno povišanje trošarine, tako da bi dona-šala 9 milijonov dinarjev.
Trošarina na pnevmatiko
Ta trošarina je nova in znaša za pnevmatike in obroče iz polne gume 25 Din od 1 kg. Prodajalci bodo dolžni voditi o prodaji pnevmatik in obročev iz polne gume poseben register in bodo morali na podlagi tega registra mesečno odvajati odpadajočo trošarino. Donos je predviden z l.OOO.flOO Din.
Prispevek avtobusnih podjetij za prekomerno uporabo cest
Avtobusna podjetja plačujejo ta prispevek po § 8. zakona o avtobusnih podjetjih (do 25% cene vozovnice). Zaenkrat pa je plačevanje urejeno na podlagi §§ 13,—15. navodil za plačevanje izrednega prispevka za prekomerno vzdrževanje cest in znaša prispevek 10 % cene vozovnice. Donos tejga novega prispevka je predviden s 4.000.000 Din.
Taksa na šoferske legitimacije
Ta taksa se plačuje od vsake vozniške izkaznice in znaša za vzposobljence za avtomobilske vožnje 100 Din, za vzposobljence za motocikle pa 50 Din. Plača se vsako leto do konca februarja. Njen donos je predviden z 260.000 Din.
Proračun banovinskih podjetij in zavodov
Proračun banovinskih podjetij, ustanov m zavodov izkazuje 56.11 milijona Din dohodkov in 56.07 milijona Din izdatko, tako da znaša presežek tega proračuna nekaj manj kakor 50.000 Din. Lani je znašal proračun dohodkov banovinskih podjetij in zavodov 31.2 milijona Din, proračun izdatkov pa 29.3 milijona Din. To znatno povečanje tega proračuna je večinoma posledica sprememb ▼ tehnični sestavi proračuna.
Italijanski pevec v Beogradu
Beograd, 2. aprila. p. PTed nabito polno dvorano je imel sinoči znani italijanski ba« ritonist Titto Ruffo svoj koncert. Publika ga je že ob prihodu, nato pa ob vsaki toč« ki programa živahno aklamirala in mu prv redila tak aplavz, da je moral vedno zno» va dodajati. Po koncertu se je delj časa razgovarjal z novinarji, katerim je priznal, da se tako lepega sprejema ni nadejal. Njegovi rojaki so ga svarili, naj ne hodi v Beograd »med barbare«. Pričakoval je vse kaj drugega, toda prišel je v moderno ure« jeno mes>to in bil deležen tako lepega spre« jema. kakršnega je doživel samo med svo« jimi rojaki v Južni Ameriki. Iz Beograda odnaša najlepše vtise in ne bo opustil no« bene prilike, da ga zopet poseti.
Pravilnik o ročnih lekarnah
Beograd, 2. aprila AA. Na podlagi 8. 24 in 29 zakona o lekarnah in o nadzorstvu nad prometom z zdravili je minister za socialno politiko in narodno zdravje izdal pravilnik o ročnih lekarnah zdravnikov in veterinarjev.
Opasen požar na Viča
LJubljana, 2. aprila
Zvečer ob 22.30 je na doslej nepojasnjen način izbruhnil požar v Sluhčevem hlevu na Viču. Plameni so naglo objeli poslopje. Opasnost Je bila tem večja, ker so hiše v neposredni soseščini. Na pomoč so prihiteli številni prebivalci in hitro so bili na mestu tudi gasilci, ki so pričeli energično akcijo z lokaliziranjem požara, da vsaj preprečijo razširjenje na druga poslopja.
Ob 11. je hlev pogorel do tal. živino so rešili, vse drugo je zgorelo. Sosednja poslopja so obvarovali.
Vremenska naooved
Zagreblka vremenska napoved za danes: Prilifno vedro, ponekod s porastom oblačnosti, splošno stalno vreme, toplejše. - Sitnari ja včerajšnjega dne: Visoki pritisk pokriva še vedno dolin ji del kontinenta.
Dunajska vremenska napoved za petek: « Bolj toplo, toda bolj oblačno vreme.
Naši kraji in ljudje
Določitev narodnosti in materinega jezika
Nekaj potrebnih ugotovitev ob ljudskem štetju
Narodno* je pripadnost kakemu ^
=S SSJ: s
tcrin jezik ista označba, na pr. pnpajn£ nemške narodnost! govorijo nemški £Zik Narod ie skupina ljudi, ki tvonjo ^araa skupnih telesnih in duševnih svojstevne> ko od znanstva kot narod priznano celoto.
Narodi so rezultat zgodovinskega razvoja.
se pojavijo, se razrastejo (Rimljani, nau
iani Francozi...), se cepijo (Kusi. Ukra ncl). Pa tudi uedmjajo. kakor je pn nas po lastni volji in sili razvoja postal iz treh bistveno si podobnih edin.c nov jugoslo« vensk, narod! dočim sta p ostala posebna jezika slovenščina in srbohrvaščina, tako da je materni jezik ogromne večine nase države slovenski aT srbohrvatsk, odnosno hrvatski ali srbski, narodnost pa jugoslo«
venska.	. - -
Za ugotovitev materinega jezika m na-rodnost! veljajo naslednja načela: Matenn jezik je tisti, ki se ga je kdo kot otrok najprej naučil. Imenuje se tako. ker je na vadno mati. ki uči otroka govontu lorej W d3oSS£ ne smela biti dvomna Vendar si včasih primeri zapleteni, tn sicer tam. k r se v rodbini bodisi zaradi različne na. rodnost: očeta in matere ali iz drugih raz« logov govorita dva jezika in otrok sko« to istočasno uči obeh Merodajen je teto jezik ki ga oče priznava kot svoj mate. xin «lavni) jezik, razen če se je svoji tuje. Sni ženi na ljubo popolnoma odrekel vsakemu vplivu na jezikovno vzgojo svoj.n otrok Materin jezik je torej pn vsakem človeku objektivno določljiv m nespremen. liiv četudi ga je kdo zaradi posebnih raz« mer morda telo pozabil, ker je prevzel za
občevanje drug '"ezik	,___
Drugače je z narodnostjo. Normalno so ljudje.0 ki imajo isti materin jezik čuda pripadniki iste narodnosti. Dokler m koder je narod (razmeroma) čist so njegovi člani z neštetimi vidnimi in nevidnima skupnimi znaki med seboj trdno povezani: isti jezik, ista zgodovina, tradicija, kultura, domovi« na (po navadi) država, mentaliteta, domi« nantni nagoni itd., da ne govorimo o teles« nih posebnostih Kot rezultanta pa izvira iz vseh teh komponent več ali manj raz-vita narodna zavest, narodno čustvo Cust« vo je torej kriterij za narodno pripadnost samo tam. kjer obstojajo tudi ostali (vsi ali vsaj najvažnejši) objektivni znaki. V teku časa, zlasti še v novejši dobi so se narodi krvno in kulturno že tako med se« boj pomešali, da strogo izraziti, hornoge« ni tip kakšnega naroda vedno bolj gmeva, ker prihajajo zbog priseljevanja ab aneksi« je in nato sledeče naravne ali nasilne asi«
milacije vedno novi tuji člani z vsemi zna« čilnostmi prejšnje svoje narodnosti, tako da je razmeroma malo ljudi, ki se lahko ponašajo, da imajo skoro vse telesne in duševne značilnosti svojega naroda.
Človek pripada kakšnemu narodu narav« no po rojstvu: otrok dobi narodnost staršev; če pa sta oče in mati različne narod« nosti, je normalno merodajen oče, v red« kih izjemah mati, na pr če se otroci že kar v zgodnji mladosti prisodijo ločeni ma« teri. So pa tudi primeri, kjer kdo iz svoje prvotne narodnosti prestopi v drugo na« rodnost. Navadno se to zgodi pra tujerod« ni ženi, ko s poroko prevzame ne le mo» ževo ime, temveč tudi njegovo narodnost, tako da je lahko kljub svojemu nemSkemu. češkemu, japonskemu materinemu jeziku pripadnica jugoslovenske narodnosti, seveda razen če se iz pietete do prejšnje na* rodnosti, včasi pa tudi morda 12 kijubo* valnosti ne more aH ne mara vključiti v moževo narodnost. Drugič zopet povzro* čijo tako spremembo narodnosti posebne razmere, če se je na pr kdo. zlasti v mladih letih, izselil " tujino, tam ostal m se popolnoma naturaliziral, to je. da je prevzel ne samo jezik tujega naroda, temveč tudi se popolnoma včlanili v njegovo go* spodarsko in socialno zajednico ter se vživel v njegovo duševnost in kulturo, pri tem pa polagoma prelomil s svojo prej« šnjo narodnostjo. Tak človek je svojemu narodu odmrl in se pridružil drugemu. Taka pridružitev je v začetku še zelo rahla, bolj zunanja, anorganična, šele v teku dol« gib let. posebno šele v drugi ali poznejši generaciji postane vedne trdnejša Tako smo leto za letom izgubljali svoj naravni prirastek na druge narode, posebno Nemce. dočim so nasprotni primeri izredno redki.
Strogo pa se morajo od teh primerov počasne, naravne naturalizacije ločiti oni tipični primeri pod avstrijsko germaniza-cijo, ko je slovenski človek prišel v me« sto k nemškemu mojstru ali delodajalcu, se tam za silo naučil nekaj nemški, potem pa se bodisi iz preračunane oportunosti, ker je videl privilegirani položaj nemške« ga naroda in jezika, ali prisiljen, da ne izgubi zaslužka, začel sam šteti za Nem« ca. Tak posili Nemec nima s pravim Nemcem ničesar skupnega razun površnega znanja njegovega jezika, sicer pa tiči nje« gova bitnost takorekoč z 99 odst v slo« venski zajednici. Narodnost takih zapelja« nih nezavednežev ne more biti druga ko slovenska odnosno sedaj jugoslovenska. Nemška bi bila potvorba!
Iz vsega vidimo, da je določanje maten« nega jezika, posebno pa narodnosti včasi težavno in možno le z upoštevanjem raz« nih individualnih momentov. Dr. A. D.
Vzgoja mladih slovenskih zadrugarjev
Slovesen zaključek 17. zadružnega tečaja v Ljubljani -- Zadružna šola je doslej izšolala že 468 kmečkih posestnikov in fantov
Ljubljana, 2. aprila. ' " '	.
Na državni dvorazredni trgovski šoli V Ljubljani se je izvršil včeraj ob l5 slove«
sen zaključek 17 zadružnega tečaja Rav« natelj Josip Gogala je pozdravil navzoče ga delegate: inšpektorja Zidanška za kr. bansko upravo, prof dr Karla Capudra za 2'adružno zvezo m ravnatelja Troka za Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani. S svo« jo prisotnostjo so pokazali udeležnikoin te« čaja, kako zelo se zanimajo omenjene ^or. poracije kakšen naraščaj prihaja iz zadruz« nega tečaja, saj je od naraščaja zadružnih delavcev odvisno, če bodo mogle zadruge vršiti svojo važno narodno«gpspodarsko na«
logo.	. .
Nato se je vršil pregleden izpit iz pre« delane snovi. Izpraševali so: Gogala račun« stvo in zadružno knjigovodstvo, Dermastia zemljepis je, Modic menično pravo, promet in trgpvinstvo, Koblar slovenščino, Kralj zadružno pravo, zadružništvo, vodstvo kre« ditnih zadrug in vodstvo pridobitnih za« drug. Udeležniki tečaja so odgovarjali prav dobro. Potek izpita je pokazal, da je bila predpisana snov dobro predelana in da so jo udeležniki dobro prebavili.
Po izpitu je nagovoril udeležnike tečaja g. insp. Zidanšek, ki se je zahvalil direktor«
ju šole in vsemu učiteljskemu zboru za ve« liko požrtvovalnost in trud ter pohvalil udeležnike tečaja zaradi njihovega izbor« nega odgovarjanja. Izjavil je, da so ga do« seženi uspehi presenetili v najboljšem po« menu besede, in je bodril udeležnike, naj 6e še naprej sami izobražujejo, naj poučujejo druge v svojem kraju in naj z navečjo po« žrtvovalnostjo sodelujejo pri zadrugah, ki tako zelo potrebujejo sposobnih voditeljev. Nato se je direktor Gogala zahvalil banski upravi. Zadružni zvezi in Zvezi slovenskih zadrug za njihovo moralno in financijelno pomoč Zadružni šoli in je prosil, naj ime« novane korporacije tudi v nadalje ohranijo svojo naklonjenost Zadružni šoli, ki je do sedaj izšolala 468 kmečkih posestnikov in kmečkih sinov. Udeležnikom pa je pripo« ročii, naj se radi odzovejo vabilu zadrug, ki bodo njihovo sodelovanje potrebovale, ter je izrazil upanje, da bo mogel večkrat slišati, kako ta in drugi absolvent Zadružne šole nesebično in požrtvovalno deluje na zadružnem polju Po zaključnih besedah je razrednik Kralj razdelil izpričevala. V šo« lo je vstopilo 38 udeležnikov, od teh jih je izstopilo pred zaključkom 5, tako da je pre« jelo 33 udeležnikov izpričevala in sicer 2 z odličnim, 6 s prav dobrim, 17 z dobrim, 1 z zadostnim in 7 z nezadostnim uspehom.
Naši gostilničarji in hotelirji pojdejo v
oglede
Velika poučna ekskurzija na Tirolsko, Predarlsko, v Nemčijo in Švico Izlet bo trajal teden dni in velja za osebo 1650 Din
najnovejšo in najbolj unosno gospodarsko panogo. Taki izleti so bolj koristni kakor pa cela kopica različnih predavanj, ker se vsakemu posebej lahko nazorno pokažejo najbolj potrebne stvari in ker lahko sam primerja razmere v svojem obratu z raz« merami v gostilnah in hotelih, ki jih je pro«
Maribor, 2. aprila.
Za majski izlet gostilničarjev Dravske banovine na Tirolsko, Predarlsko in delo« ma po Nemčiji in Švici vlada veliko zani« •manjc. Tak' poučni izleti so važni, ker se nudi najlepša prilika za ogled moderno ure« jenih hotelov in gostiln. Enotnost v slogu in prilagoditev arhitekture kraju, notranja oprema," izobrazba postrežnega osobja, či« stoča krajev, izkoriščanje naravnih krasot, obnašanje ljudstva do tujcev, vse to bo na udeležence močno vplivalo. Potovanje pa ima tudi namen predočiti našim gostilničar« jem velikanski pomen tujskega prometa za ljudstvo in pokrajino, na kar se se posebno opozarjajo naši gostilničarji in hotelirji po mestih, na Gorenjskem, Dolenjskem, v ba« vinjski, Mislinjsk' in Dravski dolini m sploh v krajih, kjer se kaže zanimanje za to
met s tujci izoblikoval in prikrojil potre« bam potujočega občinstva.
Vodstvo tega izleta zasluži priznanje, ker je za nizko ceno 1650 Din po osebi vzelo v program najbolj zanimive kTaje in tuj« skoprometne naprave. V tej ceni je zapo« padena hrana, prenočišče, vožnja z brzcem III., z avtomobili, z žičnimi železnicami, vstopnine, napitnine, vožnja s par.iikom po Bodenskem jezeru, ogled zračne ladje »Zep« pelin« in še mnoge druge stvari. Vožnja se bo vršila samo podnevi, da se bodo lahko
ffeprič&jtese
2 aeobtfezotftt ogledom, v trgovitti.da kupite moške in otroške
površnike,obleke tid.
aajbolj u^odoo pri (oni ki
J.MAČEK
/ ALEKSANDROVA C. 12 X
ogledali vsi kraji od Maribora preko Ko« roške, Millstadtsko jezero, Visoke ture, vsa Inska dolina, kjer se vrste pokrajinske sli« se neizmerne lepote. Tudi za zabavo jc poskrbljeno, tako za godbo, ples in vožnjo s čolni po Bodenskem jezeru. V Bregenzu se pripravlja celo slovesen sprejem Takoj po prihodu bodo udeležencem dodeljeni po« sebni vodniki, razdeljeni programi in pro. spekti.
Udeleženci naj se prijavijo po možnosti takoj, da vodstvo čim prej ugotovi približno število. Prijave se naslovijo z nakazilom polovičnih stroškov najkasneje do 15 aprila na Zvezo gostilničarskih zadrug v Maribo« ru. Vsak udeleženec si naj preskrbi potni list odnosno potrdi podaljšanje, dočim pre* skrbi vizume za Avstrijo in Švico vodstvo izleta. Izlet bo trajal od 2. do 9. maja.
Umivanje nog v stalnici
Ljubljana, 2. aprila. Na letošnji veliki četrtek je prvikrat Opravil cerkveni obred umivanja nog 12 starčkom g. škof dr. Gregorij Rozman. Obred v stolnici se je vršil ob 8. zjutraj in je bila cerkev nabito polna. G. škof je po opravilu starčke pogostil in dal vsakemu za Veliko noč primerno darilo.
Letošnia čestita dvanajstorica starčkov je naslednja: Valentin Sever z Brezovice pri Ljubljani, star 91; Janez Goltez iz Kam. nika, 88 let; France Novak iz Šenčurja pri Kranju, 87 let; Miha Mihalič iz Kamne gorice, 86 let; Valentin Piber iz Ribnega pri Bledu, 86 let; Jakob Jager iz Ljubljane. 86 let; Janez Kadivc iz Nevelj pri Kamniku 84 let; Jožef Murn iz Stopič pri Novem mestu, 84 let; Janez Vičič iz Ljubljane, 83 let; Jože Jelnikar iz Kresnic. 83 let; Albin Jebačin iz Ljubljane, 87 let in Jakob Grč« man iz Ljubljane, 69 let. Skupna 6tarost starčkov iznaša 1005 let.
Posebni vlaki na velikonočni ponedeljek
Ljubljana, 2 aprila Ob velikonočnih praznikih bodo vsa vla« ki zaradi običajnega velikega navala pot« nikov zadostno ojačeni. Poleg tega bodo ob ugodnem vremenu vozili na velikonočni ponedeljek še posebni potniški vlaki in sv
Na progi Ljubljana gl. kol. • Medvode za izletnike na šmarno goro in Katarino posebni vlak z odhodom iz Ljubljane gl kol. ob 7.30 minut; redni jutranji vlak za Jesenice pa bo sledil temu vlaku ob 7. ur* .40 mm.
Na progi Kranj » Ljubljana gl. kol. bo za povratek izletnikov vozil posebp: vlak z odhodom iz Kranja ob 19. uri 25 minut Na progi Novo mesto « Ljubljana gl. kol bo peljal posebni vlak z odhodom iz Novega mesta ob 18.30.
Iz Ljubljane gl. kol. do Zidanega mosta bo krenil vlak z odhodom iz Ljubljane ob 17. uri 5 Omiinut in isti posebni vlak bo zopet odpeljal z Zidanega mosta ob 19. uri 55 minut proti Ljubljani.
otniki se v lastnem interesu opozarjajo, da se v prvi vrsti poslužujejo teh poseb« nih vlakov, odnosno da v primeru popolne zasedbe prvega vlaka počakajo na drugega.
Zbor ČJ-Lige v Brnu
Brno, 2. aprila. V ponedeljek zvečer 6e je vršil IX. redni letni občni zbor Češkoslovaške«jugosloven« ske lige v Brnu ob številni udeležbi članov, ob prisotnosti jugoslovenskega konzula Mate Viskoviča. večine članstva Akadetn« skega društva »Jugoslavije«, zastopnikov Zveze češkoslovaških oficirjev in Zveze oo» škoslovaških podoficirjev in generalnega tainika centrale CJL v Pragi dr. Beringenia.
Po poročilih funkcijonarjev je v minulem letu ustnovila liga Masarykov fond pri CJL v Brnu za podpiranje jugoslovenskih stu« d en tov, za katerega so člani prispevali do« slej skoro 13.000 Kč. V zimski sezoni je pri« redila liga tri brezplačne kurze 6rbohrva« ščine, sedaj pa ima štiri take kurze. Pogo« stila je pet ekskurzij iz Jugoslavije, prire. iala predavanja v češkem in v srbohrva« škem jeziku, priredila je koncert Pevskega društva slovenskih učiteljev Dravske bano« vine. veliko proslavo 1. decembra s kon« certom, na katerem so tudi sodelovali člani Akademskega društva »Jugoslavije« in z uprizoritvijo Gotovčeve opere »Morana«, gojila je stike z JCL v Jugoslaviji, posebno z Mariborom, Beogradom in poslednje ča. se s Kranjem. Celokupni dohodki lige so znašali 23.877.95 Kč, a izdatki 21.707.90. Lina ima 217 članov. Ker je bila brnska CJL doslej samostojna in neodvisna korpo« racija, je občni zbor sprejel nova pravila, na podlagi katerih postane liga del praške centrale. Za predsednika je bil izvoljen po« novno prof. inž. Hlavinka.
Po občnem zboru je sledila prosta zaba« va. ki se je izpremenila v proslavo 64 letni« ce predsednika. Za ligo je jubilanta pozdra. vil prof. inž Filkuka, a za AD »Jugoslavi« io« podpredsednik g. Kuno Hoffman. Pro« slavo je izpopolnil s svojim krasnim pet« iem Jurai Hančevič. član »Jugoslavije«
Lep razvoj zadruge
I v	vv
državnih namescencev
Ljubljana, 2. aprila Te dni je imela ljubljanska zadruga dr« žavnih uslužbencev IX. redni občni zbor v beli dvorani Union a. Predsedoval je sod« nik g. Alojzij Zigon Zadruga je lani na« predovala: število članov se je povečalo in
čisti prebitek je večji kakor kdajkoK prej. Oskrbovala je člane s špecerijskim in kolo« nijalnim blagom, z drvmi in premogom ter z obutvijo iz svoje lastne delavnice. Spričo rastočega prometa je upravni odbor prosil na odločilnih mestih za več poslovnih lo« kalov, a brez uspeha.
Dne 1. januarja 1930 je imela zadruga 861 članov, lani jih je pristopilo 96. izstopilo 22 in jih je torej zdaj 935. Nominale vpisa« nih deležev znaša 93.700 Din, jamstvo čla« nov za obveze zadruge pa 937.000 Din in rezervni fond 77.797 Din, tako da znaša skupna kreditna sposobnost 1,108.496.93 dinarjev Rezervni fond se je povečal za okroglih 20.000 Din, pokojninski fond od 1873 na 2535 Din, dobrotvorni fond pa od 3229 na 3891 Din Zadruga je imela v začet« ku leta 1930 v blagajni 92.002, danes pa ima 116.480 Din. Špecerijskega, manufakturne« ga blaga, premoga in drv ter čevljarskih izdelkov je prodala za 2,092.033.67 Din. Re« žijski stroški so bili lani za 3965 Din večji kakor leta 1929, ker so se plače uslužben« cem izboljšale. Prodaja kuriva posebno na« preduje. Lani se ga je prodalo za 294.644 dinarjev.
Člani so se udeležili zborovanja v lepem številu, kar dokazuje, da se državni usluž« benci spričo svojega slabega gmotnega sta« nja živo zanimajo za zadružno poslovanje, ki jim je v veliko samopomoč Zadruga jim nudi V6e blago po dnevni ali celo po ugodnejši ceni, nadalje pa dobivajo člani provizijo od kupljenega blaga, ki doseže pri marljivih kupovalcih celo do 500 Din. Za lansko kupovanje se je odmerila 3 in pol odstotna provizija, doslej največja. No« vemu upravnemu odboru predseduje go« j spod Jernej Božič.

Trenticoofi 2 doojoo podlogo Že U.Din..4BO '
(isti kofein
izločen iz kave, je zmes nežnih, belih kristalov. Vsak kilogram kave vsebuje 10 do 20 gramov kofeina, že 0.2 do 0.5 gr (to so 2 do 3 skodelice navadne kave) more neprijetno učinkovati radi povišanja krvnega pritiska, draženja živcev ln ledvic. Zdravniku je vse to najbolje znano in on mora večkrat prepovedati kavo s kofeinom. Vedno pa dovoljuje kavo Hag brez kofeina. Po kavi Hag ni nobenih škodljivih dražilnih učinkov kofeina, užitek je popoln, neomejen, ker je kava Hag najboljše kvalitete. Pamet veleva, da je »a zdrave in bolne najboljša kava Hag. Poizkus Vas bo uveril! Kava Hag je naprodaj v vseh dobrih trgovinah z živili, dobiva se pa tudi v kavarnah In hotelih.
Spominjajte se slepili!
Uboj z nožem na Dunajski cesti
Iz maščevalnosti je mlad Bosanec smrtno zabodel 21-letnega Franceta
Štrajnerja
Ljubljana, 2. aprila.
Dopoldne okrog 11.15 se je pnpetil na Dunajski cesti poleg Kačičeve gostilne kr« vav dogodek, ki pa je ostal navzlic velike« mu prometu, ki je vladal takrat tamkaj, skoro neopažen. Ob imenovani uri se je vračal 21 letni delavec France Štrajner, do« ma iz Velikega Gabra nad Litijo v družbi svojega stanodajalca Martina Kržišnika in njegove žene iz neke gostilne v Linhartovi ulici po Dunajski cesti proti domu. Spoto« na sta se v Kržišnikom pomenkovala o nekem Bosancu, s katerim je imel Štrajner pred dnevi opravka v neki gostilni in s ka« terim se je tudi spri in stepel.
Med pomenkom pa je opazil Štrajner on« kraj ceste nekega zidarskega delavca, ki se mu je takoj videl znan. Za to se je obrnil h Kržišniku in dejal: »Poglej no onega Bo« «anca, prav zdi se mi, da je to tisti, s ka« terim sva se pretepala.«
Štrajner je takoj nato stopil čez cesto pred Kačičevo fostilno in sta z Bosancem menjala samo par besed. Naslednji hip je Bosanec segel v žep, naglo potegnil iz njega velik nož in je že tudi zamahnil proti Štraj«
nerju. Bosanec je nadaljeval pot, kakor da se ni nič zgodilo. Enako se je zasukal tudi Štrajner, ki pa se je že po par korakih zgrudil. Urno sta k nijenvu pritekla Kržišnik in njegova žena, ki sta jela vpiti na pomoč. Iz gostilne je prihitelo več gostov, ki so prepirček opazovali in videli tudi BosanČev zamah. Stekli so za Bosancem, ga zajela in izročili stražniku, ki je medtem tudi že bil obveščen o dogodku. Bosanec se ni mno« go upiral, ko ga je stražnik aretiral in od« vedel na policijsko upravo.
Ljudje so se seveda rudi takoj pobrigati za na tleh ležečega Štrajnerja in opazili, da mu vre kri iz prsi. Telefonirali so po reše« valni avto, ki je že nezavestnega Štrajner« ja jadrno odpeljal v splošno bolnico.
Štrajnerjeva rana jfe žal bila smrtna in je nesrečnež tako zaradi prav nepomembnega dogodka umrl. Truplo pokojnika so pre« nesli pozneje v mrtvašnico.
Aretirani Bosanec je 24 letni zidarski de« lavec Ibrahim Hamzič. Stanoval je v ba« raki v Gramozni jami na Vodovodni cesti. Na policiji je izpovedal, da ga je Štrajner žalil, zato je v jezi potegnil nož in ga za« bodel.	A
TINO
PATTIERA
naš najslavnejši tenorist, član berlinske opere gostuje
v Elitnem kinu Matici
t opernem velefilmu
Velesenzaclja! Pride! Premiera!
KULTURNI PREGLED
Pri tshijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčiee, popite zjutraj na tešče, brez truda izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno in uspešno tudi pri konge-stijah proti jetrom in danki ter pri koč-nih žilah, hemoroidih, oboleli prostati in mehurjevemu katarju. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah.
Koncert pianista Ivana Noča v Ljubljani
V sredo. 1. aprila se je vršil v dvorani Filharmonične dražbe prvi letošnji koncert pianista Ivana Noča. Dasi sta bili isti večer dve zanimivi gostovanji v gledališčih, je vendar obisk tega koncerta dokazal, kako je že prodrl sloves našega pianista tudi med širšo publiko in privabil veliko in navdušeno število prijateljev. Noč je postavil spored na pravo pianistično podlago, ki ne razlikuje narodnostnih, slogovnih in časovnih razlik med posameznimi skladatelji, temveč ki loči skladbe le po tem, ali so klavirsko pravilne, t. j. ustrezajoče napisane ali ne. Med klasiki in romantiki si srečal Tajcevica, Mana, Albeniza in kot velikega klasika Bacha (kdo je končno modernejši od njega?).
Da je pianist dosegel že izredno stopnjo popolnosti, je dokazovala poleg stupendne tehnike predvsem tudi samonikla, vseskozi zanimiva interpretacija skladb. Za Bacha, njegovo slovito Chaconne (transkripcija F. Busonija) in orgelski koncert v lastni predelavi,' je našel pianist monumentalne tone, združene z velikopotezno tehniko. Popolnoma drugače Chopin! Tega je Noč prednašal na doslej pri njem še nevajeni način: s po-.sebno nežnostjo, ki ji je stala ob strani presenetljivo filigranska in čista spretnost. Chopinovo etudo v ges - dura je moral ua splošno zahtevo ponoviti. — Spet od druge plati se je lotil tretje točke, sodobne glasbe. Tu je predvsem zanimal naš rojak Tajcevic, čigar originalne in efektne balkanske plese je postavil pianist stalno na svoj spored. — Kot zaključek nam je podal gigantski Bachov orgelski koncert v C - duru v lastni transkripciji, s katero je dokazal, da ni le efekten pianist, temveč tudi jako tankočuten muzik. Posrečilo se mu je. iz orgelskega koncerta prirediti tako uspel pianističen komad, da bi lahko smatrali, kakor da je od vsega početka pisan za klavir. Kot pianist in kot prireditelj je žel Noč za bravurao izvajanje tega koncerta zasluženi aplavz. Dodati je moral tri točke: Beethoven, Contredanse (priredba Isidor Seiss), Beethoven, Koračni-
ca iz >Die Ruinen von Athen< in Doucetjevo parodijo Chopinovega valčka (Chopinata), Prejel je veliko šopkov. Klavir je stavila na razpolago tvrdka Breznik iz Ljubljane, krasen, izredno subtilen, jasen in zvočen instrument, kakršnega na našem koncertnem odru še nisem slišaL Ta zvok je bilo veselje poslušati.
Pianist Noč je danes morda (in dvomimo skoro, da to ne bi bilo res) najboljši naš pianist. Njegova bodočnost v pianističnem uspehu je zasigurana. Glasbena Matica ima dovolj vzroka čestitati si, da ga more šteti med učne moči svoje šole	L. M. S.
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20. Petek, 3: Zaprto. Sobota, 4.: Zaprto.
Nedelja, 5.: Pri belem konjičku. Izven. Ponedeljek, ob 15.: Trije vaški svetniki. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven- — Ob 20.: Življenje je lejx>. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Petek, 3.: Zaprto. Sobota, 4.: Zaprto.
Nedelja, 5.: Ob 15. uri Dijak prosjak. — Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20. uri Snegurka, premi-jera Izven. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 6.: Luiza- Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek, 3.: Zaprto. Sobota, 4.: Zaprto.
Nedelja, 5-: Cirkuška princesa. Premijera. Izven.
Ponedeljek, 6.: Veriga. Premijera. Znižane cene. Zadnjič. — Ob 20.: Cirkuška princese.
'! f i '" i
Domače vesti
♦	Češkoslovaški odlikovanja. Predsednik češkoslovaške republike dr. Masaryk ie ob podpisa trgovinske pogodbe med drugimi odlikoval našega ministra za trgovino in industrijo J. Demetroviča z redom Belega leva I. stopnje, poslanika dr. .Alberta Kramerja z redom Belega leva II. stopnje, tajnika Zbornioe TOI v Ljubljani Ivana Mohoriča pa z redom Belega leva Ilf. stopnje.
♦	Osebna vest. Bdokrajinska občina Ad-lešiči je izvolila za svojega častnega občana svojega rojaka ministra na razpoloženju dr. N5ka Županiča. Častno občan-stvo mu je podeMa ob priliki 30Jetnice njegovega javnega delovanja.
♦	»Službeni Ust za Dravsko banovino« objavlja v 23. letošnji številki proračun izdatkov in dohodkov Dravske banovine za leto 1. 1931.-32. z trredbo in pravilnikom. „
♦	Bernard Shaw posetil msgr. Buuča. V Split je prispela francoska motoma ladja »Teophile Gautier«. na kateri potuje ISO angleških in francoskih turistov. Med njimi je tu<fc sloviti angleški pisatelj Bernard Shaw, ki ie s svojo gospo posetil msgr. Buliča. s katerim s-ta se prisrčno pozdravila m dairie časa razgovarjala o raznih zgodovinskih in umetniških vprašanih.
♦	Razid društva. Uradno se je razglasilo, da se je Narodna čitalnica v Gorenji vasi na letošnjem občnem zboru prostovoljno razšla Imovina pripade Sokolskemu društvu v Goreniem Logatcu.
♦	Na zagrebški univerzi je razpisan natečaj za izrednega profesorja 1.) mikrobiologije in veterinarske higijene; 2.) tar-makofogijo in 3.) za parasitologijo. Natečaj traja do konca aprila.
♦	Znižana vožnja za razstavo v Bu<am-pešti. Naše prometno ministrstvo ie odobrilo polovično vozno ceno na naših želez-nicah vsem obiskovalcem mednarodne Tazstave »Dete« ki bo otvorjena v Budim, pešti od 1. do 31. maja. Znižane cene so veljavne za vse razrede in vlake razen eJf ^ p S ci
♦	Za enotno praznovanje cerkvenih praznikov. Sarajevska sekcija Udruženja jugoslovenskih profesorjev ie na svoji skupščini sklenila, da ministru prosvete m ministru pravde predloži prošnjo, naj bi se
iv	bodoče prazniki skupno praznovali v vseh šolah v državi. Naj hi se ucenci n dijaki vseh veroizpovedi že od zgodn]e ndadosti vzgajali tudi v tej smeri v duhu edinstva. Storjen je bil sklep, da se pozo-vejo tudi ostale sekcije k prizadevanju v
tem pravcu.	. ., , . _
♦	Aeroklub »Naša krila« dobi svoj dom
▼	Beogradu. Rezultat tombole, ki se Je pred kratkim vršila, ie prav zadovoljiv in omogoča klubu, da prične s projektirano gradbo, ali pa kupi na vidnem mestu primerno poslopje.
♦	Namesto vene« na krsto g. Petra Ste-piča so darovali smučarji, zbrani v smu-škem tečaju na Staničevi koči pod vodstvom g Joža Pogačam in oskrbnika g. Janeza Bitenca 220 Din podpornemu društvu slepih, ki naj denar dvigne v naSl »pravi. Zbrana družba je počastila spomin pokojnega s primerno komemoracijo.
♦	plačevanje prispevkov v sklad za brezposelne rudarje. Rudarsko glavarstvo
v	Ljubljani je poslalo rudarskim podjetjem obvestilo, iz katerega povzamemo: Minister za gozdove in rudnike je odobril ustanovitev sklada za podpiranje brezposelnih rudarskih delavcev pri hratovskin blagajnah in odredil od 1. L m. vplačevanje prispevkov od delavskih kosmatih zaslužkov po lH°/oo in prav toliko od posloda-j al cev. Vplačevanje prispevkov nai se vrši na isti način kakor ostali prispevki v bratovsko blagajno, o skladu se bo pred pisal poseben pravilnik, ko bo naredba objavljena v Službenih Novinah.
♦	Novi grobovi. V Liubliani le vCeraj mrarl v starosti 71 let g. Matija Skrinj ar, upokojenec drž. železnic, Pogreb dobrega družinskega očeta bo jutri ob 14. izpred hiše žalosti na Mestnem trgu 9., k Sv. Križu. — V Kisovcu pri Zagorju je umrla gospa Ana Se peto v a. Pogreb bo jutri popoldne. — Na Brezjah je v sredo umrla gospa Pranja Janša, ki j o bodo jutri ob 10 položili k večnemu počitku. — V Mariboru so umrii: v sredo zvečer gg. R&jko Ločni k, uradnik ekspoziture OUZD v Mariboru, star 37 let in Marija Goričanova, služkinja, stara 28 let, včeraj oa 45 letna zasebnica ga. Antonija M a teko va in na Slomškovem trgu ea. Albertina Ra v n i h ar j e v a. vdova po sodniku, stara 77 let. — Nepričakovano je včeraj preminil v Gaberju št. 129 pri Celju v starosti 21 let g. Julij Vegi. sotrud-n% oeljske manufakturne trgovine Vegi & Bevc. Simpatični mladenič je po nekaj dneh bolehanja podlegel pljučnici. Pogreb bo danes ob 18. na okoliško pokopališče. —V ponedeljek je umrla na Jesenicah v občinski ubožni hiši Terezija La v ti žar jeva, mestna uboga, ena nai starejših ljudi v našem kraju, nedvomno pa najstarejše dekle, sai je dosegla 94 let Pokojm-ea je bila nekoč precej dobro srturrana, svojcev ni imela, njene prihranke je vzela volna, denar je izgubil na veljavi in taiko se je sirota na stara leta brez sredstev, brez svoicev in za delo nezmožna morala zateči v mestno ubožmioo v kateri je
Vremensko nororiln
Meteorološkega zavoda ▼ Ljubljani 2. aprila 1931.
Številke za označbo kraja pomenijo: 5 čas opazovanj«, 2 stanje barometra, S. temperatull, 4. relativno vlago v %. 5. smer m brzino vetra. 6. oblačnost 1—10. 7* vrsta padavin. 8 padavine v mm.
Ljubljana: 7. 766.5, —0.9, 73. SW1, 5. Maribor: 7. 765.2. -1.8. 90. SW2. 0. Mosta«r: 761.6, 4.7, 39, ESE4, 0. Zagreb: 7. /65.7, 12. 72. NNW1, 0. Beograd: 7. 764.8, 0.1, /5 NW4. 6. Saraievo: 7. 766.8. —3.6. 74. ti« *>. 0. Skopi ie: 7. 765.0. 0.0. 75. SE2. 6. Kum, bor: 7. 760.2. 6.7. 45. NE3. 0. Split: 7. 762.2, 5 8 47, N4, 0. Rab: 7. 763.1, 3.6, 68, tiho, 6. Vi«: 7. 763.5. 2.8. 56. N10. 0.	.
Najvišja temperatura danes v Ljubljani —, v Mariboru 6.4, v Mostami 8.2, v Zagre* bu 9.3. v Beogradu 5.8, v Skoplju 7.2. v Kumboru 10.3. v Splitu 10 3, v Rabu 11.2, v Visu 2:2; najnižja v Ljubljani —0.9, v Mariboru —3.2. v Mostaru 1.8, v Zagrebu —1.2. v Beogradu —2.1, v Sarajevu —6.2, v Skopi ju —3.8, v Kumboru 4.6, v Splitu 3.2,
▼	Rabu 2.4. v Visu 9.8.
SoJnce vzhaja ob 5.37. zahaja rb 18.32, ima. vstaja ob 19.43, zahaja ob 5.58.
pričakala smrt — Naj bo pokojnim ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Denarni zavod! v Dravski banovini na
velikonočno soboto ne poslujejo. Društvo bančnih zavodov v Ljubljani.
*	Arheološko izkopavanje v Bosni. Na
Stupu v bkžini Sarajeva so se nedavno vršila arheološka izkopavanja pod vodstvom dr. Cremošnika, kustosa deželnega muzeja v Sarajevu. Našli so se temelji neke rimske hiše, poleg tega pa shramba hišnega in poljskega orodja ter dva še nedotaknjena groba. Dr. Cremošnik sodi. da je bila hiša zgrajena ob koncu tretjega stoletja po Kr. r.
*	Živinorejsko zadružništvo v kranjskem okraju. Iz kranja nam pišejo: V občini Ko-vor pri Tržiču na Gorenjskem se je te dn ustanovila živinorejska selekcijska zadru-sra. Propagandno pripravljalno delo kmetijskega referenta iz Kranja je imelo tud v tem precej zamotanem primeru vendarle uspeh. Rodovna komisija nove zadruge bo pričela že v kratkem odbiranje plemenske živine za vpis v rodovno knjigo. S to ustanovitvijo pridobi Zveza živinorejskih selekcijskih zadrug za pinegavsko govedo v Kranju svojo šestnajsto članico zadrugo. Kakor se sliši, se bo kmalu uresničila tudi namestitev kontrolnega asistejita pri omenjeni zvezi. Pričakujemo le še enako zadružno združitev živinorejcev v Poljanah nad Škofjo Loko in v Sorici, nakar bo kranjski srez dobesedno omrežen s selek-ciiskimi zadrugami za pinegavsko govedo.
♦	Slovenska dijaška zadruga t Pragi
želi vsem dobrotnikom vesele velikonočne praznike in se jim iskreno zahvaljuje za velikodušno podporo. Po 13. decembru lani so darovali: banska uprava v Ljubljani 2000 mestno r.ačelstvo Maribor '1000. Zbornica za TOI 500. »Saturnus«, d. d. 360. Žensko društvo Maribor 300, zdravilišče Rog. Slatina 200. Žensko društvo Ljubljana 167 Din; po 100 Din so darovali: dr PicooM, notar Lavoslav Sevnik, Peter Majdič, Žilič, notar Ašič Ivan, Pintar in Lenard. dr. Fran Roš, Ivan Grosch inž. Ladislav Bone, Josip Javomik dr. Miroslav Ploj, Majer. dr. Leopold Boštjančič. dr. Milko Hrašovec, Gremij trgovcev Celje, Hranilnica in posojilnica Kamnik; po 50 Din; notar Matija Marinček, dr. Josip Režek, dr. Alojzij Klemenčič. Fran Strupi, dr. Aleš Ušeničnik. dr. Fran Svetina, dr. Hronovsky. dr Karštak. dr Hugon Robic inž. Matko Prelovšek, Štele: dalje dr. Valentin Rožič 30 Din. dr. Ivo Cesnik 25 Dm: po 20 Dn pa inž. Viktor Fettich, Josip Mtirsa, prof. Janko Krajec in dr. Štefan Brodar in 10 Din Rebolj.
♦	Gradba cerkve iz bogate zapuščine. Subotiški škof Budanovič se je obrnil na tamkajšnjo mestno upravo*s prošnjo, naj bi prepustila primerno stavb:šče za gradbo katoliške cerkve. Mestna uprava je brezplačno prepustila polovico Žitnega trga dočim bo na drugi polovici urejen mestni park. Sredstva za gradbo cerkve so zagotovljena iz bogate zapuščine pokojnega mestnega načelnika Mamužiča.
*	Nesreča nri kovaškem stroja. S Polzele nam pišejo: Pomočnik Rojšek iz Za-lož, uslužben pri kovaškem mojstru Ter-glavu na Polzeli, je v torek vrtal železo z vrtalnim s+rojem. Nepokrit se l> pripogl-ba! in lasje so mu vihrali sem in tja. Naenkrat ga zagrabijo zo-bje stroja za lase in mu izderejo šop las s kožo vred. Ubogi delavec je moral iskati pomoči pri okrožnem zdravniku g. dr Cervinki na Polzeli.
+ skočila v Donavo, ker io ie zapustil zaročenec. V okolici Novega Sada je z obale skočila v Donavo mlada ženska. Delavci, ki so bili zaposleni v bližini, so prihiteli na pomoč in so neznanko potegnili iz reke. Kakor se je ugotovilo, je bila to Ana Wagnerjeva po rodu iz Novega Sada. V sanatoriju dr Uzeloa ie izjavila, da je hotela izvršiti samomor, ker io ie zapustiš njen zaročenec
*	Nesreča ali samomor. V sredo zjutraj je potniški vlak med Beogradom in Obre-novcem povozil nekega moškega. Lokomotiva je neznanca grozno, razmesarila Del trupla je obležal blizu kraja nesreče, ostali del trupla pa le vlak vlekel kakih sto metrov daleč. Doslej se ni mogla ugotoviti identiteta mrtveca in tudi še ni znano. ali gTe za samomor ali nesrečo.
♦	En milijon zadovoljnih z »PAN« ovratnikom.	.
♦	Ciril Metodova podružnica v Kranju je izročil CM družbi za piruhe za Tomo Zupanov sklad 400 Din. Iskrena hvala!
•	Obledele obleke barva v različnih barvah in olisira tovarna los- Reich.
Iz Ljubljane
„_ z banske oprave. Gg. ban dr. Drago Marušič in pomočnik bana dr. Otmar PSrkmajer v torek 7. t. m. ne bosta sprejemala strank.
u— »Snegurka«. operna noviteta ruskega komponista Riimski-Korzakova se uprizori v nedelio prvič v naši operi. Naslovno vlogo poie ga. Zlata Gjungjenac-GaveMova, Vilo ga Kogejeva, Kupavo gna. Majdičeva, pastiria Zela gdč. Španova, Mdzgrja g. Primožič, carja Berendeja g. Sancin, Ber-miata g. Zupan, Deda Mraza g. Rumpel, Kaižarja g. Kovač, njegovo ženo gdc Str-niševa. dalje sodelujejo gg. Grba, Moho-irič, Drenovec. Magolič, gdč. Gerlovičeva, baletni zbor, pomnožen moški zbor in dru. gi. Dirigira g. Neffat, režiser je g. Primožič. Nove zanimive dekoracije so napravilo ene po načrtu g. Uljaniščeva, kostumi pa v gledališkem ateljeju pod vodstvom g. Počaka. Plese je naštudiral baletni mojster g. Golovin. Opera, ki ie velika novost za našo opero in občinstvo, bo gotovo zaradi svoje mehke, lepe vsebine zelo zanimala in ugajala. Opozarjamo na predprodaio vstopnic v operi. V ponedeljek se ponovi »Luiza«.
n— Pogreb ge. Lndmile Zobčeve se ie
vršil včeraj ob 14. s Stare poti. Blago pokoj nico je spremilo k večnemu počitka poleg otrok in ožjih sorodnikov veliko število prijateljev in znancev rodbine, ki se jim je gospa Žobčeva priljubila zairadi priljudnega značaja ali so Ji sicer čislali kot vzorno mater otrok. Žalni sprevod je kre. nil po Zaloški in Ahacljevi ter Smartmski oesti na pot k Sv. Križu. Trudna je gospa Ludmfla Zobčeva legla k večnemu počitku. ki naj ji bo labak!
a— Velikonočni spored v Id mi Matici. Za nedeljsko premtei-o velikega kulturnega zvočnega filma »Afrika govori« se dobe pstopmoe t predprodaji pri blagajni kina
Čudovite uspehe dosežeta s Mker-esenca-
mi, ki so pripravljene za domačo izdelavo najfinejših likerjev ter najboljfiega ruma.
Dobite jih v drogerijah KAJVC, LJubljana In Maribor.	5391
Matice v soboto od 1L do 13. ure. Priporočamo vsakomur! — Za Veliko noč pripravlja Elitni kino Matica Ljubljančanom še prav posebno senzacijo. Prinaša premi-jero velikega oj>ernega filma »Fra Diavo-lo«. Glavno vlogo igra in poje eden najslavnejših in najboljših sodobnih svetovnih tenoristov Tino Pattiera. doma iz Cav-tata pri Dubrovniku. T;no Pattiera je poleg Tauberia, Kiepure in Piccaverja eden najznamenitejših tenorjev, ki nastopa zgolj na največjih svetovnih gledaliških cdrih. Ljubljančanom bo zato nudil kino Matica za Velikomoč redko priliko videti in slišati pevca najodlščnejših kvalitet. Premiera velefilma »FTa Ddavolo« v Ljubljani bo obenem krstna predstava filma za vso Jugoslavijo. Razen Berlina, kjer je film, baš te dni na sporedu, film še nikjer ni bil predvajan. Predprodaja vstopnic bo v soboto od 11. do 13.
u— Družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani bo v četrtek 9. L m ob pol 9. zvečer v restavracijskih prostorih »Zvezda«. Na vrsto pride predavanje t.tpcsredne praktične važnosti za vsakogar ki ima kupčijske posle. Predavanje bo: »Kako sklepamo in izpolnjujemo pogodbe v navadnem kupčiiskem poslovanju?« O tem zanimivem predmetu izpregovori g. dr. Josip Hacin odvetnik v Ljubljani. Gospod predavatelj slovi za odličnega pravd-nika ter bo kot vajen govornik in vešč praktik brezdvomno v vsakem pogledu umel zadovoljiti poslušalce. Vstop je brez. plačen. Gostje so dobrodošli.
u_ lz koncertnega življenja. Bolgarska pšanistka Dobr? Hristov, ki bo koncertirala 10. t. m. v Fiiharmonični dvorani, ie uživala prvi glasbeni pouk v Sofiji in končala v Parizu. Umetnica pride prvič kot_ koncertna pianistka v našo kraljevino m bo imela koncerte v Ljubljani. Zagrebu in Beogradu. — Vsi ljubljanski kritiki so napisali najlaskavejše ocene o letošnjem sa-mostomem koncertu ge. Pavle Lovšetove in njenih sodelavcev: gdč. Maide Lovšeto-ve, violinista Pfe-ferja in pianista Lipov-ška ki sta oskrbela spremSjevanie posamezni točk Koncert se bo ponovil v sredo ob 20. v Filharmomčni dvorani. Pred-irodaia vstormic v M^firn' knnsrarni.
Obrambo proti prenosa nalezljivih obolenj dihalnih organov tvorijo okusne
Dobivajo se v vseh lekarnah Cena malega zavojčka Din 8.—, veli- ^^ kega zavojčka Din 15.—.
u— Srbska pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani razglaša: V torek 7. t m. bo
ob poi 20. v prostorih restavracije »Zvezde« zbor občdnarjev. Dnevni red: izvolitev 30 skupščtinarjev, poročila odbornikov, volitev predsedn.ka, podpredsednika, tajnika in 16 odbornikov s strani skupščinar-jev in iz vrst skupščinarjev, odobritev zidanja cerkve, odobritev in določitev verske davščine in določitev dotacije paro-hijskeinu svečeništvu. Odbor opozarja ob-činarje, da iina po oerkvenem zakonu polno pravico voliti in biti voljen samo oni občinar, ld je 24 let star in je za lansko leto plačaj versko davščino.
n— Ciril Metodove razglednice se dobe v trgovinah, trafikah in družbeni pisarni Beethovnova ulica 2. Kupujte te razglednice! Podph-ajte CM družbo!
u— Obnova hodnikov na Sv. Petra cesti Ob levi strani hiš na sv. Petra cesti višje od Stritarjeve kavarne so te dni urejali nove hodnike, ki so zaradi močno zožene ceste tudi ozki, a vendar pešcem dobro služijo zlasti pozimi, ko je na cest: grozna brozga. Sari hodnik je bil ves razrvan in vegast, da je bil pešec vedno v nevarnosti, da si zlomi nogo. Novi hodnik, ki pa je zaradi neenotne linije hiš marsikje pretrgan, bo vsaj kolikor toliko doprinesel k ličnosti tega predela ceste.
a— Ob frančiškanskem mosta m na njem se gneto te dni vedno velike množice radovednežev. Skoro nihče ne more mimo. da se ne bi ustavil za par minut, drugi pa kar za cele ure. Okrog motorja, ki je postavljen tik desne ograje, so morali celo postaviti ogrado, ker bi sicer bili delavci moteni in bi bil v nevarnosti tudi sam motor. Delavci so za enkrat zaposleni z zabijanjem pilotov za šablono bodočega mostu, s katere se bodo po praznikih /ršila važnejša dela za železobetonskl most.
n— Bolnica se prazni. Pred velikonočnimi prazniki se je število bolnikov v splošni bolnici močno skrčilo. Kdor le more in če ni prehudo bolan, se požuri domov, da prebije pomladne praznike med domačimi. V bolnici se to zelo pozna na prostoru: zdaj vsaj vsi preostali bolniki lahko leže na posteljah in ne več po tleh na samo improviziranih posteljah, kakor so morali
Pomniki-
Obleke
za gospode, res fin izdelek in poceni,
dalje vse modne potrebščine.
Fr. Lukič, Stritarjeva ulic?
OBLEKE POVRŠNIKE
NAJUGODNEJE PRI
J0S. ROJINA. Lrabliana

Za poslado:	87
•Mirim coGotado
Ce hočeš za praznike dobro ln poceni vino piti, moraš k »FAJMOSTBU« — tam za vodo priti. . ____
5375
v časa prehudega navala bolnikov v bolnico.
n— Na Verovškovi cesti aa Mir ju koo-
ljejo mestni delavci jame za požiralnike, ki bodo urejeni na obeh straneh. Verov-škova cesta, na kateri se zbira pozimi, zJasti pa ob deževju silno mnogo vode. bo s tem precej pridobila. Zasut bo nepotrebni obcestni jarek.
u— Se o delih v Tivoliju. Na glavni tivolski promenadi deia napredujejo z vsakim dnem. Leva stran je že kanalizirana in so zdaj pričeli že tudi s polaganjem cevi na desni strani. Po sredi promenade, ki bo ;zredno široka, kopljejo jarek za polaganje električnega kablja. Plinskih cevi ne bodo odstranili, pač pa bodo odstavljene piinske svetilke, ker bo promenada po novem razsvetljena s številnimi električnimi obločnicami. Ko bodo končana vsa dela in bo cesta dovolj nasuta, zravnana in zvaljana, bo pogled tako iz mesta proti TivoMju. kakor tudi obratno, pokazal, da ni biio rogovšlastih kostanjev v glavnem drevoredu prav nič škoda.
n— pred senatom petorice se bo pričela v sredo & L m. ob pol 9. zjutraj glavna kazenska razprava proti Hribarju Ivanu, posestniku iz Goričice, zaradi poizku-šenega umora Ivane Kavkove in zaradi žalitve orožnikov. Senatu bo predsedoval »iš. dež. sod. svetnik g. Mladič: Hribaria bo zagovarjal g. dr. Fran Novak, odvetnik v Ljubljani. O poteku razprave bomo poročali.
Iz Celja
e— Udeležencem velikonočnega Izleta na Korošlco. Da se posetnikom Kocbekovega doma na Korošica olajša oriiemtaciia od gozda pri Vodolah dalje, kjer so markacije pod snegom, bo zimsko-sportni odsek SPT> v Celju namestil male rdeče zastavice na vsej progi od Vodol do Kocbekovega doma na Korošici. Dom bo oskrbovan najmanj do 12. aprila in pa tudi še pozneje, če ga bo v tem času obiskalo do-veli turistov in smučarjev.
e —Statistika umrlih. V Celju Je umrlo v marcu 21 oseb. od teh 16 v javni bolnici, 4 v mestu Ln 1 v začasni vojaški bolnici.
e— Nesreče. Pred dnevi je padla v hn-
dojamskera premogovniku pri Laškem težka gruda premoga na desno nogo 22 letnemu rudarju Martinu Jakopiču iz Debra in ga težje poškodovala na stegnu. Enaka nesreča je doletela v državnem rudniku Straža-Krapina 20 letnega rudarja Ivana Krhleca iz Lepinjaka. Velika premogovna gruda se mu je zvalila na levo nogo in mu zlomila kost v stegnu. 22 letnega hlapca Karla Resnika je v torek pri delu udaril konj s kopitom tako močno po glavi za levim ušesom, da ma je zlomil lobanjsko bazo. Poškodba je zelo huda in nevarna. V celjski klavnici se je v sredo pripetila 27tetnemu mesarskemu pomočniku Francu Lešniku nesreča pri klanju živine. Na neki kosti mu je nož spodletel in se mu zasadil v levioo. Lešnik si je prerezal kito sredinca- Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici.
e— Med vožnjo iz Laškega do Celja Je bila pred dnevi izgubljena stranska avtomobilska svetiljka Pošteni najditelj naj Jo odda proti nagradi v celjski podružnici »Jutra«
e —Tatvina kolesa. V veH starega okrožnega sodišča v Prešernovi ulica 10 ie bilo predsinočnjim ukradeno zasebnemu uradniku S. kolo, ki je b0o še prav dobro ohranjeno. Kolo sta izmaknila dva mlada fantiča, ki se učita nekega obrta v Celju. Policija ju ie kmalu izsledila in kolo vrnila lastniku. Dečka sta bila po ostrem posvarflu izročena njunemu učnemu mojstra.
Iz Maribora
m— Odličen poljski gost v Mariboru. Dane« je z vlakom ob pol 12. prispel v Maribor dobro znani prijatelj jugosloven-skega naroda g. dr. Kneblewski, predsednik poJjsko-jugoslovenskih lig na Poljskem Mudil se je več tednov v Jugoslaviji in v tem času stopil v stik z najmerodajnejšimn činitelji v svrho čim tesnejšega sodelovanja obeh narodov. Takoj po prihodu v Maribor ie obiskal v spremstvu dr. Mole-ta, znanega slovenskega književnika in predsednika Društva prijateljev Poljakov v Ljubljani, ki je prispel z njim iz Ljubljane v Maribor, in v spremstvu tukal-šniega profesorja Cmeka, ki pripravlja v Mariboru ustanovitev kola Jugoslovensko-poljske lige. ter predsednika JGL dr. Reismana tudi naše uredništvo. Odlični gost ie nameraval že takoj popoldne nadaljevati pot proti domovini, ko pa je izvedel, da se zvečer vrši seia širšega odbora JtL. it sklenil ostati in se seje udeležiti. Popoldne si je Kneblewski ogledal mesto in se odpeljal tudi na mariborski oiok. kjer je ravno proučevala komisija za preured.tev in izpopolnitev otočnih nap[?v pod vodstvom podžupana dr. Lipolda. Dr. Kneblewski se je divil krasni napravi, ki je nedvomno najlepše kopališče Jugoslavije. Odlični poljski gost je na to posetil mestnega načelnika dr. Juvana, vladiko dr. Karlina in si ogledal vinarsko šolo Zvečer ie prisostvoval seji JtL, na kateri se ie razpravljalo o ustanovitvi kola Jugo-sLovensko-poIjske lige v Mariboru. Z nočnim vlakom se ie odpeljal proti severu.
a_ Velikonočni prazniki v mariborskem gledališču. Na velikonočno nedeljo, ob 20. bo premijera Katnanove velike operete »Cirkuška princesa««. Za to premiijero bi prav za prav radi ogromnih stroškov mora* ie veljati povišane cene. pa jih uprava z>i» radi splošne gospodarske krize ni nastavi* la, dasi se pričakuje rekorden po6et S to opereto, ld jo režira Dj. TrBuhovič ui din. giTa Herzog, se obeta mariborskemu občin« stvu zelo dostojna predstava. Posebno bo ugajala nova, moderna kulisariK ki jo je naslikal gledališki slikar Ussar. Nove kostu« me je izvršila gdč. Ner~-tova. Absolviranih bo tudi nekaj pesnih took. ki jih je naštu. diral A. Harastr-vič. V tej opereti bo na* stopil ves operetni ansamM, zbor in mnogo statist1 •'rije. Glavno moško vlogo bo pel Dj. Trbuhovič. Na velikonočni ponedeljek se bo ob 15. ponovila Finžgarjeva kmečka drama »Veriga«, ki spada med letošnje naruepelejše dramske uprizoritve. Predsta* va bo pri znižanih cenah in zadniič. Ob 20 oa bo wva ponovitev Kahnanovega šlagerja »Cirkuška princesa«
a_ Ljudska univerza t Maribora. V oo-
nedeijek. poje odlični ruski barfton st Aleksander Balaban. bivši Član beowraisk<> opere, sedaj prvi baritomst graške opere v prvem deln prognma ruske ar.je in oe-smi, v drugem pa francoske in nemške koopoztcie. /
PANFLAVIN
pastile
proti vnetja v vratu in prehladu«

a— Gradba nove palače Hranilnice Dravske banovine v Mariboru. Na vogalu Slovenske in Gosposke ulice, to je na mestu sedaj že popolnoma demolirane Teg-gethoffove rojstne hiše je upravni odbor Hranilnice poveril zgradbo palače tvrdki inž. Jelene in Slaimer in stavbnemu podjetniku Živicu. .
a— Gradbeno gibanje v Mariboru. Na torkovi seji mestnega sveta so bila podeljc« na naslednja nova gradbena dovoljenja: Baver Swaty Fani za preureditev pritličja v hiši Maistrova 5; Kranjcu Leopoldu za prizidavp balkona in gradbo lope in drvar* niče pri hiši Ruška c. 29; Zielina Ivanu in Marijani za gradbo pritlične stanovanjske hiše m gospoda.skega poslopja v Da'.ma=. tinski ulici 10; Zentrichu Mihaelu za grad* bo pritlične stanovanjske hiše v Aljaževi ulici 11; Globanu Ivanu za nadzidavo nad* stropja na hišo Smoletove ul. 10; Sch\veigcr Tereziiji, zgradba pritlične stanovanjske h'še v Foch.ovi ul. 22: Domiter Josipu za gradbo pritlične stanovanjske hiše v Koseskega ulici 34; 2itniku Maksu za zgradbo plota pri hiši Vodnikov trg 36; »Zori«, tvomci konfekcije d. z o. z., za gradbo kanala pri tovarniškem poslopju. Ruška c. 45; Klo* basi Jožefu za gr dbo kantinske barake v kompleksu vojašnice Kralja Aleksandra.
a— Ureditev športnih prostorov na Mariborskem otoku. Včeraj dopoldne se je pod vodstvom podžupana dr. Lipolda mudila na Mariborskem otoku komisija glede preureditve otoka v športne svThe. Sodeloval je tudi zastopnik ISSK Maribora, ki namerava na otoku urediti prostor za ritmično telovadbo, ki se bo tam vršila pod nadzorstvom diplomirane učiteljice gdč. Pečnikove.
a —Preko določenih cen so prodajali te dni na trgu nekateri mleko in mlečne izdelke kljub izrecni opozoritvi na kazenske posledice. Na policijo je prišlo več prijav, ena ženska pa je bela celo aretirana, ker je prodajala smetano po 16 mesto po
12 Din Mer.
a— Čudna najdba sredi ceste. Ko je ▼ »sredo zvečer vozil mestni avtobus na pro* gi Maribor — Sv. Martin pri Vurbeku. je sredi ceste med dupleškim mostom in go* «tilno župana Partliča naletel na deklico, učenko 4. razreda ljudske šole, Ano L., ki je ta mležala s krvavim obrazom. Poleg nje pa je čepela krog 35 letna ženska, tudi vsa. krvava v obraz. Ugotovili 60, da ste obe do nezavesti pijani. Odp-remi':' so ju z avtobusom do župana Partliča.
a— Skrivnostna najdba človeškega okostja na Pohorju. Tekom včerajšnjega dne je iz Smolnika pri Rušah prispela vest, ki je izzvala veliko vznemirjenje. Neki delavec je namreč med delom zadeJ na človeško okostje. Ugotovili so, da gro za moško okostje, najbrž za nekega turista. ker so kraj njega našli ostanke nahrbtnika Ugotovljeno ie tudi. da je bil mož oblečen v dolge kariraste hlače. V neposredni bližini trupla, ki je ležalo tam že najmanj leto dni, so našli tudi slamnik rn vojaški samokres. Ker od trupla niso našli drugega nego okostje, je vsa zadeva zavita v skrivnostno temo. Možno je, da ie mož postal žrtev nesreče, ni pa izključeno, da je izvršil samomor ali, da je postal žrtev zločina. Orožniki so uvedli preiskavo.	, , , , a— Nezavestno je našel šofer mestnega
avtobusa, ki je vozil v sredo zvečer u Konjic v Maribor, na cesti v Grušovju ne* ko žensko, poleg nje pa kolo. Naložil jo je »n odpeljal v mariborsko bolnic/*
a— Goljufija odpuščenega mesarskega pomočnika. Mesar Kraut v Tvorniškj ulici :e v torek pop. ob 14. odpustil pomočnika 30 letnega Stanka Filipiča. Ta pa je zvečer šel k trgovcu Cilenšku v isti ulici, ki ni vedel, da je Filipič pri Krairtu odpuščen. Natvezi! je Cilenšku, da je Kraut odšel od doma in vzel seboj ključe od blagajne, ga. Krautova pa nujno rabi 200 Din in prosi Cilenška. da jih ji posodi. Cilenšek Je to tudi storil v dobri veri. Ko pa se !e Kraut vrnit Je prišla sleparija na dan in Filipa so aretirali.
a— Vlomi |n tatvine. V noči na 1. t m.
je bfo vlomljeno v pisarne FTT. deške osnovne šole na Ruški cesti, bo-ovi so v pisarni m knjižnici vse razmetali Ali m kaj so odnesli, se še ni dalo točno ugotoviti — V isti noči je bilo vlomljeno ▼ mesnico Jos. Trofeniika na Pohorski cesti. Tam so lopovi odnesli 100 kg suhega n>e-sa — deloma last strank — m za 100 D™ kovanesra denarja 2W15 so ključavnico zunamiih vrat. notranja pa odprli c na-reienimti kliuči. Za zločinci še ni sledu. — Trg vaiencu Otmariu Cenejn je neznan tat v torek zvečer izgred trgovine njegovega gosn^aria na Tržaški cesS sumi kolo, vredno 800 Din.
Iz Trbovelj
«— Kino Sokol bo predvaja! na velikonočno nedeljo in ponedeljek ob 4. ta 8. zvočni film »Pot k slavi«. Poleg novi Hm Tom Mix.	_
Z Jesenic
S_ Kino Radio predvaja za velikonočne
praiznike najduhoviteišo zvočno Salohjro se* danjosti »Lažni feldmaršal«. Predstave v nedelio in ponedeljek ob 15., 17 in 20. uri.
s_ Odlikovanci. V četrtek je izročil sre*
ski načelnik g- dr. Ivan Vidmar v Radov* ljici odlikovanja zasluženim javnim delav. cem Odlikovani so: Androi Čufer. jeseniški župan z redom sv. Save V. in Jueosloven« sko krono V., dT. Kogoi Frančišek s sv. Savo IV. in Jug. Ictodo V., dr Maks Ober* snel s sv. Savo V. in Jug. kron.o V., Valen* t in Markež z zlato medilio in Jug. krono V., duh. svetnik Anton Kastelic s pv Savo IV.. ga. Albina dr Kogojeva s sv.^ Savo V., dr. Ernst Rekar z Jug. krono V- Karel Neuman s 6v. Savo V., Mariia Komentar, Božič Jože. Matija Sušnik, Josip Svetlin, KI in ar Pavel in Smolei Oto z zlato medaljo in S rove Janko s srebrno medaljo za dr* žavljanske zasege.
s— Podružnica CMD za Jesenice je ime« 'i občni zbor 26. marca v pisarni mestne občine Podan žnii ca šteie	111 c^nov.
"rrred^la ie lani d "ti Kon'lv>nokov t^od-aia« '•a za ho?;čne in velikonočne Tvnrzn^Ve v Voriist družbe raTigjedroice in _ ob veaki pri* lika pridno zbirala prispevke. Čule na so se na zboru tudi preseneti rive tožbe, da mnogi, katerim bi morala biti sveta d^lž« nost, biti član in podpornik te obrambne
Kganizacije, prezirajo družbo in zavrača*
jo nabiralca članarine kot nadležnega pros sjaika Z druge strani pa se ti ljudje silno zgražajo in razburjajo ob poročilih o na= ših bratih onkraj meja, a da bi žrtvovali revnih 10 Din članarine, jim je preveč. V prihodnjih dneh se bo nadaljeval^ s pobi« ran jem članarine in bilo bi želeti, da vsak izpolni svojo narodno dolžnost.
Gospodarstvo
= Znižanje obrestne mere ia vloge. Kakor »mo že pred dnevi poročali, je bilo na konferenci denarnih zavodov iz dravske banovine, ki se je vršila pod okriljem Društva bančnih zavodov 28. marca, sklenjeno, da se obrestna mera za vezane vloge zniža za Yi% na 6 %. Ljubljanske banke, hranilnice in posojilnice so ta skl^p že izvršile. Uradno so razglasile, da bodo od 1. t. m. naprej obrestovale vloge, *#ezane na trimesečno odpoved, po 6 To (<toslej 6.5 %). Že obstoječe vloge, vezane na odpoved, se z razglasom odpovedujejo in se bodo po poteku odpovednega roka obrestovale tudi le po 6% letna. Obrestna nie^a na vezane vloge je bila v počet-ku L lž)29. določena enotno na 7 % lani je bila zjtižana na 6A%, sedaj pa na 6%. Ža nevezane vloge ostane obrestna mera (o %) nespremenjena.
Združene papirnice Vevče, Gorižane in Medvode d. d. v Ljubljani so imele 1. t. m. pod predsedstvom gosp. Frana Bonača bilančno sejo upravnega sveta. Z ozirom na doseženi dobiček prošlega poslovnega leta od 2,750.236.20 Din se bo predlogalo občnemu zboru delničarjev, ki se bo vršil dne 27. aprila ob 9. dopoldne v Ljubljanski kredi trii banki, da se izplača za leto 1930. na dntžbine delnice 8% dividenda.	551
—	Fuzija Hrvatske sveopče kreditne ban-fte in subotiške Sveopče kreditne banke sklenjena. Na občnem zboru Hrvatske sveopče kreditne banke v Zasrebu, ki se Je vršil v torek, je bila odobrena že napovedana fuzija s Sveopčo kreditno banko v Subo-tiri. 75 % delnic subotisksga zavoda je že sedaj v portfelju Hrvatske sveopče kreditne banke, ki bo zaradi fuzije, odnosno izmenjave delnic v prometu, povišala svojo delniško glavnico od 37.5 na 40 milijonov Din
= Tudi Podgorica dobi podružnico Državne hipotekarne banke. Iz Beograda poročajo, da je Drž. hipotekama banka sklenila otvoriti svojo podružnico v Podgorici, kjer bo postavila za to podružnico posebno zgradbo.
= Znižanje diskonta rumunske Narodne Ivinke. Iz Bukarešte poročajo, da je rumun-ska Narodna banka znižala diskont od 9 na S %. Rumunija ima tudi po tem znižanju poleg Bolgarije najvišjo obrestno mero v Ev-rorvi.
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Seniski Rudnik sprejema do 7. aprila po-tuidbe slede dobave 1900 kg jekla in do 13. aprila alede dobave 1 ventilatorja. Direkcija državne železarne Vareš - Majdan sprejema do 8. aprila ponudbe glede dobave 300 plošč črne pločevine; direkcija drž. rudnika Kreka pa do 9. aprila glede dobave gonilnih jermenov in 4000 kg bencina.
—	Dobave. Drž. rudnik Breza sprejema do 9. aprila ponudbe glede dobave 200 m gradla za zavese in 160 plošč železne pločevine. Dne 15. aprila se bo vršila pri komandi mornarice v Zemunu ofertna licitacija glede dobave 100.000 m raznega platna. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za T0I-)
BORZE
2. aprila
Na ljubljanski borzi je bil danes deviz® ri promet srednji. Tečaji deviz so deloma nekoliko popustili, le Dunaj "se je za malenkost dvignil.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna fkoda danes ponovno za malenkost popustila in se je trgovala za aranžma in kaso po 423.5, za avgust po 424 in za december po 423.5. Promet je bil tudi v investicijskem posojilu po 88.75 in v 7% Blairovem posojilu po 82.75. Med bančnimi vrednotami so bili zabeleženi zaključki v Praštedioni pri višjih tečajih 915 — 917-5. v Srpski po 182 — 183. v Zemaljski po 140. v Unionbanki po 100 ln v Poljodelski po 52.5 Med industrijskimi delnicami ni bilo nikakega prometa. Trboveljska notira 303 — 315-
Devize.
Zagreb. Amsterdam 22.7983 — 22.8583. Dunaj 799.6 - 802-6, Berlin 13.55 — 13.58. Bruselj 791.73, Budimpešta 990.25 - 993.25. London 276.32—277.12, Milan 297.15—299.15, NVwvork ček 56.735 - 56.935, Pariz 221.80 do 223.86. P rasa 168.38 — 169.18, Curih 1094.1 - 1097.1.
Curih. Zagreb 9.13, Pariz 20.34, London 25 255. Newyork 519.725, Bruselj 72.265, Milan 27.2175, Madrid 56.8, Amsterdam 208.35, Berlin 123.78, Dunaj 73.075, Sofija 3.765
ZJ UTRAJ

M a®6.
6
ZVE


O

V*
Praga 15.3925, Varšava 58.25, Budimpešta 90.61, Bukarešta 3.09375.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 93.5 bi., 7% Blair 83.50 bi., Celjska 150 den., Ljubljan. kreditna 120 den., Praštediona 910 den., Kreditni zavod 160 - 170. Vevče 128 den., Ruše 220 den., šešir 100 bi.
Zagreb. Državne vrednote- Vojna škoda aranžma in kasa 423.5 — 424, za avgust 423.5 — 424, za december 423.5 — 424, investicijsko 88.75 — 89, agrarne 50.5 den., 8% Blair 93.375 — 93.75. 7% Blair 82.75 do 82.875, 7% Drž. hipotek, banka 82.875 do 83.5, 6% begluške 68 — 69, bančne vrednote: Praštediona 914 — 917.5. Union 190 do 191, Jugo 74 — 76. Srpska 182 — 184, Ze-maljska 140 — 142. Ljubljanska kreditna 120 den., Poljo 52 — 53; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den., Gutmann 125 do 128. Slaveks 40 den.. Slavonija 200 den., Danica 95 bi., Drava 249 den , Šečerana 285 do 295, Brod vagon 62 den., Union mlin 60 den.. Vevče 133 den.. Isis 43 den.. Dubrovačka 370 _ 380. Jadranska 526 — 550. Oceanija 200 den.. Trbovlje 303 — 315.
Beograd. Vojna škoda 422.50 — 42?.75 zaklj., za junij 423.50 — 424, investicijsko 88 do 89, 7% Blair 82.75 - 83, 6% begluške «8.50 — 69.25. Narodna 7920 — 7960
Blagovna tržišča
LES
'+ Ljubljanska borza (2. t. m.) Tendenca za les respremenjeno mlačna. Zaključeni so bili 3 vagoni smrekovih drogov. Eksekuliv-no je bilo kupljenih 800 komadov ca 26 m3 hrastovih pcdnic. paralelnih, ostrorobib ža manih, pravokotno očeljenih. zdravih, brez črva in razpok (400 komadov. 41 mm 18 do 28 cm. 2-95 : 400 komadov 61 mm, 18—28 cm, 2.85 m; nadmera pri debelini 3 mm, pri dolžini 5 cm) prevzem na licu mesta, dobava do 11. aprila po U50 Din, fco vagon Stična.
S pričetkom pomladanske sezone se je pojavilo povpraševanje po raznem blagu. Pri-llo je do zaključkov, vendar pa so tudi na dnevnem redu protesti kupcev. Ti protesti kažejo, da se mali producenti ne morejo privaditi. da bi se točno držali pogodb odnosno da bi izdelovali eksportno blago, čeprav se *edno poudarja, da se more naš izvoz dvigniti le s produkcijo blaga, ki se lahko izvaža. Pri protestih pa ne trpi samo produeent občutne škode in stroškov zaradi sporov, tudi za ugled našesa blaga na tujih tržiščih «o taki pojavi zelo škodljivi-
ŽITO
-f Ljubljanska borza (2. t. m.) Tendenca za žito stalna. Zaključen je bil 1 v ječmena. Nudi se (fc si. post., po mlev. tarifi, plačljivo v 30 dneh) pšenica: baška. potiska 80/SI ka po 212 5 — 215. baška, srbobran., 79/80 ka po 210 — 2i2.5. gornjebaška, 79/80 kg po 205 - 207.5: baška okolica ^mbor, 79 ks in baranjska. 79<8o kg po 192.5 - 195; koruza: baška. stara po 147.5 — 150, nova. času primerno suha po 137.5 — 140; oves: baranjski. navadna voznina po 192.5 — 195: moka: banaška >0< po 335 - 340.
-i- N«»Tosadska blagovna borza (2. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet. 3 vagoni pšenice. 1 vagon ječmena, 21 vagonom koruze 7 vagonov moke in 2 vagona otft>-bov. — Pšenica: okolica Novi Sad 79/80 ka 152.5—155; okolica Sombor 79/80 kg 142.5—145. sred-baška 79/80 kg 155 do 157.5. baška potiska. 79/80 kg 157.50 do 162.50, sremska. 78 ks 142.50—i45; slavonska. 78 kg 140—142.50 Oves: baški 150 do 152.50 Ječmen: baški in sremski. 63/64
kg 120_125 Koruza: baška in sremska
86—88. ladja Dunav. predčasno suha 87 do 88. za maj 90—95 Moka: baška »Og< in >Osg< 240-260 >2< 210—220. »5< 185 do 195. >6« 175—185: »7< 140—145; »8< 125—135. Otrobi: baški, sremski in banaški 110-115
Važno za mizarje!
TRAČNA ŽAGA, skoraj nova, na električni pogon, z vdelanim motorjem, po jako ugodni ceni PRODAM.	5389
IG. REPSE, LJUBLJANA
Tesarska ulica št. 7 — (Karlovška cesta)
Tvrdka VEGI & BEVC v Celju, Glavni trg 10, javlja tužno eest, da je danes zjutraj ob 5. uri v Gaberju št. 129 pri Celju njen zaslužni sotrudnik, gospod
Jnlif Vegi
po kratki bolezni, v starosti 21 let, za vedno zatisnil svoje blage očL
Pogreb bo v petek, dne 3. aprila ob 6. uri zvečer iz hiše žalosti v Gaberju st, 129 na celjsko okoliško pokopališče.
Nepozabnemu pokojniku bodi ohranjen trajen časten spo-f
-r liudimpeštanska tcrininski bnr«.i (2. t m.) 'lendenca neenotna, promet minimalen Pšenica: za maj 15.89 — lo.OJ; ri: 7a maj 1"05 — 12.06; koruza: za maj 12.45 do 12.50, 7& julij 12.78 ^12.80._
Šport
Velikonočni nogometni program
Gostovanje Maribora in gra&kega Stnrm
Nekam pozno in oprezno prihaja letos pomlad v deželo. Zato smo se dosedaj komaj utegnili malo razgibati na nogometnem polju. Sezono smo otvorili na snegu pred dobrimi 14 dnevi, za Veliko noč pa imamo kar dva prvorazredna gosta v Ljubljani, ki nam bosta omogočila dve dvojni prireditvi.
Dvojne nogometne prireditve so bile do sedaj v Ljubljani redek pojav. Sedaj pa kar dve v dveh dneh. Zdi se, da sta se Ilirija in Primorje vendarle toliko spametovala, da bosta v skupnih aranžmanih našla nov način udejstvovanja, predvsem sebi v korist, našemu občinstvu pa v uslugo.
Brez dvoma mora taka prireditev vzbuditi največji interes. Gostovanje mariborskega prvaka je bilo v zadnjih letih že mala senzacija za Ljubljano, ker si je Maribor v zadnjih časih priboril velik ugled. Priboril, to je beseda na mestu, ker mu ugled in veljava nista padla kar tako iz nebes, temveč je bilo zato treba mnogo, truda in, predvsem, ponovnih in prepričevalnih zmag nad ljubljanskimi vodilnimi moštvi.
Gradčani so nam pa davni znanci, ki niso še nikoli razočarali. Nedavni hud poraz izbrane enajstorice dunajskih Amaterjev v Gradcu nam daje slutiti moč tega v resnici odličnega nogometnega središča In Sturm je že od nekdaj v vrhu graških nogometnih predstavnikov.
Prvi da.n bosta igrala para tako: Ilirija: Maribor, Primorje:Sturm, drugi dan: Primorje :Maribor in Ilirija:Sturm. Tako bosta oba domača kluba igrala z obema gostoma, dočim gosta ne bosta prišla med seboj v boj. Po tekmah bomo pa spet kombinirali, kdo je boljše odrezal, Ilirija aH Primorje; katero moštvo je lepše igralo, katero uspešnejše.
Upajmo, da nam vreme ne bo nagajalo!
Službene obfave LNP
(Iz seje poslovnega odbora L IV. 1981.)
Navzoči: Stanko, Kovač J., Accetto, Kačar, Zupane, Rovan, Grošelj.
Odobre se sledeče prijateljske tekme:
V	Ljubljani: 5. IV. 1931 Ilirija : Maribor, Primorje : Sturm Graz; 6. IV. 1931 Primorje : Maribor, Ilirija : Sturm Graz; V novem mestu: 6. IV. 1931 Elan : Reka Ljubljana;
V	Hrastniku: 5. IV. 1931 Hrastnik : Svoboda Ljubljana;
V	Celju: Atletik SK : Svoboda Ljubljana.
Na prošnjo SK Svobode in pristanek SK Grafike se dovoli gostovanje igralcev Grafike.
Verificirajo se s pravom nastopa dne 10. IV. 1931: za SK Natakar Ljubljana: Novak Radoslav, Novak Stanko, Kahne Franc, Podobnik Engelbert. — Za ISSK Maribor: Murko Rudolf, Ketiš Adolf, Jan-žekovič Vencelj. — Za TSK Slovan Ljubljana: Girzl Ludvik, Bruderman Maks. —
ASK Primorje in SK Ilirija se pozivata da javita LNP tekom 8 dni, ali obstojajo zapreke proti verifikaciji igralcev Baumel Ervina in Potrato Alojza za drug klub.
V	zadevi verifikacije igralca Uršiča dobi SK Ilirija poseben dopis.
Na znanje se vzame izjava igr. Smolnikarja Draga, da preklicuje prijavo za TSK Slovan in ostane v matičnem klubu SK Svoboda Ljubljana.
MO Maribor se obvešča, da je verifikacija igralca Tergletza za ISSK Maribor in igralca Heriča za SK železničar pravilno izvedena.
Dopisa SK Ilirije z dne 30. m. 1931 zaradi prispevkov za poškodovane igralce in z dne 1. IV. zaradi poškodbe igr. Pogačnika se odstopita upravnemu odboru.
Enako se odstopi u. o. dopis MO Celja zaradi nenastopa SK Celje k prvenstveni tekmi ter prošnja SK Celje zaradi oprostitve od prvenstvenih tekem.
Glede določitve igrišča za prvenstveno tekmo Ilirija : Primorje ostane p. o. pri svojem sklepu z dne 4. m. 1931.
Dopis MO Celje o prvenstveni tekmi Olimp : Atletik se vzame na znanje.
Tajnik H.
Kaznovanje bivših funkcijonarjev pla* valnega podsaveza v Ljubljani. Zagrebške »Novosti« objavljajo službeno objavo ju» goslovenskega plavalnega saveza z dno 29. marca t 1., iz katere posnemamo, da so bili kaznovani inž. Debelak Milutin, bivši predsednik plav. podsaveza v Ljub« Ijani in odbornik JPS v Zagrebu, Sancin Savo, bivši tehn. referent istega podsaveza ter Marc Pavle, bivši tajnik istega podsa-veza z diskvalifikacijo za dobo enega le« ta v vseh forumih JPS. ASK Primorje je bil pozvan, da vse tri izključi iz vrst svo» jega članstva. Kazni so bile izrečene za* radi oepokoravanja sklepom redne glavne
skupščine z dne 30. XI. 1930 v Beogradu in sklepu upravnega odbora JPS.
Službeno iz LHP. (lz seje u. o. dne 30. marca). Podsavezno prvenstveno tek» movanje se bo izvedlo po okrožjih. Zato se ustanavljata 2 okrožji, in sicer maribor« sko in ljubljansko. V ljubljanskem otkrož-ju bodo igrali klubi: Ilirija, Atena, Celje, Sava. Po žrebanju se bodo odigrale te tek« me sledeče: 26. aprila: Sava : Atena, Ce-Ije : Ilirija. 2. maja: Atena : Celje, Sava : Ilirija. 10. maja: ifirija : Atena, Celje : Sa» va. Tekme se bodo odigrale na igrišču pr« voimenovanega z lanskimi pogoji Finalista okrožij bosta igrala dve tekmi, vsak po eno na lastnem igrišču. Na odjavo kluba se črtajo z 20. -III. 1931 sledeče članice SK Ilirije: Srebrnič Anica, Flick Matilda, Iglic Jožica, Senekovič Andreja in Sen oko« vič Milena. — Tajnica.
Staničeva koča pod Triglavom, ▼ kateri se vrši sedaj piyi tečaj, ki ga vodi 9a« vezni nastavnik Joža Pogačar, ima prav krasno vreme in izvrstno smuko. 2« tretji teden je vreme neprestano solnčno, samo dva dneva sta bila malo slabejša 31 marca ponoči je padlo prav malo pršiča tei se je smuka samo še izboljšala. Zanimiva fe slika temperature: ob 11. uiti ponoči znaša temperatura —19 do —22 stopinj, ob 8. zjutraj še —18. opoldne se pa dvigne na plus 28 do 31 stopinj! To je prava smučarski raj.
SK Ilirija (bazenska sekcija). Dane« ob 18. trening za vse članice na igrišču.
TSK Slovan. Danes zvečer ob 8. se vrši obvezen članski sestanek vseh nogometašev pri Sokolu (lovska soba). Pridite sigurno radi gostovanja v praznikih.
SK Grafika. Igralci Katavič, Kmeti«. Trobevšek, Zupančič, Mihelič, Kobal Novak, Srebotnjak, Stuipica I in H, Bežan, Strohmaver, Muzloviič, Žagar se nujno po* živa j o, da pridejo danes v petek, do 19. ure zvečer v društvene prostore. Važno radi gostovanj.
SK Natakar sklicuje danes ob 19. članski sestanek v gostilni Zajec (Zg. Šiška). Pozivajo se igralci: Sušteršič, Otič, \Voh1» fart, Krašovec Mihalok. Zupan, Sternad, Jelnvkar. Podobnik, Kohne, Novak L II ia III in Klančar.
HOTEL SKUŠIČ
»JUŽNI KOLODVOR«, ZAGREB.
Ljubljanska SS. Telefon 63—50. priporoča svoje dobro znano sedišče Slovencev s prvorazredno restavracijo in čistimi okusno opremljenimi hotelskimi sobami po najnižjih cenah. — Potniki iz Slovenije dobijo za mal denar prijetno prenočišče in dobro domačo kuhinjo.	311S
...v- " ■SV*"-
min!
Celje, 2. aprila 19SL
5414
Zalivala.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob prerani smrti našega nadvse ljubljenega papana, starega papana, brata, strica, svaka in tasta, gospoda
Petra Stepiča
veletržea, posestnika itd.
kakor za poklonjene krasne vence in cvetje, se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikom za njihovo neumorno požrtvovalnost in trud ▼ njegovi bolezni, čč. sestram-usmiljenkam, čč. duhovščini, zastopnikom raznih oblasti, korporacij, uradov, društev in organizacij, osobito gosp. županu ljubljanskemu, p. t. zastopnikom banske uprave, višjega deželnega in deželnega sodišča, finančne in poštne direkcije, vsem gg. občinskim svetnikom, Kreditnemu društvu Mestne hranilnice ljubljanske, Mestni hranilnici ljubljanski, Kmet-ski posojilnici, Kreditni banki in drugim denarnim zavodom, Zvezi obrtnih zadrug, GostilničarsKi zadrugi, Gremiju trgovcev, Električni zadrugi v šiški, Slov. lov. društvu, Sokolu v šiški, Sok. župi in zastopnikom vseh ljublj. sok. društev, čitalnici v šiški, Gas. društ v Šiški, gg. pevcem Čitalnice, Glasbene Matice, Ljubljanskega Zvona in Slavca, gremijalni šoli Gostilničarske zadruge, govornikoma g. dr. Ivanu Lovrenčiču in g. Franu Kavčiču za krasne poslovilne govore ob odprtem grobu, častni straži Sokola in lovcev ter končno vsem neštevilnim prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika v tako mnogobrojnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, dne 2. aprila 1931.
84
Globoko žalujoči ostali.
Iz življenja in sveta
V dveh dneh iz Amerike
v Evropo
Frekooceanski zrakoplovni nja bo stala samo
Vodja Zeppelinovih tvornic v Friedrichs« hafenu dr. Eckener je v Ameriki oživotvo« ril velikopotezne načrte, ki bodo največje« ga pomena za potniški in deloma tudi br* zovozni promet med Evropo in Ameriko. L. 1933 se ho začel redni zrakoplovni pro« met med Evropo in Ameriko in obratno. Marca 1934 bo stvar že tako dozorela, da bo odhajal zeppelin vsak teden v Ameriko in iz Amerike v Evropo. Končni postaji bosta Newyork, odnosno Friedrichshafen. Dr. Eckener, ki se te dni vkrca na ladjo za povratno vožnjo v Evropo, je v AmeriV podpisal zadevno pogodbo z Good Year Zeppelin d. d. v Acronu (Ohio) in pristpj« nirni ameriškimi oblastmi
Polet iz Amerike v Evropo bo trajal dva dneva, iz Evrope v Ameriko pa dva dneva dn pol. V bližini Neworka bodo zgradili ogromen jambor za pristajanje. Lopa za zeppeline pa bo v Chesapeake Bayu, blizu
Newyorka.
L. Z. 129, ki je še v gradnji, bo prvi zra* kpplov, ki bo vršil redno službo v preko« morskem prometu. Polnjen s helijem, g n,ili pa ga bodo Dies>Iovi motCfj- Dr. Eake« ner zagotavlja, da bo za potnike v vsakem pogledu dobro preskrbljeno. V zrakoplovu bo"prostora za 50 oseb, poleg tega pa bo zrakoplov lahko naložil vsako pot tovor 20(1 stotov. Vozne cene za eno smer bodo znašale SOO do 1000 dolarjev (45 do 55 tisoč d inarjev). V Acrpnu se zdaj gradi zrak o« plov, sličen L. Z. 129. Ta zrakoplov bo uve« den v promet 1934.
promet zasiguran — Voz-50.000 dinarjev! Nov prekooceanski polet
Učinek nikotina na organizem
Zanimivi poskusi belgijskega učenjaka na pseh
^ ___ __i.___
Član belgijske Akademije prof. Tourna-de je zelo natančno proučeval učinek nikotina na človeški organizem. Nedavno je napravil dva poskusa, da bi se preveril, kakšen je uničevalni učinek nikotina.
S pomočjo posebnega aparata je napravil trideset psov za kadilce cigaret. Izbral je tri vrste cigaret francoske režije. Psi so najprej pokadili polovico cigarete. Pozneje je zvišal dozo na eno in poldrugo cigareto. Pri dveh psih se je pokazalo, da De' preneseta niti polovice cigarete. Poginila sta in ko so ju raztelesili, so ugotovili v njih znake zastrupljenja. 28 ostalih psov se"je treslo po vsem životu. Zenice go se jim razširile in lotila se jih je velika nervozaost. Zdravniška preiskava je dognala, da so živali težko bolne. Jetra so ge pri psih stisnila, možgani in krvne posodice pa so se zvijale v krčih. Dihanje je
Cvetlice, ki sovražijo godbo
Neki londonski botanik trdi, da bivajo gotove vrste cvetlic, ki so glasbi, posebno še moderno skomponirani glasbi smrtno sovražne. Po njegovih ugotovitvah so neke vrete cvetlic v glasbenih dvoranah, kjer je nekaj ur sviral orkester, pokazale nagib za odvračanje od glasbil. Posebno občutljive so baje cvetlice iz družine kariohilacej in na.geljčki. Rastlino-elovec je ugotovil, da so se cvetlice te vrste pri daljšem sviranju obrnile od godbe. Baje vplivajo na občutljivost cvetlic vibracije tona. Ce je n. pr. sviral saksofon sinkopirano glasbo, so vse cvetlice pobesile glave. Opazovanja so dognala, da ne marajo cvetlice niti Bachove in Beethovnove muzike. Med sovražnice glasbe spadajo tudi lilije.
Zdravniška veda v sodobni
• ••
v nujni zvezi z dogodki revolucije, je ru« ska medicina vsekakor že davno prema« gala.
Medicinska znanost in raziskovanje sta seveda močno vplivana po vladajočem po« liričnem nazoru, ki je ustvaril med zdrav« niki kakor med ostalimi znanstveniki celo filozofijo, tako zvani dialektični materiali« zem. Nasprotnike te 6meri smatrajo tudi za nasprotnike režima in jih temu primer« no zapostavljajo. Tako je moral odložiti svojo profesuro na univerzi celo slavni raz« iskovalec Gurvič, odkritelj žarkov rasti.
Srečen človek
Rusiji
Asistent na patološko«anatomskem zavo« du dunajske univerze dr. HamperI je imel priliko dalj časa delovati v Rusiji in se se« znan i ti s stanjem njene medicine. Te dni je imel o tem na Dunaju zelo zanimivo predavanje.
Praktičnih zdravnikov je v Rusija čira dalje manj, kakor se manjša število pri» vafcnih podjetij. Na njih mesto stopajo ta« ko zvani dispanzerji, ki se bavijo manj z zdravljenjem nego z ugotavljanjem bolezni.
V splošnem pa je v deželi sovjetov me« d.icinska znanost na zelo pomembni stopnji, Jcar kaže že obsežna medicinska publicisti« ka, ki jo predstavlja nič manj nego 120 strokovnih listov. Dobo zastoja, ki je bila
18.000 telefonskih naročnikov brez priključka
Kapetan Hawks, imejitelj ameriškega pre-kokontinentalnega brzinskega rekorda, ki je startal v New Yorku za polet v London, se poslavlja od svoje žene
bilo moteno in žila je utripala nenavadno hitro. Analiza krvi je dognala, da se je dvignila množina sladkorja v krvi od 25 na 50 odstotkov.
čez nekaj časa je profesor ponovil poskus. Primoral je pse, da so popušili celo cigareto. Tudi ob tej priliki sta dva psa postala žrtev učinka nikotina in sta pokazala težke znake zastrupljenja. Pri tretjem poskusu, ki je obsegal dozo poldruge cigarete, je bil pogled na pse naravnost klavern. Profesor je prišel do zaključka, da bi živali, če bi se ti poskusi ponavljali, poginile vse po vrsti. Profesor Tournade pa je imel dovolj usmiljenja, da ni nadaljeval poskusov. Ostal je pri tem, kar je dognal in je svoje uspehe objavil, da dokaže ljudem, kaj je prav za prav nikotin, ki se mu nekateri za nobeno ceno ne morejo odreči.
Najemnik zakotne kavarnice v Londonu Emilio Scala, ki je — kakor smo že poročali — zadel dobitek dveh milijonov.
Velikonočna številka
Uustrovane tedenske revije
ŽIVLJENJE IN SVET
je izšla z naslednjo vsebino: »Novo življenje« (lesorez E. Justina). Franfois Villon (k 500 letnici njegovega rojstva — Dr. VI. Travner). V jutru vstajenja (Dr. Ivan Lah. — s risbami N. Pirnata). Rdeče šipe prepodc muhe. Pestri svet v kapljici vode (s sUko). Telesca manjša od elektronov. Razvoj letalstva v sliki ln besedi. Slaba Velika noč (Rihard Bagot) Slike iz sodobne Palestine. Krivda Elija Pilona (Roman — L Podržaj). Lepote in grozote planin (s slikami). Najmanjša opica (slika). Skrivnost žarkovja (s sliko). Brezžična zdravniška služba na morju (s sliko).
človek in dom (»Boljša soba« — s sliko).
Tedenski jedilni list.
Karikature.
Uganke in zanke.
Humor v slikah.
»življenje in svet« izhaja vsako nedeljo in stane polletno (zaključena knjiga) 40 Din, trimesečno 20 Din, mesečno 8 Din. Posamezna številka 2 Din po vseh trafikah. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5.
Priznanje za mirovno delo
Sir Eric Drummond,
glavni tajnik Društva narodov, je prejel
mirovno nagrado Carnegiejeve ustanove v znesku 25.000 holandskih goldinarjev. — Drummond je izročil ves denar direktoriju Društva narodov za mirovne svrhe.
Proces za 50 milijonov frankov
Bivši ruski gardni stotnik Nelidov, ki se preživlja zdaj v Parizu kot član orkestra balalajk, hoče uveljaviti svoje zahteve na milijonsko dediščino nekdanjega dunajskega čevljarja Thierrvja, Nelidov pravi, da je njegova žena neposredna potomka dunajskega čevljarja - milijonarja in da je njeni rodbini dobro znano, da prihaja kot prva v pošte za podedovanje ogromnega denarja. Nelidov bo v njenem imenu zahteval izročitev premoženja, ki znaša 50 milijonov zlatih frankov.
Zahteve glede Thierryjeve dediščine segajo daleč nazaj. Na Dunaju sicer ne poznajo dvornega čevljarja Thierryja, dobro pa je znano, da izhaja dunajska rodbina Thierryjev od nekega Lotarinčana, ki je prišel v Avstrijo kot spremljevalec Franca I., moža cesarice Marije Terezije.
Velikanska zapuščina res izhaja od nekega Jeana Thirryja, ki je živel v 17. stoletju. Kot reven mornar se je seznanil z nekim grškim veletrgovcem, ki se mu Je tako prikupil, da mu je ostavil vse svoje ogromno premoženje. Jean Thierry se je kot bogataš naselil v Benetkah, kjer je imel več palač. Sezidal si je tudi grad na Krfu. V oporoki, ki jo še danes hranijo v arhiva krfskega mesta, je določil Jean Thierry otroke svojega brata za dediče ogromnega premoženja. Iz doslej neznanih vzrokov pa je ostala zapuščina Jeana Thierryja v depozitih Beneške banke, kjer jo je zasegel Napoleon.
Thierryjeva rodbina je pozneje podvzela še več poskusov, da bi pridobila ogromno premoženje in v začetku šestdesetih let prošlega stoletja se je celo vršil sestanek interesentov v Ludwigshafenu. Zahteve, ki so jih dediči predložili francoski vladi, pa so ostale zaradi pomanjkljivih listin brez uspeha. Vprašljivo je seveda, če bo Imel Nelidov več sreče ...
15.000 zastrupljeni!! krapov
Pariška policija se trudi, da bi pojasnila zagoneten zločinski napad, ki je bil te dni izvršen v pariški veliki tržnici, in ki je močno razburil pariške gospodinje. Neznani storilci, ki so se ponoči vtihotapili v tržnico, so izlili v bazen za ribe cel sod neke katranu podobne tekočine. Zastrupili so s tem 15.000 živih krapov. Policija meni, da je izključeno, da bi bil napad izvršil slaboumnež, ker je mogel takšno reč napraviti samo hudoben človek.
Srebrniki na ttru
Podružnica češkoslovaške Narodne banke v Moravski Ostravi je prejela obvestilo, da je na potu iz Prage 40 zabojev srebrnikov. Vrednost denarja je znašala nad tri milijone Kč. Zaboje je pripeljal v Moravsko Ostravo poseben voz brzega vlaka in ker ta stoji v Moravski Ostravi samo 2 minuti, so morali zaboje zelo urno iztovorili. Pometali so jih hitro na sosedni tir. Tedajci pa je pribrzel iz nasprotne smeri vlak. Lokomotiva je zavozila naravnost v zaboje s srebrniki in so se razsuli po tiru. Z velikim trudom se je orožnikom posrečilo zadržati številno občinstvo, ki se je bilo zapodilo proti vlaku, kjer je ležalo naokoli za več sto tisoč ev srebrnega denarja.
Veliki petek na Španskem
Na španskem vprizarjajo skozi ves Veliki teden velike procesije, v katerih prenašajo razne verske slike. Slika kaže svečan sprevod na Veliki petek v SeviliL
Velika potresna katastrofa
v Nicaragui
Prestolnica države Managua v razvalinah — Ogromno
število človeških žrtev
Potres, ki Je tako strašno razdejal prestolnico srednjeameriške republike Nica-rague, je trajal samo pet sekund, kar pa je popolnoma zadostovalo, da je postala Managua kup razvalin. Najmočnejše sunke so čutili v trgovinskem delu, kjer ni ostala cela niti ena hiša. Ogenj je izbruhnil najprej v osrednji tržnici in sicer v času, ko je bil tam najživahnejši promet, šestdeset žensk in otrok je obležalo pod razvalinami.
Porušene so vse cerkve, izvzemSi katedralo, ki ni razpadla zaradi jeklenega ogrodja. Po čudežnem naključju je ostala nepoškodovana tudi elektrarna, vendar pa ni v pogonu. Poslopje Anglo-ameriške banke se je sesulo na kup in ker so se razvaline zrušile tudi na depozite, kjer leži pol milijona dolarjev, so skušali shrambo rešiti z razstreljevanjem, kar se pa ni posrečilo. Zlate zaloge niso mogli rešiti in je ostala tam, kjer se je zidovje sesulo nanjo.
Palači ameriškega in angleškega poslaništva sta zgoreli. Porušena so tudi vsa poslopja uradov in bank. Materialno škodo cenijo na 40 milijonov dolarjev, človeške žrtve gredo v tisoče.
Srednja Amerika je zaradi potresov in vulkanskih izbruhov znana kot »nezanes-ljivo« ozemlje. Zveza med severno in južno Ameriko se je vedno, tudi v geološki pradobi, zelo spreminjala. Podobne pojave je opaziti tudi v Kaliforniji, kjer teče vzdolž obale gorovje. Za tem gorovjem se je na podoben način udrla največja kalifornijska dolina. Tudi v tem delu gorovja so bili močni potresi. Omenjamo samo potres 1906, ki je porušil San Francisco.
Med kalifornijskim polotokom in Mehiko je eden največjih usadov na svetu. Pas, ki je izpostavljen katastrofam, se nadaljuje vzdolž zapadne obale srednje Ame-
Tri milijone za novo cerkev!
Ameriški milijonar R. B. Mellon je določil tri milijone dolarjev za zgradbo nove cerkve, ki jo bo dobila presblterijanska občina v Pittsburgu. — Slika kaže model cerkve.
Lev v francoski vasi
Prebivalci neke francoske vasi so pogrešali več krav in konj. Ponoči so čull grozno rjovenje, zjutraj pa so našli na tleh sledove strahovitih Šap. Bili so prepričani, da jih nadleguje lev, ki je moral pobegniti iz kakega potujočega cirkusa. Zvečer se ni upal nihče iz hiše. Naposled je naročil župan več lovcev, ki so imeli opraviti z levi v afriških kolonijah.
Lovci so se skrili v zasedi in čim so zatuli rjovenje, so planili na zver. Na svoje nepopisno začudenje so zagledali samo nekega zamorca ki je pridno pritiskal na tla debelo gorjačo čudne oblike. Iznajdljivi tat je z navadnim nožem spremenil svojo gorjačo v levjo šapo in na ta način pustil sledove, ki so tako prestrašili vaščane. Za rjovenje je itak potreboval samo lastni glas. Zdaj je romala zamorčeva levja noga kot zanimivost v policijski muzej, njega Ha so vtaknili seveda ▼ ječa.
rike in obsega tudi zapadni del Nicarague.
Mesto Managua leži v podolgovati dolini, ki jo obdajajo jezera. Dolina je nastala na ta način, da so vulkanski grebeni zajezili vodovje na severu in jugu. Tako se postala tudi jezera. Pokrajina, v kateri leži Managua, je zelo rodovitna in posebno vabljiva za naseljence. Prej ali slej se bo tukaj v zemljo zajedlo morje, pravijo geo-
^ ^Carata-
* j Mst^teg
v
•jaiuefidds
Managua =Riv3
^S.JuancH No rte -
logi. Znan je tudi načrt, da bi se sko«i jezera v bližini Nicarague speljal prekop, ki bi vezal Atlantski in Tihi ocean.
Na tem delu so posejani živi ognjeniki. Vendar niso veliki potresi in tudi ne zadnja katastrofa nikakor posledica ognjeniških izbruhov, marveč enostavne spremembe zemeljske skorje in imajo po tem takem značaj tektonskih potresov. Nicaragua ni bila pri teh potresih doslej še nikoli tako hudo prizadeta kakor pri kratkem potresu, ki je uničil Managuo. Da je bilo pri tej nesreči toliko človeških žrtev, je krivo tudi to, da so hiše v tem kraju zidane iz kamna in imajo težke strehe, ki naj kljubujejo močnim tropskim deževjem.
noc
Izredno poceni obleke, površniki, perilo, nogavice, kravate pri tvrdki
DRAGO SCHWAB, Ljubljana Dovtfpni dolžnik
Trgovec Balogh iz Dombovarja na Madžarskem Je brzojavil budimpeštanski policiji, naj spravi na varno ravnatelja neke tamošnje tvrdke, ker namerava izvršiti samomor. To da Je razvidno iz pisma, ki ga je Budimpeštanec poslal trgovcu in ki se zaključuje z besedami: >To je moje zadnje pismo na vas«. Ravnatelja so res prijeli, Izkazalo pa se je, da si je trgovec dovolil hudoben dovtip. Bil je budimpeštanski tvrdki nekaj dolžan in ker se ni brigal, da bi dolg poravnal, ga je ravnatelj večkrat opozoril na to, zadnje pismo pa je zaključil z opazko, ki je bila mišljena čisto drugače, a jo je trgovec izkoristil po svoje. Za ta dovtip pa se bo moral zagovarjati pred sodniki.
Vsak dan ena
»Kaj naj storim, gospod profesor, sem lastnik porodnišnice in davi je neka usmi-ljenka pri kopanju zamenjala dva novorojenčka in zdaj ne vemo, čigava sta otroka?«
>Kaj pravite? Da ju je zamenjala?«
>Da, gospod profesor.«
>No, če je tako, potem pa Ja kratkoma-Jb »pet zamenjajte*«
Nedavno je uničil požar pariško telefonsko centrala Uničene so tudi vse tehniške naprave. Slika kaže ognjegages pri težkem delo,,
E. Ebenstetn:
n
Dva
na
Romaa
S postaje sta se peljala k Erikini materi, kjer Je hotel Heinz
prebiti ostanek večera. Gospa Brandova ju je čakala za pogrnjeno mizo, ki je bila okrašena s šopkom belih cvetlic. Fine, z zlatom okrašene porceJanaste skodelice so stale na rožnatem damastu, sredi katerega je bilo pogrnjeno čipkasto pregrinjalce, delo Erikinih rok. Duh po kavi in svežih prigrizkih je polnil prostor, ki so ga žarka zahajajočega solnca zalivali s toplo rdečkasto svetlobo. Na enem oiknu so na stojalu že cvele prve cvetlice, na drugem pa je drobil kanarček svojo pesmico.
Vse to je bilo kaj domače in prijazno videti. Okrogla postavica gospe Brandove in njen zadovoljno se smehljajoči obraz sta bili živa slika skrbne gospodinje, ki misld samo na blagor svojih ljudi. Ni čudo, da je bil ženin dobre volje. Cez štirinajst dni, si je mislil, bo imel tudi on tak »lastni dom« v še lepši, pomlajeni izdaji. Vendarle je bilo prav, da se je bil tako naglo odločil. Deklet, kakTŠna je bila Erika, ni bilo dosti na svetu.
Med tem ko je z užitkom srebal izvrstno kavo, }e smehljaje se poslušal čebljanje hčerke, ki je pripovedovala o hiši v gozdu, o Fichtenauu in o vseh starih prijateljih, ki jih je bila tamkaj videla. Kako živahna in zgovorna je bila mala Erika, odkar je bila nevesta! Kar čudil se ji je. Vsa njena molčečnost in boječnost je bila izginila.
Heinz Thursen je bS tega zelo vesel. Prvič, ker mu je temperament vobče zmerom ugajal, drugič pa, ker mu je ničem urnost prigovarjala, da je on sam vzrok te velike in dobrodejne izpremembe.
Nazadnje je bila Erika s svojim poročilom pri kraju in se je tudi
sama posvetila prozaičnim užitkom.
Tedajci pa je gospa Brandova izpregovorSa: »Pomislita, kdo
je bil včeraj pri meni — Maja! Poslovit se je prišla, zakaj čez
nekaj dni odpotuje v Pariz.«	_
Heinzu je bilo, kakor da nm je nož presunfl prsi. Pobledei je kakor porcelanasta skodelica, kl jo je držal v roki
Erika je mežikaje vzdignila glavo. »Tako? V Pariz? Kako ji
Je prišlo to na um?«	_
Gospa Brandova je vneto nadaljevala svoje poročalo. »Da. predstava si! Prav za prav misli iti na Angleško, da bo tam prirejala
koncerte —«	„	.	_
Zdaj se je Erika nasmehnila. Njen nasmeh je W zloben. »O, o — na Angleško? Ali se bo mar poročila s tistim bogatim lordom?«
»O tem ni ničesar omenila. Pravi le, da ji je on nasvetoval, naj gre v London. Sam Je že odpotoval. Najbrže Jo tam pričakuje. Svetoval Ji je tudi, naj gre prej še za pol leta v Pariz in jemlje tam ure. Dejal je, da ji bo to na Angleškem dobro priporočilo.« »Pa troški? AU jih bo plačal plemeniti lord?« Gospa Brandova se je molče nasmehnila. Tudi Erika se )e mn-
zaJa#
Heinz je zardel od nejevolje. »Gospa Heidlaufova je spodobna ženska«, je rekel z osornim glasom; »če ona odobrava te načrte, bo gotovo imela tudi sredstva za njihovo uresničenje«.
»Saj to je tisto,« se je vneto oglasila gospa Brandova, »to je tisto, česar Maji ne morem odpustiti! Da — Meta ji bo dala sredstva, krvavo zaslužene prihranke, ki jih je v teku let nabrala za stare dni! Če bi imela Maja le količkaj srca, ne bi smela sprejeti take žrtve.«
Heinz si je razburjeno segel v lase. »AH, prosim te, saj vendar tudi ti daješ vse, kar ti Je ostalo, za Erfkino balo, čeprav sem jaz ponudil — «
,Oh — to je čisto drugače! Tu gre za zadnje, kar morem storiti svojemu otroku, za zagotovljenje njene bodočnosti. Ali naj jo kakor
LJUBLJANA
prej KRANJSKA HRANILNICA v Ljubljani
Hranilnica dravske banovine, Maribor Hranilnica dravske banovine, podružnica Celje
prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA v Celju
Za vloge jam^l DRAVSKA BANOVINA z vsem svojim premoženjem In z vso svojo davčno
močjo.	4804
Najugodnejši pogoji za nalaganje prihrankov in za najemanje kreditov«
(Poceni in dobro
kupite ur®, zlatnino ta srebrntao pri svetovno znani tvrdkl
beračico pošljem v življenje? Ne — za trdni temelj, na katerem bo gradila, mora biti meni dolžnical«
»Nu, isto velja tudi za gospo Heidlaufovo. Tu kakor tam gre za ustanovitev nove bodočnosti, ki jo hoče olajšati svojemu otroku«.
Gospa Brandova je bila užaljena. »2al mi je, dragi Heinz, da me nočeš razumeti Razlika je vendar jasna kakor beli dan. Erika si je izbrala neporočno, varno pot dobro vzgojenega dekleta, ki hoče postati nič drugega kakor poštena, vrla gospodinja. Kaj pa Maja prav za prav hoče in kje bo še kdaj končala, tega živa duša ne ve. Metati za to težko pridobljen denar skozi okno, je drzno podjetje in z njene strani je treba velike sebičnosti, da — «
»Oh, pusti že to!« ji je Erika naglo segla v besedo, videč, da se je Heinz razdraženo vzravnal. »Povej nama rajši, ali pojde gospa Heidlaufova tudi v Pariz in na Angleško, ali se popelje Maja sama?«
»Da bi šla Meta z njo? Kaj pa misliš? Ubožica mora vendar služiti denar, če hoče živeti —posebno še zdaj! Ne. Našli so nekakšno siromašno sestrično, Fino Fraschevo, ta pojde z njo. Na pol kot dru-žabnica, napol kot spletična.«
Erika se je glasno zamejaia. »Ta? Nu--ta vsaj ne bo nikomur na poti?«
Hemz je mahoma vstal. Tega razgovora ni mogel več poslušati. Dami se izprva nista dosti zmenili za to.
Gospa Brandova je še rekla: »Maja me je prosila, naj se nekoliko pobrigava za njeno mater, ki bo ostala čisto sama na Dunaju. Pravi, da jo srce boli, zakaj mati je vendar že stara in zadnje čase tudi ne več krepka kakor prej. Seveda sem ji obljubila. Mislim pa, če bi ji bilo slovo od nje res tako težko — v takem primeru pač ne bi smela iti. To sem ji tudi namignila. Ona je pa žalostno odgovorila, da mora biti tako. V življenju je treba nekaj doseči, ne glede na to, da razen matere itak ne pusti nikogar, in tam jo pa čalga bodočnost.«	<
Heinz, ki je bi že vzel svoj klobuk, se je zdaj naglo opravičit, češ, da ima nujno delo, ker se jutri spet prično predavanja. Erika ga ni zadrževala.
C. PICKEL, Maribor
Koroščeva ulica 39
Tovarna umetnega kamna in cementnih izdelkov. Asfaltno podjetje. Trgovina z apnom in cementom. Skladišče bituminozne in katramzirane strešne lepenke, aresita, izolacijske asfaltno zmesi. Prevzame dobavo in polaganje terazo-tlaka, cementnih in Klinker plošč.	4498
H.Suttnet
Ljubljana, Prešernova ulica 4
RazpoSnja m na vse kraj* Uvrope, Amerike, Afrike, Avstralije to Azije. Velika zaloga ur znamk, Glaa-htltte, J. W. C. Schaffhausen SolvU, Ornega, Longines, Doza, Omiko, Iko, Axo, itd. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik od H. SUTTNKK, LJUBLJANA 4, zastonj ta pottnine prosto.
V gostiln! pr! »UNIVERZI"
Židovska steza štev. 4
Danes to jutri se dobe sveZe morske ribe, ln sicer: tunine, Skar-pane, pelamide, sardelice in druge ribe, pripravljene na vse mogoč® načine, posebno brodet od škarpene in tunine s polento in bakalar (štokfiš). V nedeljo in ponedeljek pa se dobi prašičeva in jagnje-čeva pečenka na ražnju. — Pristna dalmatinska vina večinoma iz lastnih vinogradov, in sicer: črni kuč, bela smokvica, viški opolo, sremska ružica kakor tudi dezertna vina: prošek, šamoš ter žganja tropinovec, slivovka in klekovača za velikonočne praznike po najnižjih cenah. — Kot specialiteta se dobe različne morske ribe, konzervirane v pristnem olivnem olju iz lastne tovarne.
Za obilen obisk se priporoča
5S9B
FRANC PADOVAN
t
L.MIKUŠ
Mestni trg 15
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih — — palic — —
Potrtih are naznanjamo tužno vest, da nas Je nag ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast itd., gospod
Matija Škrinjar
upokojenec državnih železnic
po dolgem mučnem bolehanju v četrtek, dn® 3. t. m. ob 13.15 v 71. letu starosti, previden s tolažili sv. vera, za vedno zapustil.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 4. aprila ob 14. iz hiše žalosti na Mestnem trgu St. 9 na pokopališče pri Sv. Križu. Blagemu pokojniku blag spomin!
LJubljana, dne 2. aprila 1931.
Žalujoče rodbine: škrinjar, Blejec,
Savli.
ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE
priporoča vsem izletnikom Bleda
izborno oskrbo
(Menn Din 15 to 20) 5321
HOTEL UNION — BLED
V globoki žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša srčno ljubljena žena oziroma zlata mama, stara mama, sestra, tašča in teta, gospa
PRANJA JANŠA roj. SITAR
dne 1. t. m_ po dolgem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne bo v soboto dne 4. aprila L L ob 10. uri dopoldne na farno pokopališče.
Brezje, 2. aprila 1931.	§886
Žalujoče rodbine: JANŠA, PTJHAR, SCHROIF, TELAVETZ, LAMPE, PODPAC.
Velika Izbira v vseh barvah
NOGAVICE
dobre kakovosti, ugodne cene.
IL MIKLAUC,
»pri škofu«
LJUBLJANA, Medena allca — Pred Škofijo S
Omagala je na trnjevi poti življenja saSa ljubljena mama oziroma babica
ANA SEPE
roj. Beuc
Pogreb drage pokojni ce bo v soboto popoldan na zagorsko pokopališče.	6888
Kisovec pri Zagorju ob Savi, 2. aprila 1981.
Žalujoči ostalL
Ce«t« m«ilfttt cflamotnt
Ženttve, dopisovanja, naznanit* te* ogfast trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda L— Din. Pristojbina za šifro 5.— Din Najmanjši znesek 10.— Dtn Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za iifro i.— Dm Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati ie pristojbino Z— Din Pri* stojbine je vposiati obenem z naročilom Čekovni račun pri Poštni hranilni H V Ljubljani 11.842 — Telefon številka 2492 3492
Mali oglasi
•Vas/ove malih oglasov
dobite uUtof po izidu Usta p podružnicah 9Jutra* 9 aHorilioru, 9 Ce/fu, 9 ^Coretft m««tuf 9 Vrbovljoh in na	ta sprefemajo
tudi naročita na male ogiase in inserate.

Dekle za hišna dela
pe možnosti iznrjeoo v fc-Tt.oj«, ^>rejroeira takoj. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dekle za hišna dela«.
12835-1
20 zidarjev
specfjadiartov xa rždaoje e kamnom, u eeeto v Medvodah, prejme Ljubi jajMka cradbena druiba, Ljubljana
12488-1
Kuharica-gospodinja
pridna in poltena, srednjih tet, do« takoj stalno me-mto. pomudbe n« oglasni oddeleik »Jutra« pod šifro wl>obro hi stalno mesto«.
12473-1
Pisarniško moč
dobro irvežbano rn sam®-etojno sprejmem » kn£-go vodstvo ter perfektno nemško in »rbobrv. korespondenco. Biti mora prvovrstna, vestna » zanesljiva. Nastop takoj. Ti^ snene ponudbe na oglasni oddeleik ».Jutra« pod šifro •Samostojna moč«. 12176-1
Brivski pomočnik
4ohi takoj do.br«, stalno ■hižbo. Nasl-ov v oglasnem oddelka »Jntra«. 12516-1
Dobrih oglarjev
»eč partij sprejmem v ■talno delo za več let. — JVednoet imajo oni, ki tudi sami prevzamejo napravo drv za oglje. Položaj lep, les prvovrsten, dober zarfužek. Ietotako sprej-jn-em tudi drvarja. Takoj-ftije ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod šifro »Oglarji in drvarji«.
b	12480-1
Pozor, mizarji!
Jfa. akord oddam montiranj« več sto vrat. Treba je Mielati obloge, po 3 nasadila in ključavnice, za katere »o litknje že izdolbene. Ponudbe na oglasni oddelek »J dira« pod šifro »31. K.«	12431-1
Prvovrstno šiviljo
•prejmem takoj na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.__12415-1
12 dobrih drvarjev
napravo bukovih drv, sprejmem takoj po veliki r oči. Zap"»lenje bo trajalo par let. Naslov pove 'gl-oddelek »Jmtra«. 12289-1
Starejšo služkinjo
«* vsa dela pprej.mem. — Ns-siov v oglasnem oddelku »Jntra«.	12553-1
Postrežnico
pridno ia pošteno, ta
čas od 8. do lil. nre dopoldne sprejmem takoj na Rimski cesti 7/1, vrata 9.
12542-1
Mlajše zdravo dekle
Sče boljša drrožima na deželi, za lažja hišna del« in varahiTijo k enemu otroku Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod značkio »Krerfca in zanesljiva«.
12640-1
Ključavničarskega pomočnika
■aanostojn eg* v »delovanji!
mesarskih (vag) tehtnic ■prejmem takoj. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod ■načko »Zmožen vug«.
12872-1
Dekle
pridno in solidno, ve5?e vseh hišnih del, z letnimi ("pričevali, dobi takoj službo. Prednost z znanjem 3>emžčine. Le take, ki re-fleiktirajo na stalno službo, x dobrim ravnanjem, plač^om jn dobro oskrbo, raj poči jejo evoje ponudbe s fotografijo na naslov: Robert	Snšak —
Poštameki pretiiiac 9®.
12S75-1
Blagajničarko
pridno in vestno, v točilnico sprejme hotel Štrukelj 19597-1
Brivskega
pomočnika
hitrega te dobrega delavca sprejme takoj M. Bukov-čaa v Celju.	12620-1
potniki
Fiksum ln provizijo
dobe ▼ manufaktnri vera rani potniki sa obisk pri vatnih strank v Ljubljani, okolici ali veej Dravski banovini. Nastop takoj. — Pirmene ponnbe na oglasni oddelek »Jutra« r Ljublja ni pod mačko »Fiksum«.
11870-5
'nffKlfr
Boljša šivilja
oe priporoča za delo oblek, pla&čenr, kostumov za dečke in deklice ter penila. Gre tudi na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
12C94-S
2
Camernikova šoferska šola
LJubljana, Dunajska e. M (Jngo Anto) telefon 2236 Prva oblast, koncesij onirana Prospekt zastonj; pišite ponj
251
Oblastveno koncesljonirana
šoferska šola
Oofko Pipenbacher
Ljubljana, Gosposvetska 12
— Zahtevajte informacije 9433-4
bwih€*su
Gospodična
vajena vseh gospodinjskih del, Sče me6to k samostojnemu gospoda ali dami Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ža stalno«.
12489-2
Absolventinja
trgovske šole
e perfektaim znanjem slovenščine, nemščine, nem-Ske io riovenske stenogra Rje, hrvaščine ln strojepisja, Sče mee>ta. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 12469-2
Trg. prodajalka
v*žča trgovine mešanega blaga ter knjigovodstva in korespondence, zmožna tudi samostojnega vodstva, pripravljena pomagati tudi pri gospodinjstvu, išče mesti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Agilna moč«. 10985-2
Trgovski pomočnik
33 let staT Primorec, vešč
špeeerij.-kokmijal. __trg0'rine in zmožen kavcije,_ išče nameščenja, ali pa bi tudi prevzel trgovino ▼ najem, c®ir. pristopil kot družabnik. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 12583-2
Strojni mizar
8S let star, dober politi-rer, zmožen urad. del, agent, skladiščnik, ki govori slov., italijansko in nekoliko nemško, išče službo. — Naslov v oglasnem oddelka ».Jntra«. lr3524-2
Mlada, boliša šivilja
želi rfufbo pomočnice pri kaki šivilji, kot domača šivilja ali kot hišna, kjer je več šivanja in ročnih del. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Poštena 19«.	13451-2
Plačilni natakar
dofcro izvežban — srednjih let, ®če primerno mesto. Cenjene ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiv in kavcije zmožen«.	12399-2
Mesarski pomočnik
dobro hitrjen, vojaščine prost, Sče službe v mestu aM na deželi. — Ponudbe na naslov: Kaplan Alojzij, Velike Lašče 44.
11912-2
Izprašan strojnik
zmožen vseh popravil parnih strojev, z inozemsko prakso, vešč navadnih ključavničarskih in kovaških del, autogeničroega varjenja itd., želi premeniti službo za »talno, najraje na parno žagw>, opekarno ali mlin — Ponudbe na podružnico »Juitra« v Mariboru pod šifro »Stalno 06«. 12606-2
6. Th. Rotman:
Zgodba o Vrtismrčku in Šilonoski
(Ponatis prepovedan.)
38.
Dragi dan je bilo vreme — vreme, pravim, da si lepšega misliti ne morete! Najprej smo se nekoliko podili, dokler ni Mi-gorepee tdajei pokazal na ogrado ii žične mreže in vzkliknil: >Glejte, glejte, kake {udne šivali!« »Oh, bndalo,< je rekla šilo-noska, >to so piščanci, ali ne veš?«
Natakarica
z dobrimi spričevali 18-če službe kot natakarica v boljši gostilni, prevzame tudi službo kot plačilna. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vestna v službi«.
11057-2
Zobotehnik
s večletno prakso, sedaj t poodpavedara shrSbi, želi premeniti mesto. Cenjene ponndbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Zobotehnik«.
12526-2
Gospodična
vajena vseh gospodinjskih del, želi mesta pri samostojnem gospodu ali dami. Ponndbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod »Stalnost«.
13602-2
»1» f*
Čista postelja
naprodaj v Ein&pilerje-ri nftci 17/1.	12514-6
Moško kolo
»Waffenrad« v dobrem stanju, stekleno omaro za modistke in staro, dobro vijolino poceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku ».Jutra«.	12462-6
Voziček
i ep, ie skoraj nov poceni proda P. Mihalek, izdelovanje perila, Ljubljana — Rimska eeeta 5. 12463-6
Puhasto perje
čisto, čuhano. kg po 48 Dm druga vrsta po Din S8 kg čisto, čohano, kg po 48 Din 'd čisti pub kg po 250 Din razpošilja po poštnem pov tetjn L. Bro«ovič. Zagreb tlica 82. kemična čistilnica perja.	262
Rarproda]amo izvrstna
bela vina
po Din 3.50 in Din 4
za H ter na debelo, vsled opustitve veletrgovine, do kler traja zaloga »Vinea« veletrg. t vinom. Rudnik pri Ljubljani.	9432-6
Velika velikonočna prodaja!
Rokavice od 14 Din naprej damske torbice, zelo poceni namizni prti v vseh barvah po 35 Din; svilene nogavice Rcmberg
po 40 Din; kavne žličke 50 Din; posteljne pregrinjalke, 8
komadi 940 Din; Očarujoča velikonočna darila. Omnia, Miklošičeva c. št. 14. "	12579-6
Rodi*
Radio-aparat
eno- ali dvocevnega kupim Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	?
Radio »Ingelen«
tmcevni, kompleten, z akumulatorjem in anodno baterijo ter krasnim zvočnikom zelo ugodno naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra« ali pismeno pod značko »Ingelen«. 12507-9
JMvrnc*
Avtomobili
rabljeni — Peugeot, Rat, Steyr in drugi, nadalje avtobusi, tovorni in motocikli po najnižjih cenah. — 0. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11.	12437-10
Opel avto
pripraven za pekarno ali »lično, ogodno naprodaj. Pojasnila v gostilni Laa-fer, Maribor. Pohorska e. št B.	12360-10
Oakland limuzino
ugodno prodam radi nakn-pa odprtega voza. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 12267 10
Kolo
kakor novo, poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. 13491-11
Moško kolo
poceni naprodaj v garderobi pri Figovcn. 12515-10
Kufxim
Suhe gobe
v vsaki množini kupimo. — Ponudbe z vzorcem oa naslov: Schieppati Giuseppe JUlano, Corso Como 19.
12119-3
Starih pil
vas wste in vaako koBSteo
po najvišji dnevni ceni kupuje Ivan Figar, pilarna, Ljubljana, Vošnjakova 6.
13528-7
Primož
i, rešila 8/5P' lo 7/8", nakovalo in ročni vrtalni stroj (Bobrmaschi-ne), ie rabljeno kupi Feliks Tavčar, Vodice nad Ljubljano.	12443-7
Hišo s kovačijo
in štiricevmi radio aparat po dogovoru proda Franc Komovec, Laze pri Planini 12212-20
Majhna parcela v Laškem
starrfcišče ob glavni ©osti, posebno prikladno za obrtnika, ugodno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mala parcela«.	12674-20
EnostanovanJ. hišo
t 2 sobama, kuhinjo in shrambo ca jedila, za Din 23.000 proda Ivan Markel, stavbno mizarstvo Otoče, pošt« Fodnart. Hiša je od postaje Otoče oddaljena ca. 5 minut.	12294-20
VBo ali hišico
aa Bledo kupim. — Ponudbe z označbo cen«, lege in Števila prostorov na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Počitnice«. 12548-20
Novozgrajena hiša
z 2 stanovanji in lepim vrtom za zelenjavo naprodaj Vprašati: Zagata ulica 7, Studence — igrišče Rapid.
12605-20
IT:-
Baržunast plašček
za štiriletnega otroka,_ popolnoma nov naprodaj. — Ogledati med 12. in 3. uro popoldne. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 12593-13

Brivnica
moderna is dobro idoda, v Ljubljani naprodaj za Din 35.000. Cenj. ponudbe pod »35.000« na oglasni oddelek »Jutra«.	12517-19
Gostilno
dobro idočo, v prijaznem mestu Slovenije, z lepimi lokali, verando, senčnatim vrtom in vsem gostil, inventarjem oddam v najem proti kavciji. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
12554-17
Jelovih desk
48 mm IV. vrsta, od 16 naprej, dol. 4 m in dalje, kupim 15 ton. Ponndbe z najnižjo ceno na oglasni •oddelek. »Jutra« pod šifro »Paralelne deske«. 12474-15
Venecijan. jarmenik
z ročičnim vTatilom (Kur belwelle) premera 70 cm, ture 220 pro minuto, samo malo rabljen in v dobrem stanju, prodam ali zamenjam za rezan les. Josip Remdulič. Virje-Podravina.
12495-15
ftotHMmjd
Stanovanje
eno- ali dvosobno Išče mirna stalna btranka treh odraslih oseb za takoj ali za maj. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Nujno potrebno«.
11888-21
Stanovanje
velike sobe, kuhinje In jedilne shrambe oddam s 15. aprilom na Viču štev. 105 — ob Tržaški cesti.
12509-31
Dvosob. stanovanje
lepo, solnčno, s kuhinjo in pritiklinami oddam s 1. majem zakonskemu paru brez otrok, ob Dunajski cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12511-21
Stanovanje
2 ril 3 sob. kopalnice tn pritiklin iščem za takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Miren dom«.
12424-21
Kdor kupi pohištvo
za 1 sobo in kuhinjo, dobi stanovanj« 2 sob, kuhinje in pritiklin, traven tramvajske postaje, takoj ali s 1. majem. Najemnina nizka Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	12541-21
Stanovanje
3 »ob, kuhinje, pritikl&i h) kopalnice iščem v vHL, v centru ali kje v bližini. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jubra« pod »Stanovanje za 1. maj«.	12599-21
Sobo z 2 posteljama
lepo in zračno, z elektriko ter posebnim vhodom, blizu tehnike in univerze takoj oddam. Vprašati: Trnovska ulica 7/1. 13460-23
Sobo
takoj oddam. Naslov
pove
oglasni oddelek »Jutra«.
12546-23
Sobo
parketbano, z elektriko In posebnim vbodom ter souporabo kopalnice takoj oddam v najlepšem centru Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	12543-23
Prostorno sobo
z le najnujnejšo opremo, elektriko in pečjo (ali manjšo, opremljeno in eno majhno praeno) išče za takoj ali do 15. aprila starejši stalen gospod — pri stalni stranki. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kabe«.	12500-23
Soliden gospod
išče v centru mesta sobo s poeiebnim vhodom, hrano in popolno oskrbo. — Ponudbe na oglasni oddeleik »Jutra« pod »Broj 1727«.
12533-23
Prazno sobo
solnčno, • posebnim vbodom ln električno razsvetljavo — event. i uporabo pritiklin. ne daleč od centra i 8 S e m za takoj ali s 15. aprilom. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »It. 80/3«.	12403-23
Sobo
lepo opremljena, Sata, mirno in solnčno, v viaokem pritličju r&e tik opere oddam, event. i vbo dobro oekrbo, le boljšem« gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12665-23
2 opremljeni sobi
med seboj vezani, lepi in zračni, s elektriko ie dvema posteljama, na Mestnem trgu s 15. aprilom skupno oddam eni ali dvema zdravima, solidnima, poštenima in stalnima gospodičnama. — Pri uporabi lastnega posteljnega perila cenejše. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 12568-23
2 prazni sobi
oddam na Cankerjevem nabrežju it. 23/n. 12576-23
Zakonca brez otrok
iščeta za takoj ali s 15. aiprilom opremljeno »ofoo s souporabo kuhinje. — Ponudbe z navedbo najemnine na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Snažno 6666«.
12585-23
Opremljeno sobo
oddam v Rožni ulici 19.
12598-36
Opremljeno sobo
v centru mesta oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelki »Jutra«. 12603-23
Ooremljeno sobo
solidno, ■ separatnim vhodom. po možnosti s hrano, s 1. majem ali še prejp išče mlad zakonski par. — Event. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Bližina hotela On ion«.
12600-23
Opremljeno sobo
tudi dvema oddaim takoj ali s 15. aprilom na Starem trgu St. 3/1. 12561-e3
Gospoda
sprejmem takoj sredi me-stfa na stanovanje v čisto sobo s posebnim vbodom in elektr. razsvetljavo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	12566-23
Scbo t 2 posteljama
sredi mesrta Bčem ta takoj Ponudbe na ogks. oddelek »Jutra« pod značko >45<.
12571-33
Sostanovalca
sprejmem v Mostah, Zaloška cesta 1/n. vrat« 9.
13560-23
Cenejfše vino!
Gositilma »Raftem« na 2ab-jaku je znižala za praznike cene pri vinu. Točijo se prvovrstna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina ter pristen kraški fceria Danes svečer morske ribel Priporoča se Afrton Ražem 12506-18
Kam pa danes?
Danes vsi na pirbe v restavracijo »Zadružni dom«
Glince St. 10. 12595-18
IhpM
Priznan graiolog
Vam povo Vaše lastnosti iz rokopisa. Pišite še da nes! Za odgovor priložite 2 Din v znamkah. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Grafolog«. 12262-24
»Ideale Nacktheit*
mapa 20 krasnih posnetkov telesne lepote ta 48 Din po povzetju aU predplačilu razpošilja knjigarna »De mis«, Zidani most. 12237-24
Lady
Prosim ta pogovora v angleščini. Ponudbo na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Mr. B.«	12830-24
V oglasnem oddelka »Jutra«
dvignite sledeča pisma:
Agnola, A. M., Agpen inteligent, Avgust, Aida IX, Atlantida, Banka Slavija, Bistra Soča. Bienfait 52, Charles, Cenena volna. Črne oči, Do 300 Din, Dve blagajni, Dober potnik, Dve osebi, Dobra moč 222, Dobra kuharica 4, Družabni-ka-eksi®teinca, Diana, Dober potnik, Dobra bodočnost, Družabnik, Dva prijatelja 927, Dobro srce, Fotoaparat, Gramofon, Gorenjski biser, G. Lj., Gostilna o trgovina, (Gospodinja, Gorenjka 22, Gostilna 42, Gorko stanovanje, Hišnik, Inženjer, I. H. 18, Izobražena gospodinja. Izredno poceni, Knjiga 31, Kamelija, Kontorfetinja, Lepa bodočnost, Ljubljana 10.000, Ljubljana, Lep nastop 20, Likarica 45, Lepi kraj, Ljubljanska vinarna, Mojster, Maločlanska, M. K., Modna krojačica 40, Mirna in čista, ifarta, My-rian, M. D., Maja, Mlada gosipa, Najlepša prilika. Najemnina do 1000 Din, Naklonjena sreča, Okolica Ljubljane, Osebna pravica, Osamljenost, Otroška posteljica, Položiim kavcijo, Prvi april, Prijatelj moč. Prvovrstna, Punčka, Plemenit značaj 540, Prostorna, Pomlad ee vzbuja, Pošteno plačilo, Prostosledi, Plačilna Split, Perfekten Francoz, Plačilo, Prevarana Plača in provizija 31, Resno učenje 14, Redka ugodna prilika. Reden plačnik. Resni značaj, Rednica, Ro-dodondron n. Resen kupec, Stopnice, Siguren zaslužek. Sadje, Solnčna jesen, Samostojna gospa. Samski dom, Stalna služba 39, Stalen najemnik. Skok v srečo, Suhi les, S per-fektnim znanjem orbohrva-
Hise, ftoter-meteeft, Tkal-
ri mojster, Trezen trgovec Takoj zmerno, Udobno bivanj«, Učiteljica Marija, Vestna Dolenjka, Vrt, Velika in svettla. Vesela pomlad, Vzoren, Vdova 34, Vrtnar, Vzgoja, Zavarovanje, Za takoj ali poanej«. Zabava, Zanesljiv konduk-ter, Zvestoba, Zvesta duša 91, Začasno, Zaupanje, Zelo vestna, ZmoSnoet, 2ena prijatelje«, 9999, 2:2, S33, 80/3. 1000/12248. S, X. T.
Vili f.
Philipsov jubilejni planino
s Hetao garancijo. Je f»J cenejši kvalitetni izdelek. Minka Modic. Ljubljana, Kopitarjeva L 10.345-26
Gramofon
in C0 plošč naprodaj v
Rofni ulici št. 19. 12509-26
Sii^cUi
Mladi psički
volčje pasme naprodaj v Rožni dolini, cesta IJl/l^ 18501-27
Nemškega ovčarja
fevrstnega čnvaja proda Lambert, Ljubljana, Gra dišče 17.	12563-27
Psa čuvaja
dobrega, ne nad 1 teto
starega kupi Tone H m č, restavracija »Zadružni dom«
Glince št. 10. 12506-27

1000 Din
vso mesečno pokojnin« Je izgubila uboga vdova od Kreditne banke mimo Vodnikovega trga do Rožne dolin«. Pošten najditelj je naprošen, da proti nagTadi vrne pri policijskem ravnateljstvu.	12513-28
Medvode
Avto-fcolo i gumi jem, katero Je Mo za ograjo zadnjo hiše, desno proti Ljubljani v četrtek dopoldan vzeto, naj se proti nagradi odda na orožniSki poe ta ji v Medvodah ali v gostilni Josih.	13538-28
Moško zapest. uro
sem izgubil danes na poti 1« Gradaške ulic« čoz Breg po Erjavčevi cesti do Nnn-ske ulice. Pošten najditelj naj jo odda v oglas, oddelku »Jutra«. 13552-68
Na živilskem trgu
je bila izgubljena včeraj torbica z denarjem in zlatnino. Ker je zlatnina dru-Sineki spomin, prosim najditelja. da proti nagradi 1000 Dan vrne v oglasnem oddelku »Jutra«. 13591-28
Stroj za drobljenje smrekovega lubja
dnevno 1 vagon. 3 m dolgo marmornato ploščo in komplet, armaturo za ®tro-iilni »od ali sod za mazanje, ozir. splakovanje kož. nekaj strojarskega orodja in elektromotor K« proda Bruh, strojar, St. Jernej. Dolenjsko. Slovenija.
12147
Kmetovalci!
Prvovrstne gnojnične ftr-palko (pmnpe), pluge in brano dobite v železnini Fr. S t n p i e a, Ljnbljana, Goeposvetska cesta it. 1.
13490-30
fflgfjenično!
Pri kurivu prihranite! —
Samo 150 Dm stane pat. naprava za gretje in zračenje. Vcida »o v poč ali Štedilnik. Aljančii, Bistrica — Podbrozje. 12498-30
t«
•»Ao* cU/vcu
Dobro nagrado
tistemu, ki pokonča krte na vrtu, plača Janko Predori i, Ljubljana, Poljan-ska cesta 73. 12504-37
Telefon 2059
Premog ^ suha drva
Pogačnik. Bohoričeva (t s
s&ZČc
mk ml tat
loto za embalažo! Ma vodao • Mloaj
Mirko Mlakar
LfBMlm.
Uoa n.
□D) C I D I I I I II I I I
krepi in zdravi
ŽELODEC
LOVRO SEBENiK Ljubljana VIL
UHEPnraniri
Za Veliko noč
in za pomlad so najlepši »DOKO« čevlji v modnih barvah za dame in gospode ter so tudi najcenejši.	5404
ttDOKOu. Selenburgova ul. 3
Senzacija na književnem trgu: sovjetsko-rushi roman K. Fedina „Mesta in leta«
je ▼ tisku. Izdala ga bo »Tiskovna zadruga«.
IZVANREDNA PRHKA!
2eletaa sfoftaska patent postelja aložliiva. • U* pecirafiom madracom, telo praktična sa vsako bilo, hotel«, nočne slui-be • is potujoče * oaobe stane oamo Dtft W—. Razpošiljam po poitue-toa povzetja.
TAKO I26LEOA SLOŽEN
Umi pat««« pftst^U.
zložljiva. • lapec »ranim madracom. zelo praktična. »taoe »amo D 280-
Le talka M eeataaf« —
(Liefeztubt) aajnovije vr-■ti, dano samo Dfa IW>
MedracTp«a|e«i »
som stanejo same D 739-L BROZOVK, ZAGREB ILICA 82.
ZAHVALA
Za mnogoštevilne dokaze Iskrenega sočutja povodom smrti našega preljubega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, starega očeta, tasta, brata in strica
Martina Juga
trgovca in posestnik«
vsem nato najprlsrčnejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo p reč. gosp. dekana Kroh-neju za tolažilni nagrobni govor in prečastiti duhovščini
NajprisrčneJSe se zahvaljujemo gosp. dr. Ktmejn za požrtvovalno zdravljenje in častiti sestri za požrtvovalno negovanje blagopokojnika.
Nadalje se zahvaljujemo cerkvenemu pevskemu zbora za ganljive žalostinke in vsem darovalcem prekrasnega cvetja ta vencev.
Končno izrekamo za mnogobrojno časteče spremstvo na nJega zadnji poti vsem nato najprisrčnejSo zahvalo.
Sv. Peter pod Sv. Gorsjrri-Marlbor, dne 2. aprila 1931.
Žalujoči ostali.
efcvestfhh
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog oziroma oče, brat, sin in svak, gospod
Raiko Ložnik
uradnik Okrožnega urada
v sredo dne 1. aprila 1931 ob 21. uri po daljši, mučni bolezni in previden s tolažili sv. vere, v 37. letu svoje dobe, boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek dne 3. aprila 1931 ob ^417. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju.
Sv. masa zadušili ca bo darovana dne 8. aprila 1931 ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene v Mariboru.
Maribor, Ljubljana, tntanberk, Dunaj, COaigo, 2. aprila 1931.	5412
OSMA, soproga — BORIS, sin — MARIJA LOČNIH, mati — Dr. EMERIH LOČNIK, brat — ERMA, META, MAJDA in PEPCA, sestre, ter vsi ostali sorodniki.
Uniforme
dcfM plaSče in vse pa-
trebščine ima v zalogi Simon Kltmanek. Sejen bar gova aliea 6.	106
Krasna Izbira
vseb vrst damskih klobs-kov po najnižji ceni v modnem salona 8tuchly-MaSke, LJubljana, Židovska nlica 3. 11553-30
Pozor!	Pozor!
Balincarji, gostilne
itd. — Najceneje dobavim kompletne garniture kro-gelj za halineanje, keglje itd. Zahtevajte cenik, katerega Vam takoj poHje lesna industrija M. Modic, Nova vas pri Rakeku.
12213-30
Spektator, Ptuj
V smisla Vašega anonimnega pisma, se čimprej zglaeite. Oulafič. Ljubljana, Groharjeva 21. 13416-31
Preklic
Ptodphana preklicujem vse žaljive besede, kaAere »em rabila napram g. Francu Mavriču. Jožefa Potočnik.
12461-31
Svarilo!
Josip Ferlič, trg. potnik iz Brezij
ni opravičen sklepati kupčij za mojo tvrdko — ie manj pa kasirati kakršnekoli zneske. Ivan šribar, trgovec, Ljubljana, Gospo-•vetska IS.	12801-31
Kdor oglašuje
napreduje!
(Nadaljevanje sledi.)
Urejuje Davpris Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adoli Kibnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za interatni del |e odgovoren Alojz Novak. Ysi v LjubljanL