zč*3jr.'č.


*t>-r r, r
?

T

¥

f

z

T

T

f

<y

?-

J

t

T

v

e

T

f'

- T

T
w

-©—£—^ ,'-!- i: ';■ -3-3 -3 -£■-<; ■■;

Z dovoljenjem

prečastitega ljubljanskega škofijstva,
10. nov. 1864, št. 1564.





— 5

Nekoliko opominov.

1. Tvoja perva misel, ko se zbudiš,
vselej bodi obernjena v Boga; toraj se
zaznamvaj s svetim križem: v imenu
Boga j- Očeta, in j- Sina, in f
svetega Duha. Amen;  in potem s
pobožnim sercem izreci lepi pozdrav:
Hvaljen bodi Jezus Kristus —
vekomaj. Amen.

2. Nikdar predolgo v postelji ne
ostajaj. Veliko mirniše boš utnerla na
postelji, s ktere si vstajala premagovaje
in zatajevaje se. Kedar se ti težavno zdi
vstati, spomni se ubozih duš v vicah in
njim v prid daruj svoje zatajevanje, ali
pa si misli: Bog me s postelje kliče.

3. Hitro in sramežljivo se obleci,
potem se pokropi z blagoslovljeno vodo,
poklekni in opravi jutranjo molitev.

4. Jutranje molitve nikdar ne opu-

I

— 6  —

f

ščaj. Kedar ne utegneš veliko moliti, saj
nekoliko moli; zakaj

Pervič:  Kam hočeš perve misli

vsacega dneva obračati, ako ne v njega,
ki ti jih je dal, — v ljubega Bog&?

Drugič:  Dobra jutranja molitev
ni nikoli brez dobrega sadu, brez bož¬
jega blagoslova za ves dan. Bog in nje¬
govi svetniki, ki si jih zjutraj na pomoč
poklicala, nikdar te ne bodo brez pomoči
pustili. — Brez molitve dan začet je
vselej brez blagoslova pričet; kajti Božji
blagoslov dohaja le njim, ki ga prosijo.

Tretjič:  Vsaki dan se ti je voj¬
skovati zoper tvoje dušne sovražnike.
Vsako jutro toraj v roke vzemi močno
orožje, — in to je jutranja molitev, ki ti
sprosi varstvo Božje, in njegove presvete
Matere v za ves dan.

Čete rtič:  Pomisli, da ti j e vsak
nov dan velika milost Božja. Bog ti z
njim d& novo priložnost, da rasteš v Če¬
dnosti in zasluženji za večnost. Pogo-
stoma se toraj spominjaj Gospodovih be¬
sedi: „Delaj, dokler je dan; zakaj noč
pride, ko ne bo mogel nikdo več delati. 44



7  —

—®-a-3-a-3 -a -g <t -g-^ 3-^-5

T

J MOLITEV.

Moj Bog in moj Gospod, ki

si vse sebi na čast in poveličanje |
vstvaril, in zlasti človeka zato na j
svet postavil, da te vse dni svo- |
jega življenja hvali in poveličuje, ?
glej, precej zjutraj klečim pred y
Tvojim Veličastvom; ponižno te
molim in svojo molitev sklepam
z molitvijo, s ktero so te poveli¬
čevali Jezus, Marija in vsi Tvoji
ljubi svetniki.

O Bog, Tvoje očetovsko oko
je po noči ljubeznjivo čulo nad
menoj, in Tvoja očetovska roka
me milostljivo varovala vsake ne¬
varnosti in vsake nesreče. $

Koliko ubozih bolnikov ni |
moglo spati to noč, kako dolge k
in grenke so jim bile ure; jez |
pa sem sladko in mirno spala, ter <j>
sem si vse ude zopet okrepčala. :

O nebeški Oče! ponižno spo-

i

| znam Tvojo neskončno milost do J
r mene in priserčno te zahvalim za r
Tvojo preveliko dobroto.

| ##  “ #  |
f  Dobrotljivi Bog, dodelil si mi ?

| zopet milost, nov dan doživeti. Za |
J en dan sem sicer grobu bliže, toda |
%  tudi svojemu zveličanju, ktero |
? bom pa le dosegla, ako dan ober- T
| nem Tebi na čast, sebi in svo- |
| jemu bližnjemu pa v dušni prid. |
I Moj Bog in moje vse! Tvo- y
| jega kraljestva in Tvoje pravice, |
J prave čednosti in pobožnosti iskati, 4
| bodi vsak dan moja perva in naj- |
4 poglavitniša skerb. Nikdar te 1
^ nočem zabiti, nikdar zveličanja ^
4 svoje neumerljive duše v nemar 4
“ puščati, nikdar svojega serca ve- J
| zati na posvetne reči, ki tako |
4 naglo minejo, ter so le zgol go- 4
| ljuhja. V tem namenu Tebi, troj- 4
4 edini Bog, danes vse svoje dja- 4
| nje in nehanje darujem. Nič se j
i Ja

— 9  —

toraj danes ne zgodi, kakor kar ^
Ti hočeš in ker Ti hočeš. Vse i
moje misli in želje, besede in dela I
naj bodo obernjene v Tvojo čast |
in Tvojo sveto voljo.

Tudi danes hočem po zgledu |
dobrega in zvestega evangeljskega f
hlapca vse dari in talente, ki si |
mi jih dal, le v Tvoje poveliče- T
vanje in na prid svojemu bližnje- |
mu obračati; ako bodo dela in ’
trudi mojega stanu danes težavni t
in bridki, nikakor ne bom malo- £
serčna in nepoterpežljiva, marveč i,
hočem v otročjem zaupanji k j
Tebi, nebeški Oče, ozreti se, ter 1
prav iz serca reči: Oče, Tvoja J
volja je, da to storim, toraj naj 2
se zgodi iz ljubezni do Tebe, £
dasi je tudi težko. 2

Ako Ti, vsegamogočni vla- S
dar človeške osode, v svoji ne- £
skončni modrosti za dobro spo- i
znaš, da me danes ta dan obiščeš |

10

|

1 s kako nesrečo ali s kacim ter-
| pljenjem, tudi tedaj se zgodi
| Tvoja sveta volja. Le milost po-
? terpežljivosti in udanosti te pro-
? sim, da poskušinjo dobro presto-
| jim in zaupanja ne zgubim, temuč
f  da me terpljenje po Tvojem mo-
| drem namenu zboljša, s Teboj
7 zedini, ,ter me vredno stori več-
^ nega veselja.

| Moj Bog in Gospod! terdno
| sklenem, ves dan skerbno paziti,

<? da nebom nič mislila, želela, govo¬
ri rila, storila, opustila ali dopustila,

£ kar bi Tebe žalilo. Vseli grešnih
A priložnost se hočem kolikor moč
'| varovati in ogibati, vsem skušnja-
t vam pa s Tvojo milostjo zoper-
t stavljati se.

Po tem takem naj se Tvoja
i sv. volja zgodi v vseh mojih de-
| lih in opravilih, v terpljenji in
l  vojskovanji, v molitvi in premi-
^ šljevanji, v pokoji in razveselje-
A ' &


£►—ii>—S>- ©—<3H®—§-<3-ži-<3-<S•&-<* <ž-^—<3--<i-<3-^3—<3—>3>

11

*>■':> £> f: i' —i-s—3^S-S-a-'3Ha-s*-3H3-«-ex

f

vanji, v jedi in pijači. Vse bodi |
Tebi na večo čast, popolnoma po t
Tvoji sveti volji v zedinjenji z 7
neskončnim zasluženjem mojega |
ljubega Zveličarja, njegove bla- f
žene Matere Marije in vseh Tvo- |
jih ljubih svetnikov. Amen.

MOLITEV
do Matere Božje.

O Mati milosti in usmiljenja, £
ki toliko premoreš pri svojem J>
božjem Sinu, sprosi mi za današ- £
nji dan vseh milost, ktere so mi 1
v zveličanju potrebne. Tvoji ma- £
terni ljubezni z otročjim zaupa- £
njem priporočam svojo dušo, svoje a
telo in vsa svoja opravila; saj £
si ti moja varhinja, moja sred- i
niča in priprošnica. — Bodi mi £
tolažnica v vseh bridkostih, po- Z
močnica v vsaki sili, in podpor- £

4

— 12  —

—«-S-3-8-*-a-»-«-a -<l-3 -«-eg

T I

| niča v vsaki skušnjavi. — Po- |
J magaj mi, da rastem v vsem do- t
| brem, v vseh čednostih, zlasti pa ®
| mi sprdsi tisto čistost na duši in %
f telesu, ktera je tebe vredno sto- f
| rila, da si Mati mojega Zveličar- |
? ja. — Danes in vselej bodi ti f
Z  moja varhinja v vseh nevarno- |
| stih tega življenja do zadnjega *
| mojega izdihljeja.

2 In ako mi še danes strašna |

f smertna ura odbije, o pokaži, da f
4 si moja Mati, stoj mi na strani, |
f da se v milosti božji ločim s tega j,
2 sveta, stoj pri sedeži svojega Sina, £
4 mojega sodnika, da milostljivo «
2 sodbo izreče nad menoj in me £

4> vzame k sebi, v sveta nebesa, J

2 kjer ga bom s teboj hvalila, ljubila *
- in poveličevala vekomaj. Amen. *

&

ii

T

A

&

-s*;e—

— 13 —

POSEBNA MOLITEV,

ki jo sv. oče  papeš Pii IX. zlasti pri¬
poročajo do prečastite Device Marije za
ohranjenje čistosti.

O moja Gospa! O Mati moja!
Tebi se vso darujem, in da se
ti vdano skažem, ti danes daru¬
jem svoje oči, svoja ušesa, svoja
usta, svoje serce, sebe popol¬
noma vso. Ker sem tedaj tvoja,
o dobrotljiva Mati! varuj me,
brani me, kakor svojo lastino in
svoje posestvo.

Opomin.  Kdor to molitev zju¬
traj in zvečer po angelovem češčenji po¬
božno in s skesanim sercem moli, ima
100 dni odpusteka.

(Pii IX. 5. avg. 1851.)

J MOLITEV 4

i'

d o a n g e 1 a v a r h a. I

£• . . «*■

j Ljubi moj angel var h, moj £

* zvesti prijatelj in vodnik, kte- l

14  —

*v-  1 ? -F ;  <5-3--3 :-S-S-a-31-S-& - 3-3  * -

rernu me je izročila božja do¬
brotljivost in previdnost, prosim
te, bodi pri meni na vseli potih,
in vodi vse moje stopinje, da ho¬
dim po stezi božjih zapoved, da
sovražim greh, da čednost ljubim.

Tvojemu močnemu varstvu
dušo in telo izročim.

Varuj moje  oči  vseh pože¬
ljivih pogledov in radovednosti,
da nikoli ne pogledajo nevarnih
stvari, temuč da so vselej v Go¬
spoda in njegove zapovedi ober-
njene.

Varuj mojih ušes,  da ne
poslušajo pohujšljivega govorje¬
nja, opravljanja ali obrekovanja,
temuč le božjo besedo in glas
moje vesti.

Varuj mojih ust,  vsega
opravljanja, razžaljivega in ne¬
spodobnega govorjenja, da se od¬
pirajo le na čast božjo in spod¬
budo mojega bližnjega.


— 3 -- 3 - 3-3  -

ž-<2-<2-a-Va-<2~3X

&-©-&-$>-©►-&— ^5!— <a—^8-<a— <a -< 3 -<*- < 3 —®-<X- -<*—^-< 3 - -

— 15  —

Varuj mojih rok,  da se
vsake krivice zderže in vselej
čiste k Bogu povzdignejo, tako
da bom zamogla s prerokom reči:
Povzdigovanje mojih rok bodi
Tebi, o Gospod, jutranja in ve¬
černa daritev.

Varuj mojih nog,  da ne
zaidejo na nevarna pota in da
ne postopajo, terauč da goreče
hodijo po potu čednosti in spolno-
vanji vseh dolžnost.

Varuj poslednjič tudi moje
serce  jeze, lakomnosti in sko¬
posti, prevzetnosti in nečistosti,
vsadi mi pa sveto čistost in po-
terpežljivost, pravo ponižnost in
ljubezen do bližnjega.

Ljubi moj angel varh! nik¬
dar ne zapusti mene svoje var-
vanke, tudi takrat ne, ko bi se
semtertje ustavljala tvoji vodbi.
Iz nova ti danes
in voljno pokorščino. Serčno

obetam naglo
se

>—S?—S>—©•--'£ —S-<2—3—

« hočem na tvoji strani vojskovati,
T ako me k vojski navdihuješ, pa
e tudi brez premisleka bežati, ako
| mi velevaš bežati. Tako me to-
<?  raj s svojo roko vedno vodi po
| poti v nebeško mojo pravo do-
? mačijo.

| Angelček božji, varh si moj,
f Po višji dobroti sem varvanec
? tvoj;

| Razsvetljuj in varuj le,

» Vodi in vladaj me! Amen.

“ Opomin.  Tej molitvici so sv. oče

| Pii VII. 15. maja 1821 za vselej dodelili
l  100 dni odpusteka.

&

i)

4 MOLITEV

&

do svoje sv. priprošnice.

I Varuj me tudi ti, moja pri-
| prošnica, sveta I . . . ., in prosi
I  zame, da vedno zvesto služ.im
svojemu Bogu, kakor si mu ti


— 17  —

| služila, da ga bom v sv. nebesih

I

| s teboj vekomaj hvalila in častila.
Amen.

T

I

T

JI O L I T E V
pred podukom.

Predg.:  Pridi, sv. Duh! na¬
polni serca svojih vernih, in v
njih užgi ogenj svoje ljubezni!

Odg.:  Ki si po različnosti
vseh jezikov narode zbral v edi¬
nost sv. vere.

Predg.:  Pošlji svojega Duha,
in z nova bodo prestvarjeni;

Odg.:  In dal boš zemlji novo
podobo!

Molimo!

O Bog, ki si serca vernih
učil z razsvetljenjem svetegaDu-
ha, daj nam, da pravo umemo
ravno v tem duhu in da se vese-

Z.

■2

18  —


limo njegove tolažbe! Po Jezusu f
Kristusu, Gospodu našem. j

Odg.  Amen. v  t

Oče naš .. Ceščena si Marija. |

MOLITEV
po poduku.

Molimo!

Dobrotljivi Bog! Zahvaluje-
mo se ti za nauke, v poduče-
vanji prejete; dodeli, prosimo te,
da jih vedno zvesto hranimo v ser¬
cu, da na tanko spolnujemo svoje
dolžnosti in da bomo vredni Tvoje
neskončne ljubezni. Po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem.

Odg.  Amem

Oče naš .. Ceščena si Marija.

19 —

9-®-»-»-»-»-»-»-»-®—2-<3-3 <S-3^3-*3b«s-^-3-<3x


Dobri nameni, I

j

bi jih pobožna kristijana v svojem sercu y
budi pri raznih priložnostih vsacega f
dneva. J

T

1.  Ko se zbudiš, misel tvoja bodi: f

I „0 Gospod! le po ljubezni *
| do Tebe hrepenim! Le v Tebi in ^
4 za Tebe hočem živeti 2

I i

f  2. K c dar se oblačiš, misli si: f

^ „Gospod! obleci mojo dušo s
« svetimi čednostmi !“

3. Kedar se slačiš, misli si: J

„0 Gospod! očisti mojo dušo |
vsacega greha, in daj mi novo 4
serce, da te čedalje bolj ljubim!“ f

—3-<ž-<S-<ž

2 *

— 20  —

| f

| 4. Pr e dno zapusti« izbo, poki e- |
k ni pred razpelo in |

f  moli: f

t . . . f

„To je morebiti v mojem f
| življenji zadnji izhod, kterega t
t mi dobrotljivost božja podari, da J
| izbrišem svoje grehe in si za- |
| služim večni raj." I

„Gospod! današnji dan hočem s*
| le Tebi na čast živeti; al sama
j iz sebe nič ne premorem, v Tebi f
| in s Teboj pa vse. Ljubi moj Zve- t
1 ličar! daj, da te nikdar več ne
| razžalim z nobenim grehom."

| 5. Od doma aliiz hiše grede:

„Ljubi moj angel varil! va-
| ruj mojih oči in mene vso, da
^ vedno zvesta ostanem Gospodu."

6. P redno začneš učiti se:

J

4 >
a

4> „Ljubi moj Jezus! pomagaj
l  mi, da se učim le Tebi na čast."

4


7. V cerkev grede:

,,V hišo božjo grem, ondi ima |

£

21  -


I

| vse biti čisto in sveto; zunaj toraj |
| ostanite vse posvetne misli, pobe- 7
I rite se od mene, ve pregrešne." J

7
7

2

8. Predjedjo: y

„Oče usmiljenja! ravnokar |
7 hočeš hraniti moje telo; ohrani 7
I pa tudi mojo dušo v svoji mi- l
j  losti!"

9. Spat grede:

„Tii bo to noč počivalo moje 7
telo; kdaj pač pride srečni tre- I
nutek, da moj duh počiva v Go- I
spodu?" f

I

I
?

|

t 10. Ako se k e daj kakor si bodi j
i pregrešiš, koj izdihni: l

f „Gospod! grešila sem zoper f
4 Tebe; •— Ti pa mi milostljivo j

i  odpusti, o Gospod!“ j,

| sl

i> <S>

i —— i

i  I

i  i

22  —

X3>-S-S>-S^£-ŽV —ca-^-5?-

V*D<r— —<Š*S8š^/6

VEČERNA MOLITEV. (

—€X5l&9 x

Nekoliko

<=»$<=>

opominov o njej.

1. Kdor si hoče preskerbeti srečno
zadnjo uro, večerne molitve ne bo nikdar
opustil.

2. Spanje je podoba smerti, poste¬
lja groba, noč pa večnosti. Konec vsa-
cega dneva se toraj konca svojega živ¬
ljenja spominjaj.

3. Vsaka noč je lahko zadnja. Smert
kaj rada pride kakor tat, ob uri, ko se
je človek f’e ne nadja ne; in tudi naj¬
močnejši^« ji ne more ustaviti.

4. Ce smert le za eno noč pride
prezgodaj, in te zasači v stanu smertnega
greha, vekomaj si pogubljena.

5. Spravi se toraj z Bogom, predno
zaspiš, zdaj je namreč Gospod še tvoj
srednik, in ne še sodnik. Sto in sto gre¬
šnikov, ki so se zvečer zdravi vlegli
spat, se je zjutraj zbudilo v peklu! Ce ti


K*>-

T

vest kak smerten greh očita, predno za-
spiš, popolnoma se ga skesaj s terdnim
sklepom, tudi spovedati se ga, kakor
hitro bos le mogla, ter poboljšati se.

6. Ne opuščaj izpraševanja vesti; ta
vaja serce grehov čisti ter je vedno bolj
spretno dela za milosti in čednosti;
verh tega je ona tudi dobra priprava za
prejemo svetih zakramentov in za srečno
smert. ,,Ako se sodimo sami, ne bomo
sojeni.“ I. Kor. 11. 31.

? MOLITEV. f

¥ ¥

7 Pred Tvojim obličjem, o Bog, j

l  zdaj tu klečim ter želim, zadnje |
i  trenutke današnjega dne posve- l

titi Tebi na čast! |

Castin hvala ti bodi za vse do- j
j brote, ki sem jih danes prejela iz |
« Tvojih rok!—Varno in zadovolj- A
£ no si mi dal živeti, zdravje in živ- £
^ ljenje si mi ohranil, z jedjo in pijačo
&  me dobrotljivo preskerbel, ter me i
j  rešil vsake nesreče in vsega zlega. |
l  Vsako delo, ki je prišlo iz mojih &
i rok, vsaka zmaga, ktero sem do- £

— 24  —

: -'-S

bila nad svojimi dušnimi sovražni¬
ki, vsaka nadloga, ki sem jo preter-
pela iz ljubezni do Tebe, vsaka
molitev, ki sem jo z veseljem
opravila, vsaka misel, ki sem jo
imela v nebesih pri Tebi, in da ob
kratkem vse povem, vse dobro,
kar sem storila, vse zasluženje, ki
sem si je nabrala, le Tvoja milost
je, Tvoj dar, — Tebi bodi toraj
večna čast in hvala!

Kaj pa ti morem jez dati za
te in vso neštevilne dobrote, ki
si mi jih skazal ves čas mojega
življenja? S čem ti jih hočem
poverniti? — Jez uboga grešnica
moram le čuditi se Tvoji neskončni
ljubezni, ki dobrote skazuje ondi,
kjer bi imela kaznovati, in bla¬
goslov deli meni, nad ktero bi
se imela maščevati zavolj šte¬
vilnih pregreh. O Bog ljube¬
zni in dobrote, v znamnje moje
serčne hvaležnosti ti nimam in

— 25  —

? ?

| ne vem druzega dati, kakor kar |
? sem kedaj dobrega storila na Tvojo T
f čast; tega je, se ve da, silno malo, |
| toda ne glej te pičlosti, ampak T
? ozri se na neskončno zasluženje 7
| Tvojega ljubega Sina, mojega Zve- |
| ličarja, ktero je tudi meni pri- 7
| dobil.—Sveta Marija, Mati božja, |
| preljubi angeli in svetniki božji, ?
I tudi vi nekoliko svojega zaslu- |
| ženja mojemu priložite, da bo |
vredna zahvalna daritev mojemu |
dobrotljivemu Bogu. Amen.

Vsegavedni Bog! Po izgle- a
du kraljevega preroka hočem ko- ^
nec današnjega dneva obrajt imeti l
s svojim sercem in svojega duha ^
očistiti vseh grešnih madežev. - - i
Dodeli mi, sveti Duh, svojo milost, %
da pregrehe spoznam ter se jih j
s serca skesam. I

Zdaj se spominjaj vseh ur današ¬
njega dne in premišljuj, kaj da si hudega

— 26 —

J ?

| storila, ali iz lenobe dobrega opustila ali |
^ slabo opravila; zlasti se izprašuj: ž

1. Kako si se vedla, ko si vstala? — f

| pri sv. masi? — pri delu? — pri jedi?— |

J do svojega bližnjega? — v tovaršii? — |

2. ali si grešila z mislimi:  nespo- j
dobnimi, prevzetnimi, jeznimi, nevoščlji- f

T vimi, sumljivimi? T

^ 3. ali si grešila z besedami:  ne- |

sp čistimi, Častiželjnimi, opravljivimi, obre- sp
T kovavnimi, žaljivimi, lažnjivimi, prepir- y
| ljivimi, kletvinimi? itd. |

~ 4. ali si grešila v djanji:  z lenobo,

j  nepoterpežljivostjo, zanemarjenjem svojih sp
j stanskih dolžnost, nespodobnimi pogledi f
j? in deli, nepokoršino do staršev ali dru- i
j zih prednikov, sovraštvom, krivico, ne- J
^ zmernostjo v jedi in pijači? itd. ^

5. ali si grešila z opuščen  jem  k
j  dobrih del: da nisi po dolžnosti molila,

| dobrega namena ne obudila? itd.

J 6. ali si se vdeležila tuj ih grehov:  2)

<4 da si komu dala slab izgled ali pohujšanje, ^
J da si koga v kak greh napeljavala, zape-
| ljavala, ali da ga nisi od greha odvernila, ^
J ko bi ga bila lahko? itd. &

k  7. s posebno skerbjo se tudi iz-

^ prašuj, kako da si spolnovala sklepe, ki j
^ si jih zjutraj storila, in od kod da zlasti ^
J izvira tvoje današnje pregrešenje? i,

&  i*

I ... v . I

I Vedi, da ti je natančno in skerbno |

J izpraševanje vesti silno potrebno za po- ^
f  boljšanje in toraj tudi v zveličanje. f

Usmiljeni Bog! pri nocoj¬
šnjem preiskovanji moje vesti, po¬
kazalo se mi je zopet veliko gre¬
hov. Zopet sem prelomila svoje
sklepe in obljube, Tebi storjene,
razžalila sem te, — grešila sem!
Drugi Tvoji otroci bili so polni
svete gorečnosti in ljubezni do
Tebe, ter so današnji dan obernili
Tebi na čast in veselje, jez pa sem
bila mlačna, in sem te še cel6
žalila. —

O moj Bog! Doklej te bom
še jezila in silila, dame kaznuješ?
O usmiljeni Oče, ne hodi v sodbo
z menoj, ne ravnaj po svoji ostri
pravici, ne povračuj mi po mojih
delih! Glej, saj se zdaj kesam,
da sem te žalila, serčno so mi žal

vsi moji grehi. O, ko bi

moj

:la



vsak greh studiti z onim svetim
sovraštvom, s kterim so ga sovra¬
žili tvoji ljubi svetniki, zlasti Je¬
zus in Marija! O, ko bi mogla s
solzami pravega kesanja zbrisati
vse, s čemur sem te kedaj razža¬
lila! Ker pa te velike milosti ni¬
sem vredna, glej, s ponižnim
sercem se obernem do Tvojega
neskončnega usmiljenja z milo
prošnjo: O, najljubeznjivši Oče,
imej usmiljenje s svojim slabot¬
nim otrokom, prizanesi mi še
zdaj, in daj mi časa in milosti,
da se vendar enkrat popolnoma
odtergam od greha in da le Tebi
živim. Te največe milosti te pro¬
sim po Jezusu Kristusu Tvojem
cdinorojenem Sinu in sredniku
našem. Amen.

— 29


Priporočevanje v božje varstvo.

Dobrotljivi Oče, ki nikdar
ne dremlješ, nikdar ne spiš, temuč
vedno svojih varuješ, bodi tudi
to noč moj varh. Varuj me vsega
nadlegovanja hudega sovražnika,
vseh nespodobnih misel in sanj,
bolezni, ognja in vsake nesreče.
Daj, da bodo Tvoji sveti angeli
čuli pri meni, da se mi kaj ža¬
lega ne prigodi.

Dobrotljivi Oče nebeški, daj,
da si v Tvojem miru sladko po-
čijem, da se zdrava in pokrepčana
o pravem času jutre zbudim in
novega dne doživim Tebi na čast.
Ako je pa, o Gospod življenja
in smerti, v Tvoji neskončno
modri previdnosti sklenjeno, da ne
doživim jutranjega dne, usmili se
me in skaži mi milost, da se
popolnoma skesam vseh svojih
grehov in tako uidem večnemu


pogubljenju. Skesano naj me
smert najde, pride noj kedar si
bodi, da mi odpre vrata v večno
zveličanje.

Toda ne le sebi prosim Tvo¬
jega varstva in blagoslova, ampak
tudi svojim starišem, bratom in
sestram, žlahti in prijatlom, do¬
brotnikom in predstojnikom, sov¬
ražnikom in razžalnikom. O, va¬
ruj vse vsake nesreče, dušne in
telesne, tudi njim daj sladko in
mirno spati, jutre pa veselim se
zbuditi, da te še dalje poveliču¬
jejo na tem svetu.

Kavno tako te prosim, o Bog
vse prave tolažbe, za vse, kterim
to noč nisi odločil miru in po¬
koja; prosim te za-nje, kteri v
bolečinah izdihujejo, v smertnih
težavah ječe, zlasti pa za-nje,
kterim se bo nocojšnjo noč duša
ločila telesa. Usmili se, ljubez-
njivi Bog, teh svojih otrok mojih


<3


| sobratov, potolaži vse žalostne,
| pokrepčaj vse slabotne, bodi na
f strani vsem omagajočim, in mi-
| lostljiv vsem umirajočim. VTvoje
f roke vse priporočam, bodi meni
2 in njim vsem pravi Jezus, t. j.
J  Zveličar.

1 Poslednjič te prosim, o Bog
v vsega usmiljenja, tudi za uboge
| duše v vicah, usmili se tudi njih,
| glej, kako po Tebi hrepene,
f ugasi jim serčne želje po svetih
* nebesih. Reši jih vsega, terpljenja
, in dodeli jim večni mir in pokoj,
j' Tega te prosim po neskončnem

2 zasluženji Tvojega Sina Jezusa
t Kristusa. Amen.

MOLITEV
do Matere Božje.

2 Prečastita devica Marija, pre¬
ji ljubeznjiva mati vseh vernikov!



— 32  —

—•>- g—«-s-e-@-®-«-3-^-G-a-a-sH£¥

Serčna zalivala ti bodi za var¬
stvo, s kterim si dosedaj cula nad
menoj; prosim te, tudi nocojšnjo
noč naj čujejo tvoje materne oči
nad menoj, da se mi nič hudega
ne pripeti in da v miru počivam.
Zlasti te prosim, varuj mi telo in
dušo vsega omadeževanja, da bom
tvojemu ljubemu Sinu vedno pri¬
jetna. Varuj me nagle, neprevi-
dene smerti, stoj mi na strani o
moji zadnji uri, da v tvojem ma¬
ternem naročji srečno izdihnem
svojo dušo v roke nebeškemu
Očetu. Amen.

Do angela varlia.

O, nebeški varh, bodi tudi
nocojšnjo noč moji duši zvesti
čuvaj, kakoršen si mi bil od per-
vega izdihljeja mojega življenja
do sedanjega trenutka. Varuj me
v mojem počitku vsacega zale-

l


— 33 —


-iv'e—ii—i>—i» -SHS-ei-e-a-« 3-

zovanja hudobnega sovražnika,
in daj, da se bom z veselim in
čistim sercem j utre zbudila in ne-
oinadežane roke k tebi povzdignila.
Ako pa ne bom mogla spati, ali
pa, če se bom kterikrat iz spanja
zbudila, navdihni mi, prisereno te
prosim, dobre in svete misli, da
bo tudi ta noč na čast Božjo, meni
pa v zveličanje. Amen.

Nektere misli, kedar ne moreš
po noči spati.

1. Kako nadležna mi je nočna
tema! — kako strašna mora še le biti
večna teina!

2. Kako mučno je, več noči zapo¬
red brez spanja ležati, —• če tudi na
mehki postelji! — Kaj še le čutijo po¬
gubljeni, ki brez vsega upanja morajo
biti v večnem ognji!

3. Spati ne morem, in to me že
tako jako terpinči, čeravno sem zdrava in
mi skerbi ne jemljejo spanja. — Kako
mora še le pri sercu biti vam, ubogi bol-

Z.

— 34 -


—^^

niki v bolečinah! in vam nesrečni v
križih in težavah!

4. Zakaj beži spanje spred mojih
oči? Ali sem bila morebiti nezmerna
v jedi in pijači? Ali sem morda premalo
delala? Ali se mi kaka bolezen zbira?
Ce mi kaka bolezen preti, odverni jo,
o Gospod, od mene, ali pa mi dodeli mi¬
lost, da mi bode v zveličanje.

o. Kakor zdaj v postelji, tako bo
enkrat, in morebiti kmali v grobu ležalo
moje telo. Potem bo strohnelo v prah,
iz kterega je stvarjeno; duh moj pa se
po verne k svojemu stvarniku. Ako moji
udje zvesto služijo Bogu, kako častit¬
ljivi bodo sodnji dan iz groba vstali v
večno življenje; — ako je pa moje telo
služilo satanu, o kako gnjusobno se bo
iz groba vzdignilo v večno terpljenje!!


Daritev svete mase.

* baba @1 brestovi trombe. I

t . k

A (Kakor jo mašnik bere.) I.

| M.  in Str.  V imenu f Očeta, j
A in f Sina in svetega f Duha. Amen. i
M.  Stopil bom pred oltarBožji. f
Str.  Pred Boga, ki razvese- A
t ljuje mojo mladost. J

©>—?■»—sv —$-'!$--<-<?.  -a •

3 *

— 36 -


-^-^$-«-< 5 ,- 3 -$-

Psalm 42. |

M.  Sodi me, o Bog! in raz- '?
sodi mojo pravdo zoper nesveto «
ljudstvo; krivičnega in zapelji- ?
v ega človeka reši me. ?

Str.  Ker ti, o Bog! si moja J
moč; zakaj si me zavergel in za- f
kaj hodim žalosten, ko me so- %
vražnik stiska? J

M.  Pošlji svojo luč in svojo j
resnico; da me peljete in pripe- |
Ijete na Tvojo sveto goro, in v ?
Tvoje šotorje.

Str.  In stopil bom pred Božji
oltar, pred Boga, ki razveseljuje
mojo mladost.

M.  Hvalil te bom s citrami,
o Bog, moj Bog! zakaj si žalostna
duša moja, in zakaj me motiš?
Str.  Zaupaj v Boga; zakaj
4 še ga bom hvalil; On jo pomoč
t mojega obličja in moj Bog.

| M.  Čast bodi Očetu, Sinu in
J svetemu Duhu;


— 37  —

f
I

Str.  Kakor je bilo od za¬
četka do zdaj in vselej in od ve¬
komaj do vekomaj. Amen.

M.  Stopil bom pred oltar
Božji.

Str.  Pred Boga, ki razvese¬
ljuje mojo mladost.

M.  Pomoč naša v imenu Go¬
spodovem.

Str.  Ki je stvaril nebo in
zemljo.

M.  Spovem se Bogu vsega-
| mogočnemu, sveti Marii, vselej
Devici, svetemu Mihaelu, velike¬
mu angelu, svetemu Janezu kerst-
niku, svetima aposteljnoma Petru
in Pavlu, vsem svetnikom in vam,
bratje, da sem veliko grešil z
mislijo, besedo in djanjem. —
Kriv sem ! kriv sem ! jako sem
kriv! -—• Toraj prosim sveto Ma¬
rijo, vselej Devico, svetega Mi-

i haela,

velicega

? ela ,

j Janeza kerstnika, sveta aposteljna 1

l


-.


<3 i --®— <S—<SS— <S ~(&t

1

vetnike in <*

| Petra in Pavla, vse
| vas, bratje, molite za ine pri |
| Gospodu našem Bogu.

| Str.  Naj se te usmili vsega- |
mogočni Bog in odpustivši ti f
grehe, naj te pelje v večno živ- |
lienie. f

M.  Amen. |

Str.  Spovem so Bogu vsega- |
mogočnemu, sveti Marii, vselej

| Devici, svetemu Mihaelu, velicemu |
t angelu, svetemu Janezu kerstniku, f
j svetima aposteljnoma Petru in
i Pavlu, vsem svetnikom in tebi %
| oče, da sem mnogo grešil z ^
mislijo, besedo in djanjem. — i
| Kriv sem! kriv sem! silno sem j
• kriv! Toraj prosim sveto Marijo, I
j vselej Devico, svetega Mihaela, f
k  velicega angela, svetega Janeza j>
l  kerstnika, sveta aposteljna Petra J
| in Pavla, vse svetnike in tebe, |
i oče, moli za me pri Gospodu A
j našem Bogu. I


l

- 39  —


M.  Naj se vas usmili vsegamo-
gočniBog in odpustivši vam grehe
naj vas pelje v večno življenje.

Str.  Amen.

M.  Prizanesenje, odvezo in
odpuščenje vaših grehov naj vam
dodeli vsegatnogočni usmiljeniBog.

Str.  Amen.

M.  Bog! Ti se boš obernil v
nas in nas oživil!

Str.  In veselilo se bo Tvoje
ljudstvo v Tebi!

M.  Gospod, skaži nam svojo
milost!

Str.  In dodeli nam svoje u-
smiljenje.

M.  Gospod, usliši mojo mo¬
litev !

Str.  In k Tebi naj pride moje
vpitje!

M.  Gospod z vami!

Str.  In s tvojim duhom!

Molimo.

Odvzemi nam, prosimo, Go-

-*•>-$■

— 40  -


č-a-a-a-«-«- -v--w

spod! naše grehe, da bomo vredni,
s čisto dušo stopiti v presvetišče:
po Kristusu, Gospodu našem.

Prosimo te, Gospod! po za-
služenji svojih svetnikov, kterih
svetinje so tukaj, in po zasluženji
vseh svetnikov, odpusti mi milo-
stivo vse moje grehe. Amen.

Vhod.

Slavljena bodi sveta Trojica
in nerazdeljivo edinje; hvalimo jo,
ker je storila usmiljenje z nami.

Ps. 8. Gospod, naš Gospod,
kako čudapolno je tvoje ime po
vsem v s vetu.

Čast bodi Očetu, in Sinu in
svetemu Duhu, kakor je bila od za¬
četka do zdaj in vselej in od ve¬
komaj. Amen.

Slavljena bodi sveta Trojica
in nerazdeljivo edinje; hvalimo
jo, ker je storila usmiljenje z
nami.



— 41


M.  Gospod usmili se (Kirie
eleison).

Str.  Gospod usmili se (Kirie
eleison).

M.  Gospod usmili se (Kirie
eleison).

Str.  Kriste usmili se (Kriste
eleison).

M.  Kriste usmili se (Kriste
eleison).

Str.  Kriste usmili se (Kriste
eleison).

M.  Gospod usmili se (Kirie
eleison).

Str.  Gospod usmili se (Kirie
eleison).

M.  Gozpod usmili se (Kirie
eleison).

Slava (Gloria).

Slava po višavah Bogu, in
na zemlji mir ljudem, kteri so
svete volje. Hvalimo te, čestimo
te, molimo te, povišujemo te,


- Gi-ii

?

~HHW

f

hvaležni smo ti zavoljo Tvoje ve¬
like časti, Gospod Bog, kralj
nebeški, Bog, vsegamogočni Oče!
Gospod Jezus Kristus, edinorojeni
Sin, Gospod Bog, Jagnje Božje,
Sin Očetov, ktcri odjemlješ grehe
sveta, usmili se nas; kteri od¬
jemlješ grehe sveta, sprejmi našo
prošnjo; kteri sediš na desnici
Očetovi, usmili se nas! Ker Ti
sam si svet, Ti sam Gospod, Ti
sam Kaj viši, Jezus Kristus! s
svetim Duhom vred v slavi Boga
Očeta. Amen.

M.  Gospod z vami!

Str.  In s tvojim duhom!

Moli m o.

(Zbirna molitev.)

Vsegamogočni večni Bog, ki i
si dal svojini služabnikom v pravi t
veri slavo večne Trojice spoznati L
in v moči nebeškega Veličanstva ^

43

*$-8>-SHe>-S>-S>

I

T

moliti edinost: prosimo, da bomo
po ravno tej sveti veri vselej ob¬
varovani vse nesreče. Po Gospo¬
du našem Jezusu Kristusu, tvojem
Sinu, ki s Teboj živi in vlada v
edinosti svetega Duha Bog od ve¬
komaj do vekomaj. Amen.

List.

Berilo iz lista sv. aposteljna
Pavla do Rimljanov. 11, 33—36.

„0 globočina bogastva, mo¬
drosti in znanja Božjega! Kako
nerazumljive so njegove sodbe in
neizvedljiva njegova pota! Zakaj
kdo je spoznal misel Gospodovo,
ali kdo je bil njegov svetovavec?
Ali kdo mu je pred kaj dal, da
bi se mu povernilo? Zakaj iz njega
in po njem, in v njem je vse, |
njemu bodi slava, vekomaj. Amen.“ i

Str.  Bogu hvala.


— 44

I Gredna.

? , f

t Slavljen bodi, Gospod, ki p

| pregleduješ brezna in sediš nad I

l  Kerubimi. \

T . . f

t O. Slavljen bodi, Gospod, na ?

| terdnjavi nebeški in hvaljen ve- I
| komaj. Aleluja, aleluja. |

J t.  Slavij en bodi, Gospod, Bog |
| naših očetov, in hvaljen vekomaj. |
l  Aleluja. |

1 Pred evangelijem

^ (sredi oltarja). f

&  «

i Cisti mi serce in usta, vsega- |

| mogočni Bog! kteri si usta pre- £

i roku Izaiju očistil z živim oglom; i

| tako me očisti s svojo nezaslu-

& ženo milostjo, da tvoj sveti evan- 2

| geli vredno oznanujem: Po Kri- jj

4 stusu, Gospodu našem. Amen.

A O. Blagoslovi me Gospod! A

Y.  Gospod bodi v mojem ser- |

i-

— 45  —

-  <:* xi d-<l

cu in v mojih ustih, da vredno
in spodobno oznanujem njegov
evangeli. Amen.

Evangeli.

M.  Gospod z vami!

Str.  In s tvojim duhom!

M.  Besede svetega evange¬
lija po sv. Matevžu (28, 18—20).

Str.  Slava Tebi, Gospod.

V tistem času je rekel Jezus
svojim učencem:

„Dana mi je vsa oblast v ne¬
besih in na zemlji. Toraj idite
in učite vse narode in kerščujte
jih v imenu Očeta, in Sina in
svetega Duha. Učite jih spolno-
vati vse, karkoli sem vam zapo¬
vedal. In glejte! jez sem z vami
vse dni do konca sveta.“

Str.  Hvala Tebi Kriste!

M.  Po evangeljskih besedah
naj bodo zbrisani naši grehi.


—<3—<E—<3-^36—<ž—<3—^S—<i—JEE—<8—<S—<3—<£—a—< 3 —^f—<si

46


J

Vera.

Verujem v enega samega Bo¬
ga, Očeta vsegamogočnega, stvar¬
nika nebes in zemlje, vseh vidnih
in nevidnih stvari. ■—- In v enega
Gospoda Jezusa Kristusa, Sinu
Božjega edinorojenega, kteri je
rojen iz Očeta od vekomaj, kteri
je Bog od Boga, luč od luči, pravi
Bog od pravega Boga, kteri je
rojen in ne storjen, kteri je z
Očetom vred enega bistva, po
kterem je vse vstvarjeno, kteri
je zavoljo nas ljudi in zavoljo
našega zveličanja z nebes prišel.
In po svetem Duhu meso
na se vzel iz Marije De¬
vice, ter se včlovečil:  Tudi
križan je bil za nas pod Ponci-
jem Pilatom, terpel in bil položen
v grob. Tretji dan pa je vstal od
mertvih po pisemskih besedah.
Sedi na desnici Očetovi in bo


— 47  —

? . T

I spet prišel s slavo sodit žive in J
| mertve; in njegovega kraljestva f
*  ne bode konec. — Verujem v ?
| svetega Duha, Gospoda in oživ- I
ljavca, kteri izhaja iz Očeta in }

Sina, kterega z Očetom in Sinom
vred in enako molimo in častimo;
kteri je govoril po prerokih. —-
Verujem eno, sveto, katoliško in
apostoljsko cerkev. — Verujem
en kerst v odpuščenje grehov. —
Verujem vstajenje mertvih in pri¬
hodnje življenje. Amen.

M.  Gospod z vami!

Str.  In s tvojim duhom.

Darovanje.

Molimo. Slavljen bodi Bog
Oče in edinorojeni Božji Sin s
svetim Duhom, ker je Bog z nami
ravnal po svoji milosti.


— 48  —

Mašnik kruh darovaje moli:

Vzemi sveti Oče, vsegamo-
gočni Bog! ta prečisti dar, kte-
regajez, Tvoj nevredni služabnik
darujem Tebi, svojemu živemu in
pravemu Bogu za brezštevilne
grehe, zamere in zanikarnosti, in
za vse prične, pa tudi za vse
verne kristijane, žive in mertve.
Daj, da bo meni in njim v zve¬
ličanje in večno življenje. Amen.

Mašnik vodo blagoslavlja, rekoč:

Bog! kteri si človeka v bla¬
gem stanu čudno vstvaril, in ga,
ko je bil grešil, še bolj čudno

prenovil; daj nam po skrivnosti
te vode in tega vina združenim
biti z Božjo naturo tistega, ki se
je ponižal deležen biti naše člo¬
veške: Jezus Kristus, tvoj Sin, naš
Gospod, kteri s Teboj živi in vlada
v edinosti svetega Duha Bog od
vekomaj do vekomaj. Amen.

— 49  —

f T

t

-- Mašnik vino darovaje moli:

| Darujemo ti, Gospod! kelih
| zveličanja ter prosimo Tvojo mi-
| lost, da gre pred obličje Tvojega
t Božjega veličastva v prijeten dar
| za zveličanje naše in vsega sveta.
| Amen.

V duhu ponižno in s poter-
| tim sercem stojimo pred Teboj;
| vzemi naš dar, o Gospod, in godi
I naj se pred Tvojim obličjem da-
J ne,s tako naša daritev, da ti bo
prijetna, Gospod Bog!

Pridi posvečevavec, vscgamo-
gočni Bog! in posveti ta dar, pri¬
pravljeni Tvojemu svetemu imenu.

Mašnik roke umivaje si, moli:

Med nedolžnimi umivam svo¬
je roke in obdajam Tvoj oltar,
Gospod! da poslušam hvalni glas,
in oznanujem vsa Tvoja čuda. —
O Gospod! lepoto Tvoje hiše lju¬
bim in kraj, kjer prebiva Tvoje

Ž.


4

— 50  —

veličastvo. —- Ne pogubi s hu¬
dobnimi, o Bog! moje duše in s
kerviželjnimi mojega življenja;
v njih rokah je krivica, njih des¬
nica je polna daril. — Jez pa
sem hodil v svoji nedolžnosti, reši
me in usmili se me. — Na rav¬
nem stoji moja noga; v v zbiralih,
Gospod, te bom hvalil. Čast hodi
Očetu in Sinu in svetemu Duhu,
kakor je bila v začetku, zdaj in
in vselej in od vekomaj do ve¬
komaj. Amen.

<s, Sredi oltarja. a

» Vzemi, sveta Trojica! to da- &
| ritev, ktero ti darujem v spomin j
* terpljenja, vstajenja in vnebohoda |
| Gospoda našega Jezusa Kristusa, 6)
<j> in v čast svete Marije, vselej De- ^
l  vice, svetega Janeza kerstnika, i
^ svetih aposteljnov Petra in Pavla, ^
A njih in vseh svetnikov. Naj bo &
| njim na čast, nam pa v zveliča- ^
j. X

— 3-3  -<3  - 3 - 3-3  ^ 3 - 3 - 3~3  -3  - 3 - 3 *

— 51

&—  S— &—&>—&—SP—£>—<* -■•;—<& •<i <S-^S—<3—S*

T . f

\  nje, in naj prosijo v nebesih za |
| nas, ki na zemlji obhajamo njih |
<p spomin. Po ravno tem Kristusu, I
| Gospodu našem. Amen. |

M.  Molite, bratje, da bo moja f
« in vaša daritev prijetna Bogu, |
t vsegamogoenemu Očetu.

Str.  Naj vzame Gospod ta |
;; dar iz tvojih rok v hvalo in čast t
t svojemu imenu, tudi v prid nam ®
| in vsi svoji sveti cerkvi.

<? M.  Amen. t

Bog,

Tiha (odbirna) molite v.

Prosimo Gospod, naš
posveti nam, ki kličemo v Tvoje
sveto ime, dar to daritve: in štori,
da bomo po nji tudi mi Tebi večni
dar. Po Gospodu našem Jezusu
Kristusu, Tvojem Sinu, ki sTeboj
živi in vlada v edinosti svetega
Duhd Bog.

- 1 *

XS>-£>-

Predglasje.

M.  Od vekomaj do vekomaj.

Str.  Amen.

M.  Gospod z vami!

Str.  In s tvojim duhom.

M.  Serca na kviško!

Str.  Imamo jih k Bogu (po¬
vzdignjena).

M.  Zahvalimo se Gospodu,
svojemu Bogu.

Str.  Spodobno in prav je.

M.  Res je spodobno in prav,
dobro in koristno, da ti vselej in
povsod hvalo dajemo, sveti Go¬
spod, vsegamogočni Oče, večni
Bog, ki si s svojim edinorojenim
Sinom in svetim Duhom En Bog,
En Gospod; ne v enosti ene
osebe, ampak v Trojici enega
bitja. Kar tedaj po Tvojem razode-
nji verujemo od Tvoje slave, to
brez vsega razločka čutimo od
Tvojega Sina, to od svetegaDuhd:

X&— £—J5—@ -<?—S—S— 1 3~<Si—S—<5—S—“S—<3—<E—S *

da v spoznavanji pravega in ve- |
enega Božestva molimo v osebah f
razloček, v bistvu edinost in v j
Veličastvu enakost: ktero hvalijo |
angeli in arhangeli, Kerubimi in ?
Serafimi: kteri neprenehoma vsaki |
dan v en glas pravijo:

Svet, svet, svet, Gospod Bog 4
Sabaot (vsegamogočni Bog)! f

Polna so nebesa in zemlja )
Tvoje slave.

Hozana po višavah.

Ceščen bodi, kdor pride
imenu Gospodovem.

Hozana po višavah.

II.

Spreminjevanje. |

f

(Tiha maša, kanon). |

1. Ponižno te tedaj prosimo, £
nezmerno usmiljeni Oče! po Je- a
zusu Kristusu, Tvojem Sinu, Go- |

3—S—^3—3—3— 1 3—3—3—

ls>—e—

o4 —

— Q.-Qr-&-®- 4h- <k-& -4*-&-4i-4t  -a -

| spodu našem, da sprejmi in po-
| sveti te f ponudbe, ta f darila,
f  te f prečiste svete darove, ktere
| ti darujemo zlasti za Tvojo sveto
f cerkev, da ji mir daš, jo varuješ,

^ jo v edinosti ohraniš in vladaš
f po vsem svetu: pa tudi za Tvo-
| jega služabnika našega papeža
| J . . ., in našega škofa J . . .

« in našega cesarja J . . . in za
J vse, kteri se derže prave katoliške
f apostoljske vere.

2. S p o m n i se, Gospod! svo-
i jih služabnikov in služabnic J...
j| J...—-  —,  in tudi vseh pridnih,
a  kterih vero spoznaš in pobožnost
| vidiš, za ktere ti darujemo: ali
k  kteri ti darujejo ta hvalni dar
i, za-se in za vse svoje v odrešenje
® svojih duš, v upanje zveličanja
i in varnosti svoje: in ti pošiljajo
| svoje želje, Tebi večnemu in pra-
4> vemu

vso družbo iz-

Bogu.

3. Sklenjeni



I

| voljenih in obhajoči spomin so- |
| sebno častite vselej device Marije, |
f matere našega Loga in Gospoda 4
| Jezusa Kristusa, pa tudi Tvojih J
4 svetih aposteljnov in mučencev: j
| Petra in Pavla, Andreja, Jakoba, |
? Janeza, Tomaža, Jakoba, Filipa, f
| Jerneja, Matevža, Simona in Ta- 4
I deja, Sina, Kleta, Klemena, Ksista, ?
f  Kornelija, Ciprijana, Lavrencija, I
| Krizogona, Janeza in Pavla, Ko- |
| zma in Damijana, in vseh Tvojih f
f  svetnikov, po kterih zasluženji in 4
| prošnjah daj, da bomo v zavetji Z
| Tvoje pomoči obvarovani pri vseh 4
A rečeh. Po ravno tem Jezusu Kri- A
| stusu Gospodu našem. Amen. |
4. Prosimo te tedaj, o Bog! j
Z  potolažen sprejmi ta dar, kterega J
£ ti darujemo Tvoji služabniki in z 4
l  nami vred vsa Tvoja družina; daj i
4 nam v Tvojem miru preživeti svoje ^
4  dni, reši nas večnega pogubljenja 4
.s, in daj nam štetim biti med svoje |
k k

X®-®- $-S>-


— 5G —


izvoljene. Po Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

5. Daj, o Bog, prosimo te,
da bo ta dar ves f posvečen,
sprefjet, poterfjen, resničen in
prijeten, da nam bo spremenjen
v f telo in f kri Tvojega prelju¬
bega Sina, Gospoda našega, Je¬
zusa Kristusa:

Spreminjevanje kruha.

On (Jezus) je pred svojim
terpljenjem tisti dan vzel kruh
v svoje svete roke, in vzdignil
oči proti nebu k Tebi, svojemu
vsega mogočnemu Očetu, te za¬
hvalil, in ga posvetil, razlomil, ter
dal svojim učencem, rekoč: vze¬
mite in jejte vsi od tega:
zakaj to je moje telo.

A

i

l

4

A

i

Spreminjevanje vina.

I  Kavno tako je vzel po ve- a
i čerji tudi ta prečudni kelih v |

J A

— 3 - 3 - 3 - 55 —

I f

I svoje svete in čestite voke, te spet «
| zahvalil, in ga posvetil ter dal ?
I svojim učencem, rekoč: vzemite |
| in pijte vsi iz njega: |

| zakaj to je kelih moje ker- |
f vi, nove in večne zaveze, s*
| skrivnost vere, ktera bo |
'f za vas in za njih veliko f
| prelita v o d pušče n je gre-  |

T hov. f

f . ?

Ivolikorkrat boste to delali, f

| storite v moj spomin.

is i)

i Po spremenjenji. ^

h  žji

| 1. Po tem povelji tedaj l

t  obhajamo, o Gospod! mi Tvoji ^
| hlapci in Tvoje sveto ljudstvo, J
i spomin presvetega terpljenja, &
| vstajenja in častitega vnebohoda ^
| ravno tega Kristusa, Sina Tvo- i
^ jega, Gospoda našega, in daru- *
i jemo Tvojemu prečudnemu veli- a
I častvu, od Tvojih darov in daril J
i

ta čisti f dar, ta sveti f dar, ta
brezmadežni f dar, sveti f kruli
večnega življenja in kelih f več¬
nega zveličanja.

2 .  Poglej na te dan s po¬
tolaženim in milostivim obličjem
in sprejmi jih, kakor si bil spre¬
jel dari svojega hlapca, pravič¬
nega Abeljna, in daritev našega
očaka Abrahama, in pa sveto da¬
ritev in brezmadežno posvečbo,
ktero ti je daroval Tvoj veliki
duhoven Melkisedek.

3. Ponižno te prosimo, vse-
gamogočni Bog, reci prinesti te
dari po rokah Tvojega svetega
angela na Tvoj visoki oltar, pred
Tvoje božje veličastvo, da bomo
vsi, kar nas bo deležnih tega
oltarja in zavžilo presveto j telo
in presveto f kri Tvojega Sina,
napoljnjeni z vso nebeško dobroto
in milostjo. Po ravno tem Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

— 59  —

t


—•-?»—ti—<TŽ,“<at— S3&— «S—^ -«

4. Spomni se tudi, Gospod,
J svojih služabnikov in služabnic
® J . . . in J . . ., ki so šli pred
| natni z z nam njem vere, in ki spe

* v miru.—•— Prosimo te Gospod,
l  da te in vse, kteri v Kristusu
T počivajo, deneš v kraj hladu, luči
I in miru. Po ravno tem Kristusu,
| Gospodu našem. Amen.

o. Tudi nam grešnikom, svo-
| jim služabnikom, ki v Tvoje ve-
| liko usmiljenje zaupamo, daj kaj
® deleža in družbo s svojimi apo-
i stel j ni in mučenci: z Janezom,
I Štefanom, Matijem, Barnabom,
j Ignacijem, Aleksandrom, Marce-
i linom, Petrom; s Fclicito, Per-
i petvu, Agato, Lucijo, Nežo, Ceci-
i li jo, Anastazijo, in z vsemi svo-

* jimi svetniki, v kterih družbo
i nas vzemi, ne zavoljo našega za-
| služenja, ampak zavolj svoje mi-
■ losti. Po Kristusu, Gospodu na-
t šem :

*<>-$—?ž>—< 5—se>—

fk—<i- <1,—<Tt —

— 60  —


6. Po kterem vse te dobrote,
Gospod, vselej stvariš, po f sve¬
tiš, oži f viš, blago f sloviš, in
nam podeliš:

7. Po f njem,

T njem je

Tebi Bos

njim, m
l  f Očetu

vsegamogočnemu, v edinosti sve-

| tega f Buha vsa čast in slava: |

M.  Od vekomaj do vekomaj!
Str.  Amen.

III.

Sveto obhajilo.
Oče naš.
Molimo.

A

A

k

M.  Z zveličarjevo zapovedjo A
£ opominjani in ž njegovim božjim t
| naukom podučeni, si upamo reči: £
i,  Oče naš, kteri si v nebe- jj,
£ sih; posvečeno bodi Tvoje ime; £
A pridi k nam Tvoje kraljestvo; A
£ zgodi se Tvoja volja, kakor v £
k  4

X —C-Ž-vX-<ž--t -<2-S-S-3i-$8-8-3-3-3X

61  —



nebesih, tako na zemlji; daj nam
danes naš vsakdanji kruh; odpusti
nam naše dolge, kakor rui odpu¬
ščamo svojim dolžnikom; in nas
ne pelji v skušnjavo:

Str.  Teruuč reši

(zlega).

nas hudega

M.  Amen.

Reši nas, prosimo, Gospod, r
vseh zlegov: preteklih, sedanjih j
® in prihodnjih, in na prošnjo svete, |
'f čestite vselej Device in božje ma- v
| tere Marije, svojih svetih apo- |
A steljnov Petra in Pavla, Andreja |
| in vseh svetnikov, daj milostljivo f
A mir v naših dneh, da bomo s A
| pomočjo Tvoje milosti podpirani T

4 vselej brez greha, ter obvarovani &
A J  ° ’  A

A vse zmote. i

^ Prelom svete hostije. jj

Po ravno tein Gospodu na- |
& šem, Jezusu Kristusu, Sinu Tvo- A
! jem, kteri s Teboj živi in vlada ^




v edinosti svetega Duhd: Od ve¬
komaj do vekomaj.

Str.  Amen.

M.  Mir f Gospodov bodi f
vedno z f vami.

Str.  In s tvojim duhom.

Mašnik košček sv. hostije v kelih spusti,
rekoč:

Ta zmes in posvecba telesa
in kervi Gospoda našega Jezusa
Kristusa bodi nam, ki jo prejme¬
mo, v večno življenje. Amen.

Jagnje božje.

Jagnje božje, ki odjemlješ
grehe sveta: usmili se nas!

Jagnje božje, ki odjemlješ
grehe sveta: usmili se nas!

Jagnje božje, ki odjemlješ
grehe sveta: daj nam mir!

Ravno pred sv. obhajilom:

1. Gospod Jezus Kristus, kteri

KO-#-©-**- S5—<3-3 -<3-3 ■

— 63

—i«{—'Jj—  ji—sj—*>-—©—ij—


si rekel svojim aposteljnom: Mir |
vam zapustim, svoj mir vam dam, f
nikar ne gledaj mojih grehov, j>
ampak svoje cerkve vero, in daj
ji pc> svoji volji mir in edinost:
kteri živiš in vladaš Bog od ve¬
komaj do vekomaj. Amen.

2. Gospod Jezus Kristus, Sin
živega Boga, kteri si po Očetovi
volji s svetim Duhom vred svet
s svojo smertjo v življenje obu¬
dil, reši me s tem svojim svetim
j telesom in svojo presveto kervjo 4
k  vseli mojih grehov in vseh zle- k
l  gov; daj, da se vselej deržim |
i Tvojih zapoved, in ne dopusti, da l
J bi se kdaj ločil od Tebe: Kteri |
* z ravno tem Bogom Očetom in *
l  svetim Duhom živiš in kraljuješ |
J Bog od vekomaj do vekomaj, f
k  Amen. 1

3. Gospod Jezus Kristus! £
i vžitje Tvojega telesa, ktero se *
l  jez nevredni človek prederznem £

k l

— 64  —

prejeti, mi ne bodi v sodbo in I

pogubo, ampak bodi mi po Tvoji
dobroti bramba in zdravje duše
in telesa: kteri živiš in vladaš
z Bogom Očetom v edinosti sve¬
tega Duha, Bog od vekomaj do
vekomaj. Amen.

Vživanje.

Kruh nebeški bom prejel, in
klical v Gospodovo ime.

Gospod, nisem vreden, da
greš pod mojo streho; ali reci le
z besedo, in ozdravljena bo moja
duša.

Gospod, nisem vreden, da
greš pod mojo streho ; ali reci le
z besedo, in ozdravljena bo moja
duša.

Gospod, nisem vreden, da
greš pod mojo streho; ali reci le
z besedo, in ozdravljena bo moja
duša.

Telo Gospoda našega Jezusa


i  Kristusa naj ohrani mojo dušo v |
| večno življenje. Amen.

Kaj bom povernil Gospodu I
| za vse, kar mi je dal? Zveliča- |
T nja kelih bom vzel, in klical v f
| Gospodovo ime. Klical bom vanj |
t ter oznanoval njegovo hvalo inv ?
| zavetji bom pred svojimi sovra- |
| žniki. f

Kri Gospoda našega Jezusa
j Kristusa ohrani mojo dušo v večno |
f življenje. Amen. -

Kar smo z ustmi prejeli, J
i Gospod! bodi nam s čistim ser- 'i
| cem zavžito, in ta časni dar bodi j
4' nam večno zdravilo. S

l  Tvoje telo, Gospod, ki sem ^

f ga vžil, in kri Tvoja, ktero sera
'1  pil, naj se sklene z mojim ser- f
* cem, in daj, da ne bo pregrešnega j>
l  madeža v meni, ki so me čiste T,
| in svete skrivnosti pokrepčale: t
4 kteri živiš in vladaš od vekomaj i
| do vekomaj. Amen. |

x *>- ?>-£>-

Ž. 5

— 66  —

><&-»-» <

T

T

?

- y- » 0 &  K H6-B——<t -xt ■

-3-«t-3-<Š -3 -3-3 N> vi*

f

Po svetem obhajilu.

Obhajilna molitev. |

Slavimo Boga nebes in pred f
vsemi živimi stvarmi ga častimo; f
ker je z nami ravnal po svoji i,
milosti. J

M.  Gospod z varni.

Str.  In s tvojim duhom. j

?

Poobhajilua molitev. ?

T

V telesno in dušno zveliča- f
nje nam bodi, Gospod, naš Bog, f
prejema tega zakramenta in spo- &
znanje večne svete Trojice in k
njene nerazdeljive edinosti. Po i
Gospodu našem, Jezusu Kristusu, J
Tvojem Sinu, kteri s Teboj živi .
in vlada v edinosti svetega Duha,
Bog od vekomaj do vekomaj.

Str.  Amen. J

M.  Gospod z vami.

Str.  In s tvojim duhom. I
M.  Idite, maša je minila.

67  —

7
f

f
7

<S'čr. Bogu hvala.

Naj ti d o pa d e, sveta Trojica, j
• opravilo moje službe, in daj, da -k
l  bo daritev, ki sem jo nevredni |
T človek pred očmi Tvojega veli- ?
j častva daroval, Tebi prijetna, za- |
7 me pa in za vse, za ktere sem f
jo opravil, iz Tvoje milosti sprav- ^
na. Po Kristusu, Gospodu našem, f
Amen. |

Blagoslovi vas vsegamogočni j

P>og =

Oče, Sin f in sveti Duh!

Str.  Amen. I

Zadnji evangeli.

I M.  Gospod z vami. f

f Str.  In s tvojim duhom.

t M.  Začetek svetega f evan- J
{  gelija po svetem Janezu (1,1 — 14.). ?
| Str.  Slava Tebi, Gospod.

V začetku je bila Beseda, in f
Z  Beseda je bila pri Bogu, in Bog A,
t  je bila Beseda. Ta je bila v za- f

I A

—3-3 -3 -<S-^3 -<3-<3-3^3-<3~3-<3^3*

— G8 —

K—a-C-'* « *•• ■:■; <> H-e-  'f *s-a-ax

T . , . I

1 četku pri Bogu. Vse je po nji |

| storjeno, in brez nje ni nič štor- |
m  jenega, kar je storjenega. V nji |
| je bilo življenje, in življenje je |
f bilo luč ljudi. In luč v temi sveti, f
in tema je ni umela. Bil je člo- I
f  vek, poslan od Boga, ktereinu je ?
| bilo ime Janez. Ta je prišel v |
| pričevanje, da je pričeval od luči, J
da bi vsi verovali po njem. On f
| ni bil luč, ampak da bi pričeval |
'? od luči. Bila je prava luč, ktera -?

razsvetli vsacega človeka, kteri f
| pride na svet. Na svetu je bil in i
f  svet je po njem storjen, in svet |

1  ga ni spoznal. V svojo lastino je i
‘J prišel, in njegovi ga niso spre- £

2 jeli. Kolikor pa jih ga je sprejelo, i

| jim je dal oblast božjim otrokom f
j biti, njim, kteri verujejo v nje- f
2 govo ime; kteri niso iz kervi, ne 1
® iz volje mesa, ne iz volje moža, jj
| ampak iz Boga rojeni. In B e- A
2 seda j e meso postala, in je v
I I

— GO —

T T

^ med nami prebivala, in smo vi- |
t dili njeno čast, kakor čast Edi- |
f noroj enega od Očeta, polna mi- f
| losti in resnice.


70  -


-f: - <5. -^-9-4- <i-

7«f .

Zakrament sv. pokore. &J*

■^SnS-  ~ex5$9„

<=> 0 < 3 >

Poduk,

k ter e ga vselej pazljivo preberi,

predno greš k spovedi.

Začetek notranjega življenja, pravi
sv. Pavel, je očiščenje serc4 Da pa za¬
čneš očiščevati svoje serce, treba je, da
prav na tanko spoznaš  svoj e sla¬
bosti; treba je, da na tanko spoznavaš
vsako svoje slabo nagnjenje, ali svoje
hudobne želje, iz kterih izvira vse hudo
djanje, ako jih precej v začetku ne za¬
tiraš. — Kar napačnega zapaziš nad se¬
boj, tega se moraš resnično kesati,
vse hudo s serca sovražiti, kajti z gre¬
hom si se spuntala zoper Boga, ki ti je
dal serce, ktero te, dokler si ga sama ne
spačiš, vedno priganja, svojega stvarnika
ljubiti čez vse. — Kdor pa greh v res-


-<3-G,-

&

71

-<s-  -s-;:-

niči obžaluje, se ga kesa in ga sovraži,
gotovo bo tudi sklenil,  Bng& nikdar
več ne razžaliti, temne vse storiti, da bi
le kdaj resen bil grešnih verig, ki ga
derže vklenjenega in ga nikakor nočejo
spustiti, da bi svoje slabe navade za¬
pustil, hudo nagnjenje in grešne želje v
sebi zaterl. — Kdor strašno to težo čuti
nad seboj, gotovo zaupljivega serca poj¬
de k božjemu namestniku potožit se
svojih dušnih rev in nadlog, in iskat
dušnega miru in vestnega pokoja, — on
se bo čisto, ponižno in brez hinavščine
spovedal  mašniku, kterega je Bog
namest sebe postavil, da deli odpuščenje
grehov skesanim grešnikom.

Previdni, za zveličanje duš vneti
spovednik hudobne resno opominja, pre¬
grešne ostro svari, žalostne milo tolaži,
maloserČnim lepo prigovarja, dvomljivim
prav svetuje, skesane z veseljem spre¬
jema, on skesanih ne tare, ampak jih po¬
življa in krepč4 ter k Jezusu, milemu
pastirju, vodi, da jih poterdi On, kteri je
vsa naša moč in naše življenje v presv.
rešnjem telesu.

Glej, bogoljubna duša, vse to naj- &
deŠ v večkratni vredni prejemi svete ■
pokore. Ničesar ni na svetu, kar bi te £
na potu v večnost bolj varovalo vseh &

H <3, ši <Sr <S -<»<i

nevarnost, kakor sveta spoved, ktera te
zopet spravi z Bogom. Zadnja in edina
tolažba in poslednja edina pomoč bode
ti ona na smertni postelji. — Ako pa
hočeš, — in kdo ne bi hotel, — da ti
bo spoved na smertni postelji gotova
tolažba, že v svojih zdravih dneh se se¬
znani in sprijazni ž njo. — Ali ne bos
torej že zavoljo tega rada in večkrat k
spovedi hodila, zlasti če še pomisliš, ko¬
liko te spoved obogati za večnost. Sveta
odveza ne pokonča in ne zbriše le vseli
tvojih grehov, Če so bili še toliki, te-
muč ona ti tudi podeli ali pomnoži po¬
svečujočo milost božjo, ona ti zvekšuje
veselje v nebesih; torej ti vsaka sveta
odveza nakloni zaklade, ki so lepši, dražji
in veči, kakor vsa bogastva, lepote in
kraljestva na svetu, kajti sv. odveza ti
pot pripravi in vrata odpre, da smeš pri¬
stopiti k sv. obhajilu, v kterem Jezusa
samega, pravega živega Boga, prejmeš in
zavžiješ v svojem sercu, se tako terdno
ž njim skleneš, da te od njega more le
greh ločiti sicer pa ves svet ne. Pojdi
torej, keršanska duša, rada in tolikrat k
spovedi, kolikorkrat ti svetuje tvoj pre¬
vidni spovednik. Vselej, kedar se vredno
zgodi, najsrečnejši in najimenitniši tre¬
nutki so to v tvojem življenji; tega bodi

-g  -e -<3 s-

73 —

—<S8—€6—€6—<3—$S—<@J<

f f

v  že zdaj prepričana, popolnoma spoznala '
boš pa to resnico v večnosti pred sodbo
božjo.

Ne porajtaj torej ne slabili izgledov,
ne praznega govorjenja mlačnih ali pa
hudobnih kristijanov; saj vidiš, kako
žive vsi tisti, ki poredkoma hodijo k spo¬
vedi. Oni so tako mlačni, tako merzli
v službi božji; njih molitev je tako suha
in brez vse duhovne zbranosti. Greh na
greh nakladajo, in greha vendar ne spo¬
znajo; bolni so, jako bolni, pa ne vedo,
kje in kaj jih boli, ker nikogar nimajo,
kteri bi jim pokazal bolezen ter jim
zdravil nasvetoval za-njo; nimajo ga, da
bi jih opominjal, svaril, pomagal, budil,
vodil in spremljal na potu v nebeško do¬
mačijo. Ako te torej taki ljudje zato,
ker večkrat k spovedi greš, tudi zasra¬
mujejo ali celo priimke dajejo, nič ne
porajtaj njih blebetanja, saj ne vedo, kaj
govore. — Ako ti pa poreče kdo, da jih
je veliko, kteri ne hodijo k spovedi, iz
pravega namena, ali celo, da marsikdo
spoved v hudo ali slabo obrača, mu ne
verjemi kar le na njegovo besedo, kajti
marsikteri tako govori iz hudobnega serca,
ali pa Je govori, kar je slišal govoriti
slepe. Ce je pa tudi res, kar ti šeptajo
na ušesa, misli si: Vse, karkoli je na

<4
4
4

i
i

l

i
i
4

A


74  —


svetu, dA se v hudo ali slabo oberniti,
torej, se ve da, tudi spoved; toda tisoč
in tisoč več je pogubljenih tacili, ki
niso hodili k spovedi ali pa le pored¬
koma, kakor tacili, ki so se bolj pogo-
stoma spovedovali; tisoč in tisoč več tacih,
ki pogostomak spovedi hodijo, se spoveduje
v svoje zveličanje, kakor v pogublje¬
nje. — In pa saj bos tudi sama spoznala,
le nekoliko okoli sebe poglej, da bogo-
ljubne duše v svojo največo tolažbo in v
svoj dušni prid k spovedi hodijo.

Toda, čemu bi se po družili ljudeh
ozirala v tacih rečeh, v kterih si gotovo
že sama zadosti sluišena. Le odkritoser-
Čna bodi in povej mi, kje in kdaj si
večo zadovoljnost, sladkejši mir in či¬
stejše veselje v svojem sercu občutila,
kakor, kadar si vsa sterta in polna otročje¬
ga zaupanja spovedniku čisto razgernila
svoje pregrešno, toda skesano serce in
zaslišala svojega dušnega prijatla, veselo-
mile besede: Pojdi le v miru, moja hči, od¬
puščeni so ti tvoji grehi! — Zakrament
svete pokore bogoljubni duši prestopke
in grehe umiva, hudo nagnjenje in slabo
poželenje zatira, skušnjave premaguje
J in vse nečednosti očiščuje, namest njih
X  pa najlepše Čednosti: ponižnost, kesanje
i zavoljo božjega žaljenja, gorečo ljubezen



do Bog& in do bližnjega vsaja. Torej
ravnaj le tako, kakor vidiš ravnati bogo-
Ijubne kristijane, ali kakor ti spovednik
veleva in svetuje, — pa boš spoznala, da
je res, kar sem ti ravno našteval.

Nikar mi ne ugovarjaj in ne rekaj:
Cernu bi se vedno spovedavala, saj sem
vender le zmiraj poprejšnja grešnica,
ker vedno padam v stare svoje navade ? —
Ali ni znamnje tvojega spreobernjenja
že to, da vendar enkrat spoznaš veliko
svojo slabost? Ako bi večkrat ne bila k
spovednici pristopila, ne spoznala bi še te
svoje revščine ne, ne bila bi so tolikrat
ponižala, ne bila bi tolikrat Boga odpu¬
ščen ja prosila in ga ne tolikokrat na po¬
moč klicala. Ako večkrat k spovedi greš,
tvoja vest ti vsaki še tako mali greh
očita, kaj ne? Poprej si pa živela v po¬
koj i brez očitanja vesti, da so tudi ve¬
liki grehi kakor smertna klada ležali na
tvoji duši. Ali to ni že velika prememba
v tvojem dušnem življenji? Bolj po¬
gostna spoved naklonila ti je ta božji
dar občutljive vesti.

Slabosti, v ktere nazaj padaš, naj
to ne delajo maloserČne, tenmč le bolj
ponižno, in sicer tolikanj bolj, kolikanj
večkrat padeš va-nje. Kdo je izmed pra¬
vičnih, da ne bi grešil sedemkrat na dan.



— 7G —



|

J Če te tvoja slabost večkrat premaga, da- I
| situdi pogostoma hodiš k sv. spovedi, y
f  kolikokrat bi te še le premagala, ako f
T bi k spovedi ne hodila? — Ali ti mar |
I tvoja vest ne spoznava, da se zdaj va- $
© rujeŠ velikih grehov in da s premislekom f
f tudi v male ne padeš tolikokrat, kakor f
| poprej? In če se od spovedi do spovedi |
| poboljšaš le v enem, nisi li, Če tudi ne- ^
f  vedoma, vedno boljša in boljša? f

Nikar tudi ne rekaj, da nimaš nič f
| kaj pravega kesanja nad svojimi grehi, t.
^ če bolj pogostoma k spovedi hodiš. — ^

'f  Vprašam te, boš li veče kesanje čutila f
T nad svojimi grehi, ako spoved iz lenobe f
opuščaš? Bo li Bog dal mar merzlemu f
kristijanu dar resničnega kesanja, goreči J
duši ga pa odrekel? Bog ne zahteva -
občutljivega kesanja, milega zdihovanja ?
in grenkega jokanja. To so darovi, kte- •?
rih Bog ne deli vsem pobožnim dušam, J
da so mu tudi jako dopadljive. Torej Z
zavoljo tega ne bodi v skerbeh. Kar &
4* Bog od tebe zahteva, je to, da spoznaš J
^ svoje grehe in slabosti, s kterimi si naj £
l  večo dobroto, svojega neskončno usmi- J
a  ljenega in nezmerno ljubeznjivega Očeta &
^ razžalila ; — da se ti gnjusi vsako grešno J
J djanje; da terdno skleneš, skerbno va-
Z  rovati se vsacega, Še tako majhnega ra- i


dovednega in premišljenega prestopka ali
greha; in da si pripravljena, po izgledu
zgubljenega sina vse storiti, vse poterpeti
in tudi rajŠe umreti, kakor Boga še ke-
daj radovedno in s premislikom žaliti.
To je kesanje, in to Bog zahteva od tebe,
ne pa občutljejev.

Ako bom pogostoma hodila k spo¬
vedi, ne bom vedela, Česa spovedovati se?
— ktera druga spet poreče. — Ce vsaki
dan, zlasti preden greš spat, svojo vest
izprašuješ Čez vse splošne dolžnosti do
Boga, bližnjega in same sebe, — če
preiskuješ svoje misli in želje; če opa¬
zuješ svoje telesne počutke: oči, ušesa
jezik; — če si pred oči staviš svoje po¬
sebne dolžnosti, zlasti dolžnosti svojega
stanu; ako premišljuješ zapoved ljubezni
do bližnjega, posebno do tistih, s kterimi
in med kterimi živiš, in dalje pomisliš,
koliko dobrega si opustila, kar bi bila
imela storiti; — gotovo, našla boš kaj,
Česar te bo vest tožila. Da si le hočeš,
odkriti svoje serce, zvedela boš marsikaj,
česar se boš imela obtožiti.

Ce si pa vender izmed tistih srečnih,
da si se z božjo pomočjo obvarovala vsega
še tako majhnega prestopka, Bogu ser-
čno hvalo poj, sebe pa ponižuj in ke¬
sanje v sebi budi nad pregreški, kterih

73 —


I si morda nisi svesta. Takrat je zlasti ko-
J? ristno, da pogledaš v svoje prejšnje živ-
7  ljenje, in marsikaj boš najdla, s čemur
I si Boga žalila. Ce si se tudi vselej čisto
X spovedavala in so ti torej prejšnji grehi
i odpuščeni, skesaj se vselej, kedar ti pri-
7  dejo na spomin, da si jih kdaj storila,
? ter terdno skleni, jih nikdar več ne sto¬
ri, riti. Kedar tako ravnaš, deležna boš
7  milosti svete pokore, dasitudi nikdar več
7 ne grešiš. Ako si le enkrat v svojem
| življenji grešila, zadosti ti je že, da ke-
^ saje se z Davidom zdihuješ: „ Moji grehi so
7  mi vedno pred očmi.“ Da kdo tedaj po-
T gostoma k spovedi hodi, ni ravno treba,
«> da bi tudi pogostoma greševal.

Tudi ne reka j, da se bojiš zakra-
^ ment svete pokore po nevrednem prejeti,

6 ker svojih grehov morebiti prav ne spo-

7 znaš. — Ta ugovor ti navdihuje sam hu-
| dobni duh, da bi te odvernil od spovedi,
1  ktera mu je tolikanj zoperna, ker gre¬
to' šilike puli iž njegovih pesti. — Bog od
f tebe to zahteva, kar zahtevata cerkev in
| previden spovednik; ako bi torej zoper
a svojo voljo pozabila tudi kacega smert-
i nega greha spovedati se, z druzimi spo¬
li vedanimi vred ti je odpuščen; če se
^ ga pa pozneje spomniš, pri prihodnji
J* spovedi se ga vender spovej kakor po-


&
4 >

i

...

-V

l
I

— 79

*8>—35»—S&—S>—«>—S5>—S5>—3>-®>—

zabij en ega. — Če je bil pozabljeni greli
pa majhen, odpustljiv, se bolj mirne in
pokojne vesti bodi, saj nismo zavezani
malih grehov spovedovati se, torej zavolj
tega pozabljenja spoved ni nikdar ne¬
vredna.

Ako si pa take nature, da imaš
kaj za greh, kar ni greh, poišči si pre¬
vidnega, pa ne preostrega spovednika, in
njemu se popolnoma vso izroči, stori,
kar ti reče in ubogaj ga vselej, le s po¬
polnoma pokoršino do spovednika ti je
mogoče ozdraveti svoje dušne bolezni.

Kdor je pa kdaj tako nesrečen, da po
dobro storjeni spovedi zopet v smerten greh
zabrede, ve naj, da je v spovedi zopet
edino njegovo resen j e; tedaj spovedi ne
odlašaj ne za en dan ne, temuč nevte-
goma se podaj k spovedniku, dušnemu
svojemu prijatlu, ter mu odkrij svojo
dušno rano, da te zopet ozdravi. Nikoli
pa ne misli, da ti je nemogoče, ogibati
se greha, saj veš, da Bog ne pre- k
pusti, skušati te čez tvojo moč.  j
Nikoli se ne vdaj obupnosti, če so J'
tvoji grehi še tako veliki, temuč polna i
zaupanja se ozri v križanega Jezusa,
kteri te je že tolikrat vseh madežev opral |
s svojo lastno kervijo, in je pripravljen ^
vselej očistiti te, kedar se mu približaš l


aS^-E—£>—®>—S>—©—©—3>—-<j*

80  -

s skesanim sercem. Vedi, da je ravno 2
On, ki te tako skerbno kliče in k sebi |
vabi, prosi in želi, da bi tebe, zgubljeno f
ovčico, zopet na svoje ramo zadel in ne- T
sel na svoj dom. Bodi torej toliko raz- |
umna in hiti k sedežu milosti božje, da
milost doseže« in usmiljenje najde«, do- J
kler je še Čas. Prosim te le, da mu vse J
povej, da mu ničesa ne prikrij. Verjemi J
mi, da grešnica spovednika z nobeno rečjo f
tako ne razveseli, kakor v če mu svoje t
serce popolnoma odkrije. Ce te pa ven- |
der še nadlega skušnjava, strah ali nap- Sj?
cena sramožljivost, kaj zamolčati, oj, f
misli si, da ne klečiš pred človekom, da y
klečiš pred Jezusom samim, kterega si i
razžalila. Kaj bi ti pomagalo, spovedniku, ^
kteri te z veliko poterpežljivostjo in lju- J
beznijo posluša, zamolčati kaj, kar je Je- k
zusu tako že znano in bo na sodnji dan jj
Čisto vse odkrito pred vsem svetom.

Ker te torej Jezus, tvoj zveličar, l
tako milo vabi, ti s tako milimi besedami
na serce govorč, te s toliko poterpežljivostjo y
čaka in ti svoje milo serce odpera v za- |
kramentu svete pokore: — boš li slepa in l
gluha, merzlega in terdovratnega serca A
ostala do njegovega milega in ljubeznji- |
vega glasu ? Ali se boš še odtegovala po- £
gostni spovedi, zlasti Če dalje še pomi- I

— 81

sli«, da te sveta pokora pripravi, ne le
samo Jezusovo milost, ampak Njega sa¬
mega prejeti v presvetem režnjem te¬
lesu? — Za božjo voljo! Pojdi za Jezu¬
som, kedar in kamorkoli te kliče in vabi.

Da se bos pa tudi vselej pripravila
k spovedi, hočem te opomniti zlasti tistih
resnic, ktere vedno imej pred očmi pred
spovedjo in po spovedi.

1. Ko si svojo vest od zadnje, do¬
bro storjene spovedi izprašala, že nekoliko
skesano poglej v svoje prejšnje življenje.
Naj ti stopijo pred oči vse dobrote božje,
ki si jihodpervega zdihljeja svojega živ¬
ljenja do tega trenutka prejela, jih vživala
in jih že zdaj vživaž, — pa bož spoznala,
da ti je Bog največi dobrotnik. Potem
glej, kako si se ti do njega obnažala; in
našla boŽ brez žtevila prestopkov in gre¬
hov: v mislih, željah, besedah, djanji in
opuženih dobrih delih. Iz tega bož spo¬
znala svojo černo, veliko nehvaležnost, ki
se je razodevala v vsem življenji. Po
tacem živem premižljevanji tvoje serce
gotovo ne bo moglo več merzlo ostati. —
Enega malega greha se morebiti ne rao-
reŽ prav vživo kesati, če pa imaž pred
očmi, kolikokrat si ta greh storila, koliko
druzih, morda tudi smertnih, ali ti bo že
nemogoče zdihovati: O moj Bog! grehi

Ž. G


H —<3-<g ^^^^-G-<hQ-®-Gr4i-Q--Q-Qr-Q-Gr-Q-Q-<tX

82

moji so se pomnožili, (la jih je na Ste- i
vilo več, kakor imam las na glavi! Oče! ■;
moj Oče! grešila sem zoper nebo in zo- f
per Tebe! kdo mi da zadosti solz, da j?
bom objokovala svojo nehvaležnost pred |
ljubeznjivim in dobrotljivim svojim Oče- ^
tom! f

2 . Da tvoje serce še bolj popol- T
noma kesanje presune in k terdnemu
sklepu, poboljšati se, nakloni, ozri se na <p
tihem na podobo križanega Jezusa — na f
bridko razpelo, pred-nj poklekni ter po- 2
gleduj na Jezusa, — in vidiki boš njegovo ^
serce odperto, za te prebodeno; — stavi f
se na goro Kalavarijo pod sveti križ in f
gotovo boš čutila, kolike in kakošne bo- i
lečine je Jezus terpel za tvoje grehe. |
Sad vsega Jezusovega terpljenja pa tebi 4
v zakramentu sv. pokore neprenehoma A
teče iž njegovega milega serca. O sveta, |
presladka spoved! Sin živega Boga, Je- |
zus Kristus, hotel je na križi umreti, da J,
bi grešnik mogel spovedati se svojih gre- (j»
hov. f

Tako ravnaj pred vsako spovedjo, ^
kajti vsaka ti je vse terpljenje in smert J
Jezusova in ves sad njegovega odrešenja; i
ravnaj tako, in spoznala boš, da je res, £
kar sv, Frančišek Šaleški pravi: da nič j,
na svetu človeškega serca bolj ne gine i

t f

| do kesanja, kakor tihi, mili pogledi v |
f  križanega Jezusa, in misli na nehvaležnost £
j tvoje duše, za ktero je On do zadnje f
| kaplje prelil svojo kri. |

I 3. Kedar se že spovednici bližaš, |

dalje misli, kako milo je Jezus s ker-
t vaviini očmi tudi tebe s križa gledal pri f
l  pokorim sodbi in tudi tebe za odpuščenje |
| priporočal svojemu nebeškemu Očetu! — ^

f  Toda ne le takrat s križa, še zdaj, kedar £
t poklekujeŠ pred spovednika, Jezus svo- f
J jih pet ran kaže nebeškemu Očetu. Glej! |
| kako tudi Marija, tvoja ljubeznjiva mati, |
f pribežališče vseh grešnikov, kakor pod f
f križem, tako tudi zdaj stoji pri Jezusu, t
J in ž njo vsi angeli in svetniki božji, da &
| prosijo tebi usmiljenja. Jezus na križi in j
tvoji grehi, ki so ga na križ pribili, to j,
k  bodi tvoja druga misel, predno začneš, £
£ spovedovati se. J

4. Tudi pod sv. križ oberni svoje j
J misli; ondi pod Jezusovim križem ugle- ^
£ daš Marijo, prežalostno mater, in v njene £
| persi zasajen sedmeri bolečinski meč. 4>
| Pri tem pogledu si misli, da so tvoji £
I grehi prebodli njeno serce, ker so pribili J
£ njenega edinega Sina na križ. O, v ko- £
likih solzah in bolečinah je pač tudi tebe J
^ pod križem prerodila za svojo hčer; ^
£ oberni se tudi na njo in molče jo pogle- £

6  *

— 84  —

—-a—3-3-3-a-Sž-3-<3-«t-<3!-3-a-«»X

¥ ¥

| duj-in ugledala bos v svojih mislih, |

¥ kako tudi njeno serce kervavi zavolj |
f tvojih grehov, in kri preliva le zato, da ¥
| bi tebe grehov oprala. Prosi jo, na njeno |
%  priprošnjo klici, da bi saj zdaj, v tej uri, 1
¥ predraga kri njenega božjega Sina ne ¥
¥ bila izgubljena nad teboj, temuč da te ¥
| zveliča. Le s takim premišljevanjem in J
¥ s skesanim zdihovanjem jo razveseliš, ter I
ji poverneš pravo materno skerb. f

5. Ko pa že poklekneš k spoved- f
niči, svoje sodbe  se spominjaj: V tem ^
trenutku, ko se bo tvoja duša ločila te- ^
lesa, sodil te bo Jezus po vseh tvojih ¥
mislih, željah, besedah, djanjih in sicer y
po ostri in nesprosljivi svoji pravici. Ako
| pa vredno opravljaš svoje spovedi, sodil
l  bo le tvoje spovedi, v kterih si bila že
(L odvezana svojih grehov. Kako si torej
srečna, ker moreš z vredno svojo spo¬
li vedjo ne le oditi neprizanesljivi pravici
^ božji, ampak jo celo spremeniti v neiz-
merno usmiljenje. Pred sodnjim stolom
J božjim pogubilo bi te lastno obtoženje,

^ pri spovedi te pa oprosti vseh grehov.

J, Odpri torej svoja usta, odgerni spoved-
£ niku svoje serce, Čisto se spoveduj, ne
r kakor človeku, ampak kakor samemu
l  Bogu. Ne sramuj se tako, da bi kaj za-
&  molčala, toži se ponižno, skesano, brez

f
T.
v

hinavščine, na tanko; kakoršno se sama
spoznaš, pokaži se spovedniku prav z
otročjim zaupanjem, saj tvojih slabost in
pregreškov razim spovednika ne ho ve¬
del nikdo, in še spovednik jih ne hrani
v spominu. Ce pa tako ne ravnaš, znani
bodo tvoji grehi pred vsem svetom na
sodnji dan, in ne le tisti, ktere zamolčiš,
ampak vsi; kajti noben greh ti ni od¬
puščen pri spovedi, pri kteri zamolčiš le
en sam smerten greh. Spominjaj se tudi
svojega angela varha, ki pri tebi stoji;
kajti on bo pričal na sodnji dan, ali si
se čisto vsega spovedavala, ali ne. Torej,
ljuba moja kristijana, nikdar nikar zamol¬
čati ne enega smertnega greha, kteri
te stori nesrečno vso večnost. Spove¬
duj se najpervo ravno tega greha, kte-
rega te napeljuje zamolčati peklenska
skušnjava.

G. Ko si se Čisto spovedala svojih
grehov, verno poslušaj, kaj ti spovednik
pove; na to, Česar si vprašana, odkrito-
serčno in vselej spodobno odgovarjaj;
ako ti veleva lastno serce, spovednika
vprašati o čem, vprašaj ga spodobno, po¬
nižno. Spovednika poslušaj tako, kakor
bi poslušala angela božjega ali Kristusa
samega, kteri pravi: kdor posluša vas,
mene posluša. Spovednik je po besedah



<4

S—


— 86  —


-S,—žl-<5->5,—fs)J

T

T

sv. Pavla služabnik Kristusov in delivec
skrivnost božjih.

7. Konec spovedi, t. j. kedar ti spo¬
vednik nalaga pokoro, in deli sveto od¬
vezo, na goro Kalavarijo se v duhu pre¬
stavi, misli si, da prav z Marijo Mag¬
daleno klečiš pod svetim križem, in vidi la
boš z dušnimi očmi svete vere viseti
Jezusa na križi ter kervaviti za tvoje
grehe in jih opirati s kervavimi kapljami.

V tej živi veri in v terdnem zaupanji J
potem svoje oči oberni v nebesa, ter z J
zgubljenim sinom kliči: Oče, nisem vre- ^
dna, imenovana biti tvoja hči! zavolj tvo- ^
jega ljubega Sina pa, ki se je zame dal |
v smert na križi, kličem in vpijem: Od- «
pusti mi! odpusti mi!

In glej, ako tako ravnaš, odpuščeni ^
so ti tvoji grehi ravno takrat, ko ti je i
spovednik sveto odvezo podelil, odpuščeni ^
so ti tudi v nebesih, in Jezusova kri teče J
Čez nje iz vseh pet ran njegovih in £
tvojo dušo Čisti vseh pregrešnih nesnag, i
Daj se torej očistiti ljubemu Jezusu in y
podobno storiti svetlemu solncu.

Potem vstani od spovednice, v ti- J
hoten kraj se podaj, premišljuj milosti, i
ki so ti ravno kar došle, ponižno se za t
nje zahvaljuj, svoje terdne sklepe po- J
navijaj, naloženo pokoro opravi, in še l


— bi —

fi>—5>—??——S-— (i,—it—6, —kŽ——< ff—<;J—3—<3-<X—■£;—£IX

J ?

druge navadne molitve po spovedi. Ako
ti je pripušČeno, pristopiti k svetemu ob¬
hajilu Še tisto dopoldne, prični priprav¬
ljanje za sveto večerjo.

Ako bi človek sam pri sebi tako le
mislil, vredna bi bila prejema svete po¬
kore, ako bi razun toženja pri spovedi
nieesa ne govoril. Ker pa tako premišlje¬
vanje ni dano vsacemu, pristavljene so
tukej tudi molitve, ktere v človeškem
sercu bude čutila, ravno popisana.

4

4 >

<4

A


— 88  —

Pripravljanje k spovedi.

Vstati hočem, k Očetu verniti
se in reči: Oče, grešila sem pred
Teboj-—zoper Tvoje zapovedi —
zoper svoje dolžnosti; — več ni¬
sem vredna, imenovana biti Tvoj
otrok.

O, silno grenko je, Tebe za-
pustivši ječati v grešni sužnosti;
torej hočem vedno poslušati mili
glas, ki me kliče s pregrešnega
pota; saj je Tvoj glas, nebeški
Oče, ki hočeš usmiliti se mene,
uboge grešnice. Kliči, le kliči
me še nazaj, glej, saj poslušam
Tvoj klic, ter se nazaj vračam, pa
se tudi terdno zanašam, da bom
usmiljenje našla pri Tebi zavolj
zveličarja svojega, Jezusa Kri¬
stusa.

Ako bi me bil hotel na ve-

S-S-£K£-$>—

— 89  —

komaj od sebe pahniti, kakor je
zaslužila moja nepokorščina zoper
Tebe, kdaj bi me bil smertni
angel na Tvoj migi jej že zgrabil
in me postavil pred ostro sodbo
Tvojo!

Al ti si do zdaj poterpel z
menoj ter me ohranil, in tudi
zdaj še steguješ svojo očetovsko
roko nad mene, ne da bi me
kaznoval, ampak da bi mi odpu¬
stil moje pregrehe.

Gospod! kdo je Tebi enak?
kdo tako poterpežljiv, tako usmi¬
ljen, tako prizanesljiv, kakor Ti?

Iz dna svojega serca se ti
zahvaljujem za dolgi odlog, kte-
rega si mi milostljivo dodelil, da
se spokorim.

Serčna zahvala Tebi tudi za¬
to, da duša moja čuti in spoznd
svoj pregrešni stan, in da hrepeni
poTvoji milosti. Doverši, oGospod,
v meni delo, ktero si pričel, in


90

daj, da bo ta dan meni dan mi¬
losti.

MOLITEV

za razsvetljenje pri izpraševanji vesti.

Vsegavedni Bog! Ti naše
najskrivnejše misli veš in naj-
skrivnejša dela poznaš, razsvetli
mi vest, da bom tudi jez na tanko
spoznala, kako in v čem sem raz¬
žalila Tebe, svojega Boga in Go¬
spoda. -— Lepo ponižno te pro¬
sim, pošlji mi svetega Duha, kte-
rega je Jezus obljubil vsem, ki
Tebe za-nj prosijo, da si ne bom
prikrivala svojih grehov in tudi ne
izgovarjala, ampak vse tako čisto
spoznala, kakor sem jih kriva pred
Teboj, in kakor jih bom enkrat
spoznala na sodnji dan pri sodbi.

O sveti Duh! Ti zveličanska
luč moje duše, ki si me posvetil

— 91

S——<£a-^S—-$g—<3^<

j • .i

| pri svetem kerstu; pridi, pridi in ^
? razjasni teme mojega serca, da T
I ne pozabim nobenega greha, da j
t  ne zamolčim nobenega, ampak da J

<? v . . . , ° , v  r . T

f  očistim svojo ubogo dušo in za- f
dobim odpuščenje vseh svojih ^
grehov. Po Jezusu Kristusu, Go- f
spodu našem. Amen.

Zdaj izprašuj vest. Kratek navod je tukaj |
pristavljen, da ti zlajsa izpraševanje.

ISTavod vest izpraševati.

1. zapoved božja.

a) Ali si prostovoljno dvomila nad
ktero versko resnico ? — Ali si slabe,
veri sovražne, nesramne bukve brala? —
ali jih družim brati dala ali svetovala? —
Ali si v hudobne druži nje zahajala? —
Ali si zasmehovala svete reci ali cer¬
kvene šege? — Ali si zanemarjala uče¬
nje keržanskega nauka? —

©-©-©■©-  ©~®-©~©-©-©-©-©— 3-8  -&-<£-§-

— 02  —

> —&— —8—3-<§>—8—S—8—5,—S—8—S—S - 8X

b) Ali si se kcdaj nezaupnosti ali
celo obupanju vdala? — Zoper božjo
previdnost godernjala? — Za časne reči
preveč skerbela? — Prederzno v božjo
milost ali mogočnost grešila? — Ali z
vedežvanjem, prazno vero ali vražami se
pregrešila? —

c) Ali si opuščala, saj enkrat na dan
dober namen obuditi? — Ali si svoja
dela le zavoljo ljudi opravljala in ne iz
ljubezni do Boga? — Ali si bila Bogu
hvaležna za njegove dobrote, ki jih vsaki
dan vživaš? — Ali si vselej molila pred
jedjo, po jedi, predno si šla spat, ko si
vstala? —

2. zapoved božja.  J

Ali si božje ime brez časti, ne- J'
marno in brez potrebe imenovala? — Brez i
premisleka obljube delala? — Storjene k
obljube prelomila? — Ali si klela, rotila,
morebiti še pričo nedolžnih otrok; brez ^
potrebe, ali celo krivo prisegala? — Od k
Boga, od prave vere ali od svetnikov J
zaničljivo govorila? — Božjo besedo na- ^
pak obračala? — |

v •

3. z a p o v e d bo ž j a. k

Ali si kedaj brez potrebe ali brez J

pravega privoljenja ob nedeljah ali zapo- k

k

t?—.tt>—-i>——'J3>—•?— - ,s>—— ti —8-3— a— ti— 8—S—S—S—3—3—3x


vedanih praznikih opravljala ali komu
ukazovala hlapčevska dela? — Ali kaj
počela, kar nečast dela svetemu dnevu:
pregrešile veselice, igrače ali kaj ta-
cega? — Ali si bila vsako nedeljo in za¬
povedan praznik pri sv. maši? pazljivo,
spodobno, pobožno, ali si kedaj poglavi¬
ten del sv. maše zamudila ? — Ali si rada
poslušala božjo besedo?

4. zapoved božja.

Ali si se do svojih stariŠev in nji¬
hovih namestnikov kedaj nespoštljivo ob¬
našala, jim prešerno odgovarjala, se jih
sramovala ali celo.jih zasmehovala, za¬
sramovala, z njihovimi slabostmi in nad-
ležriostmi imela poterpljenje?— Ali jim nisi
nikdar nič hudega želela ali celo storila?
— Jim nehvaležna bila? — Jim žalost in
sramoto delala?— Jih v sili zapustila,
jih v potrebi ne podpirala, jim v starosti
ali bolezni ne stregla, za-nje moliti opu¬
ščala ? — Jim izmikala? — Ali si kaj opu¬
stila, kar so ti ukazali; — ali storila, kar
so ti prepovedali, — ali si njih dobre
svete zametovala? —

Ali si bila zvesta, pridna v svoji
službi? — Ali si svojim gospodarjem kedaj
kaj izmaknila ali ukradla, ali jih na čem


— «14  —

f

poškodovala? — Jih raznašala? — Ali si ^
kedaj zaničevala stare ljudi? •— ^

o. zapoved božja.

Ali si kedaj koga na telesu ali zdravji
poškodovala? — Svojim starišem živ¬
ljenje krajšala? — Sama sebi bolezen
nakopala, s tepežem, z nezmernostjo v
jedi in pijači? — Z jezo in togoto? —

Z razuzdanim življenjem ali kakor si
bodi? — Ali nisi v svojem sercu sovra¬
štva redila do svojega bližnjega? — Ali ?
si se kedaj maščevala nad kom? — Komu ^
kaj hudega privoščila, — nad tujo nesre- f
čo se veselila? — Ali si koga jezila, zmer- r
4> jala, zasmehovala, zaničljive priimke mu $
^ dajala, ali se s kom prepirala? —

^ Ali si koga poškodovala na duši ? — j,

& Komu v greh svetovala, grešiti velevala, &
jj greh hvalila, zagovarjala, v greh privolila? »
| — Ali si koga pohujšala: z govorjenjem, j

J z nespodobno obleko, s hudobnim živ- ^
ljenjem? — K grehu tvojih bratov, sester, tL
J součencev molčala, akoravno te je vezala ^
t dolžnost, ga razodeti? — Ali si komu |
i  grešiti pomagala? — 1

A Ali si svojega bližnjega ljubila kot k

v samo sebe? — Z njim priljudna, pri- J
| jazna, miroljubna bila, mu vse dobro pri- 1
l  voščila? — Revežem po svoji moči rada \

? T

| pomagala? — Svojemu razžalniku odpu- J
<5  stila, mn hudo z dobrim povernila? — Ali -
T si odpuščenja prosila njega, kogar si ti f
| razžalila? — Ali si molila za svoje sovra- J
X  žnike? — j-

2 • t

.1 6. in 9. zapoved božja.  |

Ali si se kedaj z nečistostjo pre- i,
'<f  grešila? — f

V mislih:  Ali si prostovoljno in ?
| rada imela nečiste misli, se v njih mudila, J

ali si kedaj radovoljno mislila na storjene <i
t grehe nečistosti? —• J

V željah:  Ali si kedaj privolila v f
nečiste želje? — Ali si kedaj želela kaj -

” nespodobnega viditi, slišati, storiti ? — Ali se T
nečistim željam nisi zadosti ustavljala? •— ,,

A V besedah:  Ali si kedaj umazane, A

" nesramne, dvojljive pogovore imela? — *

2 prostovoljno poslušala ali se jim smejala? J
A —■ Nečiste pesmi pela ali jih rada poslušala J,
A peti? — 'a

V djanji:  Ali si kedaj kaj nespo- *

A dobnega gledala, na sebi, na družili, v J
si podobah ? — Ali si kedaj nesramna pisma i,
A pisala? — Nesramne knjige brala?—Komu A
| posodila?-—Ali si se preprosto obnašala |
| do oseb druzega spola? — Nespodobno ^

A vedla do same sebe ali do druzih? — J

4  &

Opomin. Tukaj dalo bi se še
marsikaj vprašati, toda lastna vest ti
gotovo očita, ako si se še v čem v dja-
nji pregrešila zoper sveto Čistost. Kdor
dvomi o čem, ali je greli, svojega spo¬
vednika naj popraša.

7. in 10. zapoved božja.

Ali si komu kaj izmaknila, ali kakor
si bodi kaj tujega si prilastila, denarja,
žita, derv, orodja? — Ali si poželela
tujega blaga? — Ali si koga poškodovala
na njegovem premoženji? —- Ali si kake
goljufije kriva, prevelike dobičke delala,
slabo blago za dobro prodajala? — Dol¬
gove delala, češ, dejilineboŠ plačala? —
Ali si nalašč odlašala dolgove plačati ? —
Ukradene reči prikrivala, kupovala? —
Ali kaj najdenega si prideržala? — Ali
si škodo, kakor si bodi storjeno, popol¬
noma povernila? — Ali si z lenobo, z za¬
pravljivostjo, z igrami, svoje stariše božala?
— Ali si tujo škodo odvračala, če si
mogla ? — Ali si revežem po svoji moči
pomagala? —

8. zapoved božja.

Ali si kedaj krivo pričala zoper svo¬
jega bližnjega? — Ali koga k temu na-


— 97 —

govarjala, mu svetovala ? — Ali si lagala,
morda tudi v tehtnih rečeh? — Ali je
laž tvoja navada? — Ali si lagala čez
svojega bližnjega, ga obrekovala, ga
opravljala? — Ali obrekovanje in opravlja¬
nje poslušala, napeljala, ali ga ne ustavila?
— Ali si koga ob čast spravila, in mu s
tem tudi še kako drugo škodo storila? —
Ali si obrekovanje preklicala, in škodo, z
obrekovanjem storjeno, popravila? — Ali
si podpihovala in med kom sovraštvo na¬
pravila, storjeno sovraštvo poravnala? —
Ali svojega bližnjega, svoje predstojnike
sodila? — Ali komu slabe namene pod¬
tikala? — Ali skrivnosti, tebi razodete,
razglasila ? — Ali si čast svojega bližnjega
zagovarjala, kedar je treba bilo? —

Cerkvene zapovedi.

Opomin  1. Kar zadeva pervo in
drugo cerkveno zapoved, glej tretjo za¬
poved božjo. —

Opomin  2. O spovedi se izprašuj
po nauku o spovedi, zastran obhajila pa
po nauku o njem. —

Opomin  3. Peta zapoved bolj tiče
cerkvene predstojnike, kot tebe.

Z.

— 98 —

¥ f

?

3. cerkvena zapoved.

^ Ali si se postila? — Mesnih jedi zder-

f zala? — Ali nisi gpdernjala zoper post,
f ali ga zaničevala? — Ali si s prelomljenjem
| te zapovedi komu pohujšanje dala? —

Poglavitni grehi.

1. Napuh:  Ali si sama sebe pre¬
visoko čislala?—Druge zaničevala? —
ali si Bogu zahvalo dala za to, kar si do¬
brega na sebi zapazila? — Ali morebiti
pripisovala sama sebi? — Ali si časti-
željna? — Po neČimurni svetni hvali
hrepenela ? — Ali si se bahala z denarji, z
vednostjo, umetnostjo, z lepoto, z močjo?
— Ali si se nad druge povzdigavala? —
Ali si hotla vselej prav imeti? — Ali si
bila terdovratna, svojeglavna? — Ali si
rada komu zopergovorila?— Ali si sama
sebi dopadala? —

2. Lakomnost:  Ali si j^reveč
hrepenela po časnem blagu? — Ali kri¬
vično si po njem prizadevala? — Ali si
bila terda do ubozih? — Ali svojim nisi
privoščila, česar jim je bilo treba? —

3. Nečistost:  Glej šeste zapo¬
vedi božje.

— 90

4. Nevoščljivost: Ali si se ke-
daj veselila nesreče svojega bližnjega?

— Ali mu sreče nisi privoščila? —

o. Požrešnost: Ali nisi brez po¬
trebe, in le iz sladnosti jedla ali pila,
ali kedaj preveč ? —

6. Jeza: Glej pete zapovedi božje.

7. Lenoba:  Ali si bila mlačna ali
lena v službi božji, v prejemi svetili za¬
kramentov, v poslušanji besede božje?

— Ali si bila kedaj nevoljna, če te je
kdo opominjal, zvestejše izpolnovati ver¬
ske dolžnosti ? — Ali nisi prerada poči¬
vala, — svojih stanovskih dolžnost zane¬
marjala? —

Opomin.  Grehov zoper svetega
Duha, grehov v nebo vpijočih in ptujih
je bilo že opomnjeno pri zapovedih
božjih.

Kes nad grehi.

Mojih grehov se je toliko na-
rastlo, da silno teže mojo dušo! —
Dobro spoznam, da sem Tebe, o
Gospod, moj Bog, jako razžalila,



— 100  —

neizmerno se ti zamerila; čutim
pa tudi, da sem hudih kazni vre¬
dna. Pričo ljudi sem se sicer sramo¬
vala grešiti, priča Tebe, Vsegamo-
gočni, pred kterirn me ne skrije
nobena tema in ne pokrije no¬
ben hrib, prederzno sem pa greh
nakladala na greh.

S ponižnim in skesanim ser¬
cem spoznam svoj veliki dolg in
iz vsega serca se kesam, da sem
te kedaj razžalila, in sicer ne zato,
ker Ti imaš moč, časno in večno
me kaznovati, temue zato, da
sem zapravila prijaznost svojega
najdobrotljivšega Očeta in se za¬
merila Tebi, svojemu Bogu. Ti si
mi dal življenje, telesne in du¬
šne moči in vse, kar sem in
imam; — ljubil si me, predno
sem jez še bila, ter mi namenil
večno veselje in zveličanje, -—jez
pa sem Tebe zaničevala, zasra¬
movala, zapljevala in te neizmerno


— 101  —

žalila. O, da bi nikdar ne bila tega
storila!

O moj usmiljeni Jezus! Na
Petra, ki te je bil trikrat zatajil,
milo si se ozerl, in Magdaleni,
veliki očitni grešnici, ljubeznjivo
si odpustil vse grehe, poglej s
svojimi milostljivimi očmi tudi
mene, ubogo grešnico, da bom
s Petrom milo objokovala svoje
grehe, z Magdaleno odpuščenje
zadobila in Tebe zopet ljubila čez
vse! Amen! Amen!

Terdni sklep.

V živi ljubezni do Tebe, o
Bog, moj Gospod, terdno sklenem,
prav in resnično spokoriti se, in
poboljšati svoje življenje. Odpo¬
vem se vsem grešnim navadam,
zapustila bom vse slabe in nevarne
tovaršije in drušinje, vseh hudih

H&-»- «»-?•>-3-3-8 «-8-8-<3-8-<3-3-<3-€


102  -


priložnost se bom vselej ogibala
in vse skušnjave skerbno in ser-
čno premagovala; Tebe, vsegapri-
čujoči Bog, bom vedno imela pred
očmi in varovala se tudi malih
grehov, da v meni ne ugasne
Tvoja ljubezen in me ne zapusti
sveti Duh. Cisto hočem spovedati
se vseh svojih grehov, po svoji
moči poravnati vsako storjeno
škodo in v vseh rečeh prav zvesto
služiti Tebi, svojemu Bogu. Rajse
hočem umreti, kakor še dalje v
grehu živeti. O Jezus, podpiraj
Ti moj sklep in daj mi moč, da
zvesto storim vse, kar sem skle¬
nil. Amen.

MOLITEV
pred spovedjo.

Še danes hočem poklekniti &
pred božjega namestnika, ter mu j

7 ?

| ponižno in skesano razodeti svoje |
7 hudobije. Prepričana sem, da vsaka 7
7  spoved mi je kupljena s predra- |
| go kervjo Jezusovo. O, ljubi moj |
7  Jezus, ki si visel na križi, Tvoje
| umirajoče in obledelo oko je gle- |
7 dalo tudi mene na tem svetem t
| kraji, kjer morem rešena biti vseh |
| svojih grehov. O da bi danes 'f
i  pač vredno prejela ta sveti za- I
| krament! Pred sodbo Tvojo se |
j  podam k zakramentu svete po- f
j kore in prepričana sem, da boš ®
L  sodbo, ktero bo nad menoj skle- |
| nil Tvoj namestnik, v nebesih po- t
i terdil tudi Ti, ako se le prav S
| spovem. Sodba Tvojega narnest- J
j nika veljala bo tudi pred poslednjo 7
j; sodbo; k&r je tukaj odpuščeno, |
| odvzeto mi je za vso večnost. |
l  Tega sem do terdnega prepričana, i
| kajti zanašam se na besede večne *
<? resnice: „karkoli bosto odvezali i
£ na zemlji, odvezano bo tudi v J

104

nebesih." Redar torej, o Jezus,
pridem pred Tvojo sodbo, sodil
me boš le po mojih spovedih. O,
koliko velja tedaj ta in vsaka
spoved, ker božja sodba se bo
le po njih ravnala! Ako sem jih
prav opravila, blagor meni; ako
so nevredne, gorje, stokrat gorje!
Svet strah mi spreleti vse kosti,
ko živo premišljujem to resnico.
Toda ravno v tem svojo srečo
spoznam. Glej, duša moja, ta
sodba, kteri se boš ravno kar
izročila, je milostljiva sodba, s
ktero uideš sodbi brez usmiljenja.
O, da bi me te misli vodile in
navdajale pri tej in vsaki spo¬
vedi! Tako hočem spovedati se,
kakor da bi se spovedovala zad¬
njič v svojem življenji; na vsako
besedo spovednikovo hočem tako
paziti, kakor da bi sam Jezus
govoril z menoj. — Odpri torej,
o Gospod, moje serce in razveži


105  —

—3-3--3^3 -®-<l-3-S-3 -8-3 -at <t<

S ?

1  mi ustnici, da se čisto in ske- |
sano obtožim vseh svojih gre- |
hov in prestopkov, kajti le tedaj j
bora očiščena in oprana s predra- !
go kervjo Jezusovo. O Bog, po ne- ?
skončnem svojem usmiljenji bodi I
milostiv meni, ubogi grešnici! ?
Vedno se hočem kesati svojih |
grehov in ponavljati svoj terdni, |
s Tvojo milostjo storjeni sklep, |
raj še umreti, kakor pa Tebe še |
s kacim grehom razžaliti. Kar pa j
še primanjkuje mojemu terdnemu |
sklepu, o Jezus, Ti pristavi iz i,
neizmernega zaklada svojega ter- ^
pljenja. _ . . i

Usmiljenje, odpuščenje, mi- |
lost dodeli, o Gospod, meni greš- f
ni, zdaj skesani grešnici! —- ne j,
zavolj mene, temuč zavolj svo- £
jega ljubeznjivega Sina, moje- i
ga Jezusa! — O Jezus, moj ^
Zveličar! Ali me hočeš še spre- i

jeti? za svojega

otroka vzeti ?

—<3  -“a-a-a-a-oi

-s>—©>—©>—JB>-  iD—S—e>—83>—©—<E- <3—<1—Sž—<5—S—<»—<E—<g—gt—<s- -

— 106  —

©-©-©HR-s^-g-g-.©-©^—S -8rS-&r-G-z  *

T

mene nesrečno zopet srečno sto- »
riti? — „Pridi, oj pridi, tudi ti |
zgubljena ovčica moje drago od- |
kupljene cede, pridi k meni, svo- 2
jemu dobremu pastirju, saj jez f
ravno iščem, kar je bilo zgubijo- |
nega, in najdeno z veseljem pone- ?
sem svojemu Očetu; — vse, torej |
tudi tebe kličem : pridite k meni, ki |
ste obloženi z nadlogami in teža- •?
vami, in jez vas bom poživil.“— 2
Na to ljubeznjivo Tvoje vabilo, o f
Jezus, zdaj s terdnim zaupanjem e
grem pred Tvojega namestnika in &
obtožiti se mu hočem čisto in odkri- |
toserčno vseli svojih grehov. Pro- %
sim te le milosti, da mi pomagaš j
spovedovati se, da ne zamolčim e
nobenega greha, da ničesa ne za- |
krivam, v ničem se ne izgovar- f
jam, temuč da vse tako razode- 2
nem, kakor je Tebi znano in da |
se spovedniku skažem tako, k a- <■>
koršna sem. 2

-N 4


107

-S—Jj —Si.—<rS"—t?s—«S%—S—gt—$5 —<3-<5 -@--6 X

(Zdaj se pa čisto, odkritoserčno in
ponižno spoveduj. Opomnim le še, da po¬
veš tudi število grehov in tiste okolŠčine,
ktere greh zvikšujejo, zmanjšujejo ali
spreminjajo.)

MOLITEV
spovedi.

m

pokoj

v mojem

maj, saj te vekomaj nočem več
razžaliti in nikoli več Tebe lo¬
čiti se!

(Zdaj opravi naloženo pokoro, ka-

p o

O neskončno usmiljeni Bog!

O Jezus, moj Zveličar! Spovedala
sem se s Tvojo milostjo vseh gre¬
hov Tvojemu namestniku! Zašli- ^
šala sem sladke Tvoje besede: ^
zaupaj moja lici, tvoji grehi so ti |
odpuščeni. O, kako mirno, po- |
kojno, tiho je zdaj v mojem sercu, S
ker mi je odvzeta teža mojih £
grehov! O Jezus! ohrani ta mir *

sercu veko-


108  —

&

kor ti je bila naložena, in s hvaležnim
sercem premišljuj veliko milost, ktero si
ravno kar prejela. Misli si v duhu, da vi¬
diš pred seboj Jezusa, kakor ga  je na
vertu vidila Marija Magdalena.) Potem
pa dalje moli:

Neskončni, večni Bog! Oče
vsega usmiljenja! Veča je milost
Tvoja, kakor moje razžaljenje.
Zopet si me objel in vzel za svo¬
jo hčer med število svojih lju¬
bih otrok po zasluženji mojega
Jezusa, kteri je za moje grehe
umeri na križi. Zopet te srnem
z otročjim zaupanjem klicati, re¬
koč: Ljubi moj Oče! — O ne
pripuščaj, da bi te kedaj več za¬
pustila.

Usmiljeni Jezus! Iz ljubezni
do mene dal si svojemu na¬
mestniku oblast, meni grehe od¬
pustiti, koliko zahvalo sem torej
Tebi dolžna! O, Ti večna moja
ljubezen! daj, da te bom vekomaj
ljubila in nikdar več z nobenim gre-

i

— 109  —

| hom ne ponovila svetih Tvojih
| ran. Nikdar več se ne bom
| veselila zapeljivega svetd, temuč
| hvaliti se hočem le Tvojega sve-
t tega križa, ker sem po njem mi-
| lost dosegla.

| Sveti Duh, posvečevavec moje
| duše! Ti si me vseh mojih grehov
| očistil, dal si mi oblačilo posve-
| čujoče svoje milosti, in dodelil
| moji duši mir, kterega svet ne
j more dati, o, prebivaj ]

i ga s svojimi darovi, da bom vre¬
li den tempelj Tvoj.

I  In vi, angeli božji! veselite
| se danes z menoj in hvalite Boga,
i da sem življenje zopet našla pri
| njem. Solze moje žalosti in izdih-
I ljeje mojega potertega serca pred
i veličastni sedež milosti božje ne-
| site, enkrat ponesite pa mojo
1  dušo nebeškemu Očetu v naročje!
i Amen. Amen. —

> - 4.-8  — S— <5S—<1— S— <1 —<Sf—

komaj v mojem sercu


— 110  —

Po spovedi,
pri kteri odveze ne dobiš.

Oj mene uboge nespokor-
jene grešnice! kako hudo sem
grešila, da me namestnik božji ni
spoznal vredne svete odveze!
(j, še sem zgubljena ovčica, še
tavam po nevarni puščavi pogub¬
ljenja. Jezus, moj pastir, ki sem
ga nehvaležnica zupustila, za me
ne mara, dokler se v resnici ne
spreobernem in ne poboljšam. Se
nisem vredna pristopiti k njegovi
sveti mizi, kjer se vživa njegovo
presveto telo. Ponižno spoznam,
da sem sama tega kriva .Namestnik
božji, ki ima kluč, resnično spo¬
korjene grešnike odvezati grehov,
ima tudi kluč, nespokorjenim za-
deržati grebe. In ravno to se je
danes meni zgodilo, toda po pra¬
vici, da spoznam žalostni grešni
svoj stan, da se prav spokorim in

S

A


— 111

stanovitno poboljšam. ■—• O, kaj
hočem storiti jez, uboga sirota! —
V tvojo sveto voljo se udam in
obljubim, na tanko dopolniti vse,
kar mi je naložil moj spovednik.
Oče, tepi me! saj me dobri oče
tepe, če me tepeš Ti. Prosim Te
le samo tega, daj mi milost, da
me k Tebi prikliče Tvoje tepenje,
da se resnično spokorim, iz vsega
serca k Tebi povernem, svoje
ostudne pregrehe in vse grešne
priložnosti zapustim, sad prave
pokore prinesem, in se tako v
prihodnje vredno storim odveze
in zopet postanem otrok božji.
O Jezus, Sin Davidov, ki si pri¬
šel iskat, kar je bilo zgubljenega,
usmili se, usmili se me!-—O Ma¬
rija, mati mila, skazi se mi usmi¬
ljeno! prosi pri svojem usmilje¬
nem Sinu zame, da me ktnali
pripelje k svoji izvoljeni cedi. —
Tudi vi, ljubi angeli, svetniki in

4

— 112  —

svetnice božje, prosite za me,
grešnega človeka! — Jez pa ho¬
čem jokati se in v božjo milost
klicati, dokler ne najdem usmi¬
ljenja pri Bogu, svojem Očetu.
— Amen.


13  —

- *»-&—si  -J; -Ji Ji K

SVETO OBHAJILO. ^

— ■—OC3§£)q.

<=><><=> s>

Poduk, |

’ T

T

kterega vselej pazljivo preberi, preduo <j?
pristopiš k mizi Gospodovi. |

<j>

Srečna keršanska duša, ki resnično v
ljubiš svojega Jezusa, — veseli se in A
veselja poskakuj! Glej, tvoj Jezus ne 4“
kraljuje le pri svojem Očetu v nebesih, *
ampak tudi pri tebi na zemlji prebiva. ^
Ne le viditi in gledati ga smeš, ampak A
hoče se ti dati tudi vživati s kervjo in A
z mesom, z dušo in telesom — z božjo ^
in človeško naturo — v presvetem reš- -
njem telesu pri svetem obhajilu. Kdo k
more popisati, kdo misliti si, kdo občutiti j
neizmerno srečo, ktero keršanska duša ^
najde v svetem obhajilu, kjer se terdno Z
sklene z Jezusom, s svojim .Zveličarjem A
— s pravim Bogom.

Kdor pa hoče vdeležiti se te sreče, ^

A

Z.

8

f

mora se k svetem obhajilu dobro pripraviti; |

boljšega pripravljanja pa ni, kakor je <s
ljubezen  do Jezusa. Ljubezen pa ne f
prebiva ne na ustnicah, ne na jeziku, |
temne v globočini človeškega serca. Ta ..
ljubezen je tisti ogenj, kterega je Jezus ji
prinesel na zemljo, in kterega je sveti f
Duh pri svetem kerstu vlil v naša serca |
in ga vedno oživlja. Z ognjem te svete
ljubezni pa Jezus hoče vneti človeška
serca, da bi tudi ona pognala širok pla¬
men.

Ljubezen le v čistih ali očiščenih
sercih prebiva; komur torej greh gospo¬
duje v sercu, komur hudo poželenje vlada
serce, komur svet na se vleče serce, pri
njem ljubezni ni doma. Ljubiti Jezusa in
njegovega največega sovražnika —• ni
mogoče; pri Jezusovi mizi sedeti, in po¬
svetno in pregrešno veseliti se, se ne da
ob enem.

Ako hočeš Jezusa ljubiti, moraš
sovražiti njegove sovražnike; ako hočeš
Jezusu streči, moraš od sebe pognati nje¬
govega zaničevavca; ako hočeš v svoje
serce privabiti Jezusa, nobenega gosta,
Jezusu zopernega, ne smeš prideržati si
v sercu.

Če torej hočeš občutiti srečo in ve¬
selje svetega obhajila, stori to, kar ti ve-

- —n  -vi -s-s -6*

115  —

T



leva tvoja mati sveta katoliška cerkev,
namreč: v skesani, čisti, ponižni spovedi
očisti svoje serce, in Jezusa prosi, da ti
vstvari novo serce. Boj se pa nevredno
prejeti sveto obhajilo in nikdar nikoli se
ne vdeležuj božjega ropa, da si ne jes
večnega pogubljenja.

Oe hočeš pa čisto veselje svetega
obhajila vživati, ni zadosti, da nimaš no¬
benega smertnega greha nad seboj; tudi
male grehe in grešne slabosti iz serca
preženi ter se jih skerbno varuj, in sicer
tem bolj, čem večkrat želiš pristopiti k
svetemu obhajilu. Le Jezusa iskati, njemu
samemu streči, njemu samemu služiti,
bodi tvoja resnična, terdna volja in edina
želja.

Ako s taciini željami pristopiš k
svetemu obhajilu, ne bo ti treba premišlje¬
vati, kaj bi molila in kako bi s svojim
ženinom Jezusom govorila tvoja duša.
Sveti Duh, s čegar milostjo bo napol¬
njeno tvoje serce, navdihnil ti bo serce
s svetimi željami, s pobožnimi mislimi, z
naj lepšimi čednostmi, ktere boš v venec
spletala ter jih darovala Jezusu. Tedaj bos
zvedela, česar še nikdar nisi, in čutila,
kaj se pravi po Jezusu hrepeneti, ž njim
skleniti se, in kako sladko da je, ž njim
sklenjeni biti. Dokler v svojem sercu

- —•'sž-aHSS-

8 *

IG —

J ne čutiš tega veselja, te sladkosti, nave¬
st zano je tvoje serce še na posvetne reči,
v  nesnažno še jn z grešnimi slabostmi pre-
^ preženo. — Cisti in čisti je, z božjo po-
i  močjo in s svojo vedno vajo je boš tudi
^ očistila, in z vsemi svetimi in Jezusa lju-
^ bijočimi dušami boš čutila, kaj v čistih
| sercih dela božji duh; preokusila boš tiste
4 nebeške sladkosti, ktere je Bog pripravil
$ njim, ki ga ljubijo; čutila boš, da je res,
J kar sveti Pavel pravi, da mir v Kristusu
J preseže vsako Človeško pamet, vse člo-
« veško hrepenenje.

¥ Ljubi torej čistost serca, in imela

f boš kralja nebes in zemlje za svojega
&  prijatelja ter se prav vredno pripravila k
* svetemu obhajilu.

&

k

k

k

t

k


k

&


137  —

—3—3—3—3-3-3-3—3

f *

MOLITEV ?

<?  $)

| preti svetim obhajilom. 'j

f _ l

? Pozdravljen bodi, preljube- v
f znjivi Jezus, v naj svetejšem za- jj
| kramcntu, kjer se nam daješ vziti j
I v podobi kruha in vina. Pozdrav- J
t ljen bodi, moj učenik in zveličar, “
j  ki si rojen bil zavoljo mene, za «
| me na križi kri prelil in moji |
f duši v živež zapustil svoje lastno *
telo in svojo lastno kri. ®

O, ljubi moj Jezus! Sem li v ji
resnici tako srečna, da smem *
sprejeti v svoje serce Tebe, ki s
si moj Bog, moj zveličar, ki si £
* svet iz niča vstvaril in ga vižaš *
i  in hraniš! O, moj Jezus! tisto telo, £

; ki je zame viselo na križi, tisto J
| kri, ki si jo zame prelil na križi, i
| tisto serce, ki je bilo zame pre- *
i bodeno na križi, smem jez uboga i
& grešnica in nekdanja sovražnica |

H :•>-*•>-» '«>- JM&- *•>-«—3 -3 -3-3-3-3 -3 -3 -3-3 -3-3-3 «

118

1

■ iy  -Sj -sj-ai5-»-*?—

prejeti? O, moj Jezus! Tvoje

lastno,

resnično,

sladko, ljubeznji- ?

<j> vo, božje serce, studenec vseh
^ milosti, vir vseh sladkosti, Tvoje
i  serce, ki mi je odperlo sveta
| nebesa, smem skleniti s svojim
f  pregrešnim sercem!? O sreča nad
l  srečo, za ktero bi mi pač smeli
f nevoščljivi biti vsi nebeški du-
® ho vi, vsi angeli božji!

Ti, moj častitljivi Jezus na
<f  nebeškem sedeži, Ti kralj vsega
a  veličastva in vsega zveličanja, —
t  Ti, kterega svojega Boga in Go-
“ spoda molijo vsi nebeški duhovi,

* vsi angeli Tvoji, Ti, moj Jezus,
£ si pričujoč v podobi kruha, v
A presvetem rešnjem telesu, iz lju-

* bežni do mene, da te morem pre-
A jeti! O, moj Jezus, si mi li mo¬
ji gel še več storiti?

f  Premisli, duša moja, Jezus k
J tebi pride, kakor Bog in človek,
| z dušo in telesom, s kervjo in z

119  —

$-*»-©-©-0h«-^-O^-O.-O-O-O-®-«--O-O¥

T f

j mesom, po božji in človeški na-
1  turi. Kmali, kmali te bo došla r
j naj veča sreča, ne bo ti treba f
I kakor Marii Magdaleni k Jezuse- |
f virn nogam pasti, sprejela boš Je- j
I ztisa v svoje serce. 0, sreča nad |
srečo! f

O Jezus, ako bi bil zakra- I
l  ment Tvoje neizmerne ljubezni, f
f presveto resnje telo, postavil le f
J v eni sami cerkvi na svetu, kako J
f bi pač izdihovala, rekoč: o, da bi j>
* pač mogla kdaj priti v tisto cer- A
1 kev, kjer Jezus resnično prebiva; l
J o, kako bi bila srečna in vesela, ^
f ko bi mogla pasti pred njega na A
t  kolena in ga moliti; o, s kako J
| nebeško sladkostjo bi bila še le *
l  napolnjena, ako bi mogla še le A
^ prejeti Jezusa, njega, ki je moj |
A Bog in Gospod ! — Glej duša moja, |
f  to srečo imaš, to sladkost lioš ^
| zdaj zdaj vživala, ker boš še da- 4
l  nes prejela svojega zveličarja Je- |

s>- e- J>-E>—0-0-0-O-O-O- <3  -O <5 0 0 -0-0*

— 120  —

®- g> - S <3  -g-8 <4 ;

i~^3-@ -3-S-3-3--ŠM

f

zusa. O kdo izgovori to veselje
kdo razume to srečo, kdo mi po¬
piše sladkost, s ktero se napol-
nuje tista duša, ktera Jezusa
vredno prejme. O kako se no bi
sreče in veselja topilo serce njemu,
ki živo veruje v Jezusa v po¬
dobi kruha.

Toda, ljubi moj Jezus, sem
li jez vredna, Tebe prejeti? O,
kako bi bila Tebe vredna jez,
Tvoja nehvaležna stvar, jez eerv,
ki se le po prahu valjam, in ki
sem s svojimi grehi že tolikrat
zaslužila, pomandrana biti v prah
in pepel, jez, tolikokrat Tvoja
sovražnica, ktera sem se že toli¬
krat vredno storila večnega pe¬
klenskega ognja! O, strah spreleti
vse moje kosti, kedar se spomnim
svoje nevrednosti. Ali torej smem
prejeti svojega Jezusa? Osramo-
tena in s kesanim sercem spo¬
znam, da nisem nikakor vredna

■, y

1
I

121

—os—«—<a-«—3 « 8 —<se—««

? ?

| te časti, — toda terdno upam, da I
| me je pripravno storila Tvoja f
f milost, o Jezus, ker slišim Tvoj <s»
I mili glas, da po meni hrepeniš, ?
j  da me tako ljubeznjivo vabiš, v
| kličeš, prosiš, da pridemo k Tebi f
? vsi, ki smo obteženi s težavami ?

in nadlogami, da nas poživiš. O, |
l  pridi torej, o Jezus, tudi k moji f
f  bolni duši, ki zdaj tolikanj zdi- f
| huje po Tebi in hrepenenja medli. |
| — Serčno sem želel velikonočno ?
| jagnje z vami jesti, tako si pri ■»

1 zadnji večerji govoril aposteljnom. t
| Kaj ne, Jezus moj, da to lirepe- £

nenje velja tudi meni? — Da, k
| da, tudi s teboj, duša moja, hoče J
| Jezus jesti velikonočno jagnje, in

2 še več, kakor to, Jezus hoče s ,,,

f teboj na tanko skleniti se in dati f
&  ti sebe samega vziti. O sreča! o &
| veselje! o sladkost! o nebeška |
I sladnost! Kdo te razume? Jezus i
f  — Sin Božji •— Bog sam — hoče |
i &

122  —

I |

| obiskati — mene — ubogo greš- |
| nico, in pri meni — v mojem |

t sercu prebivati! ! |

1  O da bi te, ljubi moj Jezus, |
j mogla tako prejeti, kakor Ti sam ?
| želiš prejeman biti; da bi ti tako |
| ustregla, kakor želim in kakor |
so spodbi, da se postreže mojemu j

| Bogu. — O ko bi jez mogla saj |
<j> nekoliko popraviti nečast, kar se \
| je je že zgodilo Tebi v presve- |
| tem zakramentu: — O da bi te J
| mogla prejeti s tako čistim ser- |
&  eem, kakor te je spočela Tvoja X
| ljuba mati Marija. — Tako želim j
l  prejeti te, kakor so te prejemali i
| vsi Tvoji ljubi svetniki, danes pa f
4 želim pristopiti k svetemu oblia-
X  jilu zlasti po izgledu sv. Alojzija, &
| sv. Frančiška, sv. Katarine, sv. <j>
l  Terezije. Ker sem si pa svesta $
| svojih brezštevilnih slabost, ža- v
4 lostnega serca spoznam, da mi l
| primanjkuje njihove ljubezni in ^

T A

1.23


S.-48-4S -<i-6■■*

7

pobožnosti; bodi torej, o Jezus,
danes še zadovoljen z mojimi že¬
ljami, z mojim hrepenenjem. Vi,
nebeški duhovi, in angeli božji,
pa me obstopite tisti trenutek, ko
sprejmem svojega zveličarja, zlasti
pa ti, moj angel varh, me ne za¬
pusti, tenmč stoj mi na strani ter
pomagaj, da bom Jezusu prijetno
prebivališče. Ti, ljubi moj Jezus,
pa me sam okinčaj s tistimi cve¬
ticami svetih čednost, iz kterih
ti puhti naj prijetniši duh, sam
dostavi, kar vidiš, da meni še
primanjkuje.

Pridi, pridi, o Jezus, ki lju¬
biš mojo dušo, in razveseli me
Tvoje božje, nebeško, čisto, sladko
in ljubezni goreče serce. Pridi, oj
pridi, moj Jezus! Ti moje živ¬
ljenje, moje zveličanje! Moj Go¬
spod! moj Bog! moje vse! Glej, j
moja duša po Tebi hrepeni, ka- i
kor jelen po studenčnini; pridi ^

a


torej ženin moje duše in utolaži
žejo mojega serca, ki hrepenenja
po Tebi medli. Pridi, oj pridi,
Jezus moj! in ostani vekomaj
pri meni! Amen.

Kedar se pozvoni k svetemu obhajilu.

O moj Jezus! Ti me kličeš
ter me vabiš k svoji večerji. S
serčnim veseljem, z živo vero, s
terdnim zaupanjem in z gorečo
ljubeznijo Ti naproti bitim. Ob¬
hajati hočem presveto večerjo
Tvoje neskončne ljubezni, veliki
spomin Tvoje smerti na križi.
Pred vsem svetom hočem spo¬
znati, da na te živo verujem, v
te terdno upam, te goreče lju¬
bim, in da le po Tebi želim zve¬
ličana biti. Ako nad menoj vidiš
še kaj, kar bi me nevredno
ali saj neprijetno delalo, od¬
vzemi mi in očisti me popolnoma.
Vsemu hudemu se odpovem in



še enkrat skesano se obtožim vseh
svojih grehov.

Spovem se Bogu vsegamo-
gočnemu, Marii vselej Devici,
svetemu Mihaelu, velicemu angelu,
sv. Janezu kerstniku, svetima apo-
steljnoma Petru in Pavlu, vsem
svetnikom in vam duhovni oče,
da sem veliko grešila z mislijo, z
besedo in z djanjem: kriva sem,
kriva sem, jako sem kriva! — To¬
rej prosim Marijo, vselej Devico,
sv. Mihaela velicega angela, sv.
Janeza kerstnika, sveta aposteljna
Petra in Pavla, vse svetnike, in
vas duhovni oče, molite za me
pri Gospodu, Bogu našem.

Redar se ma?nik oberne k obkajancem,
jim odpuščerjja prosi, ti pa reci:

Usmili se me večni Bog! vse
grehe mi odpusti ter mi daj ve¬
čno življenje — po Jezusu Kri¬
stusu, mojem Gospodu, ki skorej
pride, mene zveličat.


4

■i

?
I

> o—-t -r ;

-S-«-«.

Kedar raasnik presveto resnje telo v ro¬
kah kaže obhajancem, tudi ti govori
ž njim trikrat:

O Gospod, nisem vredna, da
greš pod mojo streho, ampak reci
le z besedo, in ozdravljena bo
moja duša.

Kedar te mašnik obhaja, misli si:

Telo Gospoda našega, Jezusa
J Kristusa, ohrani mojo dušo v
| večno življenje. Amen.

t

?

?

t

*

k  Zdaj, ko si, kersanska moja duša, A

J prejela Jezusa, ravno zdaj je tisti srečni ®
j Čas, po kterem si tolikanj hrepenela; ra- ^
£ duj in veseli se torej v Jezusu, ki zdaj i,
k  že prebiva v tvojem sercu; popolnoma k
j se njemu vdaj in misli si, da sloniš na
| njegovem sercu, kakor sv. Janez pri J
k  zadnji večerji; skleni tudi tf svoje serce k
k  z Jezusovim, in pusti, da se serci pri-
? serčno pogovarjate brez besedi. Okleni r
j, se svojega Jezusa, kakor se oklene zgub- |
& Ijena ovčica svojega dobrega in zvestega A
<-> pastirja, kedar jo najde in na rame zadene. 7
V sercu govori z Jezusom, kakor s |
^ svojim naj dražjim in naj ljubšim pri- ^

127  —


l

I

jateljem, govori kakor sestra zaupljivo go¬
vori s svojim bratom , kakor priserčno
kramlja nevesta s svojim ženinom, saj je
preljubi Jezus tvoj brat, tvoj nebeški že¬
nin. Z Marijo Magdaleno počivaj Jezusu
pri nogah, in z učencem ljubezni na nje¬
govih persih, ali na njegovim sercu, lju¬
bezni gorečem, kakor otrok na maternem
sercu. V tacih mislih je sv. Katarina
sienska prejemala presv. obhajilo. — Naj
dražji trenutki tvojega življenja, ljuba
moja kristjana, so pač minute po svetem
obhajilu, torej imej serce, gobi podobno,
da se popolnoma napoji z večno ljubeznijo
nebeškega svojega ženina.

O, kako lahko Jezusa zdaj popro¬
siš vsega, česar ti je treba! Zaupaj mu
torej, da te le nekoliko reči opomnim,
vse svoje težave in bridkosti, dvome in
stiske, nadloge in skušnjave, dušne in
telesne potrebe, toda vse to le s tihim
glasom svojega serca. Dokler čutiš, da
se Jezus pogovarja s tvojim sercem, in
da se tvoje serce rad uje v Jezusu, ne
moti ji z besedno molitvijo, temuč bodi
enaka vertnarju, ki počiva in le posluša,
kedar mu pohleven dežek napaja in oživlja
ovenela zelišča. Kedar pa čujes, da je že
utihnilo tvoje zercč, in se ti silijo druge
misli, se le tedaj naj ti pride beseda na

***-•»- e>~& tjr  -<£ -a-«*-«

128  —

I

| pomoč, da še nekoliko časa v vesel ji in
f  radosti ostaneš z Jezusom in si preženeš
? vse druge raztresavne misli. In v ta na-
t  men moli bolj v duhu kakor po besedi
%  naslednje
r

1  MOLITVE

« po svetem obhajilu.

?

Moja duša, poveličuj Gospoda
| in moj duh veseli se v Bogu svo-

2 jem zveličarji, ker se je ozerl
f na svojo nizko deklo in mi je
| storil velike reči on, ki je mo-
1 gočen, in sveto njegovo ime.

Moja duša! hvali Gospoda in
* ne žabi njegovih dobrot. — Vse
^ grehe ti je odpustil, vseh slabost
4> te ozdravil; življenje ti je smerti

1  rešil, in skazal 'ti veliko usmilje-
| nje. Kakor se usmili dober oče

2 svojega otroka, usmilil se je tebe
| tvoj Gospod.

2 Pridite in poslušajte vsi, ki
| se bojite Boga, povedati vam ho-

&

| I

| čem, kaj je on storil moji duši! |
| N ajd la. sem njega, kterega ljubi Tj
| moja duša; prejela sem ga in več |
^ ga ne spustim od sebe. Danes je |
| zveličanje došlo moji duši, prišel v
| je k meni prebivat moj Bog in |

| Gospod. ^

| Hvalite Gospoda vsi angeli |
| in služabniki božji, ki spolnujete J

<f  njegovo voljo! Hvalite Gospoda
| vse stvari po vseh krajih njego-
J  vega gospostva!

Daruj se Jezusu.

Kdo sem jez, uboga grešnica,
da si prišel k meni Ti, moj Bog
in Gospod, in da v meni prebi¬
vaš! Tvoja neskončna ljubezen
do mene te je pripeljala k meni.
O da bi pač tudi moje serce
vnelo se goreče ljubezni do Tebe
in te ljubezni vekomaj gorelo!

Kaj pa hočem dati, jez Tebi,

Ž.

>- fc>—<-t <J  ^

9

— 130  —

J

' 5 ?

ljubi moj nebeški gost, da ti bode g
prijetno, bivati pri meni? S čem |
poverniti za vse, kar si Ti meni <j>
dodelil? — Druzega nimam, ka- ?
kor revno serce, ktero želi, Tebe f
ljubiti; vzemi ga, o Jezus, rada ti |
ga dam. In to je vse, kar svo- j
jega imam. Naj tedaj moje revno I
serce, v veselje zamaknjeno, Tebi |
hvalne pesmi poje. f

O moj Jezus! serček mojega |
serca, duša moje duše! daj, da ?
bom od danes vselej želela le to, $

kar Ti želiš, storila le to, česar l
me Ti učiš; daj, da ne bom več |
živela sama, ampak da Ti živiš v
meni. _ |

Ponižna hočem biti v svojem <j>
vedenji, čista v svojem poželenji, a
poštena v svojem djanji, zadovo- ®
ljna v svojem stanu, voljna v ter- i
pljenji, in zvesta Tvoja služabnica £
l  v vsem svojem življenji. S

| Kdo me bo ločil ljubezni do f

— 131  —

<y •&

| Kristusa? — Ali nadloga, — ali I

t bridkost, — ali lakota, — ali |

I goloto, — ali nevarnost, — ali j
J preganjanje?—Svesta sem si, da |
•> me ne smert, no življenje, ne <j>
| kaka stvar ne bo ločila ljubezni «
? božje, ki je v Jezusu Kristusu, s?
| Gospodu našem!

Y Duša Kristusova, posveti me!

b  Telo Kristusovo, zveličaj me! f

| Kri Kristusova, napoji me!

■f Voda iz desne strani, operi me! j
4 Terpljenje Kristusovo, poterdi me! |
i O dobrotljivi Jezus, usliši me! e „
£ V svoje svete rane zakrij me!
i  Tebe 'ločiti se, ne puščaj me!

^ Sovražnika peklenskega varuj me! ^
j Ob uri moje smerti pokliči me, i
J Da z vsemi svetniki bora hvalila te, f
® Hvalila zdai in vekomai. Amen. «

T

0  *

13*2  —

v

f

Pobožna prošnja do Jezusa,

(Sv. Bonaventura).

f

v

v

| O Gospod, Jezus Kristus! rani 2

t mi serce s svojimi svetimi ranami, *
| napoji in napolni mi serce s svojo J
J sveto kervjo, da mi bodeš Ti, ?
^ moj križani Jezus, vedno priču- I
? joč povsod, kamorkoli se ozre |
¥ moje oko, in da vse. vidim v <f

1 Tvoji sveti kervi, da sem le v i
f  Tebe zamaknjena in da nikjer ne f
? najdem ničesa, kakor Tebe, da ^

2 nikjer ne ugledam ničesa, kakor ( l
® Tebe in da ne vidim ničesa, ka- £
si, kor svete Tvoje rane!

* Za Tebe terpeti, o Gospod, j*

k  in s Teboj umreti, bodi moja a
|  edina tolažba, vedno moje pre- ^
j-  mišljevanje in hrepenenje žive «
l  moje ljubezni. 1

Le v Tebi, o Jezus, naj moje £
&  serce počiva, kajti le gorje more i,

* biti ondi, kjer Tebe ni, saj si le |

*>-£—£•- —<a—S <a—<ss—<s—

Ti moč Vsegamogoenega; resnično
srečna morem biti le v Tebi, ki
si vir in studenec vsega zveliča¬
nja. Jezus, le Tebi hočem živeti!
Jezus, le Tebi naj umerjeni! Tvoja
sem živa in mertva. Amen.

Če utegneš dalje muditi se po sve¬
tem obhajilu, ponovi še kerstno obljubo,
priporočaj se Marii Devici, angelu varim,
svoji patroni. Moli tudi za svoje star¬
še, brate, sestre, prijatelje, neprijatelje,
sovražnike itd., pa tudi za verne duše v
vicah.

& &

^ j.

t Ponavljanje kerstne obljube. ž

; . i

-j Vsegamogočni večni Bog, ne- *

J beški Oče, stvarnik in branitelj l
| vseli stvari! Po svoji podobi si f
i me vstvaril, pri svetem kerstu «
" me prerodil, ter sprejel za svo- *
S jega otroka in za dediča nebes- *
^ kega kraljestva. £

l  i

-<£-«£-■<5 <3-<2 -«-€• -G-*

Bog Sin, Jezus Kristus, Edino- ^
? rojeni večnega Očeta! Zame si se |
| včloveči!, na križi večnega pogub- 7
| ljenja me rešil in pri svetem ker- |
? stu me za svojo sestro sprejel v f
5 sveto svojo cerkev, da bi me pri- |
? peljal v nebeško svoje kraljestvo, f
Bog sveti Duh, tretja božja |
| oseba, moj posvečevavec! Pri |
j  svetem kerstu si me posvetil ter f
| mi v svetili zakramentih deliš |
j  svojo milost. 7

Presveta Trojica, v treh ose- j;
S bah en sam Bog! v Tebe živo J
* verujem, molim in zahvaljujem te |
i  za vse, zlasti pa za največo mi- 1
| lost in dobroto svetega kersta, ki ^
i je velika in imenitna, da nobena i
kraljeva krona tako. * i

O, kako srečna sem, da si j>
me poklical v svojo sveto cerkev,
vseh grehov me očistil ter mi do- £
delil vse, česar potrebujem za l
večno zveličanje. J

— 135  —


-<l-G.-®-G*

T f

Kar sem nekdaj pri svetem |
2 kerstu obljubila po svojih botrih, f
4 zdaj s hvaležnim sercem ponav- «

I Ijaiu- . |

Odpovem se hudiču in vsemu f
j njegovemu djanju, kakor tudi |
f  vsem zapeljivcem, njegovim po- ?
| magavcem. Odpovem se napuhu, |
r vsem grešnim svetnem šegam in r
f vsem pregreham, vsemu zapelji- j
l  vemu svetu.

® Verujem v Boga Očeta, vse-
4 1  gamogočnega stvarnika nebes in
l  zemlje; verujem v Jezusa Ivri-
f stusa, edinorojenega Sinu božjega,
ki je rojen bil in terpel; verujem
^ v svetega Duha, sveto katoliško £
k  cerkev, občestvo svetnikov, od- |
i puščenje grehov, vstajenje mesa J
* in večno življenje. |

| Po nauku svete katoliške J
| cerkve hočem na tanko živeti do |
& smerti, svete zakramente vredno l
J prejemati, in skoz njihova nebes- j

><S>—3S>—Ž3>—?>-©>—R>—IS—e>—*5>—3^—S>

ka vrata priti v večno zveličanje
po Jezusu Kristusu, Gospodu na¬
šem, po priprošnji prečastite De¬
vice Marije, vseh angelov božjih,
zlasti svojega angela varha, vseh
svetnikov in zlasti svoje patro-

Božje čednosti.

Djanje vere.

Verujem v Tebe, pravi troj -
edini Bog, Oče, Sin in sveti Duh,
kteri si vse vstvarii, kteri vse
ohraniš in vladaš, kteri dobro pla-
čuješ in hudo kaznuješ. Verujem,
da se je Sin božji včlovečil, da
nas je s svojo smertjo na križi
odrešil, in da nas sveti Duh s
svojo milostjo posvečuje. Verujem
in terdim vse, kar si Ti, o Bog,
razodel, kar je Jezus Kristus učil,



— 137  —

Y |

| kar so aposteljni oznanovali, in I
f  kar nam sveta, rimska, katoliška r
I cerkev veleva verovati. Vse to I
| verujem, ker si Ti, o Bog, večna |
j in neskončna resnica in modrost, |
j ki ne moreš ne goljufati, ne go- |
f ljufan biti. O Bog, pomnoži mojo f
l  vero! |

<? .  f

f Djanje upanja. y

f  .?

Upam in se zanesem na Tvojo %

f neskončno dobroto in milost, o f
r Bog, da mi boš po neskončnem e
\  zasluženji svojega edinorojenega Z
f Sina Jezusa Kristusa v tem živ- |
i  ljenji spozuanje, pravo obžalova- i
| nje in odpuščenji mojih grehov, J
| po smerti pa večno zveličanje dal, f
| in dodelil, Tebe obličje v obličje |
| gledati, ljubiti in brez konca vži- 4
| vaj. Upam tudi od Tebe potreb- t
j nih pripomočkov, vse to doseči. ^
j Upam to od Tebe, ker si to ob- S
J ljubil Ti, ktcri si vsegamogočen, ^

138  —

zvest, neskončno dobrotljiv in
usmiljen. -— O Bog, poterdi moje
upanje.

Djanje ljubezni.

O moj Bog! ljubim te iz
vsega svojega serca, čez vse, ker
si največa dobrota, neskončno
popolnoma in vse ljubezni vre¬
den; -— ljubim te tudi zato, ker
si do mene in do vseh stvari ne¬
skončno dobrotljiv. Želim iz vsega
serca, da bite ravno tako ljubila,
kakor so te Tvoji najzvestejši
služabniki ljubili in te še ljubijo.
Ž njih ljubeznijo sklenem svojo
nepopolnoma ljubezen, poviksaj
jo v meni, o dobrotljivi Bog, bolj
in bolj. —• -—Ker te tedcj resni¬
čno in iz serca ljubiti želim, in
si zavoljo tega močno prizadevam,
mi je iz serca žal, da sem Tebe,
svojo neskončno dobroto, ktero
čez vse ljubim, svojega stvarnika,

spoda in zveličarji
stusa. Amen.

?>- 8 - 8 - 8 -§>-©~ 8 >—

! ?
I odrešenika in posvečevavca raz- |

t serdila. Zal mi ie, da sem grešila, T
9 da sem tebe, svojega vsegamo- f
| gočnegii Gospoda, svojega naj- j*
¥ boljšegaOčeta razžalila. — Terdno f
| sklenem, vse grehe in vse grešne |
| priložnosti zapustiti, storjene grehe f
| če dalje bolj obžalovati, in nik- t
| dar več zoper Tvojo sveto voljo |
| ravnati. Vzemi me zopet za svo- I
| j ega otroka, in dodeli mi milost, |
f ta svoj sklep dopolniti. Prosim <p
te po neskončnem zasluženji Tvo-

l  j ega božjega Sina, našega Go- I

a, Jezusa Kri-

| Priporoeevanje 1

fe i.

i prečastiti Devici Mara. &

W ‘ &

Bodi češčena, premila Mati ^
l  mojega zveličarja, vseh devic de- 1
| vica, nebes in zemlje kraljica, |

— 140

—<■! vi ;- ■; a-;;  vi <1 *;

t i

j Mati čiste in svete ljubezni, ve¬
jil selje in upanje moje, bodi češoena!

| K tebi vpijem Evini otrok, k
| tebi zdihujem iz te solzne doline,

"t  polne nevarnost in skušnjav. —

| Pod tvojo pomoč prebežim, Mati
J  milosti božje, ne zaverzi moje
I prošnje v mojih potrebah. — O,
t preljubeznjiva Mati, oberni k meni
j svoje milostljive oči. S svojim Si-
| nom me spravi, svojemu Sinu me
| priporoči, svojemu Sinu me iz-
| roči. O dobrotljiva, o rnilostiva,

A o ljuba devica Maria, moja go-
| spa, moja srednica, moja pomoč¬
it niča. Prosi za-rne, božja porodnica,
t da bom vredna Jezusovih obljub.

e

A
<t
e >

Priporočevanje
anjjelu varim.

Sveti angel varh, meni za it
| prijatla in tovarša dan, da me J

i


HI

:v- —s-s-s-s-o-s-a-a-s-ff-a-e-a*

spremljaš in vodiš po nevarnem
potil časnega življenja, in da me
pelješ iz tuje dežele na ljubi
Očetov dom večnega zveličanja,
izročevaje se tvojemu varstvu,
lepo to prosim, pomagaj mi, da
ne opešam v dobrem; varuj me,
da ne grešim v nevarnosti, terdno
me podpiraj, da srečno premagam
vso vidne in nevidne sovražnike
svojega zveličanja; skerbno mc
vodi po ozki stezi svetili čednost
k mojemu Očetu; ti vedno nje¬
govo obličje gledaš, daruj mu
moje molitve in moja dobra dela
in prosi za-me. O, da bi tudi jez
s teboj in z vsemi izvoljenimi
pela

čast in hvalo! Amen.

neskončnemu Bogu večno


142  —


Priporoeevanje
svoji priprošnici (patroni).

I J-;

Izvoljena božja svetnica, sveta j
moja posebna priprošnica v no- |

t besih, ki si srečno dosegla, česar J
j  jez še le iščem po nevarnih potih, J
t in vživala, česar jez želim, naj |
j* danes pozdravim tudi tebe ter se ?
| priporočim tvoji mogočni priproš- |
t nji. Ti se zdaj v naročji nebeš- ?

4 kega Očeta veseliš, pred sedežem |

l  milosti božjo stojiš in na revno i
^ zemljo oziraje se mene k sebi *

5 kličeš. Sprosi mi usmiljenje in i >

pomoč, da ne bom le nosila tvo- |

k  jega imena, ampak tudi posnemala *
l  tvoj lepi izgled, po tem revnem l
4 življenji pa s teboj se veselila v j
ji nebeškem kraljestvu, ter hvalila *
| in častila z vsemi svetniki in svet- |
l  nicami božjimi trojedinega Boga j
| Očeta, Sina in svetega Duha, J

143  —


T

t

kteremu bodi čast in hvala ve¬
komaj. Amen.

MOLITEV
za žive staro e.

&

&

k

A

Za odmer le starše.

O Bog, ki mi velevaš starše j-
spoštovati in za spolnovanje če- ?
terte zapovedi obetaš dolgo in <j>
| srečno življenje na zemlji, lepo |
® te prosim, usmili se mojega lju- "
<? bega očeta, moje drage matere, ^
stoterno jim poverni na duši in 1
j na telesu vse, kar so dobrega jj
meni že storili ali še le bodo. »
Daj pa tudi meni pomoč, da jim J
bom vselej pokorna in na veselje, j
po tem revnem življenji pa ž |
njimi združena veselila se pri Tebi *
v nebeškem kraljestvu. Amen. J

v-

Večni Bog, ki si mi ljubega l


Y

| očeta, drago mater vzel, ter jih
| k sebi poklical, bodi zdaj Ti moj
\  usmiljeni oče, pa usmili se tudi
S mojega ranjcega očeta, ranjcemo-
f  je matere. Odpusti jim vse grehe,
2 zavolj kterili morebiti še v vicah
t terpe, zlasti tiste, ktere so zavoljo
| mene storili. Naj jim neskončno
j* Tvoje usmiljenje prižge večno
| luč tam v kraijestvu izvoljenih
| Tvojih, v večnem miru naj po-
f čivajo. Pomagaj pa tudi meni, da
j  pravično živim, srečno umerjem
in za njimi pridem v večno ve-
f selje, kjer nas smert več ne bo
i ločila. Amen.

j
k
k

I

MOLITEV

k. za  vse žive kristijane.

k

Vsegamogoeni, neskončno u-
t  smiljeni Bog, Oče miru in lju-
£ bežni, kteri želiš, da vsi Tvoji

i

— 145  —

otroci kakor bratje in sestre med
seboj žive v lepem svetem miru,
v vedni edinosti in v stanovitni
ljubezni, daj nam svojega svetega
Duha, da nas napolni s svojimi
svetimi darovi. Prosim te za svoje
prijatelje in prijateljice, tovarše in
tovarišice, zlasti za domače; daj
nam vsem razsvetljeno pamet, da
vedno pošteno živimo, Tebi zve¬
sto služimo in po tem revnem
življenji srečno pridemo k Tebi,
svojemu Očetu v večno zveličanje
po Jezusu Kristusu Gospodu na¬
šem. Amen.

MOLITEV
za spreobernjenje grešnikov.

| Spomni se preusmiljena De-
| vica Marija, nikdar še ni bilo
slišati, da bi bil kdo zapuščen,
| kterikoli je pribežal pod tvojo

E-fc- S

-G  -3  -^— 3 -

10

— ur, —


brambo, tebe klical na pomoč in
se priporočal tvoji prošnji. S tem
zaupanjem navdihnjen k tebi, o
devic Devica pridem, k tebi, o
Mati, pribežim, pred teboj jez
grešnica zdihujem, ter sobi in
vsem grešnikom prosim resnične¬
ga sproobernjenj a. — Ne zaverzi,
o Mati Besede (Jezusa Kristusa),
moje prošnje; — temuč milost¬
ljivo me sliši in usliši. Amen.

Oče naš .. češčena si Marija ..

MOLI T K V
za vse verne duše v vicah.

O Bog vsega usmiljenja,
stvarnik in odrešenik vseh ver¬
nih, kteri deliš odpuščenje in
zveličanje, ponižno te prosim, do¬
deli mojim bratom in sestram,
dobrotnikom in dobrotnicam, to-
varšem in tovaršicam, znancem



147

?>-©—?>—25—Ž>—:?>~&—a-4s-<š-«HŠ-SI-Š-«-«*

T 'T

| in znankam, ki so sc pred menoj |
| ločili s tega sveta, po priprošnji J
| Marije Device in vseli svojih i
| svetnikov svoje usmiljenje. Od- J
t pusti jim vse grehe in daj jim f
| priti v drušinjo svetih izvoljenih, J
f da srečno dosežejo, česar so vse- f
^ lej želeli, Tebe od obličja do ob- i
t ličja gledati, Tebe vživati, Tebe ?
4 častiti, hvaliti in moliti vekomaj, r
| Vsega tega te prosim po Jezusu |
'■ Kristusu, Tvojem Sinu, Gospodu
4 našem, ki s Teboj živi in kraljuje 4

A . 7  J  -p. , , ° J

| v edinosti svetega Duha, Dog od j,
j 5  vekomaj do vekomaj. Amen.

*V~S %ir»  »> -it ;t-a -*t -5

10 *

148  —

£S>-3» l

f

9

■■  Češčenje Matere Božje.

&

t  I.

-k

l  Zakaj sveta cerkev Marijo bolj časti, ka¬
ši* kor vse dinge svetnike, in tudi bolj j
J kot angele božje.

4 Ker Marija angele in svetnike f
daleč presega: ^

1. V časti.  — Ktera čast, če tudi ^
l  angelska, sme se na stran postaviti časti J

— 149 —

f 2

| taiste, ki je bila vredna spoznana za sve- J
J tišče svetemu Duhu in za prebivališče w
f Sinu božjemu? — tako vpraša sv. Ber- f

T nard; in ravno to tudi sveta cerkev v ?

I svoji molitvi spozna z besedami: „0 De-
■■  vica, pač ne vem, s kterimi slavili naj js

f bi te povzdigovala, ker si v svojem na- *

| ročji nosila Njega, kterega nebesa ne |
I morejo obseči. “ — Ker je mati Najvi- |
f šega, je pa tudi Gospa angelov, kraljica
f nebes, ljudem varhinja, svetu zapovedo- V
| vavka, peklu strahovavka. Marija torej |
| kraljuje v nebesih, na zemlji in v peklu, š
f nad angeli, ljudmi in peklenskimi duhovi;
f angeli jo častijo za svojo kraljico, ljudje f
>? za svojo varhinjo in hudobni duhovi se 4
| tresejo pred njo. r  Naj veča čast je torej *
j, za nas, deviško kraljico častiti in pod
i njenim varstvom biti;“ zakaj, „nikdo jej s.
¥ ni enak, nikdo ni veži od nje, kakor Bog f
•| sam.“ (Peter Dam. in Bernard.) f

i  2. V svetosti.  — O Mariini sve- „

&  tosti sv. cerkveni očetje tako-le govore: v

* „Kaj lepo se zvezde svetijo na večernem *

* nebu, vendar luna njihovo velikost in “
i  bliščobo daleč prekosi; ravno tako pre- »
i častita devica Marija vse verste angelov -

* in svetnikov presega v zasluženji in sve- “

^ tosti, v milosti in kreposti. OJ pervega j
is trenutka njenega življenja do vnebovzetja, *
.. j

X !?- .!:> 1->- fy—  Ji- !>-•>- -ž 'S -<jŠ —=2—--<S  -<-S -<S <S A


X3>-SS=-*>


bila je v njej doveršena popolnost. —
Marija je zlata hiša, ktere se ni pri¬
jel najmanjši prah niti izvirnega greha,
niti kacega djanskega. Ona je naj lepše,
najumetniŠe delo, ktero je doverŠil ne¬
beški stvarnik.

3. V milosti.  — Le ena bila in
ostala je skozi in skozi neomadežana, in
ta je Marija. Le ena izmed vsega člo¬
veštva bila je izvoljena za mater božjemu
Sinu, in da se je zgodilo brez žaljenja
njene deviške čistosti, storil je Bog sveti
Duh čudež, ki preseže vse čudeže, da je,
akoravno mati, vendar še ostala devica.

Kdor vse to le nekoliko premišljuje,
lahko bode spoznal, zakaj katoliška cer¬
kev za Bogom najveČo čast skazuje pre¬
častiti Devici Marii.

II.

Česa imajo po Mariini priprošnji priča¬
kovati oni, ki jo prav časte?

f

f

?

T

T

Odgovor: Vsega.  — Marija ima, |
J pravi sv. Bonaventura, pri svojem Sinu
%  to posebno prednost, da pri njem pre- }■»
4> more vse, kar hoče. Kralj Salomon vstal
r 1  je s svojega sedeža, naproti šel svoji t
|  materi, ter dal jej na svoji desnici posta- ^
& viti sedež, rekoč: Mati, poželi od mene, &S

A

151



kar hočeš, in uslišana ti bods vsaka pro¬
šnja! — Ravno tako, pravijo sv. učeniki,
se vzdigne pravi Salomon, Jezus Kristus,
s svojega sedeža vselej, kedar se mu
bliža njegova mati, ter jej reče: Zahtevaj
mati, glej, zgodi naj se vse, česarkoli
želiš; kajti spodobi se, da zdaj v nebesih
tebi ne odrečem ničesa, ker si meni tudi
ti vse storila na zemlji. Zato cerkveni
očetje uče, da ni milosti, ktere bi mi ne
mogli pri Bogu zadobiti po Mariini pri¬
prošnji. — Ta nauk svetih učenikov nam
poterjuje tudi zgodovina vseh časov.
Kdo more prešteti spominke, ki so bili
po vseh krajih postavljeni Marii iz hva¬
ležnosti za čudovito njeno pomoč? Na
brezštevilne te čudeže po Mariini pri¬
prošnji opiraje se, nek razsvetljen cerkven
učenik vsklikne rekoč: „Kdo bi seštel
bolnike, ktere si ozdravila ti, nebeška
kraljica, grešnike, ktere si ti spreobernila,
krivoverce, ktere si ti edino pravi cerkvi
v naročje nazaj pripeljala, umirajoče,
ktere si ti pogubljenju otela, morske vi¬
harje, ktere si ti utolažila, bitve, v kte-
rih si ti zmagala, kuge, kterim si ti ko¬
nec storila?“ — Gotovo torej sv. Ber¬
nard preveč ne reče, rekoč: „Ivdo bo
premeril dolžino in širočino, visočino in
globočino tvoje milosti, o prečastita De-

s-s~ 'o---

152


vica? VisoČina sega od zemlje do nebes,
kjer ti skerbiŠ za naše zveličanje; glo¬
bočina pa od nebes do zemlje in še celo
do peklenskega brezna, čegar moč ti pre¬
magaš, odtegovaje mu duše; dolžina in
širočina pa se razteza od tečaja do tečaja
zemlje, ker si ti milostiva po vseli kra¬
jih sveta . 44  — In sv. Rihard pravi: „Ma¬
rija! ti nam celiš dušne rane, in razkle¬
paš grešne verige; ti nam otiraš solze in
bolečine hladiš; ti nam izdihljeje tolažiš,
ter si upanje našega zveličanja! — Naj¬
tehtnejša pa so nam svetih očetov terdila,
da pogubljen ne bode on, kteri obernivši
se do Marije, stoji pod njenim varstvom.
Torej vedno bodi naše pravilo:

„Kdor najde Marijo, življenje najde
in zajema zveličanje pri Gospodu . 44  —




153

T


Sveta maša,

I ?,JATS?U iiii®  n  A |A8T, l

A zlasti v njenih praznikih. f

| — i

Pripravljanje na presv. daritev.

I N a m en.

Milostljivo sprejmi, o Gospod,

| nebeški Oče, neomadežano daritev

svojega Sina Jezusa Kristusa, ktere sj>
se hočem ravno kar ponižno vde- J
ležiti. Darujem ti jo, da ti ž njo f
skažem najvišo čast, da te molim |
po dolžnosti, v spravo za svoje ?
brezštevilne grehe, pa tudi v |
serčno zahvalo, da si preblaženo f
mater svojega božjega Sina ozal j- |
šal s toliko milostmi in spred- |
nostmi ter jo obvaroval vsacega f
grešnega madeža. |

Skazi mi milost, da presveto to j
mater vedno po vrednosti častim, »
da po mogočni njeni priprošnji in \
posnemaje njene čednosti v svo- g
jem sercu pripravim spodobno pre- k
bivališče Tvojemu božjemu Sinu, t
kakoršno mu je sv. Duh pripra- j
vil v prečisti Devici. Po Kristusu j
Gospodu našem. Amen.

.. . ^

Pri molitvah pred stopnjicami. &

Moj Bog in Gospod! Ali sem i
pač vredna stati pred Tvojim ol- £



£j5'~©~8'-©-S»-s£-?>-&-

<S-<3-<3:-S H:—?:—S—?:

tarjern in vdeležvati se presvetih
skrivnost? — V grehih spočeta in
rojena, madežala sem se tudi s svo¬
jimi lastnimi grehi — od tre¬
nutka, ko sem začela spoznavati
greh, do današnjega dne. Toda
Ti si usmiljeni Oče, ki rad od¬
puščaš vsem, kteri se s pravim
skesanim sercem obernejo k Tebi.
Da bi nam odpuščenje pridobil,
daroval se je Tvoj božji Sin, naš
Zveličar, na križi in v ta namen
postavil je tudi to presveto dari¬
tev. Zavoljo njegovega zasluže-
nja usmili se tudi meno, milostivi
Oče, ter mi odpusti brezštevilna
pregrešenja.

Vhod (introitus).

Pozdravljena bodi, sveta božja
porodnica, ki si rodila kralja,
kteri od vekomaj vlada nebo in
zemljo. Čast bodi Očetu in Sinu

-S-3 -SHS -S-S -S-3-ČŽ -S -SX



| in svetemu Duhu, kakor od za-
| četka, zdaj in vselej in vekomaj,
f Amen.

| Gospod, usmili se nas! —•
f Kriste, usmili se nas!— Gospod,

usmili se

>■!

Slava (gloria).

Hvalim in slavim te, presveta I
Trojica, zavolj Tvoje modrosti, |
moči in dobrote, da si Marijo, ■?
milosti polno, od vekomaj izvolila *
za mater našemu Zveličarju. S toli- J
ko sveto nedolžnostjo si jo napolnil |
o Bog, da od nje sam govoriš: S
Vsa lepa si prijateljica moja, in J
ni ga madeža v tebi. — Milostivi j
Bog! tudi nas čedalje bolj očisti, J
da bomo vredni, moliti, hvaliti *
in slaviti Tebe, vsegamogočnega, £
trojedinega in edinega Boga in £
Gospoda, Očeta in Sina in sve- a
tega Duha. Amen.


-»-&—a -a -a-


Zbirna molitev (colleeta).

Dodeli, o Gospod, prosimo,
svojim služabnikom dar nebeške
milosti, da nam, ki nam je rojstvo
prečastite Device začetek zveli¬
čanja, slovesni spomin njenega
spočetja prinese čedalje obilnejši
mir. Po Jezusu Kristusu, Gospodu
našem, kteri živi in kraljuje s
Teboj in s svetim Duhom, Bog
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Gredna (graduale).

Slave in časti vredna si, o
Devica Marija, ki si brez žaljenja
devištva Mati Zveličarjeva.

S r . Deviška božja porodnica,
Njega, kterega ne morejo obseči
tečaji sveta, sprejela si v materno
svoje naročje, ko je človek po¬
stal! Aleluja! Aleluja!

O. Blažena si, o sveta De-

158

T

vica Marija in vredna vse slave; I

iz

tebe priklilo je solnce vse pra

Evangeli.

vice, Kristus, naš Bog. Aleluja! f

Blažena Devica in Mati božja f
Marija, brez madeža spočeta, bila *
si pravo veselo oznanilo vsemu t
svetu, kajti iz tebe je po večnem l
božjem sklepu imel rojen biti ^
On, ki je blagoslov vsem naro- j
dom. Z veseljem te torej pozdrav- j
Ijamo kot milo jutranjo zarjo, ki i
se je prikazala pred solncem,
Sinom  božjim, oznanovaje nam A
njegov bližnji prihod. Žc v p er- i
vem trenutku svojega življenja l
na svetu obžarilo te j c to solnce, |
obsevala te nebeška svetloba: f
stori, prosimo te, da Jezus Kri- l
stus, tvoj Sin, tudi nas razsvetli j
s svojo milostjo, da ne bomo «
nikdar tavali po temi ne greha, |

: it  <£-«t-3:-<S-<a*

— 159  —

?

ne zmote, temuč da bomo
za lučjo, ki je prišla z
razsvetlit vsacega človeka:
le Jezus Kristus je prava
večna resnica. Amen.

f

J
f

?
i

bodili
nebes,
kajti
luč in

t ?

I Vera (čredo).

Z  Božji Zveličar, Ti si rekel: J

t T7" 1 • 'v ■ ni" ^

f  Kdor ne veruje, je ze sojen; li «
| torej zahtevaš, da za resnico ter- J
* dno in nedvomljivo spoznavno 2

1 vse, kar nam veleva verovati k

2 tista cerkev, kteri si Ti ustavil J
2 temelj in ktero vlada Bog sveti |
%  Duh. Tej nezmotljivi učiteljici radi 2
J podveržemo svoj um, in za res- |
2 nico spoznamo vse skrivnostne 2
| nauke naše vere, naj so še f
2 tako nerazumljivi našemu raz- j
l  umu. -—• Zlasti tudi terdno veru- *
j jemo, da si bila ti prečastita De- £

1 vica in porodnica božja spočeta &

2 brez vsega madeža izvirnega |

- j>  s- -<s <i G--®

— 160  —

<i -fl  -*i <šs  -s-<| -<t «i

T T

m  greha. Zavolj velike te milosti in *•
| posebnega predstva, izmed vseh |

<f  človeških otrok le tebi dodelje- <j>
| nega, te blagrujemo, častimo in |
t slavimo iz vsega serca vse dni f

1  svojega življenja. Amen. ^

Darovanje (offertorium). <?

| Sprejmi, večni Oče, te dari, |
? ki ti jih za vse vernike darujemo f
| s tvojim služabnikom, da bodo, j
l  spremenjeni v pravo, živo telo l
| in v pravo, živo kri Tvojega j
a Edinorojenega, večnega velicega I
f mašnika, Tebi na čast, nam pa f
i v izveličanje. 4

l  O Bog! prosimo te, tudi |
4 nam očisti dušo in telo po ne- j
3,. omadežani čistosti, s ktero si A
£ ozaljšal Marijo, svojo izvoljeno |
deklo, in po močni njeni pri-

| prošnji našo mlačnost spremeni J

i-

— 161  —


v gorečo ljubezen, da po zater-
tem hudobnem nagnenji bomo in
vedno ostanemo Tebi živ, svet,
in dopadljiv dar. Po Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Tiha (odbirna) molitev (secreta).

Naj bo, o Gospod, človeštvo
Tvojega Edinorojenega naša po¬
moč, da On, ki ni omadežal devištva
svoje matere, temučje posvetil, nas,
ki se spominjamo neomadežanega
njenega spočetja, oprosti grehov
in naš dar stori Tebi dopadljiv;
Jezus Kristus, naš Gospod, ki
živi in kraljuje s Teboj in sve¬
tim Duhom, Bog od vekomaj.
Amen.

4
1
k
k

I

I
i

t Predglasje, sveto, (prsefatio, %
& sanctus). i

k  Ees je spodobno in prav, do- i
| bro in koristno, da ti vselej in £
i k

Ž. 11

-ig>- s?-®— ^ —«-«-sa -^--a-^3—«--<*-<?

povsod hvalo dajemo, sveti Go- j
spod, vsegamogočni Oče, večni j
Bog, in da te hvalimo, častimo l
in slavimo v neomadežanem spo- |
četji svete Matere Marije vselej
Device, ki je od svetega Duha J
spočela Tvojega Edinorojenega in f
ne zgubivši devištva svetu rodila |
večno luč, Jezusa Kristusa, Go- |
spoda našega; po kterem Tvoje «
veličastjo slavijo angeli, molijo |
gospostva, v strahu časte oblasti, t
z enoglasnim petjem povzdigujejo *
nebesa in nebeške moči in zve- a
ličani Serafimi, s kterimi tudi mi j
zedinimo svoj glas, to prosimo in ..
ponižno spoznavaje ti hvalo po- £
jemo: »

Svet, svet, svet, Gospod Bog t
Sabaot, vsegamogočni Bog. Pol- -
na so nebesa in zemlja JTvoje i
slave. Hozana po višavah! Ceščen
bodi, kdor pride v imenu Go- i
spodovem. Hozana po višavah! ^

— T0:J —


-<3H3

II.

Tiha maša (canon).

Do spreminjevanja.

Neomadežana, milosti polna
Devica! v tvoje čiste roke vse
molitve in prošnje izročimo, vede,
da vse premoreš pri svojem bož¬
jem Sinu. Odkrij nam, ponižno
te prosimo, vse naše reve in nad¬
loge, dušne in telesne, in zadobi
nam pomoč pri Gospodu; zlasti
nam sprosi milost, da bomo če¬
dalje podobniši tebi, neomadežani,
najčistejši Devici. Prosi tudi za
vse cerkvene stanove, posebno
za vidnega poglavarja papeža J . .,
izprdsi vsem duhovskim in de¬
želskim gosposkam milost, ktere
potrebujejo, da zvesto spolnujejo
svoje težke dolžnosti in da z
nami vred pridejo tje, kjer ti
svojemu Sinu na desnici sediš
v večnem veličastvu in zveličanji.

O  - £>-©•- <•-'!>-

11  *

— 164  —

Spreminjevanje.

Kedar mašnih povzdiguje sv. hostijo:

0 Jezus, Tebi živimo! o Je¬
zus, Tebi merjemo! o Jezus, Tvoji
hočemo biti živi in rnertvi. Amen.

Kedar mašnik povzdiguje sv. kelih:

Presveta kri, očisti nas! Naj¬
močnejša kri, pokrepčaj nas! Naj¬
dražja kri, za dobi nam večno
življenje! Amen.

Po povzdigovanji.

Češčen in moljen bodi Je¬
zus, Ti Sin Davidov, Edinorojeni
večnega Očeta, Sin Matere De¬
vice, pravi Bog in pravi človek!
Ceščena in moljena bodi presveta
kri večnega velikega duhovna,
ti predraga cena našega odreše¬
nja in vir vseh milost! Z gobo-



— IGo —

vim k Tebi vpijem: Ako le ho¬
češ, očistiš me gob mojih grehov.
Oberni, o Gospod, svoje milost¬
ljive oči v mene, veliko revo,
ki sem omadežana s tolikimi grehi
in pregreški; operi me v svoji
presveti kervi in skaži mi milost,
da od danes naprej čisteje živim
in da sem tako čedalje bolj všeč
Tebi, Naj čistejšemu in Tvoji vse¬
lej neomadežani Materi Marii.
Amen.

O nebeški luči, ki svetita
pred sedežem milosti božje, Ma¬
rija in Janez, vidva statista zve¬
ličana, kterima je Jezus zavoljo
najčistejšega devištva s križa ska-
zoval največo ljubezen rekoč:
Žena, glej, tvoj sin! — Sin, glej,
tvoja mati! V tisti sveti ljubezni,
s ktero vaji je sklenila ta Go¬
spodova beseda, usmilita se mene,
revnega človeka, ter mojo dušo
in moje telo vzemita pod zvesto

160  —

%  svoje varstvo, da po vajini pri-
| prošnji rastem in ostanem v Iju-
I bežni do Boga in do bližnjega,
| kakor tudi v čistosti svojega ser-
« ca. Amen.

Spomin za mertve (memento
defunctorum).

Milostivo sprejmi, o Gospod,
.našo molitev za vse verne duše
v vicah, zlasti pa za J . . J .
in daj jim deležnim biti predrazih
darov presvete te daritve; tega
te prosimo po zasluženji preča¬
stite Device Marije in vseh svet¬
nikov. Amen.

Oče naš (pater noster).

Reši nas, prosimo te, o Go¬
spod, vseh zlegov, sedanjih in
prihodnjih, ter nam po priprošnji
blažene in častite božje porodnice

f
4

k

i:

—3—??—S—*?—<S m

— Ki 7


@—4t—<3~<i-<-:—i;

Marije vselej Device in vseh svet¬
nikov inilostivo dodeli ljubi mir
v naših dneh, da bomo s pomočjo
Tvoje milosti prosti vseh grehov
in rešeni vseh nadlog. Po ravno
tistem Jezusu Kristusu, kteri živi
in kraljuje s Teboj in s svetim
Duhom, Bog od vekomaj do ve¬
komaj. Amen.

III.

! t

l  Sveto obhajilo (communio). J

i  Gospod, nisem vredna, da greš a
j pod mojo streho, ampak reci le “
A z besedo, in ozdravljena bode *
| moja duša. (Trikrat.)

Blagor telesu, ki je nosilo *
| Sinu večnega Očeta! Blagor kra- |
4 ljevi Devici, ki je prej v duhu j>
t  in sercu, kakor v telesu,-spočela J
božjo Besedo!

O sveta Devica, z uno se- 1
rafsko ljubeznijo in pobožnostjo, £

Z

4
4

6: ii

s ktero si ti presv. rešnje telo
svojega Sina prejemala iz rok
svetih aposteljnov, izprosi tudi
meni milost, da to čudovito skriv¬
nost vselej, zlasti ob smertni uri
prejmem s čistim sercem in da
bom vekomaj sklenjena s tvojim
božjim Sinom Jezusom Kristusom.

Marija, moja mati in besed¬
nica, ne pripusti, da bi kedaj v
mojem sercu ugasnila ljubezen
do tvojega božjega Sina, temuč
izprosi mi milost, da bom po
večkratnem vrednem prejemanji
presv. rešnjega telesa v njej vedno
rastla, dokler ne pride tista ura,
ko me nikdo ne bo mogel ločiti
od Jezusa tvojega Sina in mojega
zveličarja. Amen.

Sklep.

Pričujoča sem bila, o Gospod,
pri presveti daritvi, ki seje oprav-


— 169  —

W^-*>- E-&-*>-ie-E-&-»-S-e-S-S-'I X 1 vi '1 'J '1 •'. '! ''■l  <1 A i -4 "1"

f  f

ljala v spomin Tvojemu bridkemu |
terpljenju in na čast Tvoji neo- |
madežani Materi. Po svoji do- $
broti in milosti stori me deležno |
drazih njenih darov, da bom ž f
njimi pokrepčan z novo goreč- |
nostjo vse dni svojega življenja ?
služila Tebi in Tvoji sveti Materi |
Marii. Amen.

7


170  —


Lavretanske litanije.

Gospod, usmili se nas!
Kriste, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni
usmili se nas!

Sin vsega sveta rešnji Bog,
usmili se nas!

Sveti duh, resnični Bog,
usmili se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog,
usmili se nas!

Sveta Marija,

Sveta Mati Božja,

Sveta Devic Devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti Božje,

Mati prečista,

Mati brez madeža,

Mati nedolžna,

Bog, !

tri

O

ero

P'

A
k

I

— .171



Mati najbolj sveta,

Mati ljubeznjiva,

Mati prečudna,

Mati našega Stvarnika,
Mati našega Odrešenika,
Devica najmodrejša,
Devica častitljiva,

Devica hvale vredna,
Devica mogočna,

Devica usmiljena,

Devica verna
Podoba pravice,

Sedež modrosti Božje,
Začetek našega veselja,
Posoda duhovna,

Posoda časti vredna,
Posoda vse svetosti,
Skrivnostna roža,

Stolp kralja Davida,
Stolp slonokoščeni,

Hiša zlata,

Skrinja miru in sprave,
Vrata nebeška,

Zgodnja danica,

p

02

\ td

/ o
' aq

p.



— 172  —

s

p

s

p

02

trt

o

<R

p.

Zdravje bolnikov,

Pribežališče grešnikov,

Tolažnica žalostnih,

Pomoč kristjanov,

Kraljica angelov,

Kraljica očakov,

Kraljica prerokov,

Kraljica aposteljnov,

Kraljica marternikov,

Kraljica spoznovavcev,

Kraljica devic,

Kraljica vseh svetnikov,

Kraljica brez madeža izvir¬
nega greha spočeta.

Jagnje božje, ki grehe sveta od
jemlješ, zanesi nam, o Gospod!
Jagnje božje, ki grehe sveta od-
jemlješ, usliši nas, o Gospod!
Jagnje božje, ki grehe sveta od-
jemlješ, usmili se nas, o Gospod!
Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši^nas!

Oče nas ... Ceščena si Marija ...


— 173 —

f  ?

| MOLITVE |

T ....

© po lavretanskih litanijah. «?

T T

| 1. Do presv. rešnjega telesa. I

| (Kedar je izpostavljeno.) |

| tf.  Kruh z nebes si jim dodelil. J

O. Ki ima v sebi vso sladkost.

Molimo.

O Bog! kteri si nam v pre¬
čudnem zakramentu zapustil spo¬
min svojega terpljenja, daj nam,
prosimo te, svete skrivnosti Tvo¬
jega telesa in Tvoje kervi tako
častiti, da vedno v sebi čutimo
sad Tvojega odrešenja. Kteri ži¬
viš in kraljuješ z Bogom Očetom
v edinosti svetega Duha Bog ve¬
komaj. Amen.

2. Do sv. Device, matere Marije.

Pod Tvojo pomoč pribežimo,
o sveta božja porodnica! ne za-

17-1 —

I verzi naših prošenj v naših po-
| trebah, temuč reši nas vselej vseh
I nevarnost. O častitljiva in blago-

?

?

J

slovljena devica, naša gospa, naša
srednica, naša besednica, naša |
pomočnica. S svojim Sinom nas j
spravi, svojemu Sinu nas pripo- ?
it roči, svojemu Sinu nas izroči! |
| 1. Prosi za nas, sveta božja po- |
i rodnica! «

| O. Da bomo vredni obljub Kri- I
f  stusovih. f

i  i

t Molim  o. >s

©

Dodeli nam, svojim služabni- |
* kom, prosimo, Gospod Bog! da i
vživamo vedno zdravje na duši |
i in na telesu; in da bomo po ča- j
l  stitih prošnjah presvete Marije |
^ vselej Device rešeni sedanje ža- j
l  losti jn večnega veselja deležni. |
■ Ceščena bodi kraljica, mati |
i  milosti, življenje, sladkost in upa- X
| nje naše, bodi češčena! K tebi £
i i

*©-«?- %>-*> *..y  tj-**-«-©-**-

175  —

f 'V

if  vpijemo zapuščeni Evini otroci, l
| k tebi zdihujemo žalostni in ob- J
f  jokani v tej solzini dolini. Oh »
!! oberni tedej, naša pomočnica! |
“ svoje milostljive oči v nas, in po- ■
| kaži nam po tem revnem živijo- j
f nji Jezusa, blagoslovljeni sad svo- |
I jega telesa: o milostiva, o dobrot- $
l  ljiva, o sladka devica Marija!

M. Prbsi za nas, sveta božja po- “

l  rodnica! J

f  O. Da bomo vredni obljub Kri- ?

* stusovih. |

i Molim  o. J

I Vsegamogočni, večni Bog! Z

l  ki si dušo in telo častite device, |
*• matere Marije, da bi zaslužila 4

| vredno prebivališče biti Tvojemu *

* Sinu, s pomočjo sv. Duha pri- -
Z  pravil, daj, da bomo, ki se vese- i
'f  limo njenega spomina, po njenih |

* milostljivih prošnjah rešeni pri- 4
| hodnjih zlegov in večne smerti. \

k

— 17G —

3. Do sv. Jožefa.

Glejte! zvesti in modri hla¬
pec, kterega si postavil, Gospod,
nad svojo družino.

M. Prbsi za nas, sveti Jožef!

O. Da bomo vredni obljub Kri¬
stusovih.

Mol

1  m o.

| Naj nam, prosimo Gospod! f
f  zasluženje ženina Tvoje presvete f
| matere Marije pomaga, da nam
&  bode po njegovih prošnjah do- S
f deljeno, česar ne premore naša 4
t slabost. 1  t

j t

4. Za vse potrebe.

i  Ponižno, o Gospod! te pro- |
| simo, razveži po svoji milosti na- |
l  ših grehov vezi, in ohrani po T
| prošnjah svoje izvoljene matere £
i ljube device Marije in vseh svojih i
| svetnikov nas, svoje služabnike, |
t  i

— 177  —

-s-a-ex

ž.

>■ fe i>-ts—<s

naše dobrotnike in naše pohištvo S
v vsi svetosti; očisti tudi vso našo |
rodovino in naše prijatelje hudobe f
in grehov in napolni jih z lepimi |
čednostmi; dodeli nam mir in j
zdravje; odverni od nas vidne J
in nevidne sovražnike in odženi f
vse hude želje; daj nam zdravo I
vreme in dobro letino; skaži mi- J
lost našim prijateljem in neprija- v
teljem in obvaruj ta kraj z vsemi, j
kteri v njem prebivajo, kuge, la- <j>
kote, vojske, ognja, potresa, po- |
vodnji in milostljivo dodeli vsem X
vernim kerščenikom, živim in £
mertvim v nebeškem kraljestvu i
večno življenje, mir in pokoj. |
Obvaruj našega papeža J . . ., |
našega škofa J . . ., našega svet- j,
lega cesarja J ... in vso našo £
duhovsko in deželsko gosposko i
in vse keršansko ljudstvo vseh |
nadlog in vsega zlega. In Tvoj L
blagoslov pridi z nebes nad nas f

12

— 178  —

f f

| in bodi vselej med nami. Po Go- £
| spodu našem Jezusu Kristusu, j
v Sinu Tvojem, kteri s Teboj živi
J. in kraljuje v edinosti
f Duha, Bog vekomaj. Amen.

I t~.  Božja pomoč ostani vselej pri
| nas!
t O. Amen.

svetega

Oče naš

Cešeena si Marija .

(petkrat).


i

'b

I

»

a, . i

— 170  —

K  *>—it>- fr- JJ>—:*>  -* ■> -^5—<is-

Litanije vseh svetnikov.

| Gospod, usmili se nas!
f Kriste, usmili se nas!

I Gospod, usmili se nas!

J  Kriste, sliši nas!
t  Kriste, usliši nas!
f Oče nebeški, vsegamogočni Bog,
I usmili se nas!

| Sin vsega svetd rešnji Bog,
f usmili se nas!
j  Sveti Duh, resnični Bog,
t  usmili se nas!

4 Sveta Trojica, en sam Bog,

| usmili se nas!

| S. Marija, 1 s

S. Mati božja,

| S. devic Devica,

4  S. Mihael,

I S. Gabriel,

| S. Rafael,
i, Vsi sveti angeli in arhangeli, za
| nas Bogd prosite!

[ "2

> o

o

er?


12 *

— 180  —

Vse svete verste zveličanih duhov, l
za nas Boga prosite! ?

S. Janez kerstnik, j za nas Boga f
S. Jožef, \ prosi! |

Vsi sveti očaki in preroki, za ’?

nas Boga prosite! I

S. Peter,

S. Pavel,

S. Andrej,

S. Jakob,

S. Janez,

S. Tomaž,

S. Jakob,

S. Filip,

S. Jernej,

S. Matevž,

S. Simon,

S. Tadej,

S. Matija,

S. Barnaba,

S. Lukež,

S. Marka,

Vsi sveti aposteljni in evangelisti,
za nas Boga prosite!

N

P

> O

/crq

p.

— 181  —

t

Vsi sveti učenci Gospodovi, za
nas Boga prosite!

Vsi sveti nedolžni otroci, za nas
Boga prosite!

S. Štefan, ,

S. Lavrenc, ! za nas Boga prosi!
S. Vincenc, '

S. Fabjan in Sebastjan,

S. Janez in Pavel,

S. Kozma in Damijan,

S. Gervazi in Protazi,

prosite!

S. Silvester,
S. Gregor,

S.

S.

S.

Ambrož,

Avguštin,

Hieronim,

za nas Boga
prosi!

za nas
Boga
pro¬
sita !

f Vsi sveti marterniki, za nas Boga f

&  S. Martin, I

| S. Miklavž, /

t  Vsi sveti škofje in spoznovavci,

| za nas Boga prosite!
i  Vsi sveti učeniki, za nas Boga

| prosite!

182  —

(

za nas Boga
prosi!

T T

| S. Anton,

| S. Benedikt,
i  S. Bernard,

| S. Dominik,
j S. Frančišek,

| Vsi sveti mašniki in leviti, za nas
t Boga prosite!
i Vsi sveti menihi in puščavniki, za
J nas Boga prosite!
f S. Marija Magdalena,

| S. Agata,
t S. Lucija,

* S. Neža,

* S. Cecilija,

| S. Katarina,

& S. Anastazija,
f Vse svete device in

(si  .

* nas Boga prosite!
j, Vsi svetniki in svetnice
4 za nas Boga prosite!

4 Bodi nam milostiv; zanesi nam, o |

i  Gospod! . _ _ £

Bodi nam milostiv; usliši nas, o S

£ Gospod! j,

I i

za nas
Boga
prosi!

vdove, za
božje,

— 183  —


—@ -<t—'St-<s —<S —<Š,—<£—^

Od vsega hudega,

Od vsega greha,

Od svoje jeze,

Od šibe potresa,

Od nagle in neprevidne smerti,
Od skušnjav hudičevih,

Od jeze, sovraštva in vse hude j
volje,

Od duha nečistosti,

Od treska in hudega vremena,j
Od večne smerti,

Skozi skrivnost svojega sve¬
tega včlovečenja,

Skozi svoj prihod,

Skozi svoje rojstvo,

Skozi svoj kerst in sveti post.l
Skozi svoj križ in terpljenje,!
Skozi svojo smert in svoj po-j

c, k °P> . . .

Skozi svoje sveto vstajenje,
Skozi svoj čudni vnebohod,
Skozi prihod Tolažnika sve¬
tega Duha,

V dan sodbe,

Q

o

C/2

T5

O

P - 1

SS5—*S5—ŠS>—S5>—t

i  -<si-<•* -<•» «

184


Mi grešniki

K-*W -<4 --■*- -<$—»•■

I

Da nam zaneseš,

Da nam odpustiš,

Da nas k pravi pokori pri¬
pelješ,

Da svojo sveto cerkev vladaš
in ohraniš,

Da pastirja apostoljskega in
vse cerkvene stanove v svoj i
sveti veri ohraniš,

Da sovražnike svete cerkve

f pomzas, \

Da keršanskim kraljem in /

1 oblastnikom mir in pravo j

* enovoljnost daruješ,

4 Da vsemu keršanskemu ljud i
® stvu mir in edinost daš,

k  Da nas vse v svoji sveti službi!

| poterdiš in obderžiš,

j Da naše misli k nebeškim
l  željam povzdigneš,

i Da vsem našim dobrotnikom
l  večne dari dodeliš, / i

| Da duše naše, in naših bra-/

te prosimo, sliši nas!

— 185  —

<t  -8  - 8-3  -8  8 - 8 *

• f

tov, bližnjih in dobrotni¬
kov večnega pogubljenja
rešiš,

Da sad zemlje daš in ohra¬
niš,

Da vsem vernim dušam večni 1
pokoj dodeliš,

Da nas uslišiš,

Sin božji!

Jagnje božje, ki grehe sveta od-
jemlješ; zanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta od-
jernlješ; usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjem-
lješ; usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš (itd. tiho).

W.  In nas ne vpelji v skušnjavo:

O. Temuč reši nas hudega. Amen.

~&X0-

te prosimo, sliši nas!

186  —


K--<S«—<SS*

T

T T

¥ ¥

T MOLITVE PO LITANIJAH, 'f

I t

i pri popoldanji službi božji ob nedeljah |

¥

$

in praznikih, kteri niso matere <f

božje.

K presv. rešnjemu telesu.

(Kedar je izpostavljeno.)

1. Kruh z nebes si jim dodelil.

O. Kteri ima vso sladkost v sebi.

M o 1i m o.

O Bog! kteri si nam v pre¬
čudnem zakramentu spomin svo¬
jega terpljenja zapustil, daj nam,
te prosimo, svete skrivnosti Tvo¬
jega telesa in Tvoje kervi tako
častiti, da vedno v sebi čutimo
sad Tvojega odrešenja. Kteri živiš
in kraljuješ z Bogom Očetom v
edinosti svetega Duha Bog ve¬
komaj. Amen.


187  —

S-,-:- >■» Xv 1: :■ !■ ^

T f

7 f

" Za odvernjenje vseh nadlog in ~

I nevarnost. |

Vsegamogočni večni Bog, ne¬
beški Oče! poglej z očmi svoje
neskončne milosti naše reve in
nadloge. Usmili se vseli vernih
kristijanov, za ktere se je Tvoj
edinorojeni Sin, naš Gospod in
Zveličar Jezus Kristus, voljno
grešnikom v roke dal, in je tudi
svojo drago kri na lesu svetega
križa prelil. Po tem Gospodu Je¬
zusu odverni, milostivi Oče! za¬
služene šibe, sedanje in prihodnje
nevarnosti, punte, vojsko, kugo,
lakoto, dragino, bolezni in žalostne
revne čase.

Vsegamogočni večni Bog!
usmili se svojega služabnika na¬
šega papeža J . . ., in vodi ga
po potu večnega življenja, da bo
s Tvojo pomočjo, kar je Tebi pri¬
jetno, želel in z vso močjo storil.


l

188  —

O Bog, pastir in vladar vseh J
vernikov! glej milostivo na svo- |
jega služabnika našega škofa J .., <p
ki si ga pastirja naši škofiji po- |
stavil; dodeli mu, da tistim, nad ?
ktere je postavljen, z besedo in ^
z djanjem k dobremu služi, in \
tako s čedo, ki mu je izročena, J
večno življenje doseže. f

Bog varli vseli kraljestev, do- <£
deli svojemu služabniku, našemu |
cesarju J ...,  Tvojo moč, s ktero <?
se sovražnik premaga, spoznati j
in častiti, da bo, ker je iz Tvoje l
voljo cesar, tudi v Tvojem varstvu ^
vselej mogočen. &

Razsvetli in poterdi v vsem |
dobrem dukovske in deželske j
oblastnike in gosposke, da nas j,
bodo na vse to napeljevali, kar j
zamore k Tvoji božji časti, k na- &
šernu zveličanju in k miru in sreči ^
vsega keršanstva pripomoči. a

Prosimo tudi, kakor hočeš, *

t

— 189 —

?

o v-»-»-»-e- s>~*. —c-*-*s-'<s^a-«^»-'a

| da nam je prositi, za svoje pri- |
| jatelje in neprijatelje, za zdrave ?
J in bolne, za vse žalostne in revne |
| kristijane, za žive in mertve. |
T Vsegamogočni večni Bog, ki 4
| gospoduješ živim in mertvim, |

* in se usmiliš vseh, ktere iz vere ?
\  in dobrih del za svoje spoznaš, l

* pohlevno te prosimo, da vsi, za T'
» ktere smo se namenili moliti, kteri
| so še v življenji, ali pa so se
f že s sveta ločili, na prošnje vseh
? Tvojih svetnikov od Tvoje do-
t brote odpuščenje vseh svojih gre-
| hov dosežejo.

S Dodeli nam, o Bog miru!

| pravo edinost v veri brez vsega
i razdertja in ločitve. Preoberni
a naša serca k pravi pokori in 1
J k poboljšanju našega življenja, j
1  Užgi v nas ogenj svoje ljubezni. |
l  Daj nam goreče želje po vsi J
s., pravičnosti, da Ti bomo kakor L
| Tvoji pokorni otroci v življenji |

a-o-sl

I

190

in v smerti prijetni in dopad¬
ljivi-

Tebi bodi vedno priporočeno,
o Gospod! vse naše djanjein ne¬
hanje, naše delo in opravilo, naše
življenje in naša smert. Daj nam
Tvojo milost tukej vživati, in
tamkej z vsimi izvoljenimi doseči,
da te bomo v večnem veselji in
zveličanji hvalili in molili. Tonam
dodeli, o Gospod, nebeški Oče!
po Jezusu Kristusu, svojem lju¬
bem Sinu, Gospodu našem in Od¬
rešeniku, kteri s Teboj živi in
kraljuje v edinosti svetega Duha
Bog vekomaj. Amen.
tf.  Božja pomoč ostani vselej pri
nas.

O. Amen.

Oče naš itd. Ceščena si, Marija!
itd. (petkrat).



— 191

<:

f

I

I

Sv. Marka dan in prošnji ali
križev teden.

Oporni n.

Procesije ali cerkveni obhodi bili
so v navadi že v pervili keršanskih ča¬
sih, in imajo visok pomen in svet namen.

Cerkveni obhodi so :

1. Očitno spoznavanje svete naše vere
pred vsem svetom;

2. slovesna in enoglasna zahvala za
prejete milosii ali dobrote ;

3. serčna združena prošnja za od-
puščenje naših grehov ali za odvernjenje j
kacega zlega ali kazni božje;

4. očitni razgled katoliške edinosti; i

5. lepa podoba našega potovanja na -

zemlji, kjer nimamo pravega domu, am- t
pak prihodnjega iščemo; i

6. močno budilo terdnega zaupanja i

vsled Kristusove obljube: „Kjer sta zbrana f
dva ali trije v mojem imenu, ondi sem £
jez sredi med njimi. “ I

Križ, ki se nosi pred obhodom, po- <j>
menja, da smo zbrani v imenu Jezuso- |
vem, da torej le po njegovem zasluženji i
upamo doseči, česar prosimo. I

t

čt-C-i-tf a-fc*

T

Zastave ali bandera pa nam ozna- |
f njajo, da je Jezus premagal greh. smert f
f in pekel, in slavno zmago Kristusove f
| cerkve nad judovstvo in neverstvo. Tudi |
nas opominjajo, da bodimo vsled kerstne |
f obljube keršanski borivci za čast božjo J
T in zoper vse sovražnike svojega zveli- f
l  Čanja. _ . I

Pri obhodu, tje in nazaj grede moli ®
f litanije vseh svetnikov (glej stran 179); f
| vernivši se v domačo cerkev pa opravi J
J naslednje molitve, ki jih masnik latinski 1
J glasno moli. ^

f - f

t :

t P s a 1 in 69.

j O Bog! hiti me otet;

A Gospod! teci mi pomagat.

| Omoteni, in osramoteni naj bodo,

I kteri mi strežejo po življenji.

J Odstopijo naj, in sram jih bodi,

*•> kteri mi hočejo hudo.
i Obernejo naj se zdajci osramoteni,

£ kteri pravijo: Iiaha! haha!
i Vsi pa, kteri Tebe iščejo, naj se
| vesele in radujejo.

I

*>-?>-<8-8- <i-G -<i-


*!> —S-& -<2-^3^?-^?,-<ž-<S-<3^-<i-<S-<3-<3- <£-3-3-3-

— 193  —

Vedno naj reko: Hvaljen bodi
Bog! kteri ljubijo Tvoje od¬
rešenje.

Jez pa sem revež in siromak, o
Bog! hiti k meni.

Moj pomočnik in moj odrešenik,

v  Bog! nikar se ne mudi.

Čast bodi Očetu itd.

V. Pomagaj svojim služabnikom,

O. Ki v te zaupajo, moj Bog!

t.  Bodi nam, Gospod! močen
stolp,

O. Pred sovražnikom.

t r .  Kič naj ne opravi sovražnik
pri nas,

O. In otrok krivice naj se ne loti
nam škodovati.

V. Gospod! ne ravnaj z nami po
naših grehih,

O. In ne povračuj nam po naših
hudobijah.

V. Molimo za našega papeža J ...

O. Ohrani ga, Gospod! oživljaj in
osreči ga na zemlji, in ne daj

■! <; '1

z.

13

— 194  —

XS>-©-S-E-

T
T

ga v voljo njegovih sovražni¬
kov.

t T .  Molimo za svoje dobrotnike.

O. Poverni, Gospod! milostivo
zavoljo svojega imena večno
življenje vsem, kteri nam kaj
dobrega store.

tf.  Molimo za verne mertvc.

O. Gospod! daj jim večni mir in
pokoj, in večna luč naj jim
sveti.

¥.  Naj počivajo v miru.

O. Amen.

¥.  Molimo za svoje brate, kterih
ni tukej.

O. Pomagaj svojim služabnikom,
ki v te zaupajo moj Bog!

¥.  Pošlji jim, Gospod! pomoč iz
svetišča,

O. In varuj jih iz Siona.

¥.  Gospod! usliši mojo molitev;

O. In moje vpitje naj pride do
Tebe.

IN ‘S -<3  -3-«-

195  —

' V- :--

3  : ! 'T-3*

Moli ra

o.

O Bog! ki Ti je lastno usmi¬
liti se vselej iu prizanesti, usliši
naše pohlevne prošnje, da nas in
vse Tvoje služabnike, ktere gre¬
hov veriga veže, milost Tvoje do¬
brote odveže.

Usliši, te prosimo, o Bog!
našo pohlevno molitev, in odpu¬
sti nam grehe, ki se ti jih ob¬
tožimo, da nam dobrotljivo z od-
puščenjem vred mir dodeliš.

Skaži nam dobrotljivo, o Go¬
spod! svojo neizrečeno milost, da
nas vseh grehov odvežeš, in
kazni, ktere za-nje zaslužimo,
rešiš.

Bog! ki te greh razžali, in
pokora potolaži, ozri se milostljivo
na prošnjo k Tebi kličejočega
ljudstva, in šibe svoje jeze, kijih
za svoje grehe zaslužimo, od nas
odverni.

- 9 -  S- £>—S-3 "3~-2~S~<5~<3-3-3-S-
1 o A

— 19G —

XV~šr-S-&~2-&

Vsegamogočni večni Bog!
usmili se svojega služabnika J . .
našega papeža, in vodi ga po potu
večnega življenja, da bo s Tvojo
pomočjo, kar je Tebi dopadljivo,
želel in z  vso močjo storil.

O Bog! od kterega pridejo
svete želje, dobre misli in pra¬
vična dela, daj svojim služabnikom
tak mir, ki ga svet ne more dati, <?
da bodo naša serca Tvojim za- |
povedim vdana, in po zatertim |
strahu sovražnikov časi s Tvojo
pomočjo varni in mirni. |

O Bog! užgi naša serca z ?
ognjem svojega svetega Duha, da l
ti bomo s čistim telesom služili, |
in z očiščenim sercem dopadli. A
Bog, stvarnik in odrešenik j,
vseh vernih! dodeli dušam svojih ^
služabnikov in služabnic odpušče- 1
nje vseh grehov, da milostljivo od-
puščenje, kterega so vselej želeli, &
po bogaboječih prošnjah dosežejo. £

-< 3 —< 5 —

j ©“©-s-—«2-3-3-<3-3 -<3;-<2 -<3-3-3-8-3 -3-3-<3!-3-3-3-3-0*

— 107  —

Začni, prosimo, Gospod! s
svojim Duhom naše djanje, in
spremljaj je s svojo sveto po¬
močjo, da se vse naše molitve in
dela vselej iz Tebe začno, in iz
Tebe začete, tudi v Tebi končajo.

Vsegamogočni večni Bog! ki
gospoduješ čez žive in mertve,
in se usmiliš vseli, ktere iz vere
in dobrih del za svoje spoznaš,
prosimo te pohlevno, da vsi, za
ktere smo se namenili moliti,
kteri so še pri življenji, ali pa
so se že s sveta ločili, po proš¬
njah vseh Tvojih svetnikov od
Tvoje dobrote odpuščenje vseh
svojih grehov dosežejo. Po Go¬
spodu našem Jezusu Kristusu, Sinu
Tvojim, kteri s Teboj živi in kra¬
ljuje v edinosti svetega Duha,
Bog vekomaj. Amen.

Bog, usliši mojo molitev.

O. In moje vpitje naj pride do
Tebe.

198  —

<-i <■; <; -,; -i^i -.L-'-l<

? ?
T

T

<r

<v. Vsegamogočni in usmiljeni Bog
naj nas usliši.

O. Amen.

V.  In vernih duše naj po milosti
božji počivajo v miru.

O. Amen.



— 199 —

t

Praznik presvetega rešnjega
telesa.

Katoliška cerkev ta visoki praznik,
kar se da, slovesno obhaja iz množili
blažili namenov; ti so:

1. Kaj se bolj spodobi, kakor da
smo Jezusu iz serca hvaležni za neizrek¬
ljivo dobroto, da je postavil presveti za¬
krament.

2. Spodobi se, da resnica, zmago-
vavka laži in krivoverstva, obhaja zmago;
da bi se njeni nasprotniki, vidi vsi toliko
svečanost in veselje katoliške cerkve, in
spoznavši svojo zmoto, vernili k materi,
ktero so zapustili!

'S.  Cerkev s slovesnim obhodom na
znanje daje živo svojo vero, da je Jezus
resnično in bistveno pričujoč v presvetem
zakramentu.

4. Njemu, pred kterim se pripogi¬
bajo kolena, v nebesih, na zemlji in pod
zemljo, vpričo nebes in zemlje skazujemo
dolžno najviso čast, ter mu zadostujemo
za nečast, ki mu jo delajo njegovi sovra¬
žniki.

5. S tem. da se pri obhodu nosi

e—<3 y i  -S "

B-S-B—2-S-^- <£-S-^a-€-€;-S-<S-<S-S -<£ ;

— 200  —


presveto resnje telo, cerkev želi, blago¬
slov božji sprositi kraju in ljudstvu.

V stari zavezi nosili so skrinjico z
mano, predpodobo presv. rešnjega telesa,
v slovesnem obhodu med petjem in godbo;
kolikanj bolj se spodobi ta čast in očitna
zahvala Jezusu za presveti zakrament, da
vsi milijoni katoliških kristjanov, — cesar
in najzadnji berač, papež in najniži re¬
dovnik, največi modrijan in prosti kmetič,
sivi starček in nedoletni otrok — kakor
iz enega gerla in enega serca pojejo:
Ceščen in hvaljen bodi vsaki čas presveti
božji zakrament!

Kdor ima kolikaj hvaležno in lju¬
beče serce do Jezusa, rad se bode pri¬
družil slovesnemu cerkvenemu obhodu,
in sicer ne kot nespodoben gledavec,
temuč Jezusu na čast in bližnjemu v iz-
gled prave pobožnosti.


— 201  —

J

Pri obhodu presv. rešnjega telesa.

I. E v a n g e 1 i.

Pred vsacim evangelijem z mašnik-dija-
konom moli:

Očisti moje serce in moji
ustnici, vsegamogočni Bog, ki si
ustnici Izaija preroka z ognjenim
oglom očistil; blagovoli me po
svoji veliki milosti tako očistiti,
da bom mogel vredno oznanovati
Tvoj sveti evangeli.

<v. Zapove, Gospod, blagosloviti!
O. Gospod bodi v mojem sercu
in na mojih ustnicah, da vredno
in spodobno oznanujem njegov
„ evangeli.
j <V. Gospod (bodi) z vami.

&,  O. In s tvojim duhom.

| t r .  Začetek evangelija svetega
i Matevža  (1, 1—16.)

| O. Čast (bodi) Tebi, o Gospod!

S

,,Bukve rodu Jezusa Kri¬
stusa, Sinu Davidovega, Sinu
Abrahamovega. — Abraham je
rodil Izaka; Izak pa je rodil Ja¬
koba; Jakob pa je rodil Judata
in njegove brate. — Juda pa je
rodil Faresa in Žara s Tamaro;
Fares pa je rodil Ezrona; Ezron
pa je rodil Arama. — Aram pa
je rodil Aminidaba; Aminadab pa
je rodil Eaasona; Naason pa je
rodil Salmona. •— Salmon pa je
rodil Booza z Rahabo; Booz pa
je rodil Obeda z Ruto; Obed pa
je rodil Jeseta; Jese pa je rodil
Davida kralja. ■— David kralj pa
je rodil Salomona ž njo, ki je
bila Urijeva. — Salomon pa je
rodil Roboama; Roboam pa je rodil
Abija; Abija pa je rodil Asata.—■
Asa pa je rodil Jo z a fa ta; Jozafat
pa je rodil Jorama; Jeram pa je
rodil Ozija. — Ožrja pa je rodil
Joatama; Joatam pa je rodii Ahaca;

»*> k- —'r-v: v^i-A-f: vi v: ■■l-a-x;-x. <**

? ?

,| Ahac pa je rodil Ezekija. -— Eze- |
| kija pa je rodil Manaseta; Ma- J
f  jiase pa je rodil Amona; Amon v
%  pa je rodil Jozija. — Jozija pa J
«  je rodil Jehonija in njegove brate ?
| o babilonskem preseljevanji. •—• |
'f In po babilonskem preseljevanji ?
| je Jehonija rodil Salatiela; Sala- $
j tiel pa je rodil Zorobabela. —• |
f  Zorobabel pa je rodil Abiuda; f
| Abiud pa je rodil Eliakima; Elia- |
f kim pa je rodil Azorja. •—• Azor t
f pa je rodil Sadoka; Sadok pa je ®
» rodil Ahima; Ahim pa je rodil i
’ Eliuda.—-Eliud pa je rodil Elea- |
i zarja; Eleazar pa je rodil Matana; «
■| Maian pa je rodil Jakoba. —• Ja- |
j kob pa jo rodil Jožefa, možaMa- ®
£ rije, od ktere je rojen Jezus, ki £
? je imenovan Kristus.“

Po besedah sv. evangelija od- l
| pusti nam, o Bog, vse naše grehe. £
Amen. |

Z  --

Se-St-R- S- £-5:- S>-S —A—3 -<S -«* -3 -3 X


— 204  —

f

f

T
f
+

Treska in hudega vremena.

O. Reši nas o Gospod!

y. Kuge,  lakote, vojske in vsega
zlega.

O. Reši nas o Gospod!

V.  Nagle in neprevidene smerti.

O. Reši nas o Gospod!

&.  Da sad zemlje daš in ohraniš.

O. Prosimo te, sliši nas!

<v. Da sovražnike svete cerkve
ponižaš.

O. Prosimo te, sliši nas!

Da pastirja apostoljskega in
vse cerkveno stanove v svoji
sveti veri ohraniš.

O. Prosimo te, sliši nas.

ly. Gospod! usliši mojo molitev.

O. In moje vpitje naj pride do
Tebe.

t r .  Gospod (bodi) z vami.

O. In s tvojim duhom.

Molimo.

O

Bog,

kteri

si nam v pr e-

— 205  —

T f

| čudnem zakramentu spomin svo- |
l  jega.terpljenja zapustil, daj nam, |
prosimo, svete skrivnosti Tvo- f

jega telesa in Tvoje kervi tako
častiti, da vedno v sebi čutimo
sad Tvojega odrešenja.

O Bog, ki te greh razžali in
pokora potolaži, ozri se milost¬
ljivo na prošnjo k Tebi kličejo-
eega ljudstva, in šibe svoje jeze,
ki jih za svoje grehe zaslužimo,
od nas odverni. Po Kristusu, Go¬
spodu našem.

O. Amen.

Med tem, ko mašnik v kadilnico deva
kadila, moli:

verni od tega kraja vse zlege pe¬
klenskega sovražnika, od nas pa
vsako škodo hude ure, po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

O Gospod! prosimo te, od- ^

K6-S&- E-©- S>-

— 206  —


MaSnik, s presvetim režnjim telesom v
rokah, ljudstvo v pervo blagoslavlja,
rekoč:

Z nebeškim blagoslovom bodi
blažen, obvarovan in ohranjen ta
kraj in vsi njegovi prebivavci in
tudi polje in zemski sadeži v
imenu Boga f Očeta, in f Sina,
in svetega j Daha.

O. Amen.

II. E v a n g e 1 i.

Moli, kakor pred pervim evangelijem.

Y.  Gospod z vami.

O. In s tvojim duhom.

¥.  Začetek evangelija svetega
Marka  (1. 1—8).

O. Čast Tebi, o Gospod!

„Začetek evangelija Jezusa
Kristusa, Sina božjega. — Kakor



— 207

! T

T je pisano v Izaii preroku: Glej! t
£ jez pošljem svojega angela pred |
t Tvojim obličjem, kteri bo pri- l
l  pravljal Tvojo pot pred Teboj. — |
7 Glas vpijočega v puščavi: Pri- v
k  pravite pot Gospodu, ravne sto- l
T rite njegove steze! — Janez jo ?
<f  bil v puščavi, in je kerscevai m e-
| oznanoval kerst pokore v odpu- ?
| ščenje grehov. — In k njemu je <?
I  hodila vsa judejska dežela, in vsi l
T Jeruzalemci, in so bili keršeeni ■

' od njega v reki Jordanu, ko so
i  se obtožili svojih grehov. — Imel ‘j
| je pa Janez oblačilo iz kameljih |
i dlak iu usnjat pas okoli svojih ,»
t  ledij, in jedel je kobilico in divji *

* med. In je oznanoval, rekoč: — j
i  Močnejši, kakor jez, pride za l

* menoj, kteremu nisem vreden, t

i  priklonjen odvezati jermena nje- i
i  govih čevljev. — Jez sem vas J
| kerstil z vodo, on pa vas bo ker- 2
k  stil s svetim Duhom.“ |

L

— -20S —

| Po besedah svetega evange-
| lija odpusti nam, o Bog, vse naše
| grehe. Amen.

| t
t O

Z t

. Treska in hudega vremena.

Reši nas, o Gospod!

. Kuge, lakote, vojske in vsega

t  O

4  t.
t  O,

zlega.

. Reši nas, o Gospod!

. Nagle in neprevidene smerti.

Reši nas, o Gospod!

. Da sad zemlje daš in ohraniš.

Prosimo te, sliši nas!

. Da sovražnike svete cerkve
ponižaš.

Prosimo te, sliši nas!

, Da našega cesarja in vso av¬
strijsko hišo varuješ in osre¬
čuješ.

. Prosimo te, sliši nas!

. Gospod, usliši mojo molitev.

, In moje vpitje naj pride do
Tebe.

I

£> £>-»-*»- 1»- ©-©*-£>- J> ©—<3-

— 209  —

t r .  Gospod z vami.

O. In s tvojim duhom.

Molimo.

O Bog, kteri si nam v pre¬
čudnem zakramentu spomin svo¬
jega terpljenja zapustil, daj nam,
prosimo, svete skrivnosti Tvojega
telesa in Tvoje kervi tako častiti,
da vedno v sebi čutimo sad Tvo¬
jega odrešenja.

O Bog, od kterega pridejp
vse svete želje, dobre misli in
pravična dela, daj svojim služab¬
nikom mir, ki ga svet ne more
dati, da bodo naša. serca Tvojim
zapovedim vdana in časi po za-
tertem strahu sovražnikov s Tvojo
pomočjo varni in mirni. Po Kri¬
stusu, Gospodu našem.

O. Amen.

Med tem, ko mašnik v kadilnico deva
kadila, moli:

Vsegamogočni večni Bog, bla-

z.

14


210  —

goslovi naš kraj: zdravje, čistost,
zmaga, moč, pobožnost, dobrota,
krotkost, spolno vanje postave in
zahvala Očetu in Sinu in sv. Duhu
naj prebivajo pri nas in Tvoj
blagoslov, o Gospod, ostani v tem
kraji in med vsemi njegovimi pre-
bivavci zdaj in vekomaj. Amen.

Mašnik, sveto rešnje telo v rokah, ljud¬
stvo v drugo blagoslavlja, rekoč:

Z nebeškim blagoslovom bodi
blažen, obvarovan in ohranjen’ ta
kraj in vsi njegovi prebivavci, in
polje in zemski sadeži v imenu
Bogd f Očeta, in f Sina, in sve¬
tega f Duha.

O. Amen.

IIE. E v a n g e 1 i.

i Moli kakor pred pervim evangelijem. »

f $ r . Bog z vami. 1

i l

— 211

) O. In s tvojim duhom,
j t.  Začetek evangelija svetega
I Lukeža  (1, 5—17).

| O. Čast Tebi, o Gospod!

{  „Y dnevih Heroda, kralja v
J Judeji, je bil duhoven, Caharija
f po imenu, iz Abijevega rodu, in
f  njegova žena (je bila) od Aro-
| novih hčer, in njeno ime je bilo
^  Elizabeta. — Bila sta pa oba pra-
| vična pred Bogom, ker sta ne-
9 s varljivo živela po vseh zapove¬
jo dih in postavah Gospodovih. —

In nista imela otrok, ker je bila
^ Elizabeta nerodovitna, in sta bila
S obk že priletna. — Prigodilo se
| je pa, ko je duhovsko službo
| opravljal po versti svojega reda
i pred Bogom, — po navadi du-
* hovščine, ga je ravno zadelo ka¬
di dilo užigati, in je šel v tempelj
| Gospodov. — In vsa množica g
I ljudstva je bila zunej, in je mo- i
| lila ob uri kajenja. — Prikazal jj

14 *

— 212  —

t  f

| se mu je pa angel Gospodov sto- |
t ječ na desni strani kadilnega ol- |
<f tarja. — In ko je Caharija vidil, <j>
| se je ustrašil, in groza ga je obšla. |
t — Angel pa mu je rekel: Ne boj f
%  se Caharija! zakaj tvoja prošnja |
? jo uslišana; in tvoja žena Eliza- ?
| beta ti bo rodila sinu, in njegovo ?
| ime imenuj Janez. •— In boš ve- |
| sel in od veselja poskakoval, in j
| veliko se jih bo njegovega roj- |
t stva veselilo. •— Zakaj velik, bo |
| pred Gospodom! in vina in mo- |
i ene pijače ne bo pil, in bo že v |
| telesu svoje matere s svetim I)u- |
e hom napolnjen. In veliko Izra- i
^ elovih otrok bo preobernil k Go- ^
| spodu, njih Bogu. — In pojde |
f pred njim v duhu in moči Elijevi, j
| da očetom oberne serca k otrokom, |
| in neverne k modrosti pravičnih, l
^ da pripravi Gospodu popolnoma |
I ljudstvo.“ is

Po besedah sv. evangelija od- j
(b  4

— 213  —

| pusti nam, o Bog, vse naše grehe.
t  Amen.

t \ .  Treska in hudega vremena.
j  O. Reši nas, o Gospod!

| y. Kuge, lakote, vojske in vsega
1 zlega.

<j> O. Reši nas, o Gospod!

| t.  Nagle in neprevidene smerti.
f O. Reši nas, o Gospod!

| y. Da sad zemlje daš in ohraniš.
| O. Prosimo te, sliši nas!

4“ tf.  Da sovražnike svete cerkve
t?  »

a ponižaš.

| O. Prosimo te, sliši nas!

6 S r . Da kerščanskim kraljem in
| oblastnikom mir in pravo eno-

^ voljnost daruješ,

i O. Prosimo te, sliši nas !

| <v. Gospod, usliši mojo molitev,
i O. In moje vpitje naj pride do
t v  Tebe.

i F. Gospod z vami.

| O. In s tvojim duhom.

— 214  —

Molimo.

O Bog, kteri si nam v pre¬
čudnem zakramentu spomin svo¬
jega terpljenja zapustil, daj nam,
prosimo, svete skrivnosti Tvojega
telesa in Tvoje kervi tako častiti,
da vedno v sebi čutimo sad Tvo¬
jega odrešenja.

Milost Tvojo, vsegamogočni
Bog, ponižno prosimo, da blago¬
sloviš, obiščeš in poliješ sadeže
in posesti svojih služabnikov, da
škodljivo vreme odverneš, povod¬
nji varuješ, dušne skušnjave pre¬
ženeš, zdravo vreme daš ter nas
vsega nadlegovanja naših sovra¬
žnikov v miru braniš, ker si nas
s telesom in kervjo svojega Sina
večne smerti rešil. Po ravno ti¬
stem Kristusu, Gospodu našem.

Med tem, ko mašnik v kadilnico deva
kadila, moli:

Vsegamogočni večni Bog, ki

— 215  —

povsod gospoduješ in si povsod |
pričujoč, ki se v svojih delih v J
vsi visokosti skazuješ, usliši naše |
prošnje iu varuj naš kraj, ki si |
ga vstvaril, da v njem ne bo f
grešnih misel, ampak da bo sv. f
Duh v svoji popolnosti vselej in f
rad med nami prebival in pri- |
jazno nad nami gospodoval, po |
Kristusu, Gospodu našem. Amen. f

Prosimo te, o Gospod! stopi |
v naš kraj in daleč od njega od- |
ženi vse sovražno zalezovanje; j
Tvoji ljubi angeli naj med nami i
prebivajo in našega kraja varu- £
jejo, in Tvoj blagoslov naj se
nikdar ne loči od nas. Amen.

Mašni k, sveto rešnje telo v rokah, ljud- “
stvo v tretje blagoslavlja rekoč:

Z nebeškim blagoslovom bodi 1
blažen, obvarovan in ohranjen ta ^
kraj, vsi njegovi prebivavci, in i
polje in zemski sadeži v imenu K

— 216  —

Boga f Očeta, in f Sina, in sve- |
tega f Duha. f

O. Amen. J

f

IV. E v a n g e 1 i.

Moli kakor pred pervim evangelijem.

W.  Bog z vami.

O. In s tvojim duhom.

$.  Začetek evangelija svetega J a-
neza  (1, 1—14).

,,V začetku je Lila Beseda,
in Beseda je bila pri Bogu, in
Bog je bila Beseda. — Ta je bila
v začetku pri Bogu.—■ Vse je po
njej storjeno in brez nje ni nič
storjenega, kar je storjenega. —
V njej je bilo življenje, in živ¬
ljenje je bilo luč ljudi. — In luč
v temi sveti, in tema je ni umela.
-— Bil je človek poslan od Boga,
kteremu je bilo ime Janez. — Ta
je prišel v pričevanje, da je pri-

217  —

| čal od luči, da bi vsi verovali
| po njem. •— On ni bil luč, am-
*f pak da bi pričeval od luči. —•
| Bila je prava luč, ktera razsvetli
f  vsacega človeka, kteri pride na
I ta svet. — Na svetu je bil, in
| svet je po njem storjen, in svet
<p ga ni spoznal. — V svojo lastino
| je prišel in njegovi ga niso spre-
f  jeli. — Kolikor pa jih ga je spre-
| jelo, jim je dal oblast božjim
? otrokom biti, njim, kteri verujejo
4 v njegovo ime; —- kteri niso iz
i kervi, ne iz volje mesa, ne iz
| volje moža, ampak iz Boga ro-
j  jeni. -—-In Beseda je meso
^ postala  in med nami prebivala;
j  in smo vidili njeno čast, kakor
£  častEdinorojenega od Očeta, polna
4 milosti in resnice.“

4,  Po besedah svetega evange¬
lij lija odpusti nam, o Bog, vse naše
<j> grehe. Amen.


— 218  —

w.  Treska in hudega vremena. t>
O. Keši nas, o Gospod! J

<V. Kuge, lakote, vojske in vsega $
zlega. 2

O. Reši nas, o Gospod!

#. Nagle in neprevidene smerti. |
O. Reši nas, o Gospod! "

W.  Da sad zemlje daš in ohraniš.

O. Prosimo te, sliši nas!
t T .  Da sovražnike svete cerkve
ponižaš.

O. Prosimo te, sliši nas!
y.  Da to deželo in vse njene sta¬
nove s svojimi milostmi obilno
obdariš.

O. Prosimo te, sliši nas!

F. Gospod, usliši mojo molitev.

O. In moje vpitje naj pride do
Tebe.

tl.  Gospod z vami.

O. In s tvojim duhom.

M o 1 i m o.

O Bog, kteri si nam v pre-

(ik-Jk-S-  ?>-  J—€ž-^S-<3-3-<3-3~3-«8~<

— 219  —

čudnem zakramentu spomin svo¬
jega terpljenja zapustil, daj nam,
prosimo, svete skrivnosti Tvojega
telesa in Tvoje kervi tako častiti,
da vedno v sebi čutimo sad Tvo¬
jega odrešenja.

Zanesi, o Gospod, zanesi svo¬
jemu ljudstvu, in ne pripusti, da
bi nas nesreča, vojska, huda vre¬
mena in nevarnosti nadlegovale,
ker si nas odrešil s predrago
kervjo svojega Sina, Gospoda na¬
šega Jezusa Kristusa. Po ravno
tistem Gospodu našem.

O. Amen.

i Ivo mašnik v kadilnico deva kadila, moli: ^
• . 1
| Vsegamogočni, večni Bog, ki j
i  daješ vsem stvarem jed, ki pre- l
| grinjaš nebo z oblaki, ki naprav- “i
A ljaš zemlji dež in nebeška vrata i
| odpiraš, ki jugu ukazuješ, da se £
j  pomeri, ki s perstom zbujaš pod- A
i solnčnik, ki delaš gore od verlia |
k  4

— 220  —

doli rodovitne in s svojo vsega-
mogočnostjo zemljo živiš, ki si
angelu zapovedal, da morje in
drevesa ne smejo delati škode
ljudem; — prizanesi nam, ki se
te bojimo, in usliši naše ponižne
prošnje. O Gospod, na kolenih te
prosimo, odverni od našega kraja
vse škodljive hude ure, točo in
strelo, pokončaj vse sovražne na¬
pade na naš kraj, škodljivo gro-
menje, plohe in hude vetrove po¬
mori; moč Tvoje roke naj poto¬
laži vse viharje gromečega zraka.
Prosimo te, pošlji nam svetega
Duha, da bo potem, ko bo pre¬
magana moč naših sovražnikov,
Tvoj angel naše polje vsake
škode obvaroval, da bomo, kedar
se poleže vihar iii nam nič več
nevarnosti ne prete, svoje mo¬
litve v veselji do Tebe množili
in vedno gorečnejše opravljali in
hvalo peli Tebi, ki živiš in kra-

•221  —

ljuješ Bog od vekomaj do ve¬
komaj. Amen.

Miišnik, sveto rešnje telo v rokah v če-
terto ljudstvo blagoslavlja, rekoč:

Z nebeškim blagoslovom bodi
blažen, obvarovan in ohranjen ta
kraj in vsi, ki v njem prebivajo,
tudi polje in zemski sadeži —• v
imenu Boga f Očeta, in j  Sina,
in svetega f Duha.

O. Amen.


T

T A. Hekoliko premišljevanj o pre- ?
? f

t svetem rešnjem telesu. 3

« j

? 1. M o 1 j e n j e. ?

l  ' T

Jezus Kristus, kakor Bog in |
| človek pričujoč v presvetem za- |
<? kramentu, glej svojo služabni- -
| co, ki te moli z najvišim spo- |
? štovanjem. Čeravno moje oči vi- j
‘j> clijo le podobo kruha, vendar |
1 živo verujem, da je v podobi l
| kruha pričujoče Tvoje pravo, živo J;
l  telo, tega so mi porok Tvoje *
| besede: „To je moje  tel6.“ |

Tvojo modrost, vsegamogo- I
^ čnost in ljubezen poveličujem, ker |
| si blesk svojega veličastva skril *
l  v skrivnostne podobe; zakaj, kdo i>
| bi se upal, bližati se Tebi, ako |
1  bi nam v tem presvetem zakra- I-
f  mentu pokazal svoje božje veli- f

ji

— 223  —

častvo ? O presveti zakrament!
ti si skrivnostna skrinja zaveze,
v kteri niso le shranjene zapo¬
vedi, mana, Aronova palica, v
njej si resnično in bistveno priču¬
joč Ti postavodajavec, pravi ne¬
beški kruh, večni veliki duhoven!
O presveto svetišče, v kterem je
pričujoča sama svetost! Tvoji an¬
geli, o Gospod, noč in dan pred
Tvojim oltarjem stoje in te mo¬
lijo kakor svojega Boga in Go¬
spoda. Tudi pred tem svetiščem,
kakor v nebesih pred Tvojim
obličjem neprenehoma pojo hvalno
pesem: „Vredno je jagnje, ki je
bilo umorjeno, da prejme vso
hvalo, čast in veličastvo!“ Pridite
torej vsi, ki vas je odrešil Go¬
spod, in pridružite se angelom in
molite ga ž njimi! Da, da, Go¬
spod, moj Bog! z angeli hočem
tudi jez Tebi hvalo prepevati in
presveto Tvoje ime vekomaj ča-

— 224  —

T T

| stiti. Kje je ljudstvo pod solncem, |
| kteremu so njegovi bogovi tako t
blizo kakor Ti, pravi Bog, nam? |
| Ti, o Gospod, ki kraljuješ nad |
<f Kerubimi, Ti, kterega ne obse- f
| žejo nebes nebesa, si se tako po- |
T nižal, da si si šotor postavil med ?
| človeškimi otroci ter v svoje sve- |
t tišče sprejel hišo, ktero so iz- |
| delale človeške roke. O, kako f
| strašen je ta kraj ! Resnično, tu- |
t  kej je hiša božja in vrata ne- '?
* beška, kajti veličastvo Gospodovo jj
i  napolnuje to hišo! OnjenašBog, 1
^ mi pa njegovo ljudstvo in čeda £
A na njegovi paši. Torej sveta ker- &
| ščanska srenja, poveličuj svojega t.
A Gospoda, kteri sredi tebe prebiva, A
A njegovo veselje je, biti sredi med |
| človeškimi otroci. — Gospod Je- |
A zus Kristus, moj Bog in Zveličar, A
| moja duša te poveličuje, in vse, £
A kar je v meni, Tvoje presveto A
| ime časti! In z menoj naj te ne- a

— 225 —

| prenehoma hvalijo, časte in po- |
X veličujejo vse stvari in vsi narodi! ?
f Ljubi svetniki božji in vse verste |
| zveličanih duhov, pridružite se j
X nam ter nam bodite na pomoč, ?
| da bomo zedinjeni vredno častili, ^
f  hvalili in poveličevali Gospoda, |
| svojega živega Boga! Amen.

I I

| 2.  Jezusova ljubezen v presv. za- |
V kramentu; naša hvaležnost. »

? Ljubeznjivi božji Zveličar! y
| Silno si želel, zadnjo večerjo imeti |
l  s svojimi učenci, vede, kaj da |
| bodeš pri njej storil iz neskončne ^
i svoje ljubezni. Vstanovil si v slo- A
i vesni oni uri veliko kraljevo jed j
| za vse čase, za vse ljudi, ki se |
l  jej bodo bližali z živo vero in go- i
| rečo ljubeznijo. Za res, kaj več |
| in kaj boljšega nam nisi mogel i
£ dati, kakor samega sebe. Kakor £
f vsa bitja od solnca dobivajo svet- I
| lobo in gorkoto, ravno tako naj |


Z.

15

226  —


se po Tvoji neskončni previdno¬
sti in ljubezni krepčajo človeški
otroci s hrano, ktero si jim Ti
pripravil. O veselite sc, vi reveži
vsi! Velikrat so vam sicer za-
perta vrata in serca bogatinov
tega sveta, eno serce, ena vrata
so vam zmeraj odperta: odperia
vam je cerkev, velika obednica
Naj bogatejšega, čegar serce je
ljubezni polno, in k sebi vabi
vse, zlasti pa reveže, betežne in
obložene, da jih pokrepča. — Da
si, ljubeznjivi Zveličar, dober pa¬
stir, pokazal si s tem, da si svoje
življenje dal za svoje ovčice; še
večo ljubezen pa svojim ovčicam
skazuješ v presvetem zakramentu,
kjer jih hraniš in rediš s kruhom
večnega življenja, s svojim lastnim
mesom, in napajaš s svojo lastno
kervjo: Kako lepo so se dopol¬
nile prerokove besede : ,,Hrano
je dal vsem, kteri ga častijo.“ —

A

Da, presladek kruh z nebes daješ,
o Gospod, nam, svojini otrokom,
ter nam po njem razodevaš svojo
ljubezen. In to nebeško jed smemo
vžiti, kedar le hočemo. Pa to še
ni bilo zadosti Tvoji ljubezni,
ampak sam želiš priti celo k nam
na dom, da nas krepčaš v hudih
boleznih ter nam svoje presveto
telo deliš za popotnico v večnost.
Kdo more umeti ljubezen, ki jo
skazuje stvarnik svojim stvarem,
Gospod svojim služabnikom, Bog
revnemu človeku! — Kaj je te-
dej, zahvala, ko bi ti jo tudi iz¬
rekali jeziki vseh milijonov ljudi,
v primeri Tvoje neskončno do¬
brotljive ljubezni? V kaki primeri
je hvaležnost vseh človeških sere
s Tvojo neizrekljivo ljubeznijo?
Na vekomaj ostanemo nezmožni,
vredno in spodobno hvaliti Tvojo
ljubezen, torej, o Gospod, milo-
stivo sprejmi našo voljo za delo,

15 *

X|£—?>— 'S— SB—SJ—^-^—3—@—S—®—3S—<ž$-<8— S— S—S—«*]

in bodi ti dopadljiva naša po¬
manjkljiva zahvala! Amen.

3. Kes, prošnje, sklepi.

Usmiljeni Zveličar ! O koliko
pregreh se imamo kesati, ki smo
jih storili zoper presveti zakra¬
ment!

Vsako uro vsacega dne se v
daritev svete maše svojemu ne¬
beškemu Očetu daruješ za nas,
— jez pa sem brez kacega vzroka
iz same lahkomišljenosti marsi-
kteri dan zanemarila prelepo pri¬
liko, da bi se bila vdeležila pre¬
drage te daritve. — Gospod, od¬
pusti mi dosedanjo nemarnost!
odsehmal hočem draže cenitiTvojo
presveto daritev. —

Ti nas tako prijazno in pri-
serčno vabiš, rekoč: „Pridite, vžite
kruh, kterega sem vam pripra¬
vil !“  In da bi večkrat radi pri¬
stopili k Tvoji presveti večerji,

— 229  —

**>—=>-S>—5e>—©_S>—S^-S>—?>—©—^-<;ž—<3—<S—5ž—S—<S—<£—<$—«—

S !

| nam obetaš, da nas hočeš nernner- |
| joče in deležne storiti svoje božje |
f  nature; -—- jez pa sem večkrat f
| ognila se nebeške hrane, kaj čuda |
J torej, da me zapušča dušna moč, f
55 da mi terpne serce. Ivedar sem |
| pa tudi bližala se Tvoji mizi, o f
| kako mlačna ali celo merzla sem |
f bila pri njej! — O Gospod! od- |
f  pusti mi dosedanjo mlačnost in
| merzloto, kajti kesam se je in J
f poboljšati se hočem. •—- f

® Ti imaš toliko veselje, biti i
A med nami, m si vedno pri nas, J
4 čeravno smo ti tolikanj neliva- *
<j> ležni, da te še žalimo; Ti, naš 4
4 Bog, Oče, prijatelj, zdravnik, f
jj tolažnik, svetovavec, delivec vseh j>
4 milost in pomočnik v vseh nad- 4
j logah in stiskah, si vedno sredi *
l  med nami; jez pa se k Tebi ne 4

4 zatekam, te ne obiskujem, te ne |

4  častim, še pomoči ne iščem pri <s

4 Tebi. Modri prišli so iz daljnih |

k k

krajev jutrove dežele Tebe molit
v Betlehem; jez pa te imam tako
blizo, pa te ne obiskujem! O,
kolika mlačnost, merzlota in ne¬
hvaležnost! — O, Gospod! od¬
pusti mi dosedanjo to nemarnost,
odslej mi bodi hiša božja raj na
zemlji, kakor je bila Tvojim lju¬
bim svetnikom.

Ti, o Gospod! si v presvetem
zakramentu vedno pričujoč kakor
Bog in človek, z dušo in telesom,
s kervjo in z mesom; — jez pa
sem se v pričo Tebe velikrat ne¬
spodobno obnašala, kakor da ne bi
imela žive vere v Tvojo pričujoč-
nost. „Mojzes! Mojzes!“ —■ tako
si klical iz ternjevega germa, —
„izzuj čevlje, kajti svet je kraj,
kjer stojiš!" In mož božji zager-
nil si je obličje in ni se premaknil
z mesta. O, kako malo je moje
spoštovanje do svetega kraja po¬
dobno njegovemu! O, kakošna


L

231 —

slepota! Kedar stopim pred ka-
cega veljaka tega sveta, kako si
prizadevam, da se pred njim spo¬
dobno vedem, kakor vem, da mu
je všeč, kako se varujem vsega,
kar bi ga žalilo, kako le vanj
obračam svoje oči; pred Teboj pa,
pred kterim so imenitnjaki tega
sveta le prah in pepel, kako nespo¬
dobno sem se doslej obnašala! —
O, Gospod, odpusti mi vse doseda¬
nje nespodobnosti zoper presveto
skrivnost; odslej se hočem s Tvojo
milostjo v Tvoji sveti hiši tako
obnašati, kakor so se obnašali,
in se tudi še sedaj vedejo vsi,
kteri živo verujejo, da si ondi pri¬
čujoč Ti, vsegamogočni Gospod,
pravi

n živi Bog. Amen.

4. P r o a n j e.

^ Božji Zveličar! v presvetem ®
A režnjem telesu nam deliš moč v A
j! boji zoper vse, ki so nam sovraž- £

A


niki, ia teh ni malo. Torej je
perva moja prošnja: Dobrotljivi
Zveličar, daj mi spoznati svojo
slabost in moč svojih sovražnikov,
da se mi obudi hrepenenje po
nebeški hrani. Zakaj, ako imam
v sercu Tebe, kterega dušnega
sovražnika bi se smela bati? Ako
si Ti z menoj, kdo zmore kaj
zoper mene? Saj vse premorem
v Tebi, ki me krepčaš. Tvoje
sveto telo in Tvoja sveta kri,
vredno vžita, pa ni le orožje, s
kterim slavno zmagujem meso,
hudobnega duha in svet, temuč
tudi drevo življenja, ktero si
vsadil Ti, drugi nebeški Adam.
Kdor je od tega drevesa, kmali
v vsaki kreposti doraste. Ce je
skrinja zaveze Obededomovo hišo
s tako obilnostjo blagoslovila, ker
jo je sprejel v svojo hišo, kolik
blagor boš Ti razlil še le nad nje,
ki te v svoje serce dostikrat vre-


—ž5—©^-S5>—S— S>—S>—©—S>—S5—<2-<3—3—3i -3-^3-S 3—

dno prejmejo v svetem obhajilu. ^
Torej je moja druga prošnja: „Na- |
polni moje prazno pa po hrani f
hrepeneče serce čedalje z večim |
dušnim blagrom in dodeli mi v y
svetem obhajilu moč, da rastem |
kakor v čednostih, tako v zaslu- ?
ženji in dobrih delih.“ — Ker pa ^
le vredno obhajilo rodi prekrasni g
ta sad, te dalje prosim: „Dodeli j
mi milost, da vselej s čistim ser- |
cem pristopim k Tvoji sveti mizi!“ f
— znano mi je sicer, da še an- ^
geli nebeški niso dosti čisti, da bi i
te prejeli, kolikanj manj je meni, |
ubogi grešnici, mogoče popol- l
noma s čistim sercem te prejeti? |
Toda po svojem neskončnem usmi- |
ljenji od mene ne zahtevaš angelske |
čistosti, ampak le, da sem v stanu ^
posvečujoče Tvoje milosti, . kedar i
te vžijem. Dodeli mi torej, po- jj
nižno te prosim, milost pravega i
in resničnega kesanja nad vsemi j,

4

— 234  —

£> g £-©. —@-«-3-« -G ■<■■  -s -& -3 -3 -<i  -3 -v*

« iai\u nesrečna, ua le h  smei mini y

| grehom razžalim, skazi mi milost, j
f  da vredno prejmem odvezo svete j
| pokore, predno pristopim k sve- |
t temu obhajilu. — Potem pa, ko ?
| sem te v življenji večkrat vredno |
¥ prejela, polna zaupljive tolažbe pri- |
I čakujem smertne ure, kajti Ti si |
| mi porok in zastava večnega živ- I
<f  Ijenja. Gotovo, tega sem prepri- j
i čana, nad vsacim vernikom, ki ®
| Tebe ljubi, se bode dopolnilo, k
j kar si govoril svojim aposteljnom, |
koč: „Zopet pridem, ter vas k i
bi vzamem, da ste tudi vi, |

T

¥

er sem

jez!“ Amen.

— 230  —

«»> e-g. 5> ;■> »-»-&■ — a  <-i <■; ^ (i^--.-<; <-; <■! «<■» *

B. Tri molitve do presvetega
rešnjega telesa.

1. Molitev sv. Bernarda.

K Tebi hočem priti, o Jezus,
le pri Tebi in v Tebi veselja is¬
kati. Kako dobro in prijetno je,
pri Tebi prebivati, v Tebi poči¬
vati ! V hiši pred barko nove za¬
veze padem na kolena, in klicati
hočem v Gospodovo ime in z Da¬
vidom hvaliti Njega, kterega ljubi
moja duša, in ž njim govoriti:
Našlo je moje serce kraj, kjer
morem moliti Gospoda, svojega
Boga“ Našla sem serce svojega
kralja, svojega brata, svojega pri¬
jatelja, svojega ljubega Jezusa,
svojega rešenika in Gospoda. Mo¬
liti to hočem, o Jezus! Daj, da
moje prošnje pridejo v svetišče,
kjer mi bodo uslišane. Vso me
sprejmi v svoje serce, in daj mi


— 236  —

|

| pokusiti sladkost svoje ljubezni,
| daj, da bom Tvoja nerazdeljena
sp lastina! Jezus, Ti najčistejši iz-
I med človeških otrok, čisti me
j  vseh mojih grehov, krivic in pre-
| greškov če dalje bolj in bolj, da
? se smem očiščena Tebi bližati, v
| Tvojem sercu prebivati vse dni
I svojega življenja in Tvojo sveto
| voljo tako spolnovati, kakor jo
| spolnujejo zveličani duhovi v ne-
? besih. Tvoja stran je odperta, da
v nji iščem varnega zavetja! Tvoje
i, serce je ranjeno, da jez v njem
| prebivam; ranjeno je bilo pa tudi
| za to, da v vidni rani spoznam
l  nevidno rano Tvoje večne lju-
| bežni. Kako in kje se je mogla
| Tvoja ljubezen še bolj pokazati,
| kakor v tem, da ti je ljubezen
i prederla ne le telo, ampak tudi
£ serce. Kdo torej ne bi ljubil Tvo-
i jega ranjenega serca! Bog, moj
| Zveličar, Bog, Ti večna resnica,

"V !>- tr > i -  —ee-^-^e^e-^. -ee^e^e

v večni ljubezni me zedini s svojo
ljubeznijo! Amen.

2. Molitev sv. Tomaža Akv.

Vsegamogočni, večni Bog!
kdo sem jez, da se prederznem
prikazati se pred Tvojim obličjem?
O Bog, moj Bog! Le bolnica
hiti k zdravniku živ-

'& \

sem, ki

| ljenja; grešnica sem, ki hrepeni $
| po milosti Tvoji, po Tvoji sve- |
f testi: slepa sem, ki išče svet- |

| lobe večne resnice in modrosti; ®
reva in beračica sem, ki v svoji J
potrebi zdihuje k Gospodu nebes |
in zemlje; zapuščena sem in brez 4
tolažbe, in pri Tebi iščem po¬
moči, kjer je drugej ne najdem.

V Tvojo p>reobilo dobroto in ve¬
komaj usmiljeno ljubezen torej
upijem, ter ponižno prosim: O
Gospod ! ozdravi in pokrepčaj me,
bolnico, vdihni dušnemu merliču
novo življenje, operi me vseh


— 238  —

*S-S>-S-£~ *>-?$—3-3-<

—3—3—3—3 -^t—3—3—3—3—

dušnih madežev, oprosti me vseh
hudih strasti, posveti me s svojo
svetostjo, razsvetli mi slepoto z
lučjo svoje milosti, ki je prišla
na svet, da ga razsvetli; dodeli
revi, česar potrebuje; obleci na¬
go z oblačilom svoje posveču¬
joče milosti; vlij tolažbe v moje
zapuščeno serce, — saj vse to le
Ti zamoreš, Zveličar moj, Ti an¬
gelski kruh, nebeška hrana, ki
deliš večno življenje. Daj, da
vselej vredno prejmem presveto
Tvojo skrivnost Tvojemu imenu
na čast, in v zveličanje svojo
duše. O, da bi vselej vredno pre-
jelaGospoda vojskinih trum, kralja
vseh kraljev, zapovedovavca vseh
vladarjev, Boga večne ljubezni,
Očeta vsega usmiljenja, pomoč¬
nika in tolažnika vseli bolnikov
in revežev; o, da bi te v svoje
serce sprejela s tolikim spoštova¬
njem, s toliko ponižnostjo, s toli-


— 239


kim kesanjem, s toliko pobožnost¬
jo, čistostjo in svetostjo, s tako
živo vero, s tolikim hrepenenjem,
s taciuii sklepi in voščili, kakor
se spodobi Tvoji božji svetosti in
kakor je najkoristnejše mojemu
7 zveličanju! Dodeli, premilostljivi
| Oče, da bodem deležna vseli ne-
r beških blagrov, kedar prejmem
f  presveto telo in presveto kri Tvo-
| jega ljubega Sina! Dobrotljivi
? Bog, skaži meni nevredni to mi-
^ lost, da bom svojega Gospoda
i in Zveličarja, Jezusa Kristusa,
J kterega sedaj prejemam skritega
I v podobe kruha in vina kedaj
| gledala od obličja do obličja ter
i poveličevala vekomaj njega, ki s
i Teboj in s svetim Duhom živi
* in kraljuje Bog vekomaj! Amen.
k

i 3. Molitev sv. Alfonsa Ligorjanskega.

i Preljubeznjivi moj Jezus!
| Koliko si moral terpeti, da si

k


— Ž40 —

mogel pričujoč biti in z nami
sklepati se v presvetem zakra¬
mentu. Moral si najstrašnejše in
najzasramljivše smerti umreti. O
pridi, pridi, božji rešitelj, in skleni
se z mojo dušo. Zavolj grehov
bila je nekdaj Tvoja sovražnica,
sedaj pa jo bodeš povzdignil s
svojo milostjo za svojo nevesto.
Pridi, o božji ženin, obljubim Ti,
da ti ne bode nikdar več ne¬
zvesta. Ljubiti te hočem brez se¬
bičnosti, brez prenehanja, brez
izjeme, brez vsake pogoje. Edino
to želim, da bom vsa Tvoja. Da
te odslej več ne odpodim od sebe,
hočem s popolno ljubeznijo te ob¬
jeti in v svojem sercu pripraviti
ti stanovitno prebivališče. V njem
bodi in ostani Tvoje počivališče.
Pridi torej v moje serce, in delaj
v meni to, česar želiš. Odpovem
se vsemu hudemu nagnjenju, da
bodem vsa Tvoja, in Tvojim za-

-3£>—©~se>—SE—S>—S>— -©—<3-^-^

241  —

povedim vedno pokorna. O moj
Bog in Gospod, očisti mojo dušo,
da bode vredna Tvojega veliča¬
stva, ozaljšaj jo s sladkim sadom
svoje ljubezni, da ti bode pri¬
jetno prebivališče. O moj Bog!
ker hočeš, da sem vsa Tvoja, stori
z menoj, kar hočeš. Daj, da vse
pozabim, kar je zoper ljubezen
do Tebe. Množi in vikšaj v meni
svete želje, da Ti bodem čedalje
bolj prijetna. Dodeli mi milost,
da te neprenehoma resnično iz
vsega serca ljubim. — O Jezus!
kar si obljubil, to daš. Njemu,
ki te ljubi, obljubil si, da prideš
z Očetom in svetem Duhom vanj
prebivat. Kaj moreš več storiti,
da bi nas vnel z gorečo ljube¬
znijo? Ljubeznjivi Bog in Gospod!
urnem te, kaj ne, da hočeš, da te
tudi jez ljubim? Ravno to je zdaj
tudi moja edina želja. O da bi
se izpolnila! Ljubim te iz vsega

Z.

16

— 242

svojega serca., tako saj jez mislim ;
toda če veš, da te prav ne lju¬
bim, uči me ljubiti, kakor je Tebi
všeč, vžgi v mojem sercu gorečo,
stanovitno, popolnoma ljubezen.
Toliko čudežev delaš v presve¬
tem Zakramentu, stori le še tega,
da jez svetu in sebi sami od¬
merjeni, in le Tebi živim. Potem
še le smem reči, da si Ti, o Bog,
Gospod mojega serca, moj ne¬
skončni zaklad in neusahljivo bo¬
gastvo. Amen.

I  Molitev svojega rojstva in godu i
i  dan. i

ih S:

| 1. Rojstni dan.

| Moj Bog in Stvarnik! Dana- I
| šnji dan poklical si me na svet, jj
i da te spoznam, ljubim, Tebi slu- 1
| žim, ter se vredno storim, Tebe |

— 243  —

v kraljestvi nebeškega veličastva
ljubiti in vživati. Iz dna svojega
serca zahvaljujem se ti za vse
dobrote, ki si mi je že skazal
in še vedno skazuješ, zlasti pa
za neizrekljivo milost, da si me
kmali po telesnem rojstvu v sv.
kerstu prerodil za nebesa, mojo
edino pravo domovino. O kako-
šna sramota me spreletava, da
sem tako malo v prid obračala si
Tvoje brezštevilne dušne in te¬
lesne dobrote, njih mnogo še
celo v Tvoje razžaljenje. Odpusti
mi, milosti vi Oče, iz vsega serca se
kesam, ter ti obljubim, v prihod¬
nje hvaležniša biti do Tebe; Tebi,
ljubeznjivemu svojemu stvarniku
hočem iz vsega serca vdana ostati
do zadnjega izdihljeja. Amen.

16 *

— 244  —


Ponavljanje kerstne obljube.

(Sv. Frančišček Šaleški).

Dobrotljivi Jezus, moj Reši¬
telj, ki me od vekomaj tako lju¬
biš, da si se včlovečil zavolj mene
in svojo drago kri prelil, da bi
meni odperl vrata nebeška. Po¬
nižno in na kolenih te prosim od-
puščenja vseh grehov, kterih sem
kriva pred Tvojim veličastvom.
Kako nehvaležno sem se pregre¬
šila nad Teboj, ki si v svoji ra¬
dodarnosti tolikanje dobrote ska-
zal meni, ubogi grešnici. Kaj
morem tedaj druzega storiti, ka¬
kor serčno kesati se, rekoč: Oče,
grešila sem zoper nebo in zoper,
Tebe, več nisem vredna imeno¬
vana biti tvoj otrok!

Odpusti mi torej, o Gospod,
Ti večna dobrota, in milostljivo
sprejmi obljubo, pri mojem kerstu


storjeno, ktero hočem danes po¬
noviti s Teboj. Odpovem se hu¬
diču, hudobnemu svetu in spače¬
nemu mesu. S Tvojo sveto mi¬
lostjo ti obljubim, odslej varo¬
vati se greha, ne iz strahu pred
peklom, ne zavolj večnega pla¬
čila, temuč iz gole ljubezni do
Tebe, ki si moj Bog in vse lju¬
bezni vreden.

Po svoji neskončni milosti
mi odpusti vse moje pregrehe,
operi mezizopom svoje presvete
kervi, in bolj bom bela, kakor
sneg; daj mi nazaj belo oblačilo
perve moje nedolžnosti; ozaljšaj
mojo roko s perstanom žive vere, da
me ohrani v Tvojem svetem strahu
in v Tvoji ljubezni. To upam, o
Gospod, od Tvoje neskončne mi¬
losti, saj si voljnejši pomagati
nam, kakor mi, pomoči prositi te,
Tebi bodi čast, hvala in poveli¬
čanje za vse dobrote, ktere pre-

— 246 —

jemamo iz dobrotljive Tvoje roke!
Amen.

K tebi, sveta J .

ki

mi bila dana pri sv. kerstu za pri-
prošnico, pribežim in te prosim,
vzemi me za svojo rejenko in
nikoli me ne zapusti. Vodi me po

2. Godovni dan.

Sveta moja priprošnica, častit¬
ljiva prijateljica Naj višega, sprejmi
današnji dan, kije postavljen tebi
v spomin, tudi moje serčno češče-
nje. Bodi ti pa tudi serčna za¬
hvala za posebno varstvo in za
vso ljubezen, ki si mi jo skazala
v mojem življenji. Ostani mi tudi
še v prihodnje mogočna priproš¬
nica, da bom z božjo milostjo
vedno posnemala tvoj izgled, in
da bom s teboj vred deležna več¬
nega zveličanja. Amen.


— 247

poti, po kterem si ti hodil, od-
verni od mene vse dušne in te¬
lesne nevarnosti, in pomagaj mi
zlasti o moji smertni uri, da s
teboj pridem pred obličje božje.
Amen.

Sveti Bog! ki si mi v moji
priprolnici dal lep izgled na pot
v nebeško domačijo, dodeli mi
tudi milost, da bom zmagavni ve¬
nec, ki že obdaja njeno glavo,
vedno imela pred očmi ter ž njo
enkrat združila se v svetih nebe¬
sih. Amen.

---»s


248 —

Molitev, predno si izvoliš stan.

Navod, kako si kak stan
T T

f voliti. <»

Jako važna je volitev stanu; časno
in večno srečo najde le on, ki si izvoli
tisti stan, v kterega ga kliče ljubeznjiva
božja previdnost. Da pa izveš, kteri stan
ti je Bog odmenil, in izvoliš, kar je naj¬
boljše duši v zveličanje, resno prevdarjaj
naslednja pravila:

1. Nikar si ne voli stanu, kedar je
nemirno tvoje serce; kajti v tem dušnem
stanu ne moreš prav soditi; najboljše je
po molitvi ali po sv. obhajilu premišlje¬
vati o prihodnjem stanu.

2. Živo si postavi pred oči, da si
le za to vstvarjena, da Bogu zvesto služiš
in marljivo skerbiš za svoje zveličanje;
kaj bi ti pomagalo, če ves svet pridobiš,
pri tem pa edino svojo dušo pogubiš!

3. Dobro premišljuj nevarnosti, ki
se ti kažejo v tem ali v tem stanu; na¬
sproti pa tudi, — pomočke, ktere ti po¬
nuja ta ali ta stan.

4. Resno prevdarjaj svoje zmožnosti,
dušne in telesne, nagnjenje, vednosti, na-

— 249 —

ravne in nadnaravne dan božje; za stan,
v kterem te hoče Bog imeti, dal ti je
tudi nagnjenje in potrebne zmožnosti.

5. Pomisli, kaj bos na smertni po¬
stelji, ko te bo vse zapustilo, želela, da
bi bila storila, ali pred sodnjim stolom bož¬
jim , kjer bos zaslišala večno nespremen¬
ljivo sodbo.

6. Bog4 svetega Duh& prosi razsvet¬
ljenja; v ta namen večkrat moli in k
sv. obhajilu vredno pristopi.

7. Predno storiš terden sklep, po-
svetvaj se še z razumnimi in tacimi ljudmi,
od kterih si prepričana, da ti dobro ho¬
čejo, zlasti s starši in s spovednikom. —
Starši naj svojih otrok ne silijo v noben
stan; otrok naj se pa ravna po pametnem
svetu svojih staršev, ako ni njihov svet
nasproti njegovemu nagnjenju ali očit¬
nemu klicu božjemu.

MOLITEV.

i.

Moj Bog in moj Gospod!
ravno kar si morem voliti stan,
ki bo meni in še marsikomu od-



ločil časno in večno srečo. Očo
luči in usmiljenja! s terdnim za¬
upanjem se obernem k Tebi z
milo prošnjo, da mi dodeliš svojo
pomoč pri najvažnejši stopnji mo¬
jega življenja. Kaj hočeš, o Bog,
da storim? Govori, Gospod, in
daj mi spoznati svojo voljo; glej,
Tvoja služabnica, pripravljena je
vse storiti, kar je Tebi všeč, in
koristno meni in mojemu bliž¬
njemu. Daj mi po svojem svetem
Duhu spoznati, ali je čisto in ker-
ščansko nagnjenje, ktero me zdaj
vleče v ta stan . . . bolj, kot
v vsaki drugi, •— ali nimam časne
sreče bolj pred očmi, kakor svoje
zveličanje? Pokaži mi nevarnosti
in težave tega stanu, in ali imam
za-nj potrebne zmožnosti ali si
jih saj morem pridobiti ? Razsvetli
tudi moje starše, mojega spo¬
vednika, ki jih hočem dobrega
sveta prositi, da mi to svetvajo,

S5—»—«>—85—$>—35—3&—3&—se>—S—S—<a-<£—<s—<SS—<SS—ŽS—«8—<ai—€S

— 251

kar je po Tvoji modri previd¬
nosti in očetovski ljubezni naj¬
boljše za me. V roke Tvoje mo¬
dre previdnosti izročim vso svojo
prihodnost. Vodi me po potu, ki
me najvarnejše in najgotovejše
pelje k Tebi, moji največi do-

s broti, v sveta nebesa; tega te |

prosim po zasluženji Jezusovem,
Mariinem in vseh Tvojih svetni¬
kov. Amen.

II.

O Jezus, Ti ljubitelj moje
duše, zavoljo mojega zveličanja
si z nebes prišel na zemljo, po¬
nižal se do hlapčevske podobe,
živel v revščini in zaničevanji,
v trudu in delu, v preganjanji in
terpljenji, ter svoje življenje skle¬
nil na križi. Prosim te, razodeni
mi stan, v kterega me kličeš,
saj Ti najbolje veš, v kterem

stanu naj laže pobožno živim in
srečno umerjem. Edina želja mo¬
jega sercd je, Tebi vedno zvesto
služiti in nikoli se ne ravnati po
spačenem nagnjenji. Glej, ljubi
moj Zveličar, moje serce je pri¬
pravljeno, in želi le tega, kar Ti
hočeš; razodeni mi torej svojo
sveto voljo in dodeli mi svojo
milost in pomoč, da se bom mo¬
gla po njej vselej na tanko rav¬
nati. Amen.



— 253  —

Kratko premišljevanje božjih po¬
polnost (lastnost).

1. Božja vsegamogočnost.

Kdo je v moči in veličastvu
Tebi enak, o Gospod? Po svoji
volji storil si vse v nebesih in na
zemlji, v morji in breznih. Rekel
si, in vse je bilo, ukazal si, in
vse je stalo. Ti sam si stvarnik,
imel nisi pomočnika. Od Tebe,
v Tebi, in po Tebi je vse. —Ti
le rečeš, in vzdigajo se morski
valovi, le migneš, in vihar po¬
tihne. Tvoj pogled gore stresa,
in pečine se kakor vosek topijo.
Ves svet je pred Teboj le prah
in kakor kaplja na veji. S tremi
persti zemljo deržiš in gore in
morja tehtaš kakor na tehtnici.—
Na Tvoje povelje solnce vzhaja,
in zvezde svetijo, ker Ti tako

— 254  —

hočeš. Ti nebo s temnim oblakom
pokrivaš, in stresajoči grom je
glas Tvojega veličastva. Kakor
nježno pregrinjalo spel si nebo
nad človeškimi šotori; na Tvoj
migljej stresa se nebeško ste¬
brovje. — Gospod, moj Bog!
Tvoje ime je: „Vsegamogočni.“
Tvoje je vse v nebesih in na
zemlji. Tvoje je vladarstvo, in
vseh kraljev Gospod si Ti. Večna
je Tvoja moč, čez vse se steza,
čudeže delaš po svoji všečnosti.
— Torej priklanjajte svoje glave
vi, mogočnjaki na zemlji in v
strahu in trepetu služite Gospodu!
Vi pa, ki spoznate njegovo moč,
soglasno recite: „Tebi, o Bog,
in le Tebi spodobi se moljenje,
strah in ljubezen. Gospod, Ti si
moja moč, s ktero se hvalim; Ti
si moj Bog, kajti Tvoje ime je:
Vsegamogočni!

Nikdar ne obupaj! Bogu ni nič ne-



| mogoče; on je tvoj Oče. Pa boj se ga J
j  tudi, in varuj se buditi njegove jeze. ^

2. Božja modrost. 1

O večna modx-ost! Vse je po f
Tvoji volji storjeno. Gospod te je |
v lasti imel že v začetku svojih f
del. Pričujoča si bila, ko je ne- |
besa pripravljal; pri njem šibila, f
ko je zvezdam tek odkazoval; |
pri njem si bila, ko je zrak vi- f
sokosti pripenjal; pri njem si bila, ?
| ko je morju in vodam stavil mej- |
t  nike, kterih ne smejo prestopiti. &
| — O Bog, kako nerazumljivi so |
2 sklepi Tvoje modrosti, kako ne- 1
| izprašljiva Tvoja pota. Tvoja mo- j
l  drost dela od tečaja do tečaja in *
j, vse ljubeznjivo vravnava. Kdo je f
® kedaj uganil Tvoje misli, kdo Ti *

1  kedaj svete dajal? — Kako visoko i
£ Ti, naš um presežeš! Ti praviš: £

2 „ Človeški otroci, zapomnite si: 2

f Moje misli niso vaše; kolikanjje \

i,  I

— 256 —

oddaljeno nebo od zemlje, tolikanj
viši so moji nameni od vaših. —
Modrost božja! Tvoj duh je slajši,
kot med, in kdor zajema v Tvo¬
jem viru, njega bo žejalo čedalje
bolj in bolj.

Ponižno moli pota božje modrosti
in voljno se vdaj njenim naredbam. Bog
vse vlada sebi na čast in človeku v zve¬
ličanje. Tvoj um je svetilnica, um božji
je neizmerno solnce: torej nikdar ne
grajaj Gospodovih del.

3. Božja svetost.

Sveti Bog! Radostno se pri¬
družim Serafimom, ki okoli Tvo¬
jega sedeža stoje, hvalno pesem
Tebi prepevaje, rekoč: „Svet,svet,
svet si, Bog vojskinih trum!“ O
Gospod, Ti si svet v vseh svojih
delih. Vse Tvoje zapovedi so
brez vse graje, in Tvoje besede
sedemkrat čiščeno srebro. Ti lju¬
biš nje, ki ljubijo pravico, pre¬
grešno življenje pa sovražiš. Vse

stvari naj slave Tvojo svetost, in
vsi ljudje časte sveto Tvojo ime.
—- Ti tudi nas vabiš, rekoč: Bo¬
dite sveti, kakor sem svet jez,
vaš Bog. Tvoje zapovedi, o Go¬
spod, niso pretežke; sladak je
Tvoj jarem, in lahko Tvojo breme.
Kič nemogočega nam ne zapove¬
duješ, velevaš nam storiti, kar
moremo, Tebe pa prositi, česar
ne moremo.

Nasitena boš, ako te žeja po pra¬
vilnosti; Gospod ti bode čedalje vežo mi¬
losti dajal, ti pa boš čedalje svetejša.

4. Božja pravica.

Pravičen si, o Gospod, pra¬
vične so tudi Tvoje sodbe. Po
pravici ravnaš z narodi. Ti sodiš
brez ozira na osebe, in vraču ješ
vsacemu po njegovih delih. Ves
svet bode izvedel, da po pravici
delaš, spoznali bodo, da so pra¬
vična Tvoja pota. Pravica je ste-

|

ž.

17

— 258  —

-« -3--ss -s k

T f

^ ber Tvojega sedeža. Ti, o Bog, S
| si sicer počasen v kaznovanji, in |
| odpustiti vselej pripravljen; toda ?
| zoper nje, ki ne porajtajo Tvo- |
f  jegažuganja, brusiš svoj meč. Že f
| je napet Tvoj lok zoper nje; |
'f smertne pušice si mu vstavil. Na
| tla je boš poderl in požerla je
f bode sapa Tvoje jeze. Pahnil bo-
I deš grešnika v jamo, ktero dru-
I gim pripravlja; bolečine, ki je
<? drugim dela, zadele bodo njegovo
* glavo; vsi njegovi hudobni na-
i klepi izpeljani bodo na njegovem
| temenu. — Vsi, ki so uganjali
^ hudo, so pokončani, pravični pa i
£ vekomaj živi. Hvaliti hočem to- j
i rej Tebe, o Bog, zavolj Tvoje j>
f pravice, in hvalne pesmi peti J
i Tvojemu svetemu imenu. -

i  Bog dobro plačuje, hudo kaznuje. &

^ Vodo in ogenj nam je dal na izbiro. Ne- ^
j popisljivo je nebeško veselje, nepopisljivo |
J tudi peklensko terpljenje. Ako si jezo ^

— 259 —

f

| božjo sklicala nad-se, nikar ne mudi spra-
š viti se 7.  njim; kajti strašno je, pasti v
f roke živega Bogi.

f 5. Božje odlašanje in usmiljenje. ?

T |

l  Bogat si, o Gospod, v svo- |
t jem usmiljenji; vsem, ki so padli, f
| roko podajaš; vse pregrehe nam f
| odpuščaš, vse slabosti nam ozdrav- J
f Ijaš; ee te še tako hudo razža- <?
| limo, pripravljen si nam vselej |
<r odpustiti. Tukej na svetu ne rav- f
| naš po naših delih in nas ne f
t kaznuješ po naših grehih. Kakor t
£ je tudi visoko povzdignjeno nebo f
i nad zemljo, še više sega Tvoje l
£ usmiljenje. Kakor sc oče usmili f
j svojih otrok, usmiliš se Ti nas *
i vseh. Milega serca in prizanesljiv t
<j> si Ti, o Gospod, odlašljiv in nad i '
l  vso mero usmiljen, roterpezljivo l
| čakaš kesanja, ker nočeš smerti £
i grešnikove, ampak da se spre- i.
i oberne in večno življenje zadobi. |

i r

—3-<2 -3-S-3-<2

17 *

— 200  —


I — Torej se tudi jez uboga greš-
| niča zatečem v Tvoje neskončno
1  usmiljenje ter ponižno prosim:
I Gospod, moj Bog, usliši mojo
7  prošnjo in moj klic naj do Tebe
| pride: odpusti mi vse moje grehe
T in ne pripusti, da se vekomaj
| pogubim! Amen.

On, ki je odpustil spokorni Magda-
g leni, in pomilostil hudodelnika na križi,
<f  pripravljen je odpustiti tudi Tebi, ako
t se spokoriš. Bog ti kazen leto na leto
f odlaša, kedar pa čas njegove milosti pre-
^ teče brez sadu, udari ti ura njegove ne-
J izprosljive pravice — in pogubljena si na
& vse večne Čase. —

k

J 6. Božja resničnost.

Gospod, moj Bog, Ti resnico
| ljubiš in vsako laš sovražiš. Zvi-
® jača pred Teboj ne obstane, ldiinbe
l  ne sprejemaš, njim pa, ki so pri-
| prostega serca, si mil Gospod.
&  Hinavščina je gnjusoba v Tvojih
t očeh.


261

*?>-£—©—Jš—SHS-

jo ene same laži je
Tvoj apostelj s smertjo kaznil
Ananija in Safiro, da je v zgledu
pokazal, kako gnjusobna je laž,
zato nas po svojem aposteljnu
svariš, rekoč: Varujte se laži in
vsak naj govori resnico s svojim
bližnjim. — Dodeli mi, o Gospod,
milost, da poti resnice nikdar ne
izgrešim, in se nikdar ne upodo¬
bim sovražniku resnice, satanu,
ki je lažnik od začetka.

| Bog resnico ljubi in laž sovraži;

^ ravno tako tudi ti ravnaj ter zapomni si
J izrek: „usta, ktera lažejo, dušo umore.“

J 7. Božja zvestoba.

ii

Ti, o Bog, si zvest v svojih
J obljubah; kar si obljubil, tudi
j spolniš, Tvoja beseda nikdar ne
| goljufa; Ti nisi kakor človek, da
| bi lagal, ali kakor človeški otroci,
2 da bi se kesal. Starim očakom
obljubil si mesija, in zastonj ga

— 262


niso pričakovali; svojemu ljud- ^
stvu obljubil si rešenje iz Egipta, |
in njegovo upanje ni bilo osra-
moteno, kajti izpeljal si je iz *
Egipta v obljubljeno deželo. Nam i
si obljubil pravo obljubljeno de- I
želo, sveta nebesa, in dal nam j
je tudi bodeš, da smo le po- |
korni Tvoji otroci. Nespokorje- ?
nim grešnikom z večnim ognjem Sj
žugaš, tresejo naj se pred Teboj, |
kajti Tvoja beseda ne laže. Da, <?
Gospod, terdno verujem, da so ?
resnične Tvoje obljube, resnično i
pa tudi Tvoje žuganje. Dodeli |
mi milost, da bom deležna le k
Tvojih obljub. Amen.

Bog nam je na izbiro dal plačilo j-
ali kazen, nebesa ali pekel, kar sami ho- j
J čemo, bode enkrat naš delež. V nebesa ^
k  ali pekel — v en kraj moramo. Nebesa k.
pa silo terpe! |

i 8. Božja vsegapriču j o 8n o st.

V nebesih prebivaš, o Bog, l

i &

T J

4 visoko povišan nad vse, kar je |
| visoko, in vendar si tudi na zemlji ?
f v vseh krajih pričujoč. V najpu- |
| stejši samoti, v najglobokejšem 1
'? breznu morja in sredi zemlje si Ti. f
| Izpred Tvojega obličja ne morem f
f  nikamor zbežati. Visokejši si, ka- f
| kor nebesa, globokeji, kakor pe- |
? kel; Tvoja mera je daljša, kakor |
I zemlja, in širja kakor morje. Ti 4
| sam praviš, da napolnuješ nebo in S
4 zemljo. Kam hočem torej iti pred j
j Tvojim Duhom, in kam bežati |
1  izpred Tvojega obličja? Ce grem &
jj v nebesa, Ti si ondi, če zbežim na |
%  vnanji konec morja, tudi tj e me i
| je Tvoja roka peljala. Torej, o j
4 človek, padi na kolena, ter moli 4
| božje veličastvo. Glej, Bog je |
povsod pri tebi!

Bog ti je blizo po dnevi in po noči, ^
I vsako uro, na vsacem kraji. Ne misli, da ^
k  moreš storiti, kar bi mu bilo skrito, bodisi »
| dobro, bodisi hudo. On se veseli dobrega |
^  dela, temo pa sovraži in kaznuje. i,

k


— 264 —

?

9.  Božja vsegavednost.

Gospod, Ti si vsegaveden
Bog; kdo more razumeti Tvojo
vednost? Morju si pesek in dežju
kaplje prešteli Visočino neba, ši-
ročino zemlje in globočino morja
si premeril; izvedel si težo gora
in hribe položil na tehtnico. Vse
zvezde imaš preštete, in vsako
po imenu poznal. — Tebi so od-
perta vsa brezna, Tvoje oko vidi
v temini, vse je razgernjeno Tvo¬
jim očem. Nič ti ni skrito, tudi
najmanjša reč ne, ki se zgodi.
Ti serca in obisti preiskuješ, Tvoj
pogled muzeg in kosti predere;
znane so ti vse misli, vsi nameni
mojega serca. Od vekomaj veš,
po kterih potih jez hodim, od ve¬
komaj so ti znane moje misli;
odkriti so ti moji naklepi, predno
se mi v sercu rode. — Gorje njim,
ki hočejo Tebi skriti svoje serce!


— 265 —

Gorje njemu, ki na skrivnem
liudo dela, rekoč: kdo me neki
vidi! Tvoje oči, o Gospod, so
tisočkrat svetlejše, kakor solnčni
žarki, obernjene so na vsa moja
dela, ter gledajo vse skrivnosti
mojega serca.

Vedno si bodi svesta, da te povsod
vidijo Gospodove 0 Č 1 , in z egiptovskim
Jožefom v vsaki skušnjavi reci: „Kako
hočem to storiti in grešiti pred obličjem
svojega Boga ? w  Ogibaj se tudi najskriv-
nejših grešnih misel.

10. Božja večnost.

Večni Bog, Ti si brez za¬
četka in brez konca. Predno je
bilo zemlji vstvarjeno dno, predno
so bile gore in morje, si Ti, o
Bog! Od vekomaj do vekomaj
si, in Tvojih dni je vekomaj
enako! Tisoč let je pri Tebi ka¬
kor en dan! Jez pa sem od vče¬
raj, moje življenje na zemlji je
kakor memo gredoča senca. Kaj

— 266 —

l

i  sem bila, predno sem svet zagle- |
| dala, kje so leta, ki sem je do- f
? zdaj preživela? |

%  On, čegar serce je navezano na 1

<? časno blago, bo poslednjič strašno go- <j>
f ljufan. Pravi modrijan svoje sreče išče f
I v večnem Bogu in je pričakuje v njego- f
| vem večnem kraljestvu. I

f

11. Božja nespremenljivost.

V začetku si zemljo ustano- ^
| vil, o Gospod, in nebesa so delo |
j Tvojih rok; vse mine, Ti pa osta- |
j; neš; vse se stara, Ti pa si vedno |
l  enak, Tvoja leta ne preidejo. Ti, i
| o Bog, si Gospod, in se ne spre- |
A minjaš. Ti si Oče svetlobe, v i
| kteri ni spremena. Pred stvarje- J
A njem si bil, si zdaj, in boš ve- 4>
'l  komaj ravno tisti. Tvoji sreči ne j,
| more nikdo nič dodati, nikdo ti
j je vzeti. Pravični ne morejo zvek- l
^ sati Tvoje moči, ne zmanjšati ti J
A je hudobni. Ti se jeziš, pa nisi i
^ nemiren, priserčno ljubiš, pa se |

— 267  —

r

ne spreminjaš; ostro kaznuješ,
pa se nikdar ne kesaš. — O da
bi jez imela kaj Tvoje stanovit¬
nosti! Da bi mi nadloge ne de¬
lale nevolje, sreča pa ne puhlega
veselja! Da bi se zlasti sklep,
Tebi zvesto služiti, v meni vsta-
novil! Da bi mogla s svetim Pav¬
lom reči: ,,Ne bodo me od Tvoje
ljubezni ločila ne nebesa, ne pe¬
kel, ne ljudje, ne liudič!“

Vse preide, Bog’ sam ostane veko¬
maj, torej le vanj zaupaj, nikdar pa ne
minljivim rečem.

12. Božja previdnost.

Tvoja previdnost, nebeški
Oče, vse stvari vlada. Vse si Ti
vravnal po meri, številu in teži.
Ti nebo z oblaki pregrinjaš in
zemlji blagoslov deliš. Ti storiš,
da drevč rodi sad, in zemlja rast-
ljine. Ti daješ rast travam in
zeljiščem na gorah, in rudo ku-

— 203  —

| haš v njihovem drobu. Ti živa-
| lim hrano razkazuješ in jed kro¬
ji karjem pošiljaš. Ti svojo bogato
| roko odpiraš, in z blagoslovom
f napolnuješ vse, kar živi. — Ko-
| likanj bolj pa še skerbiš za člo-
f veka. Gospod, Ti nas varuješ,

| kakor punčico svojega očesa, in
| nas kriješ s senco svojih perut.

| Nikdar nisi daleč od nas. Ti nam
| daješ življenje, sapo in vse, kar
j* imamo, le v Tebi živimo le v
® Tebi se gibljemo. Nam boš mar A
l  odrekel hrano in obleko, ker si l
® nam telo dal in življenje? Ptice J
I v zraku ne sejejo in ne žanjejo, \
in vendar svojo hrano dobivajo, |
5 ali mi nismo več, kakor one? i
| Limbar na polji ne tke in ne l
| šiva, in je vendar tako krasno f
j,  oblečen; ali mar mi nismo več J
| od njega? — Torej, tako skerbno |
A ne poprašuj, rekoč: Kaj bom je- l
^ dla, s čem se bom oblačila? Po |

A

—a  -<s-«-4i! -a-e-ns-a*

269  —

tem poprašujejo le neverniki, ki
Bogd ne poznajo; ti, ljuba moja
kristijana, vso skerb Bogu pre¬
pusti in bodi mirna, saj je Bog
tvoj Oče, kteri poznd vse tvoje
potrebe. Le išči božjega kralje¬
stva in njegove pravice, vse drugo
ti bode priverženo.

Božja previdnost vse vlada; nič se
po naključbi ne godi; zaupljiva se izroči
vladajoči previdnosti, in nadloge ravno
tako voljno iz božjih rok prejemaj, ka¬
kor srečo in veselje. Tudi križi so nam
v prid, oni so ali zaslužena kazen, ali
ljubeznjivo svarilo, ali pa zaslužljiva po-
skusnja.







A.


Blagoslov s presv. rešnjim
telesom.

Pred blagoslovom.

(lastimo te, živi kruh angelski!

O pravi Človek skup ino Bog nebeški!
Sveto, sveto, sveto,

Sveto, čez vse sveto
Jezusa resnje telo
V svetemu zakramentu!

Po blagoslovu.

EJikdar nas ne zapusti,

O Jezus vse sladkosti!

Sosebno na zadnji čas
Bodi, Jezus, ti pri nas! .
Častito vsak čas bodi
Presladko ime Jezus,

Ino ime Marija!

AŽ>-*N~ «£■. £>.. g.. »>-*-> g <-}

ž.

<■(  ■a—4i-<$—<i -c-*—<ž—<-t' <

18

— 274  —


Tantum ergo.

Pri pervem blagoslovu.

dfantum ergo saeramentum
Veueremnr ceruui:

Et anticpium documentum
Novo cedat ritui:

Prajstet tides supplementura
Sensuum defectui.

Pri zadnjem blagoslovu.

@enitori, genitoque
Laus et jubilatio,

Salus, honor, virtus quoque
Sit et benedictio:

Procedenti ab utroque
Compar sit laudatio.

sna-a -a -a

— Z t  o —

B.

Mašne pesmi.

? I T

? • ?

t ?

f Kirie. f

* . f

| 5?red Bogom pokleknimo, |

« Povzdignimo serce: ^

V nebesa zdaj pošljimo
i Vse misli in želje. ^

| Ta dar presvete maše J

« Sprtjmi od nas, o Bog! J

Naj zbriše grehe naše,

4 Naj varje nas nadlog. i

l&

&  . v • . &

& Mi grešniki spoznamo,

' Zalili smo Boga, . |

® O težko vest imamo, A

| Pokoja nam ne da, |

‘j> Marija, vsi svetniki, |

j, Pomoči pros’mo vas; £

^ ti

S >—<£-<?,  <3—<3—^>1—<S—<3—

18  *

— 276

Smo grešniki veliki,

O Kriste, usmil’ se nas!

Gloria.

Bogu bocT čast in hvala!

Na zemlji mir ljudem;

K’ je milost Božja dala
Rešenje vsem stvarem.

Bog! hvalo ti pojemo,
Prišel si greh odvzet;

Ti slavo, čast dajemo;

Ti sam, o Bog! si svet.

E vangeli.

Bog sam nam oznanuje
V življenje srečno pot,

Temoto razsvetljuje,

Nas varje grešnih zmot.

Kristjani, poslušajmo,

Kaj Jezus nas uči;

Po njem se vsi ravnajmo,
On zglede nam deli!

m —a--s--«; -<

■t -G-t-i



1) ar o vanj  e.

Sprejmi, Bog, Oče večni!

Za nas prečisti dar,

Ga grešniki nesrečni
Damo na Tvoj oltar;

Za svoje hudobije,

In celega sveta;

Naj nam jih Čisto zmije,

Nam Tvojo milost da.

V ponižnosti pošljimo
Ta sveti dar v nebo,

Gospod Boga prosimo,

Da mu prijeten bo.

Da naj mu bo v češenje,

V zahvalo ino čast,

Nam vernim pa v življenje,

In sveti cerkvi v rast.

S a n k t u s.

Svet, svet, svet. Bog nebeški,
Oblast imaš čez vse !

Ves svet in rod človeški
Ti hvalo, Čast daje.



Naj vedno hvaljen bode !
Česen in povikšvan,

Odrešit vse narode
Od Boga nam poslan!

Po povzdigovanji.

O angelci, hitite,

In pridite z nebes!

Z nam’ sveti kruh molite,
Ni več kruh, Bog je res.

Počutkom vsem telesa,

Je Jezus tukaj skrit!

Da h’ skoraj šli v nebesa
Ga gledat in častit.

O b h a j i 1 o.

Moj Jezus! Tebe vziti
Iz serca jez želim ;

Pa k Teb’ ne morem priti,
Iver tolikrat grešim.

Operi dušo mojo,

Slabosti njene veš;

Pokaži milost svojo,

Da v Duhu v mene greš.

s-«-«::-«-« ;

?
f

Si- Si-*i—i J« <S <S -<» -<S-«f-<g -«

— 270  —

- » » »  1 » &—S

Konec.

Svet dar smo dokončali,
Odpeli čast Bogu;

OČetu darovali
Njegovega Sinu.

Mertvim in živim sprava
Za grehe naj bo to;

Naj nam bo vsem zastava,
Da pridemo v nebo.


II.

K i r i e.

Hog, pred Tvojim veličastvom
Molimo iz praha te,

S svoje milosti bogastvom
Se ozri v nas grešnike.

Dar ta naš ti naj dopade,
Jagnje je brez madeža:
Jezus, vir nebeške gnade,

Ki odjemlje greh svetA.

Z

■

z

A

; vi 'i <-.r

Čast Bogu na visokosti!

Sveto je njegov’ ime;

Po stvarjenja širokosti
Naj ga vse stvari časte.
Bodi hvaljen! bodi moljen!

Večni, trojedini Bog!

V Tvojo večno čast odvoljen,
Naj ti sluzi zemlje krog.

Eva n geli.

Evangeli je resnica,

Varuje nas grešnih zmot;
Nam je luč, nam je vodnica
Skoz življenja temno pot.
Nauk večnega življenja
Ti, o Jezus! sam imaš;
Luč modrosti, razsvetljenja,
Učenik, nam vernim daš.

Offertori.

Večni Oče vse dobrote!
Mil’ poglej na ta oltar,


Za brezkončne grehov zmote
Ti damo prijeten dar.

Svefga kruha ino vina
Dar ponižno darovan ,

To je blagor Tvoj’ga Sina
Za žive in merfcve dan.

S a n k t u s.

Z angeli na glas pojemo
Sveto pesem, o Gospod!

Vse češe nje Ti dajemo:

Svet, svet, svet, Bog Sabaot!

Da b’ za Tvojo čast se vneli,
Nam, o Bog, dobrotljiv daj !

Bomo Tvojo hvalo peli
Tu in tam, na vekomaj.

Benediktu  s.

Bodi moljeno, čeŠeno
ReŠnje Jezusa telo !

Nam v zveličanje rojeno,

In na križu darvano.

Bodi moljena, častita
Jezusova reŠnja Kri,


— 28*2  —

-G-*®-®-®-#

Ki za naš greli si prelita,

In za grehe vseh ljudi.

A g n us Dei.

Mili Jezus, Božje Jagnje!

Nosiš grešnikov dolge,

Naj se tvoja milost nagne,

Svoj svet mir mi daj v sercč:

Da se sklenem z vernim duhom
V Zakramentu zdaj s Teboj;

Poživljen z nebeškim kruhom
Bodem živ in merlev Tvoj.

11 e m i s s a e s t.

Blaži, Bog nas trojedini,

Z močno, milostno roko,

V greha in skušnjav dolini
Varuj nas nesreče z njo.

S svojo milostjo ostani
Vselej, o Gospod! pri nas;

Kon 1 « življenja nas ohrani,

Nam odkrij svoj svet obraz.


III.

K i r i e.

«*red stolom Tvoje milosti
Tvoj verni ljud kleči:

In Tebe, Bog, v ponižnosti
Svoj’ga serca časti,

Štor’ milost tem, ki si žele
V solzah oprat’ lastne dolge.
Odpusti Oče grešnikom,

In skaži se dobrotljiv nam,
Dobrot •— ljiv — nam,
Dobrotljiv skaži se nam.

Gloria.

Čast bod’ na visokosti
Bogu na vekomej,

In mir po širokosti
Na zemlji bod’ vselej.
V ponižnosti pojemo
Teb’ hvalo, trojni Bog!

V/~-<-t  -<•«

»M*-*-*-*-*-*-«+«

»>-«•>— <%-tt-«-<-t-(<-<4,-«^i-4t-«-<t-G-<-t«

Od Tebe zgolj prejmemo
Reženj e iz nadlog.

E v a n g e 1 i.

Iz Tvojih ust izide
Svet’ evangelium,

Na dno leto se snide
Vseh kristjanov um ;
Modrost nas sama viža,
Resnica nas uči:

Kdor se pod njo poniža,
Ta srečno prav živi.

Kred o.

Gospod, pred Tabo s trepetanjem
Te Tvoja verna stvar spozna!
In verje z živim spoštovanjem
Na Tebe pravega Boga:

Tud’ verje v Tvoj’ga ljub’ga Sina,
Spočefga od svet’ga Duha,
Ko Jesova ga korenina

V deviškem cvetju je scvetla.

?

?

T

f

¥

j

¥

f

t

T

j

7

285  —

Darovanje.

Tvoj mašnik zdaj daruje,
Gospod, lete dari;

Z njim tud’ Tvoj ljud zdihuje,
Iu s sercem ltvišk puhti.

V tem kruhu je in vinu
Za grehe naše dar,

K Tvoj’ga Sinu spominu
Je obložen oltar.

Vzem’, Bog! leto darvanje,
Dobrotljiv Oče naš,
Omeči to zdihvanje,

Da nam spet milost daš.
Le smert in kri presveta
Ljubega Jezusa
Nam da up, da bo vzeta
Milostno prošnja ta.

S a n k t n s.

Poj: Sveti, sveti, sveti
Je Bog in naš Gospod,

■ &* :■>!-> 'j -*■ '* ■


Z angelci pojte: Sveti
Si ti, Bog Sabaot!

V nebesih in na zemlji
Vso hvalo, čast vselej
Stvari, Bog! svojih jemlji
Zdaj, in na vekomej.

<3H3-<3!X

9

Po povzdigovanji.

Poglej, o OČe, z visokosti
Ves milostljiv na ta oltar!

Ti na-nj postav’mo po dolžnosti
Zdaj Tebi dopadljivi dar;

Ta dar je sam Tvoj Sin edini,
Iz zgolj ljubezni darovan:

Za nas prisojen umornini
Strašno na križu bil zaklan.

f Obhajilo.  t

k  Gospod jez nisem vreden, &

Da b’ Tebe dans zavžil,
i Al reci, da bom vreden, i

^ Ter bodem zopet živ. A

A <k

V duhu te prejeti
Iz serca jez želim ,
Daj, Ženin naš presveti!
Da milost zadobim.

K o n e c.

Daritev smo končali,

Ta dar je, Bog, Tvoj Sim.
Mi smo vsi skup spoznali
Tvojih darov spomin.

Daj, da bomo prejeli
Eešenje z grešnih vez.
Poslednjič nam dodeli
Svoj blagoslov z nebes.

IV.

K i r i e.

Pred Tabo na kolenih,
O Bog, te molimo,
In polni želj ognjenih
K Tebi zdihujemo.

jv;..  -t> t> ■'.> .

A

i

t

I

Daritev svete maše
Si daj, o Bog, dopast’,

In zdihovanje naše
Povikšaj Tvojo čast!

Telo je to, vzemite,

Telo in moja kri;

Nikdar ne pozabite,

Kaj Jezus vam stori.

Za vas on koče vmreti
(O človek, pomni to!)

Da dA ljudem živeti,

Da jim odpre nebo.

Gloria.

Čast, hvala in hvaležnost
Je Tvoja b’la in bo;

Nepokoj in betežnost,

O Bog! odverni jo.

Daj nam miru in Tebe,
Bog! vedno deržat’ se

V Teb’ iskati Tebe,
Vesel’ častiti te.

5> ',> l.  : i/ -j ".j .1

— 239  —

Evangeli.

Z ust Božjih se iz-haja
Svet evangelijum,

V serce se nam vsaja,
Nam razsvetljuje um.
Bog govori, Bog večen,
Pri Bogu ni laži,

O srečen, trikrat srečen, .
Kater’ se ga derži.

Kredo.

Bog Oče, mi spoznamo,
Da vse je Tvoja stvar,
Kar je in kar imamo,
Dobrote Tvoje dar;

Od Tebe, Oče! ide
Sin rojstva večnega,
Spočetje njega pride
Od duha svetega.

Sosesko keršenikov
Al cerkev verjemo,
Tud občestvo svetnikov,
Zedinstvo v en’ telo.

Z.

19

— 290  —


■S--3*

f

Tud’ grehov odpušenje
Na temu svetu zdaj,

Života res vstajenje,

Potem pa sveti raj.

Darovanj  e.

Naj, Bog, dopade Tebi,
Kar ti darujemo;

Seer kruh je sam na sebi
In vino zgolj samo;

Pa ’z kruha iu iz vina
Bo lcmalo, kar zdaj ni,

Edin'ga Tvoj'ga Sina
Telo in prava kri.

To naše darovanje,

O Bog! ne zaverzi ga;

Vse misli in vse djanje,
Vsa serca, v dar jih ni!

O daj, da bomo zvesti
Ti, Oče, v vseh rečeh,

Odvzem’ znad naše vesti
Težilo vseh pregreh.

■ W S>-— 3-^3  3 :-i«.  -i 3 s

— 291  —

S a n k t u s.

Povzdignimo, kristjani,

Vsi svojo pesem zdaj,

Zapojmo skupej zbrani:
Svet, svet na vekomaj!

V nebesih in na zemlji
Se vidi njega moč;

Nevercem, Bog! pojemlji,
O vzem 7  jim uma noč!

Po povzdigovanji.

Molimo klečijoči
Boga zakritega,

Oko ga ne razloči,

Pa vera znat’ ga da.

Zdaj tukaj brez pogleda,

O Bog! te vidimo.

Zadosti je beseda,

Da Tebe vidimo.

Z a v z  i v a n j e.
Vei’k čudež se odkriva,
Velk čudež se godi,

S>—3>—■«>— 3 >—@--< 3 —-<s—< 3 - 52 —<S—Sš '»<

19  *

Gospod se zdaj vživa,
Tud vera ’ma oči.
Podoba je scer vina,
Podoba kruha vsa,

Ne vid’ se nič spremina,
Telo in kri je pa.

O srečen, kdor verjame,
Da tukaj Jagnje je,
Katero nam odvzame
Tol’k’ grehov butare.
Le to je jed, to vera
Kristjane poduči,
Ljubezni neizmera,

Od ktere duša ž’vi.

Ite missa est.

Ker smo zdaj maso sveto
Spodobno slišali.
Povz’mimo čast odpeto
In hvalo z angelci.

Dopade naj mu djanje
Opravljetfga daru,

— 293

Zvirk milost’ bod’ darvanje,
Nam dolžna, čast Bogu.

Deržimo pomoč’ Božje
Se skoz in skoz terdno,

Le ta naj nam orožje
Pred vso hudobo bo.

Brez greha daj nam stati
Pred sodbo zadnji dan;

Po angelih nas zbrati,

Na njega desno stran.

V.

Začetek.

i»ezus male k sebi kliče,
Blažit’ hoče otročiče,

Nas objeti on želi.
Njemu čast in hvalo peli
Bomo z mašilikom veseli,
Sveto maso slišali.


Jezus, učenik čednosti,

Vsmili naše se mladosti,

In odpusti grehe nam!
Tebi hočemo služiti,

Greha nikdar več storiti;

Bodi usmiljen ubožčekom

Slava.

Večni! Tebi hvalo peti,

Ljubi mir ljudem želeti,

Ki so dobrega serca;

To je angelsko veselje,

To so tudi naše želje,

To nam pravo srečo d&.

E van geli.

Zvesto hochno poslušati,

V sercu prav premišljevati,
Kar nam, Jezus, govoriš.
Kadi hočemo storiti,

Pridni in pošteni biti,

Kakor nas lepo učiš.

— 295  —


Vera.

■i-SW: - <i-ii-<i-<i.-<i-<-i-<i-<l-<; X

f
J

Za resnico vse imamo,

Tvoje nauke vse spoznamo,
Ki jih cerkev nas uči.
Daj po veri prav živeti,
Enkrat srečno pa umreti,

Naj nam Tvoja luč gori!

Darovanj  e.

Kaj bi Tebi, Oče, dali?

Kaj bi z mašnikom darvali?

Vse, kar brnimo, Tvoje je.
Naše djanje in življenje,

Y r se veselje in terpljenje,

Oče Tebi damo vse.

Nekaj kruha ino vina,

Kri. telo bo Tvoj’ga Sina:

\)n daruje so za nas.

Oh, poglej na revne s’rote,
Skaži svoje nam dobrote,

Vsilili se nas vsaki čas!

s*--'"«* <-i <i « <i ■-<* ^5 -<* o <**

— 206  —

Svet ali sanktus.

Sveto pesem povzdignimo,
Lepo z angelci pojimo :

Sveti, sveti, sveti Bog!
Vsi ljudje te naj spoznajo,
Vse stvari Teb’ hvalo dajo:
Oče, usliši glas otrok!

Po povzdigovanji.

Klečijoči počastimo
Na oltarji Jezusa,

V zakramentu zdaj molimo
Prav’ga živega Boga!
Hvaljen bodi, Jezus ljubi,
Ki si za nas križan bil,

In nam sveti raj dobil!

Jagnje božje.

Kakor jagnje na Kalvarji
Jezus za nas umeri jč,
Zdaj daruje na oltarji

Tud za naše grehe se.
Hvaljen bodi i. t. d.

*£>-  5>- S—S——<38—<£—5S——<3—<£S-<£—<SŽ—<€—^1-

Jezus zdaj pri nas stanuje,
Je v podobi kruha skrit
Svojo milost nam daruje,

In se dušam d& zavžith
Hvaljen bodi i. t. d.

Konec.

Jezus Tvoji hoč’mo biti,

Le nam ti svoj žegen daj
Daj nam sercno k Tebi priti
Iz te zemlje v sveti raj!
Hvaljen bodi i. t. d.

vi.

Vstop.

^febe molit, Oče večni!

V Tvojo hišo pridemo;
Greh spoznali smo nesrečni,
Milosti te prosimo.

— 298  —

Res hudo smo te žalili,
Oh pa ne zaverzi nas,
Tebi bomo zdaj služili,
Poslušali cerkve glas.

f

G1 o r i a.

Čast Bogu bo d’ na višavah
In na zemlji mir ljudem;

Oznanuje po širjavah
Se rešenje vsem stvarem.

Milostljivi Bog dodeli
Tudi nam nebeški raj,

Z angeli tam bomo peli
Hvalo, čast ti vekomaj.

E v a n g e 1 i.

Blažna vest se oznanuje
Nam odpira pot v nebo,

Luč nebeška razsvitljuje
Grehov in zmotnjav temo.

Le resnice vroče želje
Peljejo nas k čednosti,

— 299  —

Čednost sveta pa veselje
Rajsko nam že tu deli.

Vera.

Pretesne duha so meje
Temna nas obdaja noč,

Le iz vere svete veje

Dvoma luč, v terpljenji moč.
Oče večni, Ti ohrani
V pravi veri nas zvesto,

Vseh z motnja v nas krivih brani
Da le Tebe ljubimo.

Darova  n j e.

Prinesemo, trikrat sveti
Terte, klasja sad ti v dar,
Prosimo te, naj obsveti
Milosti ga Tvoje žar.

Sprejmi, Večni, dopadljivo
Te dari ponižnosti;

Vžgi ljubezen v sercih živo,
Varuj nas pregresnosti.

— 300  —

Pr e d glas j e.

K Bogu serca povzdignimo
Vir ljubezni večne je,
Trikrat svetega častimo
Ki ga angeli slave.

K njemu verno pribežite
Vsi, ki vest vam greh teži,
Njega milosti prosite,

Saj jo vsakemu deli.

Po povzdigovanji.

Moli, moli rod človeški,
Ponižuj se revna stvar,
Jezus Kristus, Bog nebeški
Sam prišel je na oltar.

Vse naj ga poveličuje,

Vse naj v prahu moli ga,
Vse ljubezen občuduje
Milostljivega Boga.

Z a vž i v a n j e.

Očišene serca svoje
Tebi posvečujemo,

fv—st—r-e -<■> ■■■—-r *i 4i <-i

— 301  —

Slast ljubezni večne Tvoje
Vsaki dan tu čutimo.

Ti si dušam našim lirana
Ki v skušnjavah moč deli,
Naša ti slabost je znana,
Varuj me nevarnosti.

Konec.

Bog nebeški, blagoslovi
Nas še, da od tu gremo
Vterjeni v ljubezni novi,

In le Tebi služimo.

Je daritev dokončana
Je očišeno serce,

Čast Bogu naj bode dana
Za dobljene gnade vse.

Pred pridigo.

I.

Hi v o verjem, terdno upam
Serčno ljubit’ te želim.

Daj mi, Bog, Tvoj glas sprejeti,
Zmotam pa serce zapreti;

Saj iz rok ljubezni Tvoje
Je prišlo življenje moje.

Vero, upanje povikšaj,

Da v ljubezni ves gorim.

Živo verjem, i. t. d.

Tri osebe so v skrivnosti
Le en Bog v svoji svetosti,

V bistvu so moči enake,
Čudna dela so od vsake.

Vero, upanje i. t. d.

Živo verjem, i. t. d.

V Tebe, Oce, na višavah
Bom zaupal v težavah;


| Tvoja roka me podpira, |

Ce me svet, pekel zatira. t

f 1  ¥

« Vero, tipanje i. t. d. «

! v t

| Živo verjem, i. t. d.

tf Jezus, Tvoje odrešenje ^

Naj me varje v pogubljenje, |

f Je nebesa odklenilo, f

| Upanje nam uterdilo. |

Vero, upanje i. t. d.

® ■ v . . «

¥ Živo verjem, i. t. d. ^

Ti me, sveti Dah, podpiraj,

Strah v sercu mi zatiraj;

Da se vterjen ne preganem,

Živ ud Je/.usov ostanem. £

Vero, upanje i. t. d.

v 4

Živo verjem, i. t. d.

Tebi hočem zvest ostati, &

Svet naj žuga me končati,

Le do Tebe čem hiteti Ž

In z veselim sercem peti:

Ljubi Oče! Tebe ljubim
Tebe ljubit’ hrepenim.

— 301  —

Živo verjem, i. t. d.

Kedar ura mi odbije,

In me temni grob zakrije,

Ivo trohljivost ž’vot razdere,
Naj se v mojem sercu bere:
Ljubi Oče, Tebe ljubim,

Tebe ljubit’ hrepenim.

it.

V  imen’ Boga Očeta
Sinu ino Duha
Zapoj, o duša vneta!

Čast trojnega Boga.
Molitev zdaj molimo,

K’ je nas je Bog učil;
Očeta ž njo prosimo,

Da b’ nam dobrotljiv bil.

O Oče naš! v nebesih
Kraljuješ vekomaj,


— 305  —

!

I

Na dušah in telesih
Nam milost svojo daj.
Naj bode posvečeno,
Presveto Tvoj’ ime;
Svetejši ni nobeno,

Vsa čast mu večna gre.

Kraljestvo Tvoje pridi
Po naši smerti k nam,

Po Tvoji volj’ se ’zidi
Na zemlji, kakor tam.
Daj nam vsakdanj’ga kruha,
Za dušo in telo,

Pošlji nam svet’ga Duha
Da nas preživil bo.

Odpusti nam slabosti
In grehe, k’ jih stor’mo,
Ker bratom po dolžnosti,
Tud’ mi odpuščamo.

Ne vpelji nas v skušnjave;

Od greha reši nas.

O daj nam misli prave,

Te ljubit’ večni čas.

Z.

20

— 306  —

C.

X Pesmi v raznih cerkvenih časih.

A d v e n f n a.

I.

'Sli, oblaki, ga rosite!

Ali zemlja naj ga da;

Ve, nebesa, ga pošljite
Skor’ Zveličarja sveta!
Milo so ljudje zdihvali,

V grehih in temi ječali;

Bog je bil zemljo preklel,
Greh nebo človeku vzel.

Oče se nebeški usmili,

Vidi tol’ko bolečin;

Da bi se ljudje rešili,

Se ponudi božji Sin;
D’vico Gabriel pozdravi,

In Marija čista pravi:

Lej pokorno je serce.
Kar Gospod mi zapovč.

Zgodba sveta in vesela
Nam odklene vsem nebo:
Lej, Devica je spočela,

In Beseda je meso!

Pred Gospoda pokleknimo,
Njega milost zahvalimo.
Blagor tebi, grešni svet!
Jezus pride greh odvzet.

Bratje! dosti je že spanja,
Glas nebeški kliče nas,
Dan se bliža, noč odganja,
Zdaj prihaja srečni čas.
Odverzimo vso hudobo,
Oblecimo pa svetlobo,

Da preide grehov noč,

In nas vodi Božja moč.

Ne živimo več pregrešno,
Svet apostel nas uči.

—«^hWHHhe44^Nh«^h*444*^

— 308  —

Ne nečisto, ne požrešno,
Nevošljivost naj beži;

Naj se vsak pred njim poniža,
Cegar prihod se nam bliža,
I)a bo s čistim sercem vsak
Le Zveličarju enak.

O Zveličar! pridi skorej,

Da se spolni, kar želim,

O prinesi moč od zgorej,

Da se Čisto spokorim,

Ti prinesi mir nebeški,

Da ga vživa dah človeški;
Daj, da pridem sodnji dan
Med ovce, na desno stran.

ii.

©opolni se obljube čas
Človeški rod rešiti,
Usmili Bog se grešnih nas,
Sam hoče k revam priti.


— 309  —

Poslan je angel od Boga
K Marii čisti D’vici,

Nevesti svetega Duha,

In božji porodnici.

Jo Gabriel ogovori,

Z nebeškim glasom pravi:

| Cešena bod’ Marija ti!

Jo počasti, pozdravi.

'f.  Nebeške milosti darov

T v T

| Si polna ti presrečna! f

| S teboj je Bog in duh njegov,

A , Njegova milost večna. J,

A A

A . A

A Nikar, Marija! se ne boj, A

^ Lej, mati boš postala,

| In božji Sin bo porod tvoj,

2, Ime mu Jezus dala. i

A . A

A A

A In sedež kralja Davida i

^ Mu bo Gospod odločil,

■v Kraljestvo v hiši Jakoba

i Na vekomaj izročil. ^

A A

- 310  —

Ne prašaj vstrašena: kako
Se more to zgoditi!

Bog z Duha svetega močjo
Te hoče napolniti.

Ker dekla sem Gospodova,
Marija odgovorila,

Se zgodi, kar je Večnega
Modrost z menoj sklenila.

In lej! Beseda, božji sin,

Je zdaj meso postala,

Nas rešit ’z greha globočin,
Med nami prebivala.

Zatorej pred Zveličarja
Ponižno pokleknimo,

Da nas je prišel rešit, ga
Priserčno zahvalimo!


— 311  —

Sveti večer.

itlar je že dolgo želel svet,
Nocoj se dcpolnuje,
Odrešenik, Marije cvet,

Do nas se ponižuje;
Pastirjem angelci pojo,
Veselje prinesejo;

Prišel Zveličar na zemljo,
Zato mu čast dajejo.

On, Bog, ima čez vse oblast,
Pa vendar, lej ljubezni!
Zakril je z mesom svojo čast,
Ozdravit nas v bolezni.
Nebesa vsa so njega dom,

Pa hoče v jasle priti:

Da jez prevzeten več ne bom,
Me mora to učiti.

a Le greh Adamov ino moj, A

l  Ga je na zemljo spravil;

A ^ A

— 312  —

Odrešit’ svet se je nocoj
Med grešnike postavil.

Iz serca z angelci bom pel:

Bogu čast po višavah!

Da nas je grešnike sprejel,
Zveselil v vseh težavah.

O Jezus, moj Odrešenik!

Serce ti hvalo poje,

In predno si serdit sodnik,
Toslušaj prošnje moje:

S pastirji pred Teboj klečim,
Da me ne boš pogubil;

Le Tebe jez ljubit’ želim,
Ker si me ti prej ljubil.

Za me si se nocoj rodil,

In hočeš za-me vmreti;

O daj, da več ne bom grešil,
Daj mi sveto živeti!

Scer zdaj zastonj za me terpiš,
Zastonj boš za-me križan;
Ce me v slabosti zapustiš,
Sem vekomaj ponižan.

— 313  —

O Jezus, milost le mi daj,

Ne bom Bog;! pozabil,
Prišel bom k Tebi v sveti raj,
Kamor si me povabil.
Ljubezen te je na zemljo
Nevrednemu mi dala;
Ljubezen, upam, bo v nebo
Me k Tebi pripeljala.

Sladko ime Jezus.

^si ponižno pokleknimo
Z vernim sercem počastimo
Svet’ ime nad vse imena
K’ se mu vklanjajo kolena,
Ktero vse stvari časte:
Jezusa sladko ime.

Iz nebes nam je poslano
Nam v zveličanje je dano;

— 314  —

Drug’ ime na celem sveti]
Nas ne more več oteti;

Le ltdor Jezusa časti,
On nebesa zadobi.

Kedar grešnik prežaluje,

In pod grehi omaguje,
Zdravja dušnim ranam iše,
Jezus mu dolgove zbriše;
Grešnik! le zdihuj serčno,
Jezus te ozdravil bo.

Kedar nas na pot svetosti
Zaderžujejo slabosti,

Kedar pridejo skušnjave,

In sovražnikov zmotnjave,
Vsak premaga srečno vse,
Komur Jezus moč daje.

Jezus, Tvoje odrešenje,

Naj nas pelje vse v življenje,
Jezus, naš’ga serca želje,

Bodi žalostnim veselje,

— 315  —

Bod’ v britkostih nam sladkost,
In v slabosti nam krepost.

Kedar zadnja ura pride,

Se življenja pot izide,

Stoj nam, Jezus ti na strani,

V svoji gnadi nas ohrani;
Klicalo bo v nas sercč:
Jezus, Jezus, slad’k ime.

Post n e.
I.

©aj mi Jezus, da žalujem,
Smert, terpljenje objokujem,

K’ si ga, Jagnje, ti prestal
Grehe zbrisal, milost dal.
Jezus, daj da Tvoje rane,

Nas presunejo kristjane,

To terpljenje prebritko,

Nam pomoč naj v smerti bo.

-<•*—«»—<a—<3—<a—<

316  —

Nas odrešit’ smert si zvolil,
Pred Očetom trikrat molil,
Si kervavi pot potil,

Kel’li terpljenja čisto spil.
Jezus, daj i. t. d.

Tolovaji te obdali,

Te zvezali in peljali,
Uklenili ti roke,

Ivtere ves ta svet derže.
Jezus, daj i. t. d.

Trinogi so te sodili,
Križaj ga, hudobni vpili,
Tepli, bili, da se kri,
Iz bolečih ran cedi.
Jezus, daj i. t. d.

Ternje bode čelo Tvoje,

Za velike grehe moje,

Tebi, Jezus, kralj svet&,
Zeslo, terst, se v roke da!
Jezus, daj i. t. d.


T

Oh na križ so te razpeli,

In na križi še te kleli,

Oh, za nas si tolk’ terpel!
In za naše grehe umeri.
Jezus, daj i. t. d.

Naši grehi so te zdali,

Tebe, Jezus, zasram’vali;

Za naš greh tepen si bil,
In na križi kri prelil.
Jezus, daj i. t. d.

Daj nam Tebe le iskati,
Svoje grehe objokovati,

Da se Tvoja rešnja kri,
Zdaj nad nami ne zgubi.
Jezus, daj i. t. d.

-axs»-

— 3 - 3 - 3 -< 3 - 3 ~ 3-3

Tam na vertu oljske gore,
Izveličar naš kleči,
Smertna žalost ga premore,
Oh, kervavi pot poti.

In le hujše so težave,

Vidi strašno Golgato;

Le učencev trudne glave,

V terdnem spanj’ počivajo.

Ze sovražni trop prihruje,
IŠkarjot ga sam polj A .
Jezusa on poljubuje
In sovražnikom izda.

„Koga iščeta.“ — jim reče.

Straha vsi popadajo;

On se jim pa branit’ neče:
Rabeljni ga zvežejo.

Iz ljubezni do Očeta,

In do grešnih nas ljudi,

Za dolgove vsega sveta
Božje Jagnje v smert hiti.

319  —

Togote se trinogavci,

Krotki Jezus le molči.
Ljudstvo šuntajo hinavci:
Križaj, križaj ga! kriči.

Nejevernik na sodnjišči,

Ga nedolžnega spozna,
Judovstvo pa na dvorišči
Se vtolažiti ne da.

„Jez ne najdem 11  — Ponči vpije, -
„Da bi smerti vreden bil. “ —
..Naj nad nas pa se razlije,” —
Kliče ljudstyo, — Njega kri.

III.

&  llzveličar daj zapeti,

Kaj si mogel ti terpeti,
Izveličat’ celi svet,

J Ino grehe naju odvzet’.

—3-<3-<S-^3-<3-<3-<3 -<S-^3-<3-<2^3^3-<3-«i-^3-

— 320  —

Jezus, skoz terpljenje svoje
Izveličaj dušo mojo,

Daj, da bo skoz Tvojo smert
Meni sveti raj odpert.

Za pregrehe sojen biti,
Milost pri Bogu sprositi
V vertu za me ti klečiš,
In kervavi pot potiš.
Jezus, i. t. d.

Tebe vezat in suvati,

V krivo sodbo odpeljati
Vsa sovražna truma gre,
Ti pa nič ne braniš se.
Jezus, i. t. d.

Tam sodniki vsi serditi
Trinogom te dajo biti;
Vliva se nedolžna kri
Pod ostrimi šibami.
Jezus, i. t. d.

I

I

I

4

i

n

Tebe Boga zasram’vati,
Nove bolečine dati,

— 321  —

Tebi krono ternato
V sveto glavo bijejo.
Jezus, i. t. d.

Ves nedolžen križan vmreti
Moraš težek križ zadeti,
Vleči na Kalvarijo
Ka mertvaško tje goro.
Jezus, i. t. d.

Voljno se pustiš moriti,
In na strašni križ pribiti
Odrešenje dopolnit’,

In Bogu zadosti strit’.
Jezus, i. t. d.

Mene z dušo in s telesom
Gor povzdigniti k nebesom,
Tam na križu ti visiš,

In za mene smert storiš.
Jezus, i. t. d.

Izveličar ljubeznjivi!

Moji grehi so bli krivi,

21

— 322  —

Da si ti na križi vmerl,

S tem nebesa si odperl.
Jezus, i. t. d.

Tebe Jezus premišljujem,
Svoje grehe obžalujem,

Daj, da Tvoja rešnja kri
Se na meni ne zgubi.
Jezus, i. t. d.

Sveto hočem res živeti,
Radovoljno vse terpeti;

Ako z Jezusom terpim,

Se tud z njim tam veselim.
Jezus, i. t. d.

iv.

Silej, o grešnik, grehi tvoji,
Prav premisli, kaj store!
Jezus tam v britkosti svoji
Ves otožen molit gre.

— 323  -

Oh kak’ milo on zdihuje,
Vidi, kaj mu bo tercet’,
Ves prepaden omaguje,

Da mu skorej ni živet’.

y  Le poslušaj ga, kak’ moli:

| Oče, kakor ti želiš,

f Umerjeni po Tvoji volji,

| Da svet& ne pogubiš.

To je Kristova ljubezen
| Do pregrešnega sveta,

| Da ozdravi vso bolezen

l  Se v terpljenjc, v sinert pod4.

Judje, ko so ga dobili
V roke svoje in oblast,
Misli, Človek, kaj so stfrili!

Oh, velika je nečast!

So k stebru ga privezali,
Tepli, bili do kervi,

In tak dolgo ne nehali,

Da na truplu zdrav’ga ni.

Kaj si zmislijo tirani!

Lejte, krono mu spleto,

21  *


Ternje mu obličje rani,

In prebada mu glavo.

Glej jih pred-enj poklekvati,
Kakor kralja ga časte ,

Mu v obraz začno pljuvati:

Nasi grehi to store.

Jezus, o lepota večna!

Kak’šen je Tvoj obraz!
Grešnik glej, o stvar nesrečna !

KoFko on terpi za nas!

Reci: jez sem tist’ krivični,

Ker sem toFkokrat grešil;

Ti nedolžni in pravični,

Si se za me pokoril.

Kaj se bode zdaj godilo?

Judje križ pripravljajo!
Kak’ ga Jezus gleda milo!

Udje vsi trepečejo.

Lej ljubezni preneznane!

Sam ga je na ramo vzel,
Da ozdravi naše rane,

Ga je kušnil in objel.

— 325  —

-■v— ; i—-«-5g -

Ko so ga tako privlekli,

Na Kalvarijo goro,

So mu oblačila slekli,
lil po križi ga raspno;
Svete ude raztegnili,

Da mu, grešnik, žile štej,
Z žebeljnri na križ pribili;
Kaj pregreha st’ri, poglej!

Pridi človek, lej ga tukaj
Križan’ga Zveličarja!

Poj di in v pregrehah ukaj!

Hočeš še bolj žalit’ ga?
Skale se dado drobiti,

Tudi ti se giuit’ daj;

Ne prenehaj solz točiti,
Ljubi ga na vekomaj.


a-26 —

2

f

V e 1 i k o n o c n a.

I.

Zveličar gre iz groba,

Ob moč je smert, trohnoba!
Velikonočno jagnje bil,

Je zame drago kri prelil.

Aleluja.

Otet je človek, rešen!

In v brezno satan trešen!

Smert nima svoj’ga žela več,
Odpert je grob in kamen preč!

Aleluja.

Odrešil je očete
Veliko časa vjete;

Častito jih pelja sabo
V zaperto z grehom pred nebo!

Aleluja.

— 327  —

O, kale se svetjo rane
Neusmiljeno mu dane!

Veselje angelsko verši,

Da smert je mertva nas uči.

Aleluja.

Je terdna naša vera,

Resnica jo podpera:

Zveličar je od smerti vstal;
Tud nas ne bode grob končal.

Aleluja.

II.

raduj kristjan se ti,
Ker rešeni zdaj smo vsi mi.
Veselja čas
Je dans za nas.
Aleluja, aleluja, aleluja.

— 328  —

Na sveto to veliko noč |

Je zgubil satan svojo moč;

Zato srno mi |

Veseli vsi,

Aleluja, aleluja, aleluja. ?

f

M

Zmagvavc od smert’ je Jezus vstal, •,
IC’ se komaj dan je že zaznal,

Marija ga #

Na vert’ spozna, |

Aleluja, aleluja, aleluja. f

l

Veselje jih prešine vse,

Ki brate zovel zdaj jih je; k

Novico to ^

Žene p o v’do, k

&  Aleluja, aleluja, aleluja. J

4 > l

<k &

| Tud’ Petru se prikazal je

5 Učenca spremlja v Emavs tje; &

t V lomljenji ga t

Spoznala sta , &

^ Aleluja, aleluja, aleluja.

6 4


329

„Mir z vam ,#  učence on pozdrav’
Stopivsi kar med nje: v spoznav’
Veselje je
Preain’lo vse,

Aleluja, aleluja, aleluja.

Roke pokaže jim in stran,

Resnico vid’jo k’ svitli dan,

Da Jezus je,

K’ njim kaže se,

Aleluja, aleluja, aleluja.

m.

iezus, premagavec groba,

Ves častit iž njega gre,

Glej obdaja ga svetloba,

Varhi strahoma beže.

Grob je prazen in odpert,
Zmagan greh, pekel in sme rt.

Aleluja.

330  —

Razveseli se kraljica!

Mati zemlje in nebes!

Kogar mati si, Devica,

Je od smerti vstal zares.

Sleci žalost in britkost,

In obleci slast, radost.

Aleluja.

Razvesel’ se Magdalena!

Jezus pred teboj stoji!
Tvoj’ga sladki glas imena,

Ti iž njega ust doni.

Glej. za kogar vsa goriš,
Nikdar več ga ne zgubiš.

Aleluja.

Vi aposteljni boječi!

Serčno veselite se,

Ker Zveličarja stermeČi
Pred seboj ga gledate.
Oznanuje vam svoj mir,

Vaš preljubljeni pastir.

Aleluja.

— 331

Veselimo se kristjani!

Jezus je odrešil svet,

Sužnosti smo odpeljani,

Paradiž odpert je spet.
Smertni strup je pokončan,
Vstali bomo sodnji dan.'

Aleluja.

Jezus, Tebi hvalo večno,

Poje zemlja in nebo;

Svojo stvar si storil srečno,
Rešil s svojo kervijd,

Aleluja! poje naj,

Aleluja! vekomaj!

Aleluja.

IV.

Iveličar naš je vstal iz groba!

Vesel prepevaj, o kristjan!
Premagana je vsa hudoba!
Den’s je rešenja tvoj’ga dan.


f T

| Poterta je pekla oblast! |

O poj, kristjan, hvaležno čast!

Aleluja! Aleluja! |

Kje, smert, je zdaj premaga Tvoja ?

In Tvoje ostro želo, kje?
Veselo upa duša moja,

Življenje večno čaka nje.

Moj Jezus je od mertvih vstal,
Kraljestvo smerti pokončal.
Aleluja! Aleluja!

Prešlo te je, o grob, strašenje ,
Vsejano v tebe je telo,

Da bo poklicano v življenje,
Kjer več trohnenja zanj ne bo;
Da trupla prah ino pepel,

Spet oživi častit vesel.

Aleluja! Aleluja!

O sreče dan! o dan veseli,

Ki ga je storil nam Gospod!
Da b’ njemu večno hvalo peli!
Odrešen je človeški rod!

f

$

T

?

?

?

J

f

Odpert stoji nam paradiž,

In vrata vanj je sveti križ.
Aleluja! Aleluja!

Iz groba grehov, duša, vstani
V novo življenje z Jezusom,
Odrešena serčno se brani
Premaganim sovražnikom.

V ljubezni sveti zvesta stoj,
Zveličarja hvaležno poj:
Aleluja! Aleluja!

-S*©-

V.

Skalovje groba se razgane,

In pečat se odterga preč,
Zveličar naš od smerti vstane
V kamnitnem grobu ni ga več
Iz groba zmage gre častit,
Obdaja ga nebeški svit.

Aleluja

Tam angel božji bel’ga krila,
Na njega mesta že sedi,
Vesela daje sporočila,

Da vstal Gospod je in živi.
Premagal je pekel in smert,

In raj nebeški je odpert.

Aleluja

Nemile smerti ni se bati,

Trohnenje več ne straši me,
Veselo enkrat zopet vstati,
Zveličar da mi upanje.

Zato raduje naj serce,

Naj hvalni glasi se glase.

Aleluja

Zapusti, človek, grehe svoje,

Za vselej daj jim zdaj slovo
Serčno zmaguj peklenske boje
Povzdigvaj z dušo se v nebo
Zveličar naš nas vabi zdaj
Hiteti z njim tje v sveti raj.


— 335  —

Gospod, ti milo nam dodeli,

Da Tvojo pot vsi hodimo,

Po Tebi, da bi hrepeneli,

Da greh, pelcel zmagujemo.
Bandero Tvoje iz sveta,

Naj v slavo večno nas pelja!

Aleluja!

VI.

Sercč zapoj! Zveličar Tvoj gre z groba:

Živi, živi, je zmagal smert;

Je presvitljen, ob moč je zdaj trohnoba;
Je zbrisal greh, nam spet je raj odpert.

Aleluja.

Zdaj ve, stvari, vse hvalo zadonite,
Kaduj, raduj so nov’ Jeruzalem;

Tvoj ženin, hvaljen v čase vehovite,
Oznanil je resenje vsem ljudem.

Aleluja.

— 336  —

Kar kolj učil, kar storil bil v življenji,
In spolnil, ker je bil na križ razpet,
To pričal v slavnem je vstajenji,

To zve in sliši naj vesoljni svet.

Aleluja.

Ta glas naj gre do vas, zemlje tečaji!

Kosila je za vse njegova kri;

Sprejmite uk njegov najdaljni kraji,
Spolnujte ga, brez njega blagra ni.

Aleluja.

VIT.

Uanica svetila
In mirna je noč,
Kar sladko odkrila
Je angelska mož.
O Jezus! nas kralj,
Vstal z groba si zal,
Ti zmagal si smert,
In pekla si čert.
Aleluja, Aleluja!
Kaduj se Marija.

Marija predraga
V tihoti solziš,

Da Jezus sraert zmaga,
Mu serčno želiš.

Lej, blagi tvoj Sin,

V nebeški svetlin’,
Naprej ti naznan’,
Častitljiv svoj stan.
Aleluja! Aleluja!
Eaduj se Marija.

Svetle so mu rane,

Kot solnčni je žar,

O strune, ve vbrane,
Zapojte le kar:

On rane ima,

Da svet ga spozna,

Nas rešil on Bog,

Je večnih nadlog.
Aleluja! Aleluja!
Eaduj se Marija.

Pod Tvojo zastavo,
Bogtl te častim,

— 338  —

Za Tvojo še slavo,
Ead smert preterpim.
Moj Jezus, Gospod,

O slava ti bod’,

O slava bod’ ti,

Vse kraje, vse dni!
Aleluja! Aleluja!
Eaduj se Marija!

Me zemljica mati,
Zavije v moj grob,
Dan sodbe Sem vstati,
Kot upal je Job!
Marija! o le,

Pros’ zame ti še,

Da z groba telo,

Mi vstane lepo.
Aleluja! Aleluja 1
Eaduj se, Marija!

a

— 339  —

B i n k o š (n a.

^rid’, sveti Duh! apostelnom dan,
Ker si bil danes vanje poslan,

Da čuda božja pravijo,
Sovražnikom se vstavijo.

Prid’, sveti Duh! te prosi kristjan.

Prid’, sveti Duh! daj svoje dari,
In jih med svoje verne razlij;
Kesnico da poslušajo,

In nje sladkosti okušajo.

Prid’, sveti Duh! razsvetli nas ti.

Prid’, sveti Duh! omeči serce,
Zažgi nam v sercih želje;

Ljubiti kar je pravičnega,

Se varovati krivičnega,

Prid’, sveti Duh! ljubezni svete.

^ Prid’ sveti Duh! podpiraj slabost, i

i Poterdi v sercih pravo svetost; l

- 340  —

Daj, da se ne spotaknemo,

V ljubezni ne premaknemo.
Prid’, sveti Duh! ti naša krepost.

Prid’, sveti Duli! ti zvesti vodnik,
Veselje naše, naš pomočnik!

O, vodi nas do večnosti,
Pripelji nas do srečnosti.

Prid’, sveti Duh! ti naš poterdnik.

S velo Rešuje Telo.

I.

Sion hvali rešenika
Svoj’ga kralja učenika,

(V veselih pesmih hval’)
Kar ga  moreš, hvali vedno,
Jezus je vse hvale vreden
(Tvoje hvale bo premal).

341  —

Danes Sion čast napravi,
Ker se tu pred nas postavi
(Živi kruh, ki nas živi),
Kterga bratje dvanajsteri
Vžili pri zadnji večerji
(V tega verjemo tud’ mi).

Z enim glasom ga častimo,
Vsem ljudem ga oznanimo,
(Duh vesel naj gor puhti).
Jezus pervič svoje obhaja,
Cerkev to naznanje daje
(Danes hvalo ponovi).

Na to mizo nov’ga kralja
Novo Jagnje se postavlja,
(Staro jagnje gre na stran).
Jezus pride, staro mine
Spred resnice, senca zgine,
(Dolga noč odžene dan).

— 342

ir.

Pridi molit, o kristjan!

Od ljubezni svete vžgan,

Kjer je Jezus v Zakramentu
Iz ljubezni dan.

Tukej so svete reči:

Jezusa Telo in Kri;

Duša, ktera njega vživa,

Se ne pogubi.

Bod’ česen, Odrešenik!

V nadlogah pomočnik,

Svojim vernim, Tebi zvestim
Varli in učenik.

Posvečuj nas ti zares,
Cudapolni kruh z nebes!

Ti otmi nas vseh nevarnost
Dus ino teles.

Spokorjenja daj solze ,

Grehov zbriši nam dolge;

Vera, upanje, ljubezen
Naj v nas gore.

Kadar umerje telo,

Vzemi dušo ti v nebo,

Da se bomo veselili
Vekomaj s tebo.

III.

lem kristjani pritecite
Polni vernega duh&,

Na kolena pokleknite,

Dol pred našega Boga;
Pod podobo je častito
Tukaj božje Jagnje skrito:
Cešen bodi vsaki čas
Jezus, ki si odrešil nas!

Angeli in vsi svetniki,

Dol stopite na zemljo,
Nam bodite pomočniki
Rešnje prav častit Telo.
Z enim duhom ga hvalimo
Z enim glasom ga častimo

344  —

Česen bodi vsaki čas
Jezus, k’ si odkupil nas!

Pamet je preslaba naša,

Prav spoznati to skrivnost,
Milost božja doprinaša,

Kar ni naša v stan’ slabost!
To je čista, žlahtna mana,
Vernim dušam v hrano dana,
Jagnje božje je letiim,

Ki odjemlje grehe nam.

Grešniki sem priteeite,

To je milosti oltar,

Jezusa zvesto prosite,

On bo vslišal svojo stvar;
Grenke solze prelivajte,

Svoje grehe obžalvajte,

In prosite vsi Boga,

Da vam svojo milost d4.

Vsak naj kliče: Bog! daj meni
Milost, da se spokorim ,

Po pregrehi zapušeni
Tebe hvalim in častim;

— 345

Daj mi enkrat srečno vmreti
In doseči raj tvoj sveti,

S tabo bom se veselil,
Tebe hvalil in častil.

IV.

(Svetice ve, ki noč in dan cvetete

Pred Jezusom, o trikrat blagor vam!
Očesec vele dokler ne zaprete

Se, srečne, pred ne ločite od tam;

O da bi mogel jez, kjer ve merjete,

Na vasi stopnji bit’ pred Jezusam,

Da bi pred njim za njega dal življenje,
Ki dal je sebe v moje odrešenje!

Tud’ blagor vam, ve svetlobele sveče!

Tam gorite Zveličarju na čast;

O da bi jez deležen bil te sreče

Goreti zanj, vtopljen v nebeško slast,
Da bi, enako vam, serce goreče
Fovžilo v meni se Gospodu v last,-

— 346  —

I

t

Bi jez zamenjal z vami stopnjo svojo!
Doseglo kaj bi srečo, radost mojo?

Bod’ slava tebi, blažena posoda!

Ki v tebi On prebiva, Ljubi moj,

V deljena ti je prečastna osoda,

Kot Božji hram se svetiš pred menoj;
O, ko bi služba, v se hranit’ Gospoda,
Mi dana bila le en dan — nocoj!

Ves gorel bi, ljubezni se povžival,

Ker bi ljubezni plamen v men’ prebival.

Al vender kelh, in sveče, in cvetice!

O kol’ko srečniši sem jez, kot vi!

Ce pride k meni zvest pastir ovčice,

Mi vžiti svoje da meso in kri;

Ce v Jezusu prejmem nebes sladčice,

In v sercu mojem Kristus sam živi,
Takrat medlim, merjeni moči ognjene,
Ker se Zveličar moj sam z mano sklene.

O duša, kakor vešica se sukaj
Okol’ te luči neprenehoma,

Od vere in ljubezni živi tukej,

Ogrevaj se v svetlobi Ljubega.

i S— -2i>—s>-  S3>—S5>—3>—35>—3-^S—

— 847  —

In kadar se ti da prejeti, n kaj,

S teboj mu poje truma angeljska;
Objemi ga, terdo se ga okleni,

Ter prosi: Daj ljubezen, Jezus, meni!

V.

Praznika svetega
Dans veselimo se,

Prav iz unetega

Serca naj hvala gre.

Staro preide naj,

Vse novo bodi zdaj,

Misli, djanje vsak prenavljaj.

Dansi praznujemo
Zadnje noči spomin,

Ker se spomnujemo,

Kako je božji Sin
Svoje prijatle zbral,

Jagnje jim jesti dal,

S tem zapoved judov dostal.

— 348  —

Včenči zavživajo
Velikonočno jed,

Zadnjič dobivajo
Režnje telo prejet’.

Jesti jim ga daje,

Pa razdeli se ne,

Vsak posebej cel’ga prejme.

Kadar prejemajo
Slabi njega telo,

Se ga navzamejo,

Moč jim je prava to;
Kelih jim tud’ zroČf,

Da jim ga, in veli:

Vsi ga pite, moja je kri.

Tak’ je postavljeno
Njega telo za dar;

Dušam pripravljeno,

Da ga zavživa stvar.
Masniki to store,

Da od njega žive,

In ga vrednim vernim dele.

•ž>-

— 319  —

Zdaj od nebeškega
Kruha naš duh živi,

’Z kruha Človeškega

Se nam prav’ Bog stori.
Čudi se, o kristjan!

Jezus je vsem jed dan,
Bod’ si reven in zanievan.

Dansi Te prosimo,

Trojni, edini Bog!

V sercih te nosimo,

Vari nas vseh nadlog.
Živi nas slabe zdaj,

K Tebi nam priti daj,

In Te vživat’ na vekomaj.

vi.

Razumeti kdo je v stani
Čudo, ktero se godi?
Živa vera nam oznani,

Kar je skrito pred očmi:


350

Pod podobo bel'ga kruha,

Je Zveličar nas zares;

Mašnik moli, vzdigne duha,
Ga pokliče iz nebes.

Vino njega kri postane
Ktera zbriše grehe nam,

Če  le serca so mu vdane,
Odpusti on grešnikom.

Na oltarji se daruje,

Za dolge vsega sveta,

Bog in človek skup kraljuje,
Vred z Očetom vse nam d&.

Truplu daje jesti, piti;

Kar pa je že več, ko to,

Naše duše nam nasiti,

S svojim mesom in kervjo.

Toda skerbni bod’mo vedno,
Da nam v smert ne bo ta jed;

Da jo vžijamo le vredno,

Prav se presodimo pred.

Na kolena se verzimo,
Premišljujmo to skrivnost;


S sercem, petjem ga častimo,
Sveta nam je to dolžnost.

Naj bo hvaljen za dobrote,
Ker neskončno ljubi nas;

Se spoznamo grešne srote,
Smo žalili ga vsak čas.

Ob, kako smo vendar srečni!
Bog poniža sam se k nam!

Premogočni, Stvarnik večni,
Se stvarem da vziti tam!

Hrepenimo po kreposti,

Ti pa, Jezus, moč nam daj,

Da pri svoji preslabosti,

Tebe ljub’mo vekomaj.

VII.

Užešnje vidimo telo,

Pod podobo kruha tam;

Jezus, živi Bog je to,

Pravi sveta vera nam.

’Z raja je nebeškega

Do rodu človeškega

Sam prišel terpet, umret
Vsem nebesa nam odpret.

Po vstajenji svojem je

Spet k Očetu šel v nebo

Pa ostal pri nas je Še,

Pustil svoje nam telo,

V zakramentu postavljeno,

V dušno jed pripravljeno,

Da je moč za slabe nas,

In življenje vedni čas.

Sam prijazno govori:

Prid’te k meni vsi ljudje!

Vživajte meso in kri,

Duše vaše da žive.

Ce ga vredni vživamo,

V njem zares prebivamo;
Vzel nas k sebi v sveti raj
13o Zveličar vekomaj.

Padi toraj pred oltar,

In ponižaj se do tal,

— 353

Prosi milost, revna stvar!

Da se t’ bo sam sebe dal.
Iz stanu prerevnega,

Iz serca pohlevnega
Prcisi milo: o Gospod!

Bodi z mano ti povsod.

VIII.

Tukaj, duša, se ponižaj,
Molit svoj’ga Jezusa,

S terdno vero se približaj
In sprejmi v ljubezni ga.
Lej, v ljubezni svoji sveti,
Se ti samega dan,

S svojo milostjo objeti,

V zakramentu te želi.

Dal za tebe je življenje,

Je na križi kri prelil,

Da bi tebi odrešenje
In zveličanje dobil.

23

— 351  —

Tokaj pa želi skleniti,

0 nevesta, se s teboj,
Tebi vir življenja biti,

Biti večni ženin tvoj.

Toraj, duša, se ponižaj
Tukaj pred Zveličarjem,
S 'spoštovanjem se prebližaj
In serčnim zaupanjem.

Da zaceli tvoje rane,

Da podpira ti slabost,
Vekomaj s teboj ostane
Vse veselje, vsa sladkost.

C.

Pred svetim obhajilom.

I.

■io  odperla se nebesa,

Lej! že kralj nebeški gre;

—<3—<S—«JŽ—<8—<3—^-—^3—<8—^® -<2-&~<g-3X

— 355  —

Duša vzdigni se ’z telesa
In nasiti si želje!

Truma angelov se zbira,

Tam na oltarji moli ga;

Tam studenec gnad izvira,

Lej tam svoj’ga ljubega!

O! ne čakaj, Jezus mili!
Pridi, pridi ljubi moj!

Prosim, naglo se usmili
Mene, skleni se z menoj!

Res, Gospod, da nisem vreden,
Da pod mojo streho greš;

Kalc’ pa tebe sem potreben,
To naj bolj samo ti vež.

Saj ne morem več živeti,

Ce ne prideš, o Gospod!

Tebe serčno čem objeti,

Jez poprej ne grem od tod.

Torej, Jezus ljubeznjivi!

Pridi in nasiti me;

Da v ljubezni neugasljivi,
Večno s tabo sklenem se.

23 *

— 356  —

ii.

@ kam, Gospod!
Gre tvoja pot;

Kam stopnje te peljajo?
Se že m raci',

Se dan temni
In zvezde že migljajo.

Zveličar moj!

| Pri men’ obstoj ,

2 Te čem pod streho vzeti,

f Kes hišica

s Je s’rotica,

| Pa željna te sprejeti,

i

| Straši me noč,

® Sovražna moč;

&

&  Gospod, pri men’ ostani!

Kjer ti stojiš,

4 Noč razsvetliš,

Strahovi so pregnani.

L

KB—?>-?>-  B- B—B—B—B—B~ B—B—S—3—<3

Vkup bodeva
Večerjala,

O sreča ne’zrečena!

Živ kruh mi bo
Tvoje telo:

Men’ duša oživljena.

Gospod, želim,

In hrepenim,

Da spolniš svete želje:
Posveti me,

Da ljubim te,

Doverši mi veselje.

O hod’ z menoj,
Preljubi moj!

Ivi v limbarjih prebivaš:

S cveticami
Posteljem ti

Serce, da v njem prebivaš.

Pri meni čuj,

Me prebuduj,

Ne daj mi v grehu umreti

— 358  —

Daruj pomoč,
Da mine noč,
Nebeški dan zasveti.

iii.

Moj  Zveličar, tebe vziti
Moja duša zdaj želi,

Terdno se s teboj skleniti
Od ljubezni hrepeni;

O da b’ vreden in pripravljen
Te pod svojo streho vzel!

Da b’ očiščen in ozdravljen,
Dansi, Jezus, te prejel!

Če svetost premislim tvojo ,
Trepetam in se bojim,

Ker spoznam nevrednost svojo
Ves ostrašen ostermim;

Ti si pod podobo kruha.
Stvarnik, moj odrešenik!

Verjem z lučjo svetfga Duha,
Da boš tudi moj sodnik.

— 359  —

Ljubi Jezus, nisem vreden,

Da pod mojo streho greš;
Ti, moj Bog, si vsegaveden,
Vse slabosti moje veš;

Daj mi, Jezus, to zdihujem,
Predno k tvoji mizi grem,
Da jih serčiio obžalujem,

Da očiščen te prejmem.


IV.

Ljuba duša, zbudi se!

Lej, kaj boš prejela!

Jezus sam se ti daje!

Bodi ga vesela.

Naj se zdaj odpre serce,
Kralj časti da v njega gre,
In ponižaj se do tal,
Stvarnik se t’ bo vziti dal.
Oh, zares presrečni dan!
Stvar Bogi sme vžiti!


J

— 360  —

Zdaj premisli prav, kristjan,
Kakšen moraš biti.

Skrinja božja je bila
Prav lepo storjena,

Iz najdražjega lesA
Z zlatom obložena;

Ko leviti jo neso,

Z glasnim petjem vsi pojo;
David, kak je bil vesel!
Poskak’val pred njo in pel:
Al serce je dansi več,

Ko je skrinja bila;

Sreče tvoje ni izreč’,

K’ se ti bo zgodila.

Jezus, ljub’ Zveličar moj !

Ce premislim grehe,

Mislim, oh, kaj bo z menoj
Vrednim večne kehe?

Ti pa k sebi me želiš,
Ljubeznjivo govoriš:

Pridi k meni, jej in pij
Mene sam’ga, mojo kri.

O jez slaba, revna stvar!

Tebe kdaj prejeti,

Ne prederznil b’ se nikdar
Pa češ sam imeti.

Tukaj pred teboj klečim,
In se ponižujem,

Tebe vreden bit’ želim,
Milo v te zdihujem:
Milost svojo mi daruj,
Mene slab’ga poterduj,
Dušo mojo pokrepčaj,
Večno umreti jej ne daj.
Beven človek in ubog,
Brez pomoči tvoje,

Sam ne morem iz nadlog,
Bešit’ duše svoje.

Daj mi terdno-stati moč,
Varuj me v skušnjavah,
Da premagam greha noč,
Beši me v težavah.

Daj te vredno vžiti spet,
Kedar bom zapuščal svet;

Preseliti se v nebo,

Ljubi Jezus, daj mi to.
Ker te tukaj vživat’ smem,
Daj mi umreti srečno,
Da v veselje tvoje grem,

In te vživam večno.

v.

@ Jezus, o sladak spomin,
Veselje serčnih bolečin,

Nad med in pa sladice vse
Pričjočnost tvoja sladka je.

Ni moč zapeti lepšega,

Ni slišati prijetniš’ga,

In slajši misli tudi m',

Ivot si, naš Jezus mili, ti.

Spokornim ti si upanje,
Pravičnim pa veselje vse;

— 3G3 —

Kak’ dober tem, k’ te iščejo,
0, kaj še tem, k’ te najdejo!

Naš jezik je ne dopove,

Tud’ čerka ne, sladkosti te;
Le kdor si skusi, vč in zna,
Kaj je, ljubiti Jezusa.

50 lačni še, ki te jedo,

Jih žeja še, ki te pijo;

51 ne žele nič ljubšega,

Kot Tebe, mil’ga Jezusa.

Veselje bodi, Jezus, nam,

Ki boš plačilo naše tam,

Ti bodi naše slave vir,
Zveličanje, nebeški mir.

VI.

Pridi, pridi božja mana!
Jagnje božje, živi kruh,

— 3G4

Moje duše ljuba brana,

V Tebi le živi moj duh.
Milo že po teb 1  zdihujem,

O serce moj’ga serca,

In oči v nebo vzdigujem,

Vžiti skorej te Bogii.

Ženin božji! prej operi,

V pravih solzah mi serce,
Cisto v meni greh zateri,

Da prav ljubim, prejmem te.
Cista te želim sprejeti,

Cista duha zgrevana,
Ljubeznjivo te objeti,

Tebe, kralja večnega.

Jezus moj! o prečastiti!

Sladki Jezus v men’ ostan’,
Da se varjeni te zgubiti,

Angel tvoj mi stoj na stran 1 ,
V teb 1  živim in čem terpeti,
Zvesta duša ti ostat 1 ,

Druz’ga nočem še želeti,

Kakor v teb 1 , Gospod! zaspat 1 .

—<iX?>


365  —

Po svetim obhajilu.

I.

<ldaj, o duša moja, pevaj;
Jezus tvoj
Je s teboj.

Zdaj zročuj,

Zdaj zdihuj,

In v ljubezni se ogrevaj!

Zdaj veselja glas zaženi:
Jezus moj!

Res si moj!

In kot zdaj,

Vekomaj, —

Prosim — moraš biti v meni!

In tak’ dolgo bom prosila:
Jezus moj!

Bod’ z menoj!

Da s teboj,

Ljubi moj!

Po nebesih bom hodila.

— 306

II.

<8>erce v milili čutih gori,
DuSa moja ostermuj,

Kar žele nebeški dvori,
Serce, duša, zaklepuj!

V živem plamu germ bliŠuje:
Bog je klical Mozesa;

Čevlje s strahom odvezuje
Pred obličjem večnega.

Ki so se pred Njim stresali
Veka starega možje;

Stermi, ga stermeče hvali,

V izbi tvoji je, — serce.

Serce v milih čutih gori,
Duša moja ostermuj,

Kar žele nebeški dvori,

Serce, duša, zaklepuj!


— 367 —

III.

®u»a moja! poj veselje,
Spolnjene so tvoje želje;
Jezus, Bog, Zveličar tvoj,

Se je sklenil sam s teboj.

V mojem sercu zdaj prebiva,
Mir, sladkost po njem razliva;

Slab, ubog bi jez bil sam,
V njem življenje, vse imam.

Vedno liočem ga ljubiti,

V sercu ljub’ga ohraniti;

Toraj prosim : .1 ezus moj!
Bodi vedno ti z menoj!

Kedar pride čas ločenja,
Kon'c popotnega življenja,
Jezus tvoje naj telo
Mi takrat popotnja bo.

— 368  —

IV.

Serce najljubeznjivši
V nebesih in na sveti!

Kdo da mi grešnem’ sinu,

Od tebe pesem peti? —

O Jezus, tvoje sladko serce

Naj ljubijo, časte

Vsa ljudstva, vsi jeziki,

Vse angelske verste.

Ti serce si ponižno,

Ob, daj spoznat’ mi tebe,

Da tebe vsak čas išem,

Ne išem samo sebe.

O Jezus, i. t. d.

Ti serce si vse čisto
Nad belo liljo belo,

O da b’ tud’ moje serce
V nedolžnost’ obeielo.

O Jezus, i. t. d.

Ti serce si dobrotno
Dobrotno vsem ubožnim,

— 369  —

Dobrotno vsem dobrotnim,
Dobrotno vsem nedolžnim.
O Jezus, i. t. d.

Ti serce si ljubljivo,

Kdo te dohvalil bode?

Ti ljubiš mlade, stare,

Ti ljubiš vse narode.

O Jezus, i. t. d.

O serce, sveto serce!

Si vse ljudi rešilo;
Človeško ktero serce
Ti bo to povernilo?

O Jezus, i. t. d.

O serce, sladko serce!

Z roso nebes napajaš
Pravične in nedolžne,
Zveličanje jim dajaš.

O Jezus, i. t. d.

O serce, dobro serce!

Vse grešne k sebi vabiš

24

Vse hudo, kar so stordi,
Poboljšanim pozabiš.

O Jezus, i. t. d.

O serce, ljubo serce!

Zakaj te svet ne ljubi?
Vnemi ga k ljubezni,
Nikar ga ne pogubi.

O Jezus, i. t. d.

O serce, milo serce!

Zakaj te sin ne ljubi?
Serce mu vžgi v ljubezni,
Nikar ga ne pogubi.

O Jezus, i. t. d.

O Jezus, u vsili sercih
Ljubezni iskro vterni,
Zgubljene vse ovčice
Na pravo pot zaverni.

O Jezus, i. t. d.

Dolžni smo vsi ljubiti,

Ker vseh dolge si vmival,

— 371  —

Za vse brhkosti terpel,
Oh, kri za vse prelival!
O Jezus, i. t. d.

O serce najsladkejši!

Mi vsi v stotere glase
Te hvalimo, častimo
Zdaj in na večne čase.
O Jezus, i. t. d.

04 *

— 372

D.

Mariine pesmi,

a) O Mariinih praznikih.

Čislo spočetje Marije Device.

I.

©aj mi vredno počastiti
Tvoje čisto spočetje,

Kjer si ti začela biti,

Božja stvar čez druge vse:

O Marija počeščena!

Ti kraljica angelov!

Ti, človeštvu dodeljena,

Vir rešenja grešnikov.

Od začetka bila zbrana
V mater sveto usmiljeno,


— 373  —

V spočetji že obdarvana.

Z božjih gnad obilnostjo:
Hči Boga Očeta zvesta
D’vica čistega rodu,
Svetega Duhi nevesta,

Mati božjega Sinu.

Kakor jutranja danica
Zvezd svetlobo zatemni,
Tvoja čistost, o Devica!

Zmaga vrednost vseh stvari.
Kakor limbar sred osata
Te je vsadil večni Bog;
Sama čista, gnad bogata
Si zmed Evinih otrok.

Kakor solnce v zarji zlati
V svetlem tronu prisija,

Y tebi, sveta, čista mati!

Bog častitljiv tron ima.

V tronu tvojega telesa,

Je prisvetil Jezus sam,

Da bi kazal pot v nebesa,
Nam zgubljenim grešnikam.


©-©- &-ž»-3>-S>~&-©-©~?>-©—$S 3-<a—S—S-<S—<3-<*—<Q;-<S-<fS -<s—^g—®-<s^

— 374  —

O Devica čista, sveta!

Mati ti brez madeža!
Bodi tebi hvala peta
Tedna, neprenehana:
Naša tukej, v solz dolini,
Od nevrednih grešnikov,
Tam v nebeški visočini,
Od zveličanih duhov.

II.

IŽŽIled zvezdami zvezdica sije,
Enake nima več nebo,

Okrog presvitle zarje lije,

Le v njo ozera se oko.

Ta zvezdica, Marija, ti!

Brez madeža spočeta si!

Na nebu zarja se razgrinja,
Čistejša, lepša od zlata,
Prelepo se okrog otrinja,
Nebeških žarkov svit im&.

— 375  —

Ta zarja, o Marija ti!

Brez madeža spočeta si!

Med ternjem roža pricvetela,
Prežlahtnost njena se razgre,
V lepoti svoji neovenela,
Edina krasna nam cvete.

Ta roža, o Marija, ti!

Brez madeža spočeta si!

Pregrehe noč je zemljo krila,
In dolg težil človeški rod;

Le ena hči je prosta bila,

Si njo je Mater zbral Gospod.
Edina hči, Marija, ti!

Brez madeža spočeta si!

Devica cista in presveta,
Vse milosti napolnjena,

Od greha čista si izvzeta
Edina hči Adamova!
Najlepših vseh, Devica, si!
Brez madeža spočeta ti!

— 376

III.

Ina zvezda prikazala
Iz temnih oblakov je;

Lepša kot danica zala,

Lepša, kakor zvezde vse!

Cio stvarjenja blišč največi,
Nje lepoti ni enak;

Solnca žar svetlogoreči

Je prot njej le temen mrak.

Glej Marija imenuje
Zvezda se izvoljena,

Ktere prihod oznanuje
Srečen dan zveličanja;

Ta je zarja lepa tista,

K’ sveti v rajskem žaru se,

Bolj ko zlato solnce čista,
Lepša kakor zvezde vse.

Solnce nekdaj ni svetilo,
Zvezd na nebu tud’ ni b’lo,

Pride čas, in spremenilo
V prah se zopet vse to bo;

Njena pa lepota zala
Vseh preseže časov tek,

Je vse veke presijala,

In cvela bo z veka v vek.

Predno Oče, trikrat sveti,
Vstvaril je nezmerni krog,
Niso b’li se časi šteti,

B’la je večnost le in Bog;
Predno vodam je tečaje ,
Predno luč je zemlji dal,
In postavil morju graje,

Še nebes obok ni stal;

Ti, Devica, si presveta,

Bila že izvoljena,

Bila v Večnemu spočeta,
Cista vsa, brez madeža.
Ivedar delati naravi
Je podstavo bil začel,
Kedar sive na višavi
Je oblake gor pripel;

Ko nezmerni so svetovi
Nastopili daljno pot,

— 378  —

Po besedi se njegovi
Vse gibalo je povsod:
Takrat ti pri njem si bila,

Ž njim ravnala si že vse;
V njem se vedno veselila,
In pred njim igrala se.

Blagoslov je ves Gospodov
Se nad te obilno zlil,
Blagoslov pa vseli narodov
Spet iz tebe je priklil;
Toraj vse te srečno števa,
O velika ti Gospi!

Tvoja slava se odmeva
Po olcrajnah vseh sveti.

Sladko ime Marija.

Sladko, sladko ime,
Marija! tvoje je:

Zvezda zgodnja si Marija,
Si danica presvetla!

— 379


Če temote duh me zvija,
Svetla si mi lučica;

O sveti, sveti mi,

Danica svetla ti.

Sladko, sladko ime,

Marija! tvoje je:

Si prečudno mila mati,

Milo tvoje je serce,

Ceš pomoč otrokom dati,
Zbirat’ grenke vse solze;
Marija ti povsod
Mi mila mati bod’!

Sladko, sladko ime,

Marija! tvoje je:

Ysa nedolžna d’vic Devica,
Cista, modra sveta si,
Neomadežna cvetlica,
Skrivna roža čistosti:
Devica čisti me,

Marija! prosim te.

Sladko, sladko ime,

Marija! tvoje je:


— 380  —

Ti Marija si kraljica
Vsega, zemlje in nebes,
Vselej močna pomočnica,
Kdor zaupa v tebe res:
Me vidiš v britki sil’, —
Marija! sinil’ se, smil’!

Sladko, sladko ime,
Marija! tvoje je:

Rajska, si Marija, vrata,
Skrinja sprave in miru;

O Marija! hiša zlata,

Hiša božjega Sinu:
Pripelj’ me v zlati kraj, -
Marija! v sveti raj! —

0 svečnici.

I.

D Marija, božja mati,

V tempelj neseš detece,

— 381  —


Hočeš tam očiščevati,

Cista D’vica mati so.

Vsa ponižna si spolnila,
Zapoved še Mojzesa,

Da bi tudi nas učila,

Biti vdanega serca.

Žalost serčno ti naznanil
Simeon je stari mož,

Da ti dušo meč bo ranil,
Milovala britko boš.

In popolno si se vdala

V božje sklepe vseli reči,
Zvesta Bogu si ostala,

Srečne in težavne dni.

O Devica, božja mati,

V žalosti pomagaj nam,

Daj voljno nam vse prestati,

Iti s tabo, z Jezusam.
Pomočnica! bodi mila,

V čistosti ohrani nas,

Daj, da srečno bo svetila

Tvoja luč nam zadnjikrat.

-6X2*-

— 382  —

II.

vfse čistosti, Marija, cvet,
Presveta! poeešena!

Uklanja se pred tabo svet,

O mati posvečena!

Lej, kakor svojega Simi,

Si dala dansi v dar Bogu,

Ti serca mi dajemo,

Zapovedi božje spoštovat',

In vselej se po njih ravnat’

Od tebe zgled prejmemo.

Poglej z očesom milostnim,

Na nas z nebes višave,

In čistost sere nam sprosi vsim,
Izvirje sreče prave;

Pravice luč da v nas gori,

In nam življenje razsvetli,

Da pota ne zgrešimo;

Če  nas opade grehov noč,
Premagaj ti njih hudo moč,
Nebes da ne zgubimo.


Prepevali ti bomo čast,

Tam v nebesčanov zboru,
Kjer tvoja se slavi oblast,
Tam v Serafimov koru.

In s tabo tvojega Sinu,
Ljubezni kralja in miru,

Tam bodemo častili,

In vživali sveti raj
Se veselili vekomaj,

Sladkost neskončno pili.

Marija v nebo vzeta.

Sloj (luh iz telesa
Z Marijo v nebesa,
Povzdigni se ti.

Gosp& je postala,

Bo tam kraljevala,

Kjer Sin njen živi.

Brez nje jez na sveti
Ne morem živeti,

Veselja več ni.

— 384  —

Oh hudo ločenje!

Kdo da mi življenje?
Kdo pomoč deli?

Ce tud’ se ločila
Je mati premila,

Nas ne zapusti.

Je mati sh erbijiva,
Gosp4 ljubeznjiva,

Za nas govori.

Otroke v težavah,

V skerbeh in težavah,
Vse rešit želi.

Ga hoče oteti,

Kdor čisto živeti,
Serčno hrepeni.

Serce polno sreče,

V ljubezni goreče,

Za njo pohiti.

—<3) S>-

— 385  —

Mariina smeri.

Zapojmo! častimo
Hčer, sveto nevesto,

In mater vse zvesto
Presvefga Bogi!

Oj živi Marija!

Marija, oj živi!

Oj živi Marija,
lil Bog, k’ nam jo da.

Odločena Mati
Od Sina v daljavi,

Ko limbar v goščavi
Med nami je b’la.

Se z Bogom skleniti,

Y nebo hrepenela,

In serčno želela,

Da smert bi prišli.

Njen ženin preljubi,
Spolniti ji želje,

Jo kliče v veselje
K počitku serci.

25

— 38G —

Zdaj pride ljubezen,

S sladko svojo psico,

S prijazno desnico
Jo v serce ji di.

Tak sveta Devica,

Medli od ljubezni,

V tej sladki bolezni
Življenje konci.

Presveta dušica
Od zemlje se vzdigne,
Sam Sin ji pomigne,

V nebo jo pelji.

V nebesih Marija
Se razveseljuješ,

Na desni kraljuješ

Zdaj Sina svoj’ga.

Nebeška kraljica!

Oh prosi tam zame,

De m’ v sercu se vname
Ljubezen sladka.

— 387  —


I b) Različne pesmi Marii na čast.

Češena si Marija.

So v jasnem pasu primiglja
Nam zvezdica daničica,

Se sliši milo že zvonjenje,
Marii čast in počeščenje;

In z zlato zarjo vse časti:
Cežčeua si, Marija, ti!

Ko više sije solnce že,
Vzdiguje se, čez poldne gre,
Se sliši milo spet zvonjenje,
Marii čast in počeščenje;

Čez hrib in plan se oglasi:
Češčena si, Marija, ti!


3S8 —

In kedar solnce se ljubo
• Nam za goro žari slovo,

Se glasno slisi še zvonjenje ,
Marii čast in počešcenje; —
V večernem hladu se glasi:
Ceščena si, Marija, ti!

„Češčena si, Marija, ti!“

Naj se glasi do konca dni,
Naj vedno sliši se zvonjenje,
Marii čast in počeščenje;
Nebo in zemlja naj glasi:
Ceščena si, Marija, ti!

ii.

W  Devica
Pomočnica

Bila si in boŠ nam ti.
Le sladkosti
In blagosti
Tvoja roka nam deli.


389  —

Ko cveteča
In dišeča
Si Marija rožica;

Sem iz raja
Svet’ga kraja
Diješ cvetje upanja.

Ko da ni ca
Tolažnica

V temni noči siješ nam.
Mati mila
Vedno bila

Si ubogim grešnikam.

Pri slabostih
In britkostih
Rada nam pomagaš ti.

Pri skušnjavah
In težavah
Pomočnica vselej si.

Čast Marije
Naj razlije

Se po svetu krog in krog.

— 390  -

Njo častimo
In prosimo

Pomočnico vseh nadlog.

Ljuba Mati
V zarji zlati
Nam prisijaj zadnji dan.
Boš prosila
Govorila, —

Srečno bode tek dognan.

4

4

f  m.

k

4

@ Marija, bod’ čeŠena!

Polna milosti dobrot,

Teb’ podobna ni nobena;

Bog je s tabo, tvoj Gospod!

Žegnana si med ženami,

| Žegnan tvoj presveti sad!

4 Jezus Kristus, sam Bog z nami,
Nam začetnik božjih gnad.

I

Prosi sveta božja mati
Za nas grešnike Boga,
Da nam njega da spoznati
In ljubiti iz serca.

Grešnim milost spokorjenja
Sprosi nam Marija zdaj;
Uro poslednjo življenja
Sprosi nam nebeški raj.

Ljubezen do Marije.

I.

^eš, o Marija!

Moje veselje,

Veš moje želje?

Ljubil bi te;

Zmiraj pri tebi
Hotel bi stati,
Ljubljena mati,

Zverzi me ne!

Kaj pa ti hočeš ,
Moja kraljica!
Sladka Devica!

Da ti podam?
Druzega nimam,
Prosim pohlevno,
Vzem’ serce revno,
Rad ti ga dam!

Pa ti, kraljica!

Si ga že vzela
In si ga vnela,

Za te gori!

Mati preblaga!

Ti ga ohrani,
Hudemu brani,
Reši ga ti!

k

Mir ti

II.

®las iz serca poženimo,
Mater božjo poslavit,

Da pusti nam, jo prosimo,
Jo priserčno počastit;

Ona je nebes Kraljica ,
Ona naša pomočnica.

Naj jo hval’jo vse stvari
Bod’ češena, Driča ti!

Je prišla, za nas rojena,
Lepšat in osrečit svet,
Kakor Ulja zasajena,
Lepšal jo je dviški cvet.
Je živela le v samoti,

Le v ponižnosti, tihoti.

Naj jo hval’jo i. t. d.

Z božjo milostjo navdana
Polna od Boga dobrot,
Mati božja bila zbrana,

In veselje nas sirot.
Jezusa nam je rodila,

Nam zveličanje dobila.

Naj jo hval’jo i. t. d.

O, poslušaj zdaj, Marija!

Mile prošnje nas otrok,
Nas zatira hudobija,

O, poslušaj ti naš jok:

— 394  —

Daj Boga za nas prositi,
Vselej te žel’mo častiti.
Naj jo hval’jo i. t. d.

III.

'Tisočkrat te verni ljud pozdravlja
O premila mati Jezusa!

Sveto se nebo s teboj poslavlja,
Tebi vklanja moč vsega sveta;

Ti za Bogom večnim naj pervejši,
Tebi čast in hvalo naj prednejši
Angeli, svetniki pojejo,

Te kraljico imenujejo.

Pridi nam v pomoč, o mati naša!
Z vročim sercem prosimo te vsi;

Ti edina si uteha naša.

Nad teboj po Bogu boljše ni;

Naj te s hvalospevom počastimo,
Naj ime ti sveto poslavimo,

Kakor tebi gre, nebeški kras,

Bomo te hvalili vsaki čas.

— 395  —

■*> i'

I

Stvarnik veliki nebes in zemlje,

V tebi si staniše preskerbi,

Ko nase človeštvo revno jemlje,

V čisto se telo ti položi:

Jezus Kristus, božji Sin od veka
Yzel slabosti britke je človeka,
In na križu grenko je umeri
In življenje večno nam odperl.

Ti na Sionu si uterjena,

V posvečenem mestu zdaj živiš;
Predno si bila na svet rojena,

Že spoštljivo v narodu sloviš.
Vživaš zdaj v veselji in radosti
Svete ti pripravljene blagosti
Vekomaj od Boga večnega,

Oča, Sina, Duha svetega.

Zdrava shramba božja naj slavnejši,
Zdrava bod’ gospa brez madeža!

Ti si tempelj božji naj čistejši,

Ti od večnosti si zvoljena.

Ti nad solnce, mesec si svetlejši,

Ti gospA 'si lepa, naj svetejši;


Vrata si nebeška slavljena,

In gospi mogočna angeljska.

Kdo bi mogel vse te slave tvoje
Tu na zemlji zdaj popisati,

Ki tvoj Sin je iz ljubezni svoje
Hotel ti v nebesih skazati!

Naj pojo ti hvalo vsi rodovi,

Vsi slave adamovi sinovi:
Vendar to bi nič še ne bilo,

Kar bi tebi se spodobilo.

Sprosi vero, upanje, ljubezen,
Da v kreposti ne omagamo;
Vojsko nam odverni in bolezen,
Da življenje srečno polnimo !

Ko pokliče nas sodnik pravični,
Da pustimo revni svet, krivični,
In življenja naš’ga sodi Čas:
Takrat, mati, ne zapusti nas!

Angelji nebeški in svetniki,
Poprosite vi Boga za nas,

Da ga naši prav easte jeziki;

Ne pozabite nikar na nas,


307  —

Da veselje z vami bi vživali,
Bogu in Mariji čast dajali,

Da po tem življenji časnem tam
Bi svetila srečna večnost nam.

Marije Device pesem.

(„Magnificat“).

^ečnega Gospod Bogi
Moja duša povikšuje,

Vse veselje v njem imd,

Ki me večno osrečuje;

V revno deklo se ozre
Blagroval bo ves svet me.

Njega milost in svetost
Je veliko mi storila,
Vsegamogočnost in modrost
Me je ubogo počastila.
Njega milost vsi dobe,
Kterikol’ ga prav častd.

— 308  —

—-«S-<?s—5«--<S—<Sg—<* —Sž—<a—^6—<»—*

Bog mogočni vse kroti,
Ktere hud napuh navdaja,
Jemlje sedež jim časti
In pohlevne naDj posaja.
Ubogim da dobrot od več
Bogat gre pa prazen preč.

Izraela je sprejel

Ki ga je neskončno ljubil,
Spolnovati je začel,

Kar je nekdaj bil obljubil.
Da bo srečen ves, povsod
Abraham in njegov rod.

Marija naša mati.

barija preblaga!
Prečista in draga!

Vse duše vedo,

Da matere slajše
Nikoli ni b’lo.

399  —

O mati presveta!

Hči svet’ga Očeta,
Vse milosti vir,

Mi upanje daješ,
Veselje in mir.

O mati Devica!
Nebeška kraljica!

Kdo te je častil,

Da b’ vendar pri tebi
Uslišan ne bil?

O mat’ ljubeznjiva
Najbolj dobrotljiva!

Ti prosi za me,

Da bodem te ljubil,
In gorel za te.

Mogočna si, mati,
Bog nič ti ne krati,
Kar hočeš, storiš,
Ti da, kar ga prosiš,
Ti da, kar želiš.

O mati ljubezni!
Ozdravi bolezni
Ti moj’ga serca,
Da začnem ljubiti,
Preljubega BogA.

Marija ljuba mati.

© Marija, naša mati,

Tebe ljubi celi svet;

Vse želi ti čast dajati,

Kar želi in zna umetb
Angeli v nebeški službi,
Pozdrav tebi pojejo,

In svetniki v tvoji družbi
Vekomaj veseli so.

Zvezde mično se verstijo,
Spleta ven’c ti njih tečaj,
Svitlo slavo ti množijo;
Zemlji ti je podnožaj,

— 401  —

Solnce, mesec v tebe zreta,
V te obrača ji nebo,
Tebi streči poželeta,

In služiti ti zvesto.

Tu na zemlji rož’ce lepe
Se ozirajo v megle,

Nas ljudi od grehov slepe
Zavračujejo na te.

O ti, hladno serce moje!

Kaj te vldepa, moti mar?
Da ne ljubiš mater’ svoje —
Bolj ko vso minljivo stvar.

Oh raztergaj vsa vezala,
Serčno zemlje prah otres’!
Duša moja! boš li spala?

Vstani, vstani že zares!
Sproži, kar te v dušo gine,
Vzdigni in zaženi glas,

Ko zvonovi z bele line,

Poj Marii vsaki čas.

26

402  —

Marii, moji materi.

© Marija, moja mati!

Ti kraljica angelska,

Nič ni treba se mi bati,
Tvoja roka me pelja! —
Kedar satan spone kuje,

V mreže svoje me lovi,

Se hinavsko prilizuje,

Vidi tebe, — in beži.

Gerda kača me ovija,

C’lo v samoto gre z menoj,
Ivo pa zdihnjem: o Marija!

Hitro steče pred teboj.

C’lo v svetosti se privije,

Ino žvižga grešni žar,

Sliši pa ime Marije,

Mora bežat’ gerda stvar.

Kedarkoli se vzdiguje,

Svoje zanke stavi mi,

Me v pregreho zapeljuje,
Zapodiš ga, mati, ti;

— 403  —

Psice njemu ti zdrobila,
Vso moč njemu vzela si,
Si na glavo mu stopila,

Da ne more škodvati.

Marija moja misel.

Ko zarja zjutraj se razgrinja,
Si moja misel ti, Marija;
Podoba tvoja pred očmi,

Mi vedno miljena stoji.

Če skuša moč me zapeljiva,
Si misel moja ti, Marija;
Obraz megleni mi vedriš,

V terpljenji me ne zapustiš.

Ko moč po zemlji se razširja,
Si moja misel ti, Marija,

Brez misli na te ne zaspim,
Brez misli v te se ne zbudim.

26 *

— 404  —

In ko bo zadnja ura bila,
Bos misel moja ti, Marija;
Moči ko bodo mi pošle,
Ozeral bom še v tebe se!

Marija zarja.

Prelepo kakor zarja mila,
Marija, si nam prisvetila,
Odperla nam prezlati dan.

Po tebi se nam je zjasnilo,
Nebeško solnce prisvetilo,

In svet bil ves oblagrovan.

Tvoj žar premili, o Marija!
Naj v serca naša se razlija,
Življenja naj svetli nam pot!
In srečno bomo potovali,

In srečno bomo dokončali,
Dosegli venec vseh dobrot.


Marija naše upanje.

© upanje mi lepo!

Yse moje zaželenje,

Ti moje si življenje,

Moj mir, Marija, ti.

Če te, Marija, kličem,

Al če se spomnim na te,
Sladkost veselje za te,
Prevzame mi serce.

Če kdaj težavna misel,
Serce v grenkost pobije,
Samo ime Marije,

Prežene vso britkost.

Na morji t’ga življenja,

Si zvezda meni mila,

Ki bo moj žoln vodila,

Da pridem srečno v kraj.

Pod tvojim ljubim plaščem,
Preljuba moja mati!

Želim jez prebivati,

Umreti tud’ pod njim.

406  —

če srečen, o Marija!
Vmerjem v ljubezni tvoji;
O blagor duši moji!

V nebesa pohitim.

Z zvezmi ljubezni svete
Mi ti  serce ukleni,

Tvoj suženj, blagor meni!
Bom tebi zvest ostal.

Saj to serce, Marija!

Od zdaj ni nič več moje
Bogu ga daj, je tvoje,

Ga nočem več nazaj.

Marii.

I.

Elarija! vir si nain veselja,
Zakaj bi serčno ti ne peli,
Častiti prav ne hrepeneli,
Ko peti nas navdaja želja.

— 407  —

T

Marija! ti si ljubeznjiva,
Zakaj bi tebe ne ljubili,
Sladkosti tvojih bi ne pili,
Obraz ko tvoj se nam odkriva.

Marija! ti si sladko mila,
Zakaj bi k tebi ne hiteli,
Pomoči tvoje ne želeli,

Ko tare nas življenja sila.

Ti kraljica vseh nebes!

Ti si vsem nam vir življenja,
Ti si sladka, mila res,

Svit bliščobe te obdaja,
Solnčno sije tvoj obraz,

Vsa lepota svet’ga raja,

Služi tebi vsaki čas.

Vendar tvoj obraz je mili,

II.

© Devica, bod’ češeena

— 408  —

Vse, kar tebe bi prosili,
Nas poslušaš mati ti!

Si ponižna in premila,

Si nam dobra vsaki čas,
Si nam mati, kot si bila
Se na zemlji kdaj pri nas.

Glej na zemlji nas sirote,

Glej nas revne grešnike,

Da od zlega, pros’, in zmote,
Ljubi Jezus reši vse!

In ko enkrat že nagnilo
Se življenje naše bo,

Takrat k nam ozri se milo,
Spremi v sveto nas nebo.

Tebi vdani hoČ’mo biti,
Te ljubiti vsaki čas,
Zmiraj hoč’mo te častiti,
Peti slavo ti na glas:

O Devica, bod’ čeŠčena!
Bod’ češčena vekomej,
Taka mati ni nobena,
Kot si bila ti vselej.


Lepota Marije.

Hapojte jeziki,

Yse zemlje sladko,
Vsi božji svetniki
In celo nebo:

O lepa Marija!

Vsa lepa si res,
Lepot lepotija
Si lepih nebes.

Na sijonski gori
Se vtrinjaš svitio,

Vsi angelski kori
Ti slavo pojo :

Od tebe Devica!

Ni lepše stvari,

Za Bogom kraljica,
Najlepši si ti.


— 410  —

Salva Regina.

©eščena bodi, o kraljica,
Nebes in zemlje ti gospd!

Mogočna, usmiljena Devica,
Vsa čista in brez madeža!

Marija k tebi uboge reve,

Mi zapuščeni upijemo,

Objokani otroci Eve,

V dolini solz zdihujemo.

Ceščena bod’ presveta mati,

O mati božje milosti!

Tako te smemo imenVati,

Ker porodnica božja si.

Ceščeno — naše bod’ življenje!
Življenje, počastimo te,

Častiti tebi to Češčenje,

Ko mater’ Jezusovi gre.

Ceščena bodi brez števila,
Velikrat naša ti sladkost!

— 411

ČeŠčena pomočnica mila
In upanje v naši slabost’!

Oči prijazne v nas oberni,

O sladka in dobrotljiva!
Prihodnje zlege nam odverni,
Po smert’ pokaži nam Jezusa.

Bodi češčena.

8od’ češčena, mati sveta,

Ti brez madeža spočeta,

(Ti nebeške slave kras:)

Bod’ češčena večni čas.

Sliši ljudstvo, ktero k tebi vpije,
O Marija, o Marija,

Prosi, prosi, ti za nas,

O Marija.

O poglej na tvoje sine,

Ki neso ti serca v dar,

(Cvetje ko lepota zgine),

Le sere gori se žar.

t-e*

412  —

r*

O poglej nas milostno, |

Vzemi nas pod svoj’ga varstva krilo, t
O Devica. d’vie kraljica, |

Prosi, pros’ za nas, |

O Marija, o Marija, itd.

Slava Marii, naši materi. I.

Uebi, Marija, o mati premila,

Rad bi jez pesmico novo zapel,

Rad bi razlil ti vsa serčna čutila,

Revež ne vem le, kako bi začel! —

Ves, o Marija, kako čem začeti?

Sel bom na griček, in tam bom začel:
„Slava Marii, oj slava prelepi!"

Tak, o Marija, bom tebi zapel.

^ Klical bom tamkej, na griči krog sebe,
^ Klical bom brate, naj z mano pojo;

^ Klical bom sestre, naj slavijo tebe,

^ Mladi in stari naj slavo ženo.

— 413  —

Divje zverine naj tebe častijo,

Voda v potoku naj tebi šumlj&,
Tički preljubi naj ti žvergolijo,
Vetrec po gozdu naj tebi pihlja.

Hribje, planine, gorice, doline,
Travniki, logi, široko polje,

Gozdi, ravnine in sterme meline,

Vsi naj te z mano, o mati, časte.
Naj se razlega po silni daljavi,

Naj se odmeva in vedno glasi,
Krog in okrogi v obnebni višavi,

„ Slava Marii, naj večno dom. w

Slava Marii, naši materi. II.

'febe, Marija, želim poslaviti,

Šopek cvetlični prinesem ti v dar,
Sklenil sem, zvesto te vselej ljubiti,
O ne zaverzi darilca nikar.

Zgornji veršiček je liljin cvet beli,
Čistega serca podoba naj bo,

— 414  —

r v  c

| Čistost darujem na duši ti celi,
t Daj mi storiti po sklepu serčno!

¥  Druga cvetlica, vijolica mala,

| Lepa podoba ponižnosti je;

T S sercem ponižnim, kot ti si kazala,

| Tako obljubim posnemati te!

| Tretja cvetlica, kot iskra žareča,

¥  V šopku tak svitlo nasproti miglja;
| Tako naj klije ljubezen goreča,

¥  K tebi, o mati, iz moj'ga serca.

Vse, kar premorem, darujem veselo
Tebi, ki mati vse milosti si,

Ob, kako rado pač serce bi pelo
Slavo ti večno iz cele moči!

V sreči, nesreči in britki težavi,
Tebe, o mati, bom zmiraj častil;
Upam pa tudi, da v rajski blišča vi
S tabo tam gori se bom veselil.


— 415  —

Slava Marii, prečisti Devici. III.

llava Marii, prečisti Devici!

Slavo ji pojmo veselo mi vsi!

Slava v nebesih mogočni kraljici,
Slava po zemlji naj glasno doni!
Angelski kori Marijo slavite,

Slavo ji pojte iz cele moči!

Slavo vse trume svetnikov ženite!

V svetih nebesih naj slava doni!

Slavo ji pojte nedolžne device!

Slava nji, ki je Devica devic!

Slavo ji pojte mladenčev dušice,

Njej, ki je varhinja vaših dušic;
Slavo ji pojte vi starček! sivi!

Ki je varvala vas mnozih nadlog,
B’la pomočnica vam vselej je v sili,

Je spremenila v veselje vas jok.

Pevci pobožni, o vsi zaženi mo,

Kdor le premore, naj vzdigne svoj gla
Združeni v petji Marijo častimo,

„Slava w  zapojmo Marii na glas:

— 416  —

Slava, Marija, o mati premila!

Slava naj tebi na večno doni!
DVica ti Jezusa si nam rodila;
Slava zato naj se tebi glasi!

Slava Marije. IV.

Elajbolj blaga, mila, draga
Si Marija, D’vica ti,

In čistejše in svetejše
Ni bilo nikol’ stvari.

Tvoje obličje, lepotičje,

Je zgolj milost in sladkost,
'Ni človeško, je nebeško,
Zmaga angelsko svetost.

Dopadljive, ljubeznjive
Zvezde, oči tvoje so;

Kakor pšice, vse sladčice,
Naša serca ranijo.

— 417  —

Perle drage, ljube blage,
Tvoje svete so roke

Polne gnade, ktere rade
In obilno nam dele.

Ti Devica si kraljica,

Cele zemlje, vseh nebes;

Pa ponižaš in približaš,

Se do revnih nas zares.

Kdaj boŠ dala, prikazala
Tudi mojim se očem?

Skoraj, skoraj prid’ odzgoraj,
Da s teboj te gledat grem.

Brez števila duš rešila
Si sovražniku iz rok,

Pridi k meni in me deni
V trumo rešenih otrok.

O častimo ga, hvalimo,

K’ nam je tako mater zbral,
Ga ljubimo, ga molimo,

K’ je vso Čast Marii dal.

»-»-£>- SS-3M

Ž.

27

Živi, živi! vpijmo: živi!

V sercih nam Marin’ ime
Hvalo vedno, hvalo vredno
Jezusu zvesto serce.

-vE"V-

Marijo hvalite.

Sparijo hvalite
Vsi verni jeziki,

Na nebu svetniki
Ji hvalo glasite!
Hvalite Marijo
Hvalite, hvalite;
Hvalite Marijo
Hvalite!

Marija cvetlica,

Si lil’ja prebela,

Vsa serca si vnela,
K’ si božja rodnica.

— 419  —

Uklanja na nebi,

Marija predraga!

Luč lunina blaga
In solnce se tebi.

Ti sebi v slavo,

Zastarani kači
In njeni zvijači
Zaterla si glavo.

Ti D’vica prečista
Preblaga rodila
In milo hranila
Si nam Jezu-Krista.

Kraljuj, o češčena!

Ki v angelskih glasih
V vseh krajih in časih,
Si peta, blagrena.

Nebo ti je dalo

Vseh milost dražčice,
Pletejo zvezdice
Ti krono prežalo.

27 *

420  —

O božja mati,

O rožica skrivna,
Svet’ raj, milostivna!
Nam sprosi vživati.

Čast Marije.

L

@ Marija! lepši cvet!

Ko je kdaj imel ga svet,
Izmed vseh Devic si zbrana,
Mati milosti nam dana,

Da pred Jezusom stoj is,
Grešnikom pomoč deliš.

Sveta mati vseh dobrot!
Spomni se nas, revnih srot,
V sercu maternem nas nosi,
In pred Bogom za nas prosi:
On z veseljem vse stori,
Kar ga prosiš, mati, ti!

Nam pomoč, Marija, daj
Da poboljšamo se zdaj,
Prosi božjega sodnika
Njega milost je velika,

Da nam on odpustil bo,
Storil milostno sodbo.

Grešnik! grebe objokuj,
Vredno zanje zadostuj ;
Ce se bomo spokorili,

Ino Jezusa ljubili,

Bo Marija zadnji čas,
Milost sklicala nad nas.

-<gxs>-

II.

®uša moja! pesem tvoja
Čast Marije razglasu j;
Nje godove, gnad darove
Vsa pobožna posvečuj.

Prav prevdari v božji stvari
Njeno čudno visokost;

Porodnico in Devico

Hval’ posodo vseh skrivnost.

Njej se zroči v grehov noči,
Da te ona razsvetli;

Da te varje, in viharje
Strast hudobnih umiri.

Ona mila odklenila
Je zaklade vseh dobrot,

Ta danica, zvezd kraljica
Razsvetli v nebesa pot.

Svete zmage, DVice blage
Čast prepevaj, jezik moj!

Vse zvijače hude kače
Je razterla pod seboj.

Ne prenehaj, se ne vpehaj
Hvalit vseh nebes gospe;

Nje dobrote za nas srote
Razglasuj do kon’c zemlje.

Oznanujte, poviksujte
Vsi počutki njeno čast.

— 423  —

Razglasite prečastite
Božje matere oblast.

Kolikor hoče, kar mogoče
Naj bi kdo zvesto začel;

Vender vedno dosti vredno
Njej ne bode hvale pel.

Vsi častite, vsi hvalite
Mater božjo, čisto stvar;

Nje svetosti, visokosti
Ne presežete nikdar.

Toraj pojmo, ne obstojmo,
Povzdigujmo slednji čas

Čast Marije, da razlije
Svoje milosti nad nas.

Nje življenje podučenje,
Razsvetljenje nam deli,
Krivovere in razdere
Nekeršanske razpodi.

Ko cvetice te Device
Dela cerkev lepšajo;
Skoz nje zglede in besede,
Milost verni vživajo.


— 424  —

Eva bila zaklenila

Z grehom vrata v paradiž;
Pa Marije Sin omije

Nas skoz svoj presveti križ.
Zavolj Eve, nas je reve,
Pogubljenje čakalo;

Skoz Marijo vsi dobijo
Pot v nebo odklenjeno.

Ljubeznjiva in častljiva
Je Marija vselej nam,

Njo častiti in prositi

Je potrebno grešnikam,

Da prosila, govorila

Tam predtronora božjim bo,
Da po smerti v raj odperti
K Bogu pridemo za njo.


— 425  —

Ljubezen do Marije.

fisto gospo in devico jez ljubim,

Ktere serce je v ljubezni goreče,

Ljubi vse duše po njej hrepeneče,

Daši nevredne, jih čertit’ ne zna.

V svetih nebesih je ona kraljica,

Vendar se milostljivo približuje
Vsacemu, kteri v ljubezni zdihuje,

Njeno nebeško lepoto časti.

Ta tako lepa in čista Devica,

Ktero je sam Bog, preljubo in zvesto,
Zvolil si mater in hčer in nevesto,

Ta mi je vnela in vzela serce.

O da bi mogel jez kdaj doživeti,

Da bi Marijo vsa serca ljubile,

Slišati, da bi vse trume častile
Sveto in sladko Mariin’ ime.

Da bi se pela po zemlje pokrajnah
Razlegajoč se vseh sere harmonija,

Živi, oj živi, Devica Marija!

Živi tud’ Jezus, k’ jo ljubi tako.

— -126

Joče naj druge ljubezni, kdor hoče,
Ljubi, če more, naj kdo kogarkoli,
Moja ljubezen, k’ serce mi jo voli,

To je Marija, k’ jo ljubi tud’ Bog.

Stegni roko, o Marija premila!
Roparea sere moja sladka! in vzemi
Moje serce mi iz pers, in ga vnemi,
Da bo gorelo, medlelo za te.

Vzemi ga s tistim plamenom ljubezni,
V kterem je tvoje do Boga se vnelo,
Da bo tud’ moje v tem ognji gorelo,
V večni ljubezni do moj’ga Bog&.

Daritev Marii.

lilaj v dar Marii ljubljeni prinesti,

Al nam otrokom njenim nič ni mar?
Cvetličic venček saj ji dajmo splesti,

In ne pozabimo jo častit’ nikdar!

— 427  —

Saj majhnega daru je tud’ vesela,

Solzno dolino našo saj pozni,

Tud’ majhnih čednost ven’c bo rada vzela,
Da pridejo le ’z vdanega serca.

Cvetličic, ki jih ona usadila

V gredice rahle nam otrokom še.

Pač nam je vender ktera lepa dozorila;
Al mar sta mraz in veter vzela vse?

Saj jim mati cerkev prilivala,

Podpiralo jih vedno je nebo;

Marija mati jim je rast dajala,

Pri Sinu, kjer premore se prošnjo.

Pred njen oltar pobožno pokleknimo,
Darujmo jej serce in vse moči,

Gorečnosti v molitvi jo prosimo ,

Naj ona nas Bogi iskat’ uči.

Če ti Marija nam boš pot kazala,

Do ljub’ga Jezusa v nebeški raj,

Je temelj upa naš’ga terda skala,

Cvetela nam bo sreča vekomaj.


Skrivnostna roža,

Svetlica zasajena
V večno zelenjad,

Ne cvete tak nobena,
Kar jih rodi spomlad.
Kdor tužen joka milo,

K oj potolažen je,

Ce mu rosi hladilo
Ta rožica v serce.

In komur smertno rano
Meč vražni naredi,
Nazaj mu zdravje dano
Po tej je rožici.
Nebeška ta cvetlica

Vsem vernim znana je,
Brez madeža Devica,
Marija z o ve se.

Razsveti sladko cvetje
Pogostoma zemljo,

Bod’ varno vsem zavetje
Ki v te zaupajo.

Svetost in mir donašaj,
Vsem vernim grešnikam,
Pa enkrat ne odlašaj
Svet’ raj odpreti nam.

Palma.

© palma solnčna jasna,

0 mirte mile cvet,
Cvetlica čudna krasna
Za jeriliunski svet;

Naj tvoje nam dišave
Sere polnijo širjave.

V britkost vtopljena mati
Spod križa ne beži,

Se clo jo vidiš stati
Ko Sin največ terpi;

Daj s tabo nam terpeti
In grehom vsem odmreti.

O mati zveseljena
Bogata vseh reči,

V nebesih spremenjena
Pri Jezusu živi;

O daj nam k tebi priti,
Se večno veseliti.

Majeva.

de slavčki žvergolijo,

Se maj vesel zbudi;
Naj serca podarijo,

Kar lepi maj rodi.
Glej, rožic ti delimo,

Te vneti poslavimo,
Marija, Marija!

Devica ti premila,

Ne zverzi rožic teli,
Ki v venček je zložila,
Ljubezen nas je vseh.
O čuj! serce boleče,

V te kliče hrepeneče:
Marija, Marija!

— 431  —

Glej, cvetja ti podamo,

V zastavo bo za nas,
Za mater tebe ’mamo;

Nas brani vsaki Čas!

Ti daj, da v tvojem krili
Ko lepi cvet bi bili,
Marija, Marija!

Odbrana vertnariea,

Za božji vert si ti,
Ohrani nas, Devica,

V nadlogah zdanjih dni.
Vseh zlegov vari svoje
Pod’ senco brambe tvoje,

Marija, Marija!

Marija, vir dobrote 4*

l  Nam rosi v dno serca, &

| Ti čista luč brez zmote, ^

Osveti nam duha; Z

^ Naj Bog, ko gremo z zemlje,

Z V nebeški vert nas jemlje,

| Marija, Marija! |

— 432  —

Tara gor na rajski trati
Nebeški maj cvete,

Tam gor nam, sveta mati!

Pokaži milo se,

Da z venci lep’ga maja,

Ti pojemo sred raja,

Marija, Marija!

E.

Angel varli.

I.

Ro me novi dan zbudi,
Angel varli ti vse preženi,
Kar mi Inč duh& mraci
Razsvetljuj vsa pota meni;
Kaži mi Gospodov pot,
Vari me hudobe zmot.

Ti, ki v družbi angelov
Služiš, ljubiš rod človeški,
Nesi prošnjo grešnikov
Tje pred svetli tron nebeški
Sprosi tam pred Jezusom
Milost, spravo grešnikom.

Ko britkosti nas teže,

Ti krepčaj nas ljubeznjivo,
Budi, vnemaj nam serce
V dobrem merzlo in tožljivo
Omaguje slaba stvar,

Ne zapusti je nikar.

Ter da serca omečuj,

Tajaj hudobij zmerzlino,
Kviško duše povikšuj,

Ki jih greh tišči v globino.
Kviško kaži nam z roko,
Gor nagibaj nam oko.

Brani nas z močno roko,
Satanovo moč potlači,

Zmagaj svet, zatri meso
Da nam slabih sere ne spači

— 434  —

Veden tvoj življenja čas,
Angel božji, vari nas!

Hlapca lenega strahuj ,

Ma hudobno voljo krati,

Svari ga in napeljuj
Zasluženja si nabrati;

Da, ko bode tek končan,
Pride zanj plačila dan.

Sveti angel, vari nas,

V zadnji vojski najbolj hudi,
Da ločenja zadnji čas
S tabo pojde varvan’c tudi,
Tje skoz sodbo usmiljeno
Uživat luč nezmerjeno.

II.

Ih ngel božji, ki me vodiš,
Da se sam ne pogubim
Ki zvesto pred mano hodiš,
Tebi se priporočim!

Tebe mi je Bog’ odločil,
Tebi mojo dušo zročil.
Angel varh, prijatel moj
Vselej mi na strani stoj!

O prijatel moj nebeški!

Meni varh mogočen dan,
Da v nezmožnosti človeški
Nisem v hudo zapeljan.
Ti preženi vse zmotnjave,
In sovražnikov skušnjave!
Angel varh, prijatel moj!
Slabemu na strani stoj!

Ce opeša moja duša,

Z grehom ranjena medli,
Jo hudič končati skuša,

In ji večno smert želi;

Ti sovražnika preženi,
Milost božjo sprosi meni.
Angel varh, prijatel moj!
Grešnemu na strani stoj!

Uči me Boga ljubiti,

Kakor Jezus zapove;

436  -

Njega voljo dopolniti,

Njemu vdati vse serce;

Da se vedno posvečujem,
Vedno k Bogu približujem.
Angel varh, prijatel moj!
Mlačnemu na strani stoj!

Ko približa se ločenje,
Zadnje vojske huda noč,
Preden sklenem to življenje,
Bod’ mi bramba in pomoč!
Zroči me odrešeniku,

Meni milemu sodniku.

Angel varh, prijatel moj!

V smerti mi na strani stoj!

— 437  —

F.

Sveli Alojzi.

I.

Prelepa lilija cvete
Iz sam’ga svefga raja
In duh čistosti angelske
To lilijo obdaja.

Kdo krasne cvetke ne pozn&
Alojzija mladenča?
Nedolžnost in pokora ga
Zdaj v svetem raji venča.

Zato dajmo Alojzija
Castivnico zapeti,

Njemu, v telesu angelu,

Vso hvalo prizadeti.

Alojzi, ti deviški cvet!

Nedolžnost si ohranil,

O bodi ti razgled nam svet,
Ki nas ho greha branil.

Ti v sveti sramožljivosti
Si bal se sence greha,
Ogibal se nevarnosti
Nečimernega smeha.

Mi pa veselje ljubimo
Nevarne kratkočase
V nevarnost se podajamo,
Slabi pozab’mo nase.

Do usmiljenega Jezusa
Ti je serce gorelo,
Marija ti je mati b’la.

Posvetno teb’ merzelo.
Nam pa le serce poželi
Veselje tega sveta,
Ljubezen sveto v nas mori,
V pregrehe nas zapleta.

Alojzi, ti se pokoril,
Počutkov moč poderal,

Si molil rad, in se moril,
Skušnjave s tem zateral.
Mi grešniki pa pasemo
Pregrešno truplo svoje,

— 439  —

Naj nam pomoč premage bo
Razgled pokore tvoje.

Naj se hudobni svet jezi,
Sovraži, zapeljava,

Le bodi, o Alojzi, ti
Nam luč in steza prava.
Alojzi, ti naš vojvoda
Pred nami limbar nosi,
Usmiljenega Jezusa
Nam ti pomoč izprosi.

Naj se s teboj vojskujemo,

V nedolžnosti živimo;

Da srečno svet premagamo,

Se s tabo veselimo;

Da bomo pri Marii tam

V nebesih vsi veseli;
Hodili vsi za Jagnjetom

In novo pesem peli.

Alojzi! sveti cvet mladosti,
Izgled prelepi nam si ti!
Posluša« pazuo nauk svetosti,
Pobožno te ga mat’ uši.

Ponižnost ni te zapustila,

Pri knežjih starših bil domi,
Blišoba svetna ni motila
Na ptujih dvorih ti serca.

Nedolžni zvoliš si devištvo,
Ak tudi čast odmen je tvoj,
Zamenjaš, daš jo za meništvo
Dobiš da rajski venec svoj.

Te angela miru častijo
Pobožna serca krog in krog
Življenja tvoj’ga veselijo
Ljudje se, angeli in Bog.

Med mnihi hočeš zadnji biti,
Ak tudi ljubček si Bogi:
Bolnikom še hitiš služiti,

Ko sam se čutiš bolnega.


— 441  —

Učiš pobožno vse živeti

Nam zgled daješ, ko tud’ terpiš,

Terpljenje ti je dar presveti,

In smert tak serčno si želiš.

„Nocoj, nocoj, mladenči,“ praviš,
„Nocoj zapustil vas že bom,“

In zdihneš: „Jezus!“ — in prestaviš
Se preserčno v rajski dom.

III.

Načudite se, nebesa
Prahu umerjočemu,

V glorji čistega telesa
Angelu nebeškemu!

On v besedi, misli, deli
Je podoba čistosti;
Čistejše bi ne živeli

V prahu trupla angeli.

Limbar beli solnca vneti,
Kralj cvetličja je vsega;


Vendar mir v obličji sveti
Lepši je Alojzija!

Ciste misli in živefje,
D’viška tud’ bojazljivost,
Zemlje so najlepše cvetje
So nebeščanov sladkost.

Kaj pomenijo te rane,

Kaj rudeča rožna kri,

Ob, ljubezni lej neznane!
Dete mlado pokori
Se za grehe, ki storilo
Jih še nikdar ni bilo;
Truplo deva v sužno silo,
Tepe z lastno ga roko.

Šale prazne popustite,

Kaj vam lišp je mar sveta,
Kad Alojzjem se čudite,

On gori le za Boga!

Lej, pogumno verze krone,
In škerljat kraljevi v prah;
Mu obeta boljše trone
V družbi svetih božjih to.

— 443  —

IV.

§ercč v nebesa povzdignimo,
Svetnika da najlepšega,
Alojzija vsi počastimo,

Hvalimo ž njim Zveličarja.
Alojzi! k tebi pribež’mo,

In svoja serca ti damo.

Alojzi naš! Alojzi naš!

Ko zvezda v raj’ se lesketaš.

Sam Bog je tebe si izvolil
Bil njemu ves si posvečen,
Gnjus greha te nikol’ ni ranil,
Bil s čistostjo si obdeljen.
Alojzi k tebi pribež’mo,

In svoja serca ti damo.

Alojzi naš! Alojzi naŠ!

Ko zvezda v raj’ se lesketaš.

— 444  —


v.

Alojzi! milost mi zadobi,
Rejenca svoj’ga usmili se,

Ne pusti v roke me hudobi,

Po stezi sveti vodi me.

Po tvojem zgledu čem živeti,
Svet zanič’vati zanaprej,
ZroČiti božji roki sveti,

V lastnino se na vekomaj.

Za grehe čem se pokoriti,

Da zbrisal dolžno pismo bom,
Solze kesanja hočem liti,

Da pridem tje v nebeški dom.
Serce moj’ do Marije vname
Se in do njenega Sinu,
Alojzi! ti pa prosi zame
In priporoči me Bogu.

Alojzi! tvoja blaga roka
Blagoslovi naj družbo to,


Po čednosti stezi otroka
Naj varno vodi in zvesto.
O ti na zemlji nas pospešuj,
Da bližamo se nebu vsi,
Zvesto posnemamo te zmiraj
In umerjemo kakor tf.

Gr.

Zahvalna.

Šivala bod’ Gospod Bogu!

Vse stvari ga zdaj molite
Stvarnika, dobrotnika
In Očeta ga častite!
Kerub, Seraf mu poj6,
Hvali zemlja in nebo.

Sveti, sveti, svet’ Gospod!
Vse je polno tvoje hvale;

Trume zvoljenih, o Bog!

Večno čast ti bodo gnale;
Vsi svetniki te časte,

Vsi pravični te slavo.

Cesčen bodi trojni Bog!

Oče, Sin in ti Duh sveti!
Cerkve tvoje nauk ves
Moramo zvesto verjeti;
Jezus Kristus, božji Sin,

Je zapustil ga v spomin.

O preljub’ Zveličar naš!

Kolka je ljubezen tvoja!

V grehe bil sem zakopan,
Revna b’la je duša moja,
Ti pa prideš k nam na svet,
Smert, pekel in greh zatret.

Večni Bog in kralj nebes
Se poniža brat nam biti;
Nam živi in nam vmerje,
Nam nebesa zaslužiti;
Njega sveta režnja kri
Nas očisti vse ljudi.

— 447  —

Svoje ljudstvo srečno štor'
Zdaj in vselej nas obvari;
Obdaruj in povikšuj

In zveličaj svoje stvari;
Hvalo bomo peli ti
Tukaj in v večnosti.

Milostiv nam bodi dans,

Pota v grebe nam zagradi;
Sveti in preljubi Bog!

Daj, da stor’mo dobro radi.
V tebe upamo vsak čas,

Da ne bos zavergel nas.

— 4-1S

Obred,

j  po k t e r e m na pomoč kličemo |
| svetega Duhi. t

T M

« (N. pr. v začetku šolskega leta, duhovnih vaj.) ^

l  _ f

M a š n i k iz binkoštne pesmi
zapoje verstico:  „Veni sancte Spi-
ritus,“ potem moli pesem:  „Veni
creator Spiritus.“

Pevci  med tem pojo ali la¬
tinsko to pesem ali slovensko:
Prid’, sveti Duh! glej stran 339.
Ko pevci odpojo, zapoje
Mašnih:  Emmitte Spiritum
turnn, et creabuntur.

Pevci  odpojo:  „Et renova-
bis faciem teme.

Mašnih:  Orernus: Deus, qni
corda tideiium sancti Spiritus illu-

— 449  —

stratione docuisti: da nobis ia
eodem Špiritu recta sapere, et de
ejus semper consolatione gaudere.
Per Dominam nostrum Jesum
Christum, filium tuum, cpii tecum
viviir et regnat in unitate ejusdem
Spiritus sancti Deus ;  per omnia
ssecula sseculorum.

Pevci:  Amen.

Obred

pri očitni zahvali za prejete
dobrote.

(N. pr. konec šolskega leta, duhovnih vaj).

I  M a š n i k iz zahvalne pesmi j,
| zapoje pervo verstico:  „Te Deum £
k  laudamus,“ potem daljne moli.  £
Pevci pojo ali latinsko to ^

450  —

pesem, ali pa slovensko zahval-
nico:  „Hvala bod’ Gospod Bogu“
glej stran 445.

Ko pevci izpojo, zapoje

Mašni  k:  Benedicaruus Pa-
trem et Filium cum sancto "Špi¬
ritu. (O velikonočnem času Se pri¬
stavi:  Alleluja).

Pevci:  Laudemus et super-
exaltemus eum in ssecula. (O ve¬
likonočnem času se pristavi se:
Alleluja ).

M a š n i k: Domine exaudi

orationem meam.

Pevci:  Et clamor meus ad
te veniat.

M a š n i k: Dominus vobiscum.

Pevci:  Et cum Špiritu tuo.

M a š n i k: Oremus: Deus,
cujus misericordise non est nu-
merus, et bonitatis infinitus est
thesaurus: piissimse majestati tuše
pro coilatis doniš gratias agimus,
tuam semper clementiam exoran-

— 451  —

tes; ut, qui petentibus postulata
concedis, eosdem non deserens
ad prsemia futura disponas. Per
Christum Dominum nostrum.

Pevci:  Amen.

Mašnih:  Divinum auxilium
maneat semper nobiscum.

Pevci:  Amen.

i Odpevki

t .  ..

i  petim lavretanskim litanijam.

t _

i  1.

I

i ©h ti, Marija sladko ime!

K tebi zdihuje moje serce.

I  Roža duhovna — milosti polna!

Prosi Marija, za grešnike vse.

29 *

— 452  —

Iveta mati božja, prosi Bog& za nas! J
f  Hvaljen bodi Jezus zdaj in na večni čas! f
| Le prosi, le prosi, Marija, za nas! |

3 .

BŽJarija k tebi vboge reve,
Mi zapuščeni vpijemo,
Objokani otroci Eve

V dolini solz zdihujemo.

Kazalo.

I. Molitevni del.

Stran.

Jutranja molitev. 5

Molitev pred podukom.17

Dobri nameni .19

Večerna molitev.22

Nektere misli, kedar ne moreš spati ... 33

Sveta masa od presv. Trojice, kakor jo bere
mašnik .35

Sv. pokora.

Kratek poduk o sv. pokori .70

Pripravljanje k spovedi.88

Izpraševanje vesti.90

Kes nad grebi.99

Terdni sklep.101

Pred spovedjo.102

Po spovedi .107

Po spovedi, kedar odveze ne dobiš . . . 110

Stran.

P

Sv. o b h a j i 1 o.

Kratek poduk o sv. obhajilu.113

Pred sv. obhajilom
Po sv. obhajilu

117

128

Češčenje Matere božje. I

Sveta maša, Materi božji na čast, zlasti o s®

njenih praznikih.153 ||

Lavretanske litanije.170 1

I

Litanije vseh svetnikov.179 ^

Sv. Marka dan in prošnji ali križev teden . 191

t

Praznik preš v. res n j ega telesa. £

Obred obhoda ali procesije.201 ^

Štiri premišljevanja o presv. rešnjem telesu 222 ^

Tri molitve do presv. rešnjega telesa . . . 235 ^

i

Rojstni in godovni dan. 242 ^

Ponavljanje kerstne obljube. 244 ^

Volitev stanu. 248 ^

Stran.

Kratko premišljevanje božjih
popolnost.

1. Božja vsegamogočnost.253

2. Božja modrost.255

3. Božja svetost.256

4. Božja pravica.257

5. Božje odlašanje in usmiljenje ....  259

6. Božja resničnost.260

7. Božja zvestoba.261

8. Božja vsegapričujočnost.262

9. Božja vsegavednost.264

10. Božja večnost.265

11. Božja nespremenljivost.266

12. Božja previdnost.267

k

II. Pesemski del.

A - i

Blagoslov s presv. rešnjim jj|

telesom. £

4

1. Častimo te, živi kruh angelski ....  273 &

2. Nikdar nas ne zapusti. 273 r

3. Tantum ergo sakramentum . 274 ^

4. Genitori genitoque. 274 I

Stran, t

B.

V . T

Masne pesmi. f

1. Pred Bogom pokleknimo. 275 y

2. Bog, pred tvojim veličastvom. 279 T

3. Pred stolom tvoje milosti. 283 I

4. Pred tabo na kolenih. 287 ^

5. Jezus male k sebi kliče. 293 f

6. Tebe molit, OČe večni. 297 |

Pred pridigo. |

1. Živo verjem, terdno upam. 302 f

2. V imenu Boga Očeta. 304 T

C.

O raznih cerkvenih časih.

1. Adventna:  Vi, oblaki, ga rosite . . . 306

2. „ Dopolni se obljube čas . 308

Sveti večer:  Kar je že dolgo želel svet 311
Sladko imč Jezus:  Vsi ponižno po¬

kleknimo . : . . . . 313

1. Postna:  Daj mi Jezus, da žalujem . . 315

2. ,, Tam na vertu oljske gore . . 318

3. „ Izveličar, daj zapeti ....  319

4. „ Glej, o grešnik, grehi tvoji . 322

1. Velikonočna:  Zveličar gre iz groba . 326

c.

Pred sv. o b h a j i 1 o m.

1. So odperla se nebesa.354

2. O, kam, Gospod .. 356

3. Moj Zveličar, tebe vziti.358

4. Ljuba duša, zbudi se.359

5. O Jezus, o sladak spomin

6. Pridi, pridi božja mana .

Stran.
. 362
. 363

Po sv. obhajilu.

1. Zdaj, o duša moja, pevaj.365

2. Serce, v milih čutih gori.366

3. Duša moja, poj veselje.367

4. Serce najljubeznivši.368

D.

Mariine pesmi.

a) O Mariinih praznikih.

1. Cisto spočetje:  Daj mi vredno poča¬

stiti .372

2. „ „ Med zvezdami zvez¬

dica sije . . . . 374

3. „ „ Ena zvezda prikazala 376

Sladko im6:  Sladko, sladko imč . . 378

1. O svečnici:  O Marija, božja mati . . 380

2. „ Vse čistosti, Marija, cvet . 382

1. Vnebovzetje:  Moj duh iz telesa . . 383

2. „ Zapojmo! častimo . . 385

b) Različne pesmi Marii na čast.

1. Ko v jasnem pasu primiglja.387

Stran.

t. O Devica — Pomočnica.388

l. O Marija, bod’ češena.390

Veš, o Marija.391

i. Glas iz serca poženimo .392

Tisočkrat te verni Ijud pozdravlja . . 394

. Večnega Gospod Boga.397

. Marija preblaga — preČista in draga . 398

. O Marija, naša mati.400

. O Marija, moja mati .402

. Ko zarja zjutraj se razgrinja ....  403

. Prelepo kakor zarja mila.404

. O upanje mi lepo .405

.. Marija, vir si nam veselja.406

. O Devica, bod’ češčena.407

. Zapojte jeziki.409

. Češčena bodi, o kraljica.410

. Bod’ češčena, mati sveta.411

. Tebi, Marija, o mati premila ....  412

. Tebe, Marija, želim poslaviti ....  413

. Slava Marii, prečisti Devici.415

. Najbolj blaga, mila, draga.416

. Marija hvalite.418

. O Marija, lepši cvet.420

. Duša moja, pesem tvoja.421

. Tisto gospo in devico jez ljubim . . . 425

. Kaj v dar Marii ljubljeni prinesti . . . 426

. Cvetlica zasajena.428

, O palma solnčna jasna.429

Že slavčki žvergolijo.430

Stran.

E.

Angel var h.

1. Ko me novi dan zbudi'.432

2. Angel božji, ki me vodiš.434

F.

Sveti Alojzi.

1. Prelepa lilija cvete.437

2. Alojzi! sveti cvet mladosti.440

3. Začudite se, nebesa.441

4. Serce v nebesa povzdignimo.443

5. Alojzi! milost mi zadobi.444

G.

Zahvalna.

Hvala bod’ Gospod Bogu.445

-<s<©-

Obred, po kterem na pomoč kličemo sve¬
tega Duha.• . 448

Obred pri očitni zahvali za prejete dobrote . 449
Odpevki petim lavretanskim litanijam . . 451

———-

Tisk Egerjev v Ljubljani.