Vzgoia k varčnost!. Ali ste že kdaj opazovale otroke, ko je prišla teta v obiske in je vsakemu prinesla sladkorčkov ali piškotov? Hrustali in škrbljali so toliko časa, da je bil škrnicelj prazen. Potem so pa morebiti še mamo moledovali, naj jim da od svOjega. Taki so pač otroci; nič ne znajo shraniti; jedo toliko časa, da zbole; trgajo nezrelo sadje, pa ne verjamejo, da ni dobro. Ko so nekoliko večji, pa kaj radi neso vsak dinar k sladoledarju ali v avtomat na trgovčevih vratih, dokler ali če jih mati ne pouči. To pa ni tako lahko in je zelo važno vprašanje, kako naj to storimo. Prvo je tu, da imajo otroci v vsej svoji okolici dober zgled za varčevanje. Pri očetu in matevri, pri starejših bratcih in sestricah naj to vidijo. Treba pa jim je tudi povedati in jih v varčnosti tudi vaditi. Pametna mati ne razvaja otroka vsak dan v slaščicami. Če dobi otrok kaj v dar, mati shrani in skrbi, da otroku dobrota daru dalje časa zaleže. Tudi vsakdanjih jedi mati ne sladi čez mero, ampak gleda bolj na hranilno vrednost jedi. Tudi ne razvaja otroka z žemeljcami in ki-felčki, četudi je bil prejšnji dan plačilni dan. Saj mora pametna mati računati, da bo zaslužek zadostoval do prihodnjega plačilnega dne, zraven pa, da bo še kak dinar djala na stran za hude čase. Če pa otroci vse to vidijo, kmalu razumejo .— seveda, če jih je mati od vsega početka v tem zmislu vzgajala— in nekaka solidnost pride va- nje in želja, s starši vred varčevati za ljubi dom. Seveda pa otrokom včasih uidejo oči proti sosedovim, ki se bolje imajo. Tedaj pa je čas, da mati otrokom pove, koliko potnih kapljic očetovih se drži vsakega dinarja. Tudi to bodo otroci razumeli in jim bo pobuda za varčnost. Prav tako so primerne povesti iz življenja, ki obravnavajo staro resnico: Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača, zlasti, če utemeljevanje vidijo otroci prav blizu v svoji okolici. Mati in oče, ki živita s svojimi otroki v blagostanju, naj v spoštljivih besedah povesta svojim otrokom, kdo izmed prednikov jim je pripomogel do sedanjega blagostanja, da ne uživajo dobrot brez misli, kakor bi moralo tako biti. Saj je v vsaki družini doba, ki pomeni dvig iz pomanjkanja k blagostanju, ki bi morala biti znana vsem članom družine. Na isti način pa je tudi nasprotno lahko v svarilen zgled razsipnosti. Skrbna mati pa varuje, da otroci niti ne pridejo do razsipavanja, do sladkosnednosti. Prav posebno pa odstrani vsako priložnost, da bi otrok, hoteč zadostiti svoji sladkosnednosti, prišel do tatvine. Nikoli ne pušča denarja ali drugih zapeljivih stvari tam, da bi otroci prišli do njih. Potrebno pa je, da mati tu pa tam otrokom privošči kak pribolj-šek, poskrbi za kako izpremembo in veselje. To ni proti varčnosti, ker otroška narava to zahteva. Mati pa mora otroke tudi naučiti, da znajo na svoje stvari paziti. Čevlje, obleko, knjige, šolske priprave naj varujejo. Sama naj jim pokaže, kako naj to store, potem pa naj pazi, da pri tem tudi ostane. Denar, ki ga ob katerikoli prilki dobe, naj hranijo sami v svojih »špa-rovčkih«. Toda le za kaj res posebnega naj jih izpraznijo, nikoli pa ne za nepotrebno ali potratno. Kadar se pa teh prihrankov že kaj več nabere, naj jih nalože v hranilnico. V hranilnice lahko vlagajo tudi manjše vsote. Zlasti pa naj doraščajoči del svojega zaslužka nalagajo kot lasten kapital za lastno bodočnost. Starši pa naj ijm večkrat in jasno povedo, da denarja ne hranimo zaradi denarja samega, ampak da ves napredek v delu, gospodarstvu, industriji in povsod sloni izključno le na varčnosti. S tem pa nastane ponosna, kvišku stremeča mladina, ki živi z mislijo, da si sama ustvarja prihodnost, kuhanje, (Nadaljevanje.) c) Pomivanje posode in pospravljanje kuhinje. To je tretji del opravila, ki se vrši prav za prav takrat, ko je kuhanje v ožjem pomenu že končano. O pomivanju posode (glej prilogo Domoljuba št. 10), smo slišali že obširneje. Ko je vsa posoda in orodje pomito in na svojem prostoru, nam preostane še eno važno opravilo — pospravljanje kuhinje. Najprej se lotimo štedilnika ter mu osnažimo gorišče in prostor za pepel. Nato pometemo štedilni-kovo ploščo z metlico, ki jo imamo samo v ta namen. Če je kakšna jed prekipela, tedaj zdrgnemo te jedilne odpadke s štedilnikove plošče s peskom in papirjem; madeže pa, ki še ostanejo, osnažimo z vodo, peskom in pepelom. Ploščo, ki smo jo tako osnažili, namažemo še z grafitom, da je lepo črna. Na eno žlico grafita (prah) vzamemo eno žlico vode ter nekoliko jajčnega beljaka. Zmes namažemo s krtačico na ploščo, pu- stimo, da se posuši, posušeno pa zdrgnemo s krtačo, da se sveti. Jeklen železni rob poliramo s smir-kovim platnom, potem ko smo ga umili (če ga med kuhanjem nismo umazali, umivanje odpade). Štedilnikove pečice po vsaki uporabi zdrgnemo s peskom in papirjem ter čisto ometemo. Glinaste ploščice umijemo s toplo vodo in zbrišemo s suho krpo, kotel pa napolnimo z vodo. Nato poribamo vse, kar je iz surovega lesa v kuhinji. Ribamo v smeri rasti lesa z najfinejšim peskom in krtačo ter ne pozabimo pri tem tudi na robove. Izplakujemo s čisto vodo in krpo, ki jo je treba pogostokrat izplakniti. Soda naredi les polagoma siv.. Ako ima kuhinja kamenita .tla, jih umijemo. Pravilno delamo, ako tla najprej mokro zdrgnemo (zbrišemo) in šele umita in posušena pometemo. Na ta način ne dvigujemo prahu in pometanje gre pozneje mnogo laže od rok. Seveda ne sme ležati po tleh nebroj velikih smeti, kar se pa tudi ne zgodi, ako se ravnamo po danih navodilih za kuhanje. Izmed raznih vrst smetišnic je za naše razmere najboljša lesena visoka, da se nam ni treba po nepotrebnem pripogibati. Ima naj spredaj oster, s ploščevino obit rob. Če jo prej še zmočimo, tedaj lahko smeti brez težav prav do zadnjega poberemo. Smetišnico pa osnažimo tako da pustimo steči po njej malo vo^de, ki jo izplakne. Medtem, ko se suše kuhinjska tla, osnažimo vodovod. To zgo-tovimo lahko v minuti, ako vzamemo krpo, vlijemo nanjo nekaj kapljic petroleja, bencina ali bencola in s tem zdrgnemo školjko. Če je zelo umazana, uporabljamo pri tem tudi malo peska. Varujmo se med kuhanjem nepotrebnih potov (h o j e), kajti lahko prehodimo, kolikor se je dalo izračunati, najmanj dolžino 500 m na dan. Ni težko, da se temu izognemo, le premisliti moramo, kako naj stoje posamezni kosi pohištva, da se ujemajo z redom, po katerem delamo v kuhinji. Ko stopimo v kuhinjo, da začnemo z delom, tedaj gremo najprej k omari za živila (1), nato pridemo s temi k mizi (2), odtod k štedilniku (3). Nazaj grede od obeda k pospravljanju pa poston^mo v naslednjem redu: Od jedilne mize h koritu ali skledi za pomivanje (1) in nato k omari za posodo (2). Najlaže si to predočimo, ako si narišemo našo kuhinjo na kos papirja, našteto pohištvo zaznamujemo s številkami in številke zvežemo med seboj, tedaj se črte ne smejo križati. Slika nam mora pokazati v slučaju, če smo pohištvo pravilno namestili, kratka, samo neobhodno potrebna pota. V obratnem slučaju, če so črte dolge in se križajo, pa vidimo, da je kuhanje možno samo s pomočjo neštetih potov in utrudljivega, skrajno kvarnega tekanja. Poleg omenjenega načrta, po katerem se ravnamo pri kuhanju, pa ne smemo pozabiti na nekaj, kar nam tudi mnogo odpomore pri kuhanju, to je, vnaprej sestavljen jedilnik. Kolikokrat se obrne utrujena žena k enako ali še bolj utrujenemu možu za svet, »kaj naj kuha!« »Ni hujšega kakor premišljevanje, kaj naj kuham,« pravi skoraj vsaka gospodinja. Te težave jo prav lepo reši jedilnik, ki si ga sestavi za teden dni naprej. Za naše gospodinje po deželi se mi zdi nedeljsko popoldne najpriklad-nejši čas za sestavljanje jedilnika. To delo za teden dni naprej nikakor ne pomeni časa, temveč ima mnogo prednosti. Ako sestavljamo jedilnike vsak dan sproti, tedaj delamo to oo večini v naglici, nepripravljeni in nezbrani in taka sestava tudi ni vedno kaj prida. Ako pa delamo to za en teden skupaj, je nujno potrebno, da se vsedemo, za delo zberemo in vzamemo v roke tudi kakšen pripomoček (kuhinjska knjiga). Pri se- stavljanju se moramo ozirati na starost, delo in zdravstveno stanje tistih, ki jih prehranjujemo, upoštevati letni čas, pa tudi denarne razmere. Pomagamo si morda z lastnimi zapiski jedil in s kuhinjsko knjigo, ako jo imamo. Na ta način bo jedilnik sestavljen premišljeno, dobro in pravilno ter nas bo rešil vsakdanje, tako neprijetne skrbi: »kaj naj kuham.« Lepo pregledno in lahko čitljivo spisan jedilnik pripnemo v kuhinjsko omaro ali kredenco, da se ne izgubi. Vsak teden sestavimo novega, da hrana ni preenolična in da res izrabimo vse, kar nam nudi narava ali domač vrtiček v vsakem letnem času. Na podlagi jedilnika lahko že en dan naprej (n. pr. predvečer) pripravimo nekaj za kuhanje, kar bomo rabili drugi dan. Kadar začnemo kuhati, mora biti že vse potrebno doma. Če bi hodili naku-povat šele v času kuhanja, bi izgubili mnogo dragocenega časa in bi se lahko zakasnil obed, ki mora biti gotov točno, da se ne izgubi dobra volja, pa morda tudi tek družinskih članov, katerim kuhamo. Š. H, Kuhinja. Makaroni v beli omaki z grahom. Skuhaj v slani vodi % kg zlomljenih makaronov in kuhane odcedi. Raz-grej v kozi za pol jajca surovega masla in primešaj žlico moke. Mešaj in prilij % litra mleka in mešaj toliko časa, da postane testo gladko. Prideni velik ščep popra in soli. V to omako stresi 3/. litra kuhanega in odcejenega graha in odcejene makarone. Vse skupaj dobro premešaj, naloži v skledo in postavi za nekaj minut v pečico, da se nekoliko za-peče. Dušeno telečje pleče z grahom. Zreži za oreh velike kose % kg telečjega mesa (pleča). Razgrej v kozi eno žlico masti, stresi vanjo pripravljeno meso in eno drobno zrezano čebulo. Pokrij tople vode, da se ne zasmodi. Ko se meso zmehča in ne- koliko zarumeni ga poberi na krož- skrbite SaSUO pllaCO. ntk, v kozo pa deni pol žlice moke ^ . in ko prav malo zarumeni, prilij za- . dandanes je uporaba sadja za jemalko juhe, osoli in kuhai še nekaj Cl°.m ?ako enostranska, da je člo- minut. Nato prideni % litra posebej veka Ka[ ^roza, ko vidi, da se suče kuhanega graha z vodo vred. Ko vse ^s0- mazi z jajcem, potresi z drobno zre- močke, zlasti, ako bi hoteli predelati zanimi orehi in specu M. R. vcčje količine sadja. Vendar pa kljub vsem tem nepri-likam ne bi bilo prav, ko bi gospodinja vsaj nekaj sadja ne obrnila za jed in ga v te svrne ne predelala in tako shranila za dobo, ko bo zmanjkalo svežega. V naših preprostih razmerah shranimo (konserviramo) sadje najlaže in z najmanjšimi stroški tako, da ga predelamo v m e z -g o in da ga sušimo. Za mezgo je posebno pripravno koščičasto sadje, za sušenje pa pečkasto; izmed koščičastega so za sušenje tudi posebno pripravno češplje. Za danes nekoliko besed o sadni mezgi ali marmeladi. Sadna mezga je izdelek iz sadnega mesa, podoben strjenemu medu, s prilično tako gostoto in prijetnim okusom. Izdelava ni težka in kar je glavno, na malo se da izde-lavati s pripomočki, ki so žs itak v rabi pri vsakem gospodinjstvu. Na kratko je postopek tak-le: 1. Zelo zrelo sadje (marelice, breskve, slive, češplje, pa tudi jabolka) razberemo, odstranimo, kar je pokvarjenega (nagnitega in piškavega) in nato temeljito o p e r e m o, Sadje lahko pustimo celo, pa ga tudi lahko razrežemo, in izpahnemo koščice. Nikdar ga p a ne lupimo. -2, Tako pripravljeno denemo v primerno posodo kuhat. Vode dodamo prav malo (samo toliko, da se izpočetka ne pripali). Češpljam in slivam, ki so zelo vodene, ni treba nič vode. Namesto kuhanja, je še bolje, ako sadje parimo v vroči pari. 3. Ko je sadje popolnoma mehko, da začne razpadati, ga vročega pretlačimo skozi redko sito ali skozi kako drugačno pripravo (stroj za pasiranje), da odstranimo nepre-bavne dele, kakor koščice, peclje, kožo, peščišča, pečke itd. 4. Redko-tekočo drozgo, ki jo na ta način dobimo, moramo potem v plitvi posodi (kotlu i. dr.) toliko časa v k u -h a v a t i, da se dovblj zgosti. Med vkuhavanjem.neprestano mešati! Tik preden je vkuhavanje gotovo, mezgo osladimo, in sicer dodamo po okusu in po kakovosti sadja na kilogram mezge % do 1 kg sladkorja. Ko sladkor dodamo, vkuhavamo le še toliko, da se raztopi in dobro vmeša. Mezga iz zelo zrelih in sladkih če-špelj je dobra tudi brez sladkorja (pekmes, povidla), 5. Dovolj zgoščeno mezgo predenemo takoj vročo v snažne kozarce ali, če je imamo kaj več, v lonce, deže itd. Posode takoj vroče zavežemo s per-gamentnim papirjem in spravimo na suh prostor. Dobro se obnese, ako postavimo napolnjene lonce v vročo krušno peč, da se naredi na vrhu skorja, ki še bolj zanesljivo varuje, da se vsebina ne more pokvariti, čim manj dodamo sladkorja, tembolj gosto moramo mezgo vkuhati. Če jo pa močno vsladimo (na kilogram mezge 1 kg sladkorja), je lahko tudi precej redkejša. Pri vkuhavanju mezge se moramo skrbno varovati kovinskih posod, ki so pocinkane, kakor n. pr. brzoparilniki. Cink se v sadni kislini raztaplja in izdelek dobi silno neprijeten okus, pa tudi zdravju je škodljiv. Vsa kovinska posoda mora biti dobro pološčena ali pa pokosi-trena. . H. Razno. ga Rdečica. Tudi letos je ta prašičja bolezen obiskala mnoge naše kraje in hiše. Stotisoči narodnega premoženja so šli vsled omenjene nalezljive bolezni v nič in vendar so še mnogi zelo mnogi, ki si ne dado dopovedati, da je poleg snažnega hleva in primerne hrane najboljše sredstvo proti rdečici pravočasno cepljenje. Če so v tem oziru možakarji tu pa tam nazadnjaki, naj bodo pa vse naše gospodinje v pobijanju prašičje rdečice poslej bolj napredne. ga Priprava prašičje hrane. Mnogi imajo navado, da zrno za prašiče melje jo v moko in nato še moko zmešajo z vodo, da nastane nekaka kašnata jed ali pijača. Ta postopek ni dober, ker s tem trpi prebava hrane, zakaj živalim ni treba žvečiti, vsled česar ne proizvajajo toliko sline, kolikor je je za pošteno prebavo nujno potrebno. Na ta način krmlje-ne živali izgube polagoma možnost, da bi sploh prebavile cela ali zdrobljena zrna. Nujno je potrebno, da se podaja prašičem celo zrnje. Kjer pa so doslej krmili prašiče na omenjen nepravilen način, ne smejo naenkrat pričeti s celim zrnjem, ampak postopoma. ga O podedovanosti raka. Zdravnike že od nekdaj silno zanima vprašanje, da-li je rak bolezen, ki se podeduje, vendar vprašanja doslej še ni bilo mogoče rešiti. Šele profesorju Bernsteinu se je posrečilo dokazati, da se rak podeduje. Navadno pa nastopi le tam, kjer je očetu in materi bilo že prirojeno na-gnenje k raku, ali pa, kadar sta oba tudi dejansko trpela na raku. Vendar se podeduje tudi v tem primeru zopet le dovzetnost telesa za raka. Zanimivo pa je, da se to nagnenje ne podeduje, ako je eden izmed roditeljev zdrav. V tem primeru odloča vpliv zdravega. Kljub vsemu podedovanemu nagnenju pa je treba še posebnih bakterij, kemičnih ali fizičnih vplivov, da se rak tudi razvije.. Ako teh pogojev ni, se bolezen kljub podedovanemu nagnenju ne more razviti. ga Ogromno delo srca. Delo, ki ga dovrši srce normalnega človeka tekom enega leta, predstavlja silo, katera bi dvignila 7,358.000 kg težak utež meter visoko. Če bi se ta ogromna teža natovorila na železniške vozove, bi za to rabili 736 vagonov z nosilnostjo po 10.000 kg, ali pa 16 tovornih vlakov, od katerih bi bil vsak sestavljen iz 46 vozov. To lahko izračunamo, če vzamemo v ozir, da stične srce v eni uri povprečno 840 kg krvi meter visoko skozi žilovje človeškega telesa. ga Medicinska znanost in Lurd. Ni še dolgo tega, kar so na Francoskem govorili, da sta od treh zdrav- nikov dva gotovo svobodomisieca. Zdi se pa, da so se časi spremenili. Pred kratkim si je neki dijak medicine izbral za svoje doktorsko delo temo: Medicinski študij o nekaterih čudežnih ozdravljenjih v Lurdu. V tem delu obravnava . tri slučaje, v katerih so merodajni specialisti izjavili, da so neozdravljivi, v Lurdu takoj in popolnoma ozdraveli. Dijak je napravil izpit z odliko. ga Več kot četrtina moških samomorov je posledica zlorabe alkohola. Tako je ugotovil dr. Prin. zing. ga Postanek revmatizma pospešujeta mrzli zid in nevidni prepih skozi zid. Zato ne postavi postelje k steni, ki je na zunaj prosta in ni ob steni druge hiše ali sobe. ga Razloček med zdravnikom in mazačem. Zdravnik priporoča vsakemu bolniku drugačna sredstva. -Mazač ima za vse bolezni isti lek. ga Pozor pred najhujšim strupom. Ko so umorili sv. Štefana, so grešili oni, ki so metali kamenje, kakor tudi oni, ki so to odobravali in mirno gledali na hudobijo. Ko se danes blati v protiverskem časopisju Cerkev, ne grešijo samo tisti, ki to pišejo, ampak tudi oni, ki to odobravajo in berejo, ki naročajo in tako podpirajo in razširjajo take liste. ga Zdravljenje po knjigah. Neki bolnik se je zdravil sam, bral je zdravniške knjige in uporabljal sredstva, navedena v njih. Slavni zdravnik Hufeland (1762—1836) mu je dejal: »Pazite, Vi boste gotovo enkrat še na kakšnem tiskovnem pogrešku umrli.« ga Moderni svet in dekle. Na gosli svira Melanija, jezikov pet uči se Štefanija, za športe vneta vsa je Fina, slikarstva vešča Josipina, pi-sateljuje Ela v prozi, dopada bolj se poezija Rozi, diplomo doktorsko želi si Tinca, naslov že nosi medicinca,, —A pravo žensko je tori" šče: družinska soba, kuhinja, ognjišče. 5 ® ' -s • |T|«L31 12) S7¥71 - i ® <£)> i lil. • J ® i * lil li @: I ® | • i iC^I • I ® L® DcgodvšMne malega Brcana. Pa sta prišla do zajčkovega doma. Mati zajkla je stala na pragu in gledala, če mož kaj kmalu pride. Kako se je začudila, ko je pripeljal gosta. »Kaj bo za večerjo?« je oblastno vprašal Brcar. > Zelje in solata«, je odgovorila zajklja. N »Tega ne maram. Jajček hočem in kruh«, je zahteval Brcar. »Tega pa naša hiša ne premore«, mu je odkrito odgovorila. Zajček mu je svetoval, naj gre kar spat; zeblo ga ne bo, ker je zemlja še gorka; da ga pa ne bo strah, hoče ostati pri njem in lahko položi glavo na njegov kožušček. Brcar se je res vlegel, a zaspati ni mogel; vest mu ni dala miru. Zajček pa je kmalu zaspal. Toda hudoben, kakršen je Brcar bil, je uščipnil zajčka, ki se je preplašen zbudil. »Ali si bil to ti. Brcar?« ga je vprašal. •>Kje neki! Kaj sploh hočeš?« se je nevednega delal. Zajček je zopet zaspal, a hudobni deček ga je vnovič uščipnil. »Ali je to zahvala za mojo dobroto?« se je razjezil zajček. »Tu imaš plačilo za tvojo hudobijo«, čof, I čot, je padla zaušnica z desne in leve [ s krepko zajčjo taco. Brcar je zbežal v noč. Kar dovolj je imel od svojega potepanja: boleč I rog na čelu, prazen želodec in še za-I ušnice povrhu. Debele solze so mu I tekle po obrazu in domov k mami je I hotel takoj zdaj in nikoli več se ne I bo šel potepat. Mesec je pokukal izza oblakov: ■ Kaj pa je, Brcar, da ko'ovratiš tu-I kaj po poliu? Vsi pridni otroci zdaj I doma spe.« »Zajec me je oklofutal,« je tožil Brcar, »pa čisto nič mu nisem naredil.« »Pfuj, kako lažeš! Takemu hudobnemu otroku pa že ne maram svetiti,« je rekla luna in se je zopet skrila za oblake. Tudi zvezdice so se skrile, le mala drobcena je še brlela. To je Brcar jokaje prosil, naj mu pokaže domov, a svetila je tako slabo, da se je spotaknil in padel v trnje, ki ga je opraskalo: »Za kazen za tvoje laži!« Ko je šel dalje, je zašel v koprive, ki so ga opekle: »Za kazen, ker si mučil živali!« Končno je prišel na cesto, ki se mu je znana zdela. V daljavi je zagledal veliko luč. Mati jo je bila postavila na okno, da bi sinko zopet našel domov. Ne morem vam povedati, kdo je bil bolj srečen, ali sinko, da je bil zopet pri mamici, ali mamica, da ga je zopet imela. To pa vam lahko povem, da se je Brcar po teh hudih izkušnjah čisto poboljšal. Če bi ga danes videli, ga več ne spoznate. Tudi tistega grdega imena nima več, ampak je Markec. Kaj ne, da bomo tudi mi preteklo pozabili in le našega Markca radi imeli? (Konec.) M. K.: Brtogariev Anž. Brlogarjev Anž —■ ljudje so mu rekli Anžek, a ni prav nič rad slišal tega otroškega imena — se je sam štel za moža, dasi mu je bilo komaj deset let. Pa je imel tudi prav, da se je štel za moža. Sam si je prislužil toliko, kolikor je potreboval za življenje. In glejte — še celo materi je tu pa tam odrinil kakšen dinar, da ga je imela v nedeljo za pri-boljšek. Ljudje so ga včasih gledali, ko je iel skozi vas. Njegova obleka ni bila Bog ve kaj in poleti je hodil bos, a pozimi so mu zadostovale lesene lesene cokle. Pa so mu rekli ljudje naravnost v obraz: »Siromaček si, Anžek! No, ali ne veš, da si res siromaček?« Anž se je ustavil. Zataknil si je roko za svojo edino naramnico in hudo pogledal po ljudeh. »Nisem Anžek, Anž sem,« je odvrnil. »In prav nič mi ni hudega. Da bi bilo vsem tako dobro kot meni! Kar tiho bodite in bo meni in vam prav.« Ljudje so zmajevali z glavo in so ga imeli radi, ker je bil tako možat in ni nikoli tožil o svoji revščini. Zato pa so ga radi jemali na delo in so ga plačevali prav bogato. No, Anž je pa pošteno plačilo tudi zaslužil. Saj je znal opravljati svoje delo kakor noben paglavec na vasi. Spomladi je hodil pri oranju pred živino, jeseni je pasel trem kmetom živino, a pozimi ni počival, temveč Je za boren denar kidal na cesti sneg, ali pa je vozil z gora drva. A poleti je bilo njegovo življenje najlepše. Trgal je jagode in borovnice in jih prodajal prav drago vaškemu bogatemu trgovcu. A največje veselje Je imel, kadar so dozorele rdeče močnice. Z močnicami je največ zaslužil, ker so bile drage in jih je znal nabrati veliko množino. Samo on je poznal najskritejše trate visoko v samotnih gorah, koder so se smeiale najlepše in najdebelejše močnice. Rano v jutru je odhajal na goro, a zvečer se je vračal otovorjen s polnim nahrbtnikom in s težko košaro v roki. In pozno v noč sta z materjo prebirala močnice in drugo Jutro je trgovec materi odštel težke denarce, dočim je bil Anž že spet visoko nekje v gori. A tisti dan je imel neznansko smolo, da sam ni vedel, ali bi se smejal ali hudo val. Že takoj, ko je stopil v gozd, mu je prišel na pot prismuknjen jež, ki je bil menda iz-grešil pot do svojega domovanja in je zdaj težko kolovratil po hrapavi poti. Jutranja svetloba pač ni bila za njegove mežikave oči. »Ali mi greš, neroda ponočnja-ška!« ga je nahrulil Anž in že je vedel, da bo imel danes smolo. Da jež ni imel ostrih bodic, bi ga bil nemara sunil z boso nogo. Tako pa se mu je samo umaknil in šel skoraj zlovoljen po gori navzgor. In je imel res smolo, ker je bil srečal ježa. O, pa še kakšno smolo, da nihče tako na svetu. Prav gori za skalami je zabredel med rušje in tam je bilo toliko močnic, da jih Anž še ni bil videl nikjer toliko. Kar za-vriskal je, pocenil in sipal debele močnice v nahrbtnik in potem v košaro. A tudi košara je, bila kmalu polna. Anž je bil v zadregi in ni vedel, kaj bi počel. Da bi šel domov, je še prezgodaj, ker je bilo solnce prešlo šele polovico neba. A druge posode nima, kamor bi nabiral močnice. (Nadaljevani.) . ; Mirko Kunčič: Tri e moefrilanškL Muren poje v beli dan: »Kajne, kužek Pubi, da je lep ta božji svet zanj, ki solnce ljubi?« Kuža Pubi pravi: »Bah! Jaz sem tega mnenja: Kaj bi s solncem? Mastna kost to je pol življenja!« Murenček je strašno hud: »Ti ti ti grdunček! Tebi je jedača vse ...« Kos odpre svoj kljunček: »Jaz pa pravim: Trilili, vsak naj bo kot ptička; vse po vrsti rada ima — a Bogca in črvička . ..« Včasih ima človek take prijatelje, da ga ne morejo pustiti pri miru