121 „Z" : Telegrafistka.
Telegrafistka.
Pise „Z".
Govorili so o sreči.
Bilo jih je več. Rudečelasi poštni oficijal, njegova
dobrodušna soproga, njeni prijateljici, dve starejši učiteljici,
starejši oficijalov   brat,  starikavi neoženjeni trg-ovec,  go-
spodarjeva nečakinja in njena bivšri sošolka, neiša mala telegrafistka.
— Gotovo, da sem srečen - trdil je smelo rudečilasi oficijal
in po lahko nalamljal paštete, katere je njeg"ova soproga sama na-
pravila. - Le pog'lejte, lačen nisem, v uradu upam kmalu napredo-
vati in žena mi ni ne sitna, ne prepirljiva, vse to je čisto dovolj za
človeka.
— No, da, i meni ni sile. Moj Ivo je kljub najinemu petletnemu
zakonu še vedno ljubeznji\', kaj ne stari? — oglasila se je soproga
in nagajivo pog-ladila goste rudeče lase svojega moža. — Zadovoljen
je z menoj in jaz ž njim in srečna bi bila, ko bi še . . . Ne, pa saj
sem tudi tako srečna — prekinila je hitro. Nekoliko se je namreč
sramovala povedati, kako rada bi imela, da ji nagaja tudi še kaka
majhna, drobkena, kričeča stvarica, katere si je želela tako zelo.
— O saj človeku res ne manjka dosti do sreče - - modrovali
sta učiteljici. — Ko bi le otroci bili malo bolj poslušni in plača malo
boljša, pa bi se tudi učiteljice ne mogle pritoževati. —
— Sreča? Vidite to-le je sreča — povzel je starikavi trgovec,
vzdignil kupo črnine in počasno, premišljeno izpraznil kozarec. —
To človeka še malo ogreje in oživi. Drug'O je vse sama domišljija in
frazarstvo. Dobro kosilo, pa kupica iz\'rstne starine, to vam je naj-
bolje, kar ima človek od ži\'ljenja. —
In zadovoljno se je pogUtdil po svojem okroglasto napetem
telovniku.
— No in ti Metoda? — vprašal je oficijal rado\'edno svojo ne-
čakinjo.
— Ah? jaz?! Saj vendar veš, kako sem »srečna!« — odvrnila
je trpko in skoro, da so ji dolge temne trepalnice bolestno zatrepetale.
— Pa saj je res! — tlesknil je oficijal hudomušno z rokama. —
— Z Vilkom sta se zopet sprla, kaj ne? Pa le potolaži se, jutri bode
že dobro ! —
Vilko je bil Metodin ženin.
Vanda, naša mlada telegrafistka je nestrpno čakala, da tudi
njo vprašajo kaj o sreči.  Ah, ona je  bila  tako   zelo   zado\-oljna z
„Z" : Telegralista. 125
vsem svetom, i ljudmi in se seboj, da ji je srce vedno tako hitro in
živo utripalo v tem lepem velicem zadovoljstvu.
— Nu in gospodična Vanda? — vpra.šal je konečno oficijal
-svojega skromnega gosta.
— Jaz, o jaz sem tako zelo srečna! —
In ker ni mogla v tem prepričanju, v tej zavesti velike svoje
sreče mirno in dostojno sedeti na malem zeleno obšitem stolu, je
\'stala in živahno z rokami majaje pripovedovala :
— Kaj mislite, gospod oficijal, sedaj sem že dva meseca tele-
g-rafistka, a dozdaj nisem imela še ni ene neprilike, ni ene pomote,
nič, nič ! Sicer pa tudi ni čuda, skušnjo sem napravila z odliko, po-
mislite z odliko, in v uradu tako zelo pazim, tako zelo sem pridna,
da se moje koleginje vedno posmehujejo moji navdušenosti za službo !
Ali kaj, telegrafistka je vendar tudi nekaj ! S časoma me namestijo
definitivno in jaz sem c. kr. in imam pravico do penzije ! Gospodična
Dobršček ima 54 gl. mesečno. Celih štiriinpetdeset! —
Alalce so se nasmehnili — vsi, ko je mala telegrafistka, živo se
kretaje, dokazovala svojo trditev, da je srečna, in razvijala svoje
upe v bodočnosti. Dotična gospodičina Dobršček je bila že stara
svojih dobrih petinštirideset let in ona sama bi bila gotovo prav
rada menjala z mlado začetnico, kateri je življenje še tako živo in
gorko pulziralo v nje mladem svežem telescu.
- Jaz imam sedaj seveda samo še le petindvajset, a gotovo mi
povišajo VA\ sedaj s prvim na trideset goldinarjev — hitela je g"ovo-
riti mala pripovedovalka dalje.
— Trideset, a za stanovanje plačam samo dvajset! In gospa
Darbuš je tako dobra, tako zelo me ima rada! Vedno mi pravi
»liebes Kind-< in ko me je zadnjič bolela glava, skuhala mi je črno
kavo in napravila obkladke, a jaz jo niti prosila nisem ! Tako so vsi
dobri z menoj in prijazni, v uradu in na stanovanju in danes ste
me povabili semkaj, gotovo me imate torej tudi vi malo radi.
Pogledala je se svojimi jasnimi, svitlimi očmi vsakemu zvedavo
\' ol)raz in ko so ji vsi tiho in dobrodušno se smehljaje prikimali,
\zdihnila je še enkrat prav globoko:
— Seveda sem srečna! Tako lahko in milo in toplo mi je v
duši ! —
Dvignila je roke in z onim blaženim, brezskrbnim nasmehom
v svežem mladem obrazu bil bi ji vsak verjel, da je prav zelo, zelo
srečna.
12() ,Z" : Telegrafistka.
I.
Prišla je domov iz urada. Bilo jo že po osmi uri zvečer. Pove-
čerjala je potem kar v kuhinji, pri svoji dobri gospej Darbuševi,
skromno večerjico, popila za žejo kozarec vode in potekla potem v
svojo malo tesno sobico.
Udobnosti seveda ni bilo v njenem majhnem kraljestvu, a njej
sta dva priprosta pletena stola popolnoma zadostovala, če je kdo
kdaj prišel k njej in mali železni umivalnik, okrogla mizica, omara
za obleko, nočna omarica in priprosta postelja, vse to je bilo za njeno
osebno rabo čisto dovolj. Po stenah navesila je razne ilustracije, ka-
tere ji je podarila nekoč njena gospodinja, na malo okroglo ogledalo
v kotu nad umivalnikom je pritrdila velicega papirnatega metulja s
podjetno razprostrtimi krili in na steno, nad posteljnim zaglavjem,
obesila je priprost črn križec, katereg"a je dobila nekdaj od svoje
stare pobožne tete.
Edino okno je gledalo sicer na ozko temno dvorišče, v katero
ni nikdar posijalo solnce, a kaj, Vanda je vedela, da se za dvajset
goldinarjev ne sme in ne more zahtevati mnogo.
Ah in bilo je vendar kljub vsemu tako prijetno doma v «svojem».
Tako si je oddahnila, kadar jo je objel hladni, nekoliko vlažni duh
njenega stanovanja. Tu je bilo vse mirno, tiho. Kaka mačka je kedaj
zamijavkala doli na dvorišču, ali se je včasih v noči čula hoja sta-
novalcev nad njo skozi tanki strop, a vendar ni bilo čuti onega več-
nega pritiskavanja in ropotanja aparatov, ne onega nervoznega hi-
tenja in pošeptavanja, jednakomerne marljivosti poštnih soban.
Tako je bila vesela, kadar je sama. čisto sama sedela pri mizi,
čitala ali pisala v lepo sešite zvezke opazke in notice, tikajoče se
raznih uradnih službenih predpisov. Okrogla mizica ni bila pripravna
za tako delo in mnogokrat so jo bolele prsi radi nerodnega sedanja.
Potem se je naslonila v stolu nazaj in v razvedrilo mislila in sanja-
rila najlepše misli.
Dobro je vedela, da so njene misli prav za prav za tako ubogo,
revno telegrafistko, kakor je bila ona, čisto nepotrebne in celo ne-
spametne. Ona sama bi ne bila povedala svojih tajnih sanjarij živ^emu
človeku ni za ves svet, a vendar se je rada naslajala nad njimi.
Tudi nocoj, ko je sela k mizici, objela jo je neka sladka sanja-
vost. Naslonila je glavo v dlan in zamislila se je globoko. Parkrat
ji je šinil rahel nasmehljal čez zamišljeni obraz, v sanjavih očeh za-
iskril ji je zdaj pa zdaj vesel, poreden žar in izza polnih rudečih
ustnic všel ji je globok hrepeneč vzdih.
1-27
Kaj je neki mislila?
Ah, gotovo je bilo kaj lepega, a smešnega in neumnega. Nakrat
se je namreč stresnila, zahihitala polutiho in veselo skočila raz stol
ter si nekako prizanesljivo dejala :
-— Dekle, dekle, kako smo neumni ! - -
In zasmejala se j.e še enkrat zamolklo a prisrčno, da ji je srce
sami veselja zatrepetalo v mladih prsih.
Bilo je tako smešno !
Danes je bilo prvega. Že dolg'o je sklenila, da počne pri prvi
priliki prav pridno štediti. Nikdar, seveda, ji od plače ni ostalo ni-
česar, a danes je vendar nesla prvi petak gori v poštno hranilno.
Spomladi g-a bode sicer potrebovala, da si kupi slamnik in solnčnik,
a dotlej je še dober mesec in petak je povsod drugje bolje shranjen,
nego v njenem žepu. Znala bi ga prav lahko pred časom porabiti
in kaj bi bilo potem, ko bi ne imela ni denarja in ne slamnika !
Stekla je torej danes popoldne za trenotek g'ori v prvo nad-
stropje, kjer se vplačavajo liranilne svote.
Mlad, lep uradnik ji je dal knjižico, v katero je morala zapisati
svoje ime. Nekako s ponosom je zapisala svoj orig'inalno opremljeni
podpis in z nič manjo samosvestjo pristavila zdolaj : «Telegrafistka».
Malo neprijetno ji je že bilo, da je bila golog-lava in v pred-
pasniku : uradnik bi znal morebiti misliti, da je to kaka hišina.
No zdaj je lahko videl že iz pisave, da je inteligx'ntna in še
posebe, kaj je.
— A, gospodična ste telegrafistka? — vprašal je udvorljivo in
jo pozorno pogledal skozi okence.
— Da, — je dejala na vso moč n"sno, treba namreč povsod
varovati svoj ugled in tudi tacemu g'ospodu asistentu ni treba mi-
sliti, da je on Bog zna kaka ži\'ina, nasproti njej.
Toda glej, zmotila se je.
Gospod asistent, ni bil prav nič tako uverjen v svoji visokosti,
kakor je mislila. (Dalje prihodnjič.)
148 „Z" : Telegrafistka,
Telegrafistka.
Piše „Z".
(Dalje)
Tako? A — a, glejte kako imenitno, potem sva nekako kolega,
gospodična ? —
In pogledal ji je poredno v oči, da je živo zardela.
— Res me veseli, — dejal je .še, ko ji je izročal knjižico in
tiho pristavil, — do vidova ! —
In njej je srce tako neumno zadrhtelo pri njegovem prijaznem,
božajočem pogledu.
Zdrčala je po stopnicah dol v svoj oddelek in še dolgo pre-
mišljevala, kako čudno je, da imajo nekateri možki tako zelo lepe,
gorke, srčkane oči, kakor na primer ta gospod asistent gori v pr-
vem nadstropju.
Zvečer ga je slučajno srečala pred poštnimi vrati. Odkril se ji
je udvorljivo in ko se je za nekaj korakov ozrla nazaj, stal je še
tamkaj na mestu in gledal za njo.
In sedaj je premišljevala že dobro uro o asistentih v obče in
še o »svojem« posebe.
Grozno je bila radovedna, kako mu je ime. Vsak hip si je
ogledovala podpis na svoji knjižici, a kdo neki naj razmotri hiro-
glifske podpise poštnih uradnikov. —
Naposled je energično zamahnila z glavo in legla spat.
Od onega dne je naša telegrafistka prav mnog-okrat srečevala
svojega novega znanca. Zardevala je vedno bolj, vselej kadar se je
sešla ž njim in njune oči so se vjemale v vedno daljših pogledih.
Postajala je razmišljena in neki dan se je primerilo, da je na-
pravila v uradu prvo napako.
Ah tako ji je bilo hudo, da je izgubila svoj toliko časa nego-
vani ugled najvestnejše natačnosti in vrhu vsega so se še njene tovari-
šice tako hudomušno smehljale.
— Kako je vendar, da se je Milka zmotila ? — vprašala je
flegmatična Iva z lehnim začudenjem v tonu.
— I, tako ! — dejala je zlatolasa Klara prostovoljno.
Živa in poredna Liza pa se je zasmejala :
— I zaljubljena je.   —
— Zaljubljena?!! — so vpraševale in klicale vse v koru.
A, in potem je bil smeh, vpraševanja, hihitanje, čudenje.
— Ti Liza, v koga, kedaj, kako ? — tako se je vpraševalo v
vseh nijansah, v vseh tonih ; v visokem sopranu in globokem altu.
„Z" : Telegrafista. 149
— V asistenta Digniča, kedaj ne vem, kako tudi ne ? —
— V onega v prvem nadstropju ? —
— Da, da. —
— Imeniten je ! —
— Fin! —
— Naravnost »fesch«. —
— Živijo Milka ! Krasen okus, imenitna ideja ! —
Ali Milki je postajalo tako gorko in vroče, da In bila najraje
zaplakala.
Te hudobne porednice in ta Liza ! Hvala Bogu, da se je go-
spod inšpektor pokazal mej vrati, imela je vendar malo odduška.
Seveda, ta je zopet kmalo odšel dalje in potem je bil pri priči spet
prejšni halo.
— Pustite me, saj niti njegovega imena ne vem ! — vzdihnila
je, v očeh so se ji vtrnile solze ter ji potekle po rudečih, razgre-
tih licih.
Tako hudo naša živa, razposajena g-arda vendar ni mislila. Utih-
nile so kar pri priči in glasna Liza je bila takoj pri Milkini mizi.
Objela jo je krog vratu in ji nežno gladila lase.
— Ti Milko, ali si hud ? Kaj ne da nisi hud ? —
In nagnila je svoja mala vedno se smehljajoča usta prav do Mil-
kinega ušesa in ji tiho pošepnila :
— Veš ti, Milkuš, rad te ima. Z mojim bratom sta prijatelja,
pa mu je pravil, da te ima prav grozno rad. Onadva nista vedela,
da sem jaz v sosedni sobi in da jih poslušanj. —
— Si še hud, Miličko ? —
Ah ne, ni bila ne huda. Očesci sta ji bili še mokri od solz, toda sve-
tili sta se ji liki dva bisera, tako srečno, veselo in radostno.
Od ondaj je postala Liza Milkina prijateljica.
Ta Liza, tako jo je imela rada, vsak dan ji je povedala kaj
novega o njem.
— Jaz se moram že kar smejati — pripovedovala je Liza. —
Tako se menda še živ človek ni zanimal, kaj počnemo in govorimo
me telegrafistke v uradu, kakor ta Dignič. Vse hoče vedeti, prav do
pičice in kadar začnem govoriti o tebi, bi me poslušal ves dan, četudi
jako pazi, da bi se ne izdal. —
— Ali prihaja večkrat k vam ?
— I vedno sta skupaj z bratom. Ah to so ti včasih debate
mej njima in lamentacije ! Ves svet bi postavila na glavo, da gre.
Ženska emancipacija, socijalizem, literatura, umetnost in vsa mogoča
»dnevna« vprašanja obravnavata v bratovi sobi. Kadar pridem jaz do-
150 „Z": Telegrafistka.
mov, SO seveda v istem hipu telegrafistke na tapetu — vzdih-
nila je Liza tragikomično koncu svojih novic.
Ta Liza je bila res tako zlatkana ! Živa, navihana, nagajiva a
vendar tako dobrega, nežnega srca.
In nekoč je bila Milka zopet vsa raz sebe same sreče.
Deževalo je, a ona ni imela dežnika seboj.
Malce v zadregi se je vrtela med velicimi poštnimi vrati in kar
ni se mogla odločiti, da bi stopila venkaj v dež.
Moj Bog, nje sveže likano batistno krilo bi bilo takoj vse po-
mandrano in zmočeno in to bi bilo vendar škoda !
— Gospodična, klanjam se, — zadonel ji je znan raožki glas v
uho. — Nimate dežnika ? Smem li biti tako svoboden?
In predno se je zavedla kaj in kako, stopala je ob njegovi roki
po ulici.
»Vsaj Vam je morda znano moje ime, — je dejal kakor v za-
dregi, — Viljko Dignič. —
Ona ni dejala nič samo nasmehnila se je, njene oči pa so mu
povedale, da ga že dolgo, dolgo pozna.
Kako je bilo krasno biti tako pri njem !
Vzdihnila je od sreče in v duši ji je vstajala zaupajoča vera
vanj. A ona bi bila hotela vedno, vedno biti tako pri njem, da bi
se jima duše topile v iskrenih toplih pogledih in srce bilo v zavesti
neopisne, krasne, čiste sreče.
Nič nista govorila vso dolgo pot do njenega doma. Pogledo-
vala sta se, nasmihala si in nemo stopala drug ob drugem. Čutila
je, kako je on včasih nežno, rahlo, komaj čuteče stisnil njeno roko k
sebi in srce ji je zadrhtelo v neznanem, divnem čustvu.
Prehitro za oba sta stala pred hišo, v kateri je Milka stano-
vala. Obstala sta par hipov in se potem razšla z veselo nado v srcu,
da se kmalu zopet vidita.
In odslej sta se še večkrat videvala. Neka tajna moč ju je pri-
vlačevala in pojila. Mislila sta vedno drug o drugem in bila 'sta
srečtia, če sta se mogla videti vsaj za hipe.
Tovarišice niso več dražile Milke. Kadar je prihitela vsa zaru-
dela in vzradoščena v urad, vedele so vse, da je videla svojega
Viljka in bile so vse predobre, da bi sé šalami kalile njeno nežno,
mlado srečo.
Ona jih je imela vse jako rada. Prinesla je včasih šopek klinčkov
ali rož, katere je gojila njena gospodinja doma na oknih, seboj in
jih razdelila med nje. Vselej je doma seštela,  če množina cvetk za-
„Z-' : Telegrafistka. 151
dostuje tudi za vse in če  jih je bilo  premalo, odščipnila je še par
vršičkov rožmarina, ki je rasel pri njej v njenej sobici.
Potem je prišla v urad in delila svoje bog-astvo.
— To je za Lizo, to za Klaro, ta-le klinček za Fino, ta vrši-
ček za Ivo ! —
Tako se ji je dopadalo, metati jim cvetje v krila, v obraz ali
na mizo med dolge trake ozkega brzojavnega papirja. Vse so jo
imele rade in ona jim je bila v srcu tako gorko hvaležna za vsak
prijazen pogled.
— Ti, Miloš, kako si priden! — so dejale in ji veselo priki-
movale od svojih miz.
Navadile so se ž njo govoriti v možki osebi. Slišalo se je tako
nežno, tako prisrčno - poredno, kadar so govorile o njej.
— Vidiš našega Miloška, kako se je nagizdal, — so se menile
dobrodušno in ji popravljale gube na sveži lehni letni bluzi.
Ah, bilo je tako krasno biti med njimi v veliki prostorni poštni
sobi v lenivem, gorkem, poletnem zraku. Skozi spuščene rolete je pri-
hajala prijetna, blaga svitloba v sobo in mali solčni žarčiči so po-,
redno silili skozi špranjaste deščice rolet v urad ter nagajivo poska-
kovali na svitlih kovinskih delih brzojavnih aparatov. Skozi okna
uhajali so notri zmešani spojeni glasovi mestnega življenja, drdranje
voz, posamezni klici ljudij in daljni odmevi pouličnega šuma. Bilo je
tako prijetno, da je moral biti vsak zadovoljen in srečen. Svitle obleke
telegrafistinj dehtele so sveže in odsev mladosti je odsvital od teh
rožnatih obrazov. Šumenje papirja, drsanje peres in hitri, podjetni :
tk, tk aparatov se je zlival z letnim šumom v sanjavo mrmljanje.
Bilo je nekako tiho in mirno v tem šumu in gibanju, v tem vrvenju
in delavnem hitenju poletnih popoldnevov.
In zvečer, ko je odhajala iz urada, čakal jo je Viljko, pozdra-
vil jo in jo zdaj in zdaj spremil prav do doma. Včasih je šla zvečer
tudi še malo z Lizo, pila pri njej kupico malinovca ali limonade in
potem je bil asistent Dignič vselej tako dober, da ji je delal druščino
na poti domov.
Jako malo sta govorila o sebi, vedno je bilo toliko druge tva-
rine, toliko drugih pripetljajev in dogodkov.
Nedkaj sta srečala dva siromaka. Videlo se je, da sta mož in
žena. Bila sta vsa borna, siromašno oblečena in bolehna. Podpirala
sta drug drugega in le počasi se pomikala dalje.
— Reveža, kako se mi smilita, — je dejal Viljko.
— Da, tudi meni se smilita v dno srca, — pritrdila je ona. —
Toda nekaj imata vendar-le v svojej   nesreči.   Dva   sta,   imata  se,
152 „Z" : Telegrafistka.
nista sama. Glejte, kako se opira ona nanj in on nanjo. Jaz mislim,
da je to najstrašneje, če človek nima žive duše, katere bi se okle-
nil, katera bi živela zanj, kateri bi on lahko posvetil svoja čustva.
Tako strašno je, tako pusto, žalostno ! Srce imate, ali čemu vam je,
saj ne morete ničesar čutiti, kakor ono grozno, morečo praznoto. —
Meni se smilijo v dno duše vsi, ki si ne morejo ali ki si ne znajo
pridobiti vse simpatije čutečega bitja. Sami so, zapuščeni in nesrečni
so in naj jih tudi javnost čisla in spoštuje. Človeku ne more zado-
stovati slava ugled in bogastvo, površna prijaznost znancev ga
ne more utešiti, kakor ne kolegijalno zaupanje vsakdanjega prija-
teljstva, on potrebuje najglobočjih, najnežnejših drhtajev srca in naj-
svetejših čutov človeške duše, če hoče biti srečen. Vse drugo je
sama domišljavost in vsako zadovoljstvo brez globocega sočustva,
brez popolne pouzdaje ljubljene duše je samo fingirano. —
—¦ Ali vendar je lahko človek tudi sam v sebi srečen — ji je
oporekal on.
— Seveda tudi, če ima tako nrav, a trajna taka sreča vendar
ni. Srečen je morda zato, ker je svet lep, ker so ljudje dobri, ker
je sam veselega in lahkega srca ali vedno se mu svet ne zdi lep in
ljudje niso vedno dobri, potem se mu ona zaloga sreče, ki jo že od
narave nosi v srcu, polagoma izrabi in ostane mu le pusta praznota,
če ne išče sreče v drugih. ]\Ii ne vživamo toliko v svojih lastnih,
kolikor v čuvstvih druzih nasproti nam. —
To se pravi, mi živimo bolj v druzih nego v sebi.
— Da, ako smo srečni in ako hočemo biti srečni. —
— To se mi zdi nekoliko pretirano.
— Ne. Kako pretirano ? Če bi se hoteli ozirati na mnenje
mase ali kar tako na katerega koli posameznika, potem seveda, bi
bila moja trditev pretirana. Toda jaz mislim drugače. Ali si še res
niste nikdar želeli bitja, ki bi razumelo vas in vse tajne finoče vaše
duše, v katerem bi živeli vi in katero bi živelo v vas ? —
— Da. —
— Torej ? ! Vidite, da imam prav ! Tako smo čudni mi ljudje,
vedno bi nekaj radi. Kar pošeptavali bi pred se : »želim si, želim
si!« a če bi nas kedo vprašal, kaj si prav za prav želimo, bi nas
polovica molčala, ker bi ne znali odgovora. —
— A kaj si želite vi ? —
— Srca, duše ! — zašepetala je polutiho in zatisnila oči. In,
kakor v snu je plavala ta duša, ki si jo je. želela, pred njo visoka,
nežna, velika, polna ognja, moči in miline.
153;
On je obmolknil. Ljubil jo je v onem trenotku bolj nego kedaj
poprej, potegnil bi jo bil na-se, poljubljal ji te njene sladke oči in
mehka, duhteča usta. In zaklical bi bil :
— Hočeš me ? Vse srce ti dam in vso dušo ! —
Ona je nemo stopala poleg njega.  Tako blizo mu je bila  in
vendar se mu je zdela tako daleč. Upal je in se bal ter —  molčal.
(Dalje prih.)
178 „Z-: Telegrafistka.
Telegrafistka.
Piše „Z".
(Dalje)
Ti Liza, tako sera srečna ! Ti ne veš, tako, tako ...
In kar vzdihala je sreče.
Lica so ji rudela in njej sami  se je zdelo, da je pre-
majhna, preslaba za to veliko, krasno srečo, ki jo je navdajala.
— Veš, poljubil me je, prav tu sem na usta. Ah, kako je
bilo lepo! —
In zatisnila je oči ter naslonila glavo na Lizino ramo, kjer je
še vedno tiho in blaženo jecljala :
— Kako je bilo lepo! —
Liza se je zasmejala.
— Ah, g-lej ga otroka, kaj pa je to tacega ! Saj imaš že vendar
18 let, ti dekle! Ah, dajmo, dajmo, ljubimo! Tako sem mlada in
življenja in mladosti imam kar naravnost preveč ! Tako bi poljubo-
vala včasih! Tako zelo bi koga poljubovala! Ali kaj, pa daj, če
imaš koga! —
In Liza se je postavila sredi sobe in patetično zdihnila.
. — Vitezov ni, pa jih ni! —
Milka se je morala smejati.
— Ah čakaj, pridejo še ! —
— Ah, kaj pridejo, pridejo! — razjezila se je Liza. Kedaj ti
pridejo in kakšni ! Sedaj, ko je vse tako krasno, živo in mlado, sedaj
nimamo druzega dela, nego lepo starati se, zgubljevati vsak dan malo
te naše zaupljive svežesti in živeti tja v en dan in čakati, da vse
odleti, vse naše krasne želje, vsi naši lepi, mamljivi ideali! In ti ne
moreš nič storiti za se, za svojo srečo, samo čakati smeš ! To ti je
kaj lepega, ta krasna naša usoda ! Vsak je svoje sreče kovač, bob-
najo neumni ljudje v svet. Ha, ha! Kako si jo naj kujemo me dekleta,
ko ne smemo vzeti kladiva v roke?! —
In Liza je jezno zacepetala z nogami.
— Ah, ti sladki moj otrok, le glej me le ! Ti imaš pač svojo
srečo, tako po naklučju si jo dobila, ali jaz, ali druge ! . . . Kaj
misliš, da bi me ne bile prav tako rade srečne, kakor ti ? ! Hm, na,
ali kaj hočeš ! Včasih grem po ulici, pa poblisknem koga se svojim
pogledom in kar zaupila bi mu : Ti, morda si ti oni, ti tista sreča ? :
in včasih mi je, kakor bi morala koga prositi: Daj, ljubi me!
,.Z" : Telegrafista. ' 179
Saj je vse neumnost ! Potem pridem domov, pa si prav odkrito-
srčno priznam, da sem goska. Ali konečno, če se pomisli, je vendar
grozna krivica, da se niti z mazincem ne smemo ganiti za svojo
srečo. Tisto koketiranje in tisto lovenje možkih po raznih plesih in
drugih takih prilikah na trnek svoje dražesti, to je dovoljeno, nekako
patentirano, ali da bi pametno dekle stopilo pred pametnege moža
in mu dejalo: »Vi ste mi simpatični, rada bi natančneje spoznala
vas in vašo dušo!« tega se seveda ne sme! Samo naklučje, na-
klučje ! In če tistega neumnega naklučja ni, — na, pa z Bogom
sreča ! Ker je tako navada, vzamemo prvega, ki se morda, oglasi,
ako smo pa prepametne in prevestne, da bi se vezale na možkega,
ki nima vsega našega srca in vse naše duše, no, pa ostanemo tako !
Milko je nekako vstrašil ta Lizin izbruh in skoro boječe ji je
rahlo pogladila lase iz čelo.
— Ti, ubožica ti, tako mi je žal zate ! je dejala tiho in bilo ji
je, kakor bi se svojo srečo, ki ji je rajala v duši, delala krivico
Lizi. — Si li huda na me ? — je vprašala za-to nežno in proseče.
— Ah, zakaj bom huda, prismodica ? ! Na, ali včasih, veš, me
nekaj prime in potem razsipam svojo modrost kar s koši. Preveč
mislim, to je. Veš, nič misliti, to je najbolje ! ^"časih mislim toliko,
da se mi kar vse vrti v glavi. Zase mislim in za druge, a to je jako
neumno. Nič misliti, to je najbolje ! je ponavljala in smeje se stresla
Milko za ramo.
— Oh, vže, tako sem mlada ! —• je vzdihnila in se vspela
kvišku.
Tako je stala tu, visoka, vitka, cvetečega obraza in iskrečih se
oči, vsa mladost, vsa življenje.
—¦ Glej in če mislim dalje, če mislim v prihodnjost, me je strah,
v resnici me je strah! — je nadaljevala in njen obraz je preletela
trenotna tuga. — Dvaindvajset let imam, mlada sem, a. kako dolgo !
Tako se bojim one reakcije, onega: »do sem in ne dalje!« Nič več
ne raste v tebi, nič več se ne večja ta mladost, to veselje nad živ-
ljenjem, vse obstoji in potem se manjša in izginja in vse izgine brez
sledu. Ali ni to žalostno, strašno? —
— To je osoda vseh — je pripomnila Milka.
— Da vseh, toda ne vseh enako. O, nekateri imajo mnogo od
življenja, drugi zopet nič. Vso svojo mladost izpijo in vso njeno
srečo, drugi smejo le gledati, kako jim mladost preteka in gine. In
me ženske ! . . . . Oh, tako smo lahko srečne, nek poseben talent
imamo biti prav iz vse duše srečne, tako čisto do skrajnosti, ali pa
se sušimo brez sreče; počasi se nam gubajo lica in srce  se  nam
180 „Z" : Telegrafistka.
Stara. Same ostanemo, nikogar nimamo, svet nas črti in me njega.
Vidiš ali ni to krivica : nekatere so srečne, imajo moža in otroke
v katerih se zopet mlade, druge nimajo žive duše pod solncem. Jaz
se bojim ostati tako sama ! —
— O, ti moja Liza, kako imaš čudne misli ! —
— Čudne ? Zakaj ?.... O, nič niso čudne! Saj navadno ne mi-
slim na to, niti ne tako. Neprijetno je priznati si resnico. Danes sem
že v strelu, zato tako klepečem. O drugače za vsakdanjo rabo imam
jaz prav fino filozofijo, veš, tako »eine Nothphilosophie«. Oh, kaj
ljubezen in sreča, to jc največja budalost, neumnost in be-
darija! Človek tako lepo sam, to je fino, imenitno! Sich selbst ge-
nug ! Ibsen ima res prav ! In potem se ponosno vzklone glava in
zaničljivo se gleda na vse ostalo neumno človeštvo, ki tako teka za
srečo in za ljubeznijo ! Vidiš, taka-le modrost je precej komodna in
za silo človek prav dobro izhaja ž njo. Seveda včasih človeka ven-
dar nekaj zaskeli v srcu in vsa njegova filozofija se stopi, kakor
pomladanski sneg na solncu. Oh, kaj, konečno hoče biti vsak srečen
in eden ima toliko pravice do tega kakor drugi. Toda brr ! Zdaj mi
je res že sami dovolj vsega tega ! —
Vstala je, zasmejala se gdasno a malce prisiljeno, potem pa
stresla malo glavo in nekako trmasto vzkliknila :
— Se smo mladi, še, še ! —
.Stisnila je roko v pest in zažugala v zrak, kakor, da bi hotela
groziti starosti, ki je tam iz meglene prihodnjosti režala vanjo.
In ko je šla Milka od nje, moirala je še dolgo misliti na Lizo
in vse njene besede.
Konečno ima prav !
Da, da, ko bi ne imela svojega Viljka ! . . . .
Vstrašila se je te svoje misli, nasmehnila se potem sama sebi
in z egoizmom, ki je lasten srečnim ljudem, pozabila Lize ter se
vtopila v svoje krasne, srečne sanjarije.
Oh, da, ta Viljko !
Tako ga je imela rada, kar vedno, vedno je mislila nanj.
Skrbelo jo je le, da je bil tako zelo moder in resen. In toliko
je vedel povedati, vse tako zanimivo, poučno in duhovito, da se je
včasih sé strahom vpraševala, kako-li more biti zadovoljen ž njo, ki
je tako površna in pozabljiva. Čitala je pač vedno jako mnogo, ali
kar nič si ni mogla zapomniti, vse je nekako izpuhtelo iz nje. Ah,
ona ni bila kar nič podobna ženski, katero je slikal Viljko toliko-
krat z gorečimi, navdušenimi besedami kot vzor napredne, samcstojne
in plemenite žene.
,,Z" : Telegrafistka. 181
Oh, kadar on zapazi, da ona ni taka, ni tako vztrajna, gotovo
je pozabi ; saj on je sam dejal, da če ljubi, hoče ljubiti žensko in ne
kacega otroka.
Rad jo je imel, predstavil jo je svoji materi, ki je bila precej
premožna vdova, in ta jo je sprejela z objemi in poljubi ; dal je tis-
kati fine elegantne zaročne, karte katere sta potem skupaj razpoši-
ljala, ali ona se je vendar bala, da mu ne bode dovolj, da je ona
premalo zanj.
Vedno ga je vpraševala se svojimi velicimi otročjimi očmi, ki
so bojazljivo in mokro gledale izza finih, dolg'ih trepalnic, če jo ljubi
če jo ima rad, res rad.
On je razumel te njene tihe, proseče poglede, zasmejal se ji
je poredno in jo v odgovor nežno in prisrčno objel.
— Ti dušička ! — je dejal počasno in tiho, in njene oči so se
mu nasmihale v veliki nepojmljivi sreči.
Dogovorili so se, da se čez tri mesece poročita Milka in Viljko
in se potem naselita v mali a okusni hiši Viljkove matere.
— Jaz vama se svojo staro Nino gospodinjim, vidva pa ne bo-
deta imela drugih skrbi, nego biti prav pošteno srečna — je rekla
včasih še brhka in jedrnata Viljkova mati in smeje se gledala v njune
srečne, zarudele obraze.
Stara Nina pa je vselej zadovoljna trla predpasnik med prsti,
kadar je srečala Milko na stopnicah ali v sobi in se v duhu prav
veselila mlade gospodinje, ki je imela tako mehke, dobre oči.
Milka ni hotela takoj izostopiti iz službe, če tudi ji je Digni-
čevka prigovarjala k temu.
— Saj nimam iti nikamor in vsaj do poroke se hočem vzdrže-
vati sama, če že drugače nimam ničesar, — je dejala in pogledala
dobri mamici, — tako je že namreč po njeni želji nazivala bodočo
svojo taščo — ' tako lepo v oči, da le ta ni imela čisto nič več
ugovarjati.
Viljku se je ravnanje njegove neveste jako dopadlo.
— Glejte ga, mojega svojeglavnega Miloška, kako vam zna
biti odvažen — jo je včasih pohvalil in ji potem nagajal, češ, kako
bode pač znala kaj gospodinjiti, če jo vzame kar naravnost izpred
aparata pred aitar.
— Oh, pusti jo vendar, jaz jo naučim vsega, česar treba, —
branila jo je Viljkova mati, ki je nakupila tudi vso balo za njo.
Imela jo je nekako posebno rada in deklici je to neizekljivo
dobro delo, ljubila jo je vže naprej kot pravo mater.
182^
Z Lizo sta bili skoro vedno skupaj, prav kakor prej in ona ji
je pridno pomagala vezti začetne črke njenega imena v fino perilo,
ki ga je dobra Vilkova mati poskrbela za svojo in svojega Vilka
pridno punčiko. . (Dalje prih.)
196 „Z" : Telegrafistka.
Telegrafistka.
Piše „Z".
(Dalje)
Liza se ni več tako jezila nad osodo, ki je tako krivična vsemu
ženskemu spolu, bila je vedno zopet ona stara nagajiva
in živa Liza, kakoršno so jo poznale Milka in njene tovar-
šice. —
— O le nič misliti, nič misliti ! — klicala je med smehom, na-
brala ustna in zažvižgala podjetno kako poskočno poulično popevko.
In tako so jo hotele imeti njene tovaršice.
Milka je bila zadnje dni pred poroko jako razburjena.
—: Morda mu bode žal, morda se me naveliča — ponavljala si
je vedno z nova in se trpinčila z raznimi temnimi slutnjami.
Večer pred poroko sprehajala sta se skupaj v drevoredu.
Bilo je že tamno in zvezde so se bliščale skozi gosto vejevje
košatih dreves. Zrak je bil mil in dehteč, vse krog je bilo zavito v
neko mirno sanjavo molčečnost.
Njej ji> postajalo tožno v duši. Bilo ji je, kakor, da ga mora
zgubiti zdaj zadnji trenotek, njega, svojega Viljka.
Zaplakala je.
— Zakaj jočeš, zlatuška moja ? — jo je vpraševal nežno in jo
privil k sebi.
— Tako mi je hudo, tako me srce boli — tožila je tiho in se
stisnila k njemu.
— Zakaj, duša? Odslej, jutri že bodeš moja — je dejal in pri
zvoku svojega lastnega glasu, spreletela ga je taka sreča, da je še
enkrat pridušeno zašepetal : jutri že! — ter jo je tako strastno pri-
tisnil k sebi, da jo je zabolelo.
Molčala sta nekaj časa in potem ga je ona vprašala, komaj
slišno :
— Imaš me li res rad ? —
Njena mehka usta so se skoro dotikala njegovih ušes in njena
gorka sapa mu je laskajoče obvevala obraz.
— Ali me imaš res rad?—je ponavljala še enkrat skoro boječe.
— Kako bi te ne imel, ti zlata moja dušica, — je dejal nežno
in prisrčno. — Kaj ne čutiš, da te ljubim, kaj res ne čutiš ?
— Da, da.....toda bojim se. —
— Cesa, dragicÄ ? —
„Z" : Telegrafista. 197
— Prihodnjosti se bojim. Glej, meni je vedno, kakor da sem
premalo zate. Jaz sem tako priprosta in najivna, a ti mi vedno pri-
poveduješ, da si misliš ženo napredno, nevstrašljivo, podjetno in
energično. Jaz nisem taka, glej. Ah jaz bi bila tako rada duševno
močna in velika, razumna in premišljena, za te in zaradi tebe.
Trudim se mnogokrat, da bi si prisvojila neko bogastvo misli, neko
krepkost volje, tako, da bi vedno z razumom vladala sebe, da bi s
kritičnim očesom motrila svojo dušo, ali kar nikakor se mi ne po-
sreči. Vedno sem in ostanem otrok momenta, jaz ne vladam srca,
ampak ono vlada mene. —
— In zato se bojiš, da .... ?
— Da, zato se bojim, da ti postanem sčasoma dolgočasna, da
se me naveličaš. —•
— Ah, molči mi, molči mi — je dejal skoro nejevoljno in pri-
tisnil svoja vroča usta na njena. — Kako si me vendar napak ra-
zumela. Kaka bi bila vendar ženska, ki čuti z razumom in ne se
srcem. Ne, ženska mora imeti srce, nežno, čuteče srce. Se srcem naj
bo ona močna, s čustvi duhovita. O ženska je duševno vedno bolj
krepka, bolj naobražena, nege mi možki. Mi možki mislimo z razu-
mom, ženska sé srcem in zato je ona finejša v svojih čustvih nego
možki. In ti ? Ti se niti ne poznaš ! Jaz sem prepričan, da bi bil moj
Miličko ravno tako odločen, neustrašljiv in pogumen, če bi prišlo do
kaj pomenljivega, kolikor katera izmed onih naprednih, energičnih
ženskih nove literature, ki mi tako dopadejo in imponirajo, četudi so
morda le duševni plod kakega nadarjenega pisca. O jaz te imam
tako neizrekljivo rad kljub tvojemu velikemu srcu, ki je itak samo
moje, ne ? —
— Da, da. —
In potem sta molčala oba.
Velika sreča nima besed.
Krog njih je vstajala noč tiha, skrivnostna. Veter je šuštel v
drevju, »na visokem nebu so se iskrile zvezde v zraku je plaval mir.
Sedela sta lesno tik druzega, v duši sta mislila, da za to svežo, upa
polno poletno nočjo, pride svitla rožasta jutranja zora, da se zasveti
tamkaj na vzhodu krasen, gorak dan.
— Jutri že, jutri ....
III.
Milka je postala Viljkova žena.
Včasih, ko je bila sama, se ji je zazdelo, da je vsa njena sreča
samo izrodek fantazije in vselej ji je bojazen spreletela srce, da bi
se h kratu zbudila iz tega krasnega solnčnega sna.
198 „Z" : Telegrafistka.
Hodila je po komodno s eleganco opremljenih sobah in se
vedno vpraševala, je li to res, da je zdaj vse to njeno. Večkrat je
zamišljeno slonela pri oknu in po cele ure vrtela mali priprosti po-
ročni prstan med prsti.
Zdelo se ji je skoro smešno, da je omožena.
— Gospa Digničevka — to se je glasilo tako dostojanstveno.
Nehote se je zasmejala vselej, kadar se je spomnila, da je po-
ročena zakonska žena. Postavila se je včasih pred ogledalo, poklonila
se resno in počasno in povdarkom dejala:
— Klanjam se, gospa Dignič! —
Ah in potem se je smejala, smejala, da so jo solze polile.
Njena tašča se je morala sama večkrat smejati njeni naivnosti,
Viljko pa ji je vedno dejal, da je njegova dobra, mala mačica.
Liza je večkrat zahajala k njim in naposled je bila v svojem
slobodnem času več pri njih, nego doma.
Milka jo je rada imela in zvečer je kar nikakor ni pustila
domov.
— Ah bodi še malo, saj se ti vendar nikakor ne mudi. Viljko
te že spremi.
Liza se je dala preprositi in potem sta z Viljkotom igrala šah,
Milka pa je sedela zraven, smejala se in nagajala zdaj jednemu zdaj
drugemu.
— Sama ne igram, gledati vaju je mnogo zanimivejše — je trdila
in zadovoljno stisnila svojo drobno osebico v divanov kot.
Bilo je v jeseni, ko se je poročila z Viljkom in zdaj je po-
stala zima.
Zunaj je brila burja, v sobi pa je prijetna gorkota prihajala od
peči. Z zelenim čipkastim ščitilom zastrta svetilka dajala je sobi
nekaj domačega in udobnega in fini sivkasto - modrikasti dim, ki se
je vil iz Digničeve cigaretke proti stropu je ta prijetni čut še spo-
polnjeval in večal.
Na jednem koncu mize igrala sta Liza in Viljko šah, na drugem
je Mika kuhala čaj m njena tašča je poleg nje plela z nemirno mar-
ljivostjo nogavice, če ni že prej odšla v svojo sobo.
Milka je včasih povlekla Viljka tako prav lehno in tihotapno.
— Ti Viljko? —
— Kaj ? ~-
— Nič! —
— Zakaj me pa kličeš ? —
In ona je na to prav tesno se privila k njemu ter mu prav
tiho, tiho šepnila na uho :
„Z'^: Telegrafistka. li)!)
— Zato, ker te imam rada! —
Liza je navadno šaljivo zapretila s prstom:
— Pst! Svetovati je prepovedano! —
— Povedati pa ne! — je rekla Milka in potem je bil zopet
nekaj časa mir.
— Ti, kako bi bila vidva fin parček — rekla je nekoč Milka
in vesela svoje ideje, poredno tlesknila z rokama.
Liza je zardela, Viljko pa je mirno dalje prestavljal svoje figure.
— Pa res bi bila fina vidva, — je nadaljevala Milka. — Ti si
velik, ona je velika, ti si moderna še bolj, lepa sta oba, pametna,
da je naravnost groza in značaje imata tudi čudovito podobne. Veš,
Viljko, meni se kar čudno zdi, da si mene vzel. Tak le majhen
škrpindeljček, brez vsake figure, raztresen, površen in lakkomišljen,
da je kar groza. Veš Liza. ...
— Pojdi, pojdi, ti klepetulja — jezil se je Viljko, dvignil jo
kvišku in zaplesal ž njo po sobi.
— Ti, pusti me, pusti me — je proslila ]\Iilka visoko v zraku.
— Kaj te ni nič sram, kaj bode dejala Liza !
— Oh, kaj naj reče, meniš, da je res tako neumna, kakor si
ti ! — se je smejal Viljko, dvignil jo še enkrut prav visoko in jo
potem kakor kacega otroka posadil na divan.
Liza se je smejala, Viljko pa je bil rdeč v obraz, ko je zopet
sel k šahu.
Z Milko ni bil več tako zadovoljen, kakor v začetku. Bila mu
je preotročja, prerazposajena.
Včasih je navel pogovor na kake resne stvari in ona je s komično-
ustrašenim obrazom povpraševala, če se mu res tako malo smili, da
jo hoče mučiti s takim dolgočasjem.
— Ti pomisli, danes sem citai v nekem listu imenitno statistiko
o moči ženstva, ki nastopa v javnosti in v obrtu — je začel n. pr.
a Mika je nakremžila obraz in klubovaljno trdila, da ji ni prav do
kraja nič do nikake statistike.
— Oh, pojdi no, to me ne zanima ! —
— In kaj bi te zanimalo ? —
— Da mi poveš, da me imaš rad, grozno rad. —
— A to ti pravim vsak dan petdesetkrat ! —¦
— Jaz bi rada slišala stokrat ! —
— Ah, pojdi mi ti neumnica — je vzdihnil naposled, sicer še
nekoliko nejevoljen, a vendar že utolažen.
Kaj je pač hotel, bila je vendar predražesten otrok!
2()0 „Z": Telegrafistka.
Milka je postala skoro malce gizdava. Posebno doma se je
oblačila vedno v take matineje in halje, ki so bile z uprav rafinira-
nim okusom kakor vstvarjene za njo. In potem je nje majhna živa
osebica kar neprenehoma frčala iz jedne sobe v drugo, skakala,
pela, nagajala zdaj tašči v kuhinji, zdaj se lovila z Viljkom krog
miz in stolov.
— Du mein Zuckerpüppchen, du — ji je dejal včasih Viljka
in z občudovanjem gledal v svojo malo živo igračico.
— Ti danes se bomo učili, — je rekel nekoč.
— Česa pa ? —
= Ruščine. —
— Oh, kako imenitno! Takoj začnem. —
In res .sta začela. A kaj, Milki ni kar nič tako ugajala slovnica,
kakor je mislila prej. Bilo je vse tako suho in prav počasi, počasi
se je prišlo dalje.
— Nič ne paziš ! To sem ti razlagal vendar že več nego dvaj-
setkrat !
— Jaz pa si ne morem zapomniti ! Čemu tudi ! ? Saj ne potre-
bujem ruščine tako silovito. —
— Seveda ne, ali meni bi bilo drago. —
— O ne jezi se, saj je konečno vse jedno. Da te imam rada,
tako zelo, zelo rada, to ti lahko tudi slovensko povem, kaj ne, ti hudi
mož til
In potem mu je splezala na kolena, moledovala in prosila tako
dolgo, da je zopet svečano izjavil, da jo ima vsejedno rad, četudi ne
zna ruščine in ne mara za statistiko in za druge take učene stvari.
Rad jo je imel, res zelo rad, ali zadovoljen vendar ni bil.
— Zakaj je pa Liza drugačna ? —
— Liza ?! Oh moj Bog, ta je že na svet prinesla celo kopo
talentov za ves tvoj oni »Weissheitskram«. Jaz ne morem, pa ne
morem biti taka. Misliš, da se res nisem nič trudila ? ! Ali kar ne
gre, pa ne gre ! Zdaj sem že docela obupala, da postane iz mene še
kedaj kaka učenost, kak tak ideal ženske popolnosti, kakoršnega
razvijaš in slikaš ti, kadar si sladke volje. —
— To mi ni prav nič všeč ! —
— Ah, kaj bi se jezil ! Zvečer pride Liza pa se lahko pomeniš
ž njo o vsem, kar ti pride v glavo, vsaj to bi bilo itak predol-
gočasno, da sva obe, jaz in Liza tako nad vse resni in pametni. Jaz
Lizo kar nič ne zavidam. Srečna pa vendar ni vkljub svoji modrosti
in duhovitosti !
Viljka je neprijetno dirnil ta Milkin izrek.
„Z": Telegrafistka. 201
Zvečer je prišla Liza.
Bila je dobre volje in kadar je bila dobre volje, bila je vselej
duhovita, sicer malo sarkastična a morda prav zato še bolj zabavna.
— Glej Liza, Viljko hoče, naj bodem taka, kakor si ti. —
— Res ? No potem bi mu pač ne bila všeči —
Rekla je to nekako trdo, skoro osorno.
— Kako smo danes pusti — se je pritoževala razvajena Milka,
Viljko pa ji je nehote pozorno pogledal v obraz.
Bil je nek čuden, zagoneten izraz v tem temnem, lepem inte-
resantnem obrazu. Nek velik neizražen ponos in ob jednem neka tiha
obupna resignacija.
Nikdar prej še ni opazil, da je ta Liza tako zanimiva in lepa.
Oči so ji gledale strogo, a vendar je njih intenzivni svit izdajal ves
vroči priduševni žar njene duše.
Nehote je pogledal Milko.
— Tam otrok in tu žena — mu je hipno šinilo v misli in skoro
fizično bolestjo je občutil ves razloček teh dveh bitij.
Da, Milka je bila otrok. Dražesten, pikanten, dober otrok, a
vendar-le otrok.
Pogledal ju jo še enkrat, kritično in strogo.
Da, bilo je res.
Ona mala, drobna osebica na divanu, kateri je veselost sijala
z obraza in ta ponosno vklonjena postava z izrazitim obličjem, kateri
je resnoba gledala iz oči: tam otrok in tu žena.
— Li ne bode nocoj nič iz našega šaha gospod Dignič — je
vprašala Liza in on se je streznil.
— Kako ste zamišljen — je dejala skoro porogljivo, kakor, da
bi bila uganila njegove misli.
Seli so.
Viljko je privil z levo roko Milko k sebi. Čutil je nekako po-
trebo, da se ščiti njeno prisotnostjo vsem neprijetnim mislim. Ona
je naslonila svojo glavo na njegova prsa, mu hudomušno pihala v
obraz, ščipala ga v roko ali pa mu poredno namežikovala.
— Veš, zakaj živim ? — je vprašala nakrat tiho in nežng.
— Zakaj ? —
— Zato, da imam tebe rada. —-
— To je pa res duhovito ! —
— Kaj duhovito, samo da je resnično ! —
Dignič se je moral smejati. Objel jo je in vroče poljubil.
202 „Z" : Telegrafistka.
O, imel je vendar z v.so dušo rad tega veselega, dobrega
otroka !
Liza je bila oni večer jako redkobesedna. ' Od časa do časa se
je vzdramila iz svoje molčečnosti, razvila na hip vso svojo živahnost
in zgovornost in na to zopet utihnila. Bilo je videti, da je nezado-
voljna se seboj in z vsemi. Konečno je vzdihnila, vstala in pahnila
igro nekako jezno od sebe.
— Kaj ti je Liza ? —
— Migreno imam. —
— Čakaj, jaz ti dara kak prašek. —
— Ne, hvala. Domov moram. —-
— Pa vsaj malo čaja izpij. —
— No, da, prosim. Mogoče me malo ogreje. Nekako v dušo
me zebe.
— V dušo in pri nas!? To je vendar nemogoče! Glej, kako
sva srečna ! —
In Milka je stopila pred svojim možem na prste, položila mu
roke na ramo in mu naglo poljubila oči in usta.
—¦ Ali nismo res srečni? — je vprašala potem skoro z neko
otroško bahatostjo.
— Seveda ! —
— In te res nič ne skomina, ti Lizinka? —
— Ne, nič ! — je odgovorila Liza trdo in skoro malo hripavo.
— Kaj ti nisem dejala, da ima ravno tako resno in mrzlo srce,
kakor je vsa ona ? — je rekla Milka Viljemu, a ta jo je nejevoljno
odrinil od sebe in ji rekel strogo, naj molči. (Dalje prih.)
-2-20 „Z" : Telegrafistk;i.
Telegrafistka.
Piše „Z".
(Dalje)
Liza je sama sedela doma. Bila je svobodna. Njeni domači so
odšli na sprehod, ona ni hotela ž njimi.
In ko so odšli, ko je sama ostala v stanovanju, šla je
v malo sprejemnico in legla ondi na divan. Hotela je enkrat misuti.
— Treba napraviti račun in proračun v duši — pošepetala je
s trpkim nasmehom na ustnah.
In mislila je.
Zakaj sem, zakaj, kako živim, kaj bode iz mene?
Bila so pač težka vprašanja.
Mislila je in delala logične in nelogične zaključke.
Zakaj sem ?
Ne vem sicer, ali ker sem tu, imam pač pravico do življenja
in ker živim, imam še drugih pravic . . .
Zakaj, kako ? . . .
Kak bode končni rezultat ?
Ne vem, ne vem!
Kaj mislim, kaj želim, kaj upam ?
Skoro bolje, da ne vem !
Toda ne, biti moram na čistem. Zagledala se je v zaokrožene
arabeske na stropu in mislila dolgo in globoko.
Nejasni spomini so ji vstajali v duši. Ona jim je sledila in
zdelo se ji je, da imajo neko tajno vez med seboj.
Sami upi, goreči, mamljivi, drzni . . .
In za njimi prevare, boleče, bridke, a tako tajne — da si jih
ni priznala niti sama sebi.
O sreči je sanjarila dan na dan in o gorki, nežni ljubezni.
A kje je sreča, kje ljubezen ! ?
V sobi je bilo tiho in ona je slišala svoje težke, g-loboke vzdihe,
kako so se širili po sobi in zamirali med težkimi zavesami oken.
Temnilo se je in s temo je rasla bolečina v njej.
In spomnila se je svoje prve zaljubljenosti pred šestimi, sed-
mimi leti.
Njen brat se je tedaj seznanil z Viljkom. Bila sta oba še dijaka.
Viljko je bil črn, zagorele kože, kodrastih las, iskrih oči.
Ona je tedaj počela sanjariti o možki lepoti.
„Z": Telegrafistka. , 221
Viljko je imel nekaj cigansko-drznega v obrazu in ona je  bila
tedaj celih 14 dni zaljubljena vanj. Seveda platonično.   '
Nasmehnila se je.
O tedaj je bilo krasno ! Cele romane je sanjala v mislih. Vsa
poglavja, scene, pogovore, prepire, tja do konca, ki je bil vedno
jednak: poljubi, poljubi . . .
Zagrebla je glavo v mehke blazine divana. Svoja vroča usta
je pritiskala v mehek baržun.
Poljubljati, brezkrajno, brez pameti!
Vse v njej je kričalo po ljubezni.
Zakaj so drugi srečni in zakaj ona ne ! ?
Nima-li srca, duše ? !
In Milka, ta Milka!
Sovražila jo je. O. z veseljem bi ji bila zakričala v obraz: »Ti,
... . ti ... ! Sovražim te, sovražim ! «
Zakaj bi bil človek plemenit, čemu ? !
Nič, nič !
Egoizem, ta edini dovede do skrajne individualne sreče !
Cesar nimam, si pa vzamem !
Ah, Viljko ! Kako je nosil ono svojo ženo na rokah in kako
jo je poljubljal !
Ni li to neumnost ? Zakaj ni ona na onem mestu ? Čutila bi
stokrat, ne, tisočkrat več !
Vrgla se je z di vana na tla in na obrazu leže jokala obupen
plač nesrečnih duš.
Bila je religiozna in stroga v svojih načelih, a vse je izginilo
v tej neizmernej bc>li, v tej želji po sreči in ljubezni, v katero se je
koncentriralo vse njeno bitje.
O samo jedno uro polno, pijano čustev, za katerimi ji je mrlo srce.
In v svoji duši je zavidala enodnevnim mušicam, ki zjutraj
izlete venkaj v dan in rajajo nad rastlinjem v mehkem, solnčnem
zraku in umirajo, ko prvi mrak poljublja zemljo. In zavidala je vse,
ves svet in vse stvarstvo, vse je bilo srečno. ,
V sobi se je zgoščal mrak in mraz je vstajal v praznem stano-
vanju.
V kotih so se lovile negotove sence in vse se je večalo v med-
lem somraku. Nekaj reilektov dnevnega svita je padalo sem od okna
v sobo in obviselo na svitli gladini velikega ogledala na nasprotni
steni. In zrcalo je zbiralo in odbijalo te sence in ta mrak, daje bilo
videti, da je vse tuje in sanjavo.
Ona je jokala tiho in udano se slabo resignacijo v vzdihih.
222 „Z": Telegrafistka.
Bila je tako trudna !
Zunaj vse je ?ačul zvonec in koj na to stopinje na hodniku.
Ona se ni zmenila.
Sedaj je nekdo potrkal in vstopil.
— O, kaj ni nikogar ? ! —
Ona se je zdrgnila. Poznala je ta glas in bilo jo je strah.
Skočila je kvišku in v hipu je stala pred njim.
— Vi, gospod Dignič? —
Glas ji je trepetal.
— Da. Milka me je poslala. Obljubili ste ji, da pridete že
pred jedno uro, a še sedaj vas ni. Ona hoče na koncert v zimskem
vrtu ! —
Nekako v zadregi je bil. Ta negotova, sanjava svitloba, čuden
svit njenih oči in njen tresoči se glas, vse ga je motilo. Žarek dneva
je padal na njeno glavo in jo obrobljal z nežno glorijolo. Bila je tako
velika, stasita in tajinstvena.
— Ni nikogar doma ? —
— Ne, sama sem.
— Ali pojdete z menoj ? —
—• Ne vem. Ni mi dobro ... Pa bom videla ! —
— Pojdite, pojdite ! —
— Morda ! . . . Prosim izvolite ...
Pahnila je mal prevlečen stol proti njemu in. pri tem so se do-
teknili njeni lasje njegovega obraza. Bili so mehki, vlažni in dehteli
so sveže in prijetno.
Tema je naraščala.
— Takoj prižgam luč — je dejala in iskala užigalice.
Bila je vsa zmedena. Iskala jih je ne etageru, med tem ko so
bile na mizi.
— Jaz imam užigalice, gospodična.
Ponudil ji je škatljico in nek poseben čut gn je spreletel, ko se
je doteknil njenifi mrzlih, vitkih prstov.
— Tako! —
Zasvetilo se je in pri gibajočem svitu užigalice se mu je zazdela
nenavadna, milejša, mnogo bližja, nego sicer.
Ona je stopila na stol in prižgala veliko visečo svetilko, ki ie
bila zastrta z rudečim senčilom.
In ko je zopet stopila na tla, zapazil je njen objokan obraz,
od solz mokre oči in razmršene lase.
„Z": Telegrafistka. SJJSJ
Nekaj neizrekljivega se mu je pojavilo v du.ši.
— Kaj vam je, Liza ? —
— Ah, nič ! —
Obrnila se je k njemu in njene oči so se vjele z njegovimi.
Utihnila sta in zmedeno pogledala vsak na drugo stran.
Njo so pekla ustna.
Ah, poljubljati, poljubljati, brezumno, brez pameti !
Rudeči odsvit svetiljke je   trepetal nad njima in ju zavijal v
svojo božajočo rdečkasto svetlobo.
Pogledal jo je še enkrat.
— Liza! —
Ozrla se je vanj in videla je njegova usta, ki so bila mehka in
rdeča in videla je ves njegov obraz .... cigansko-drzni, vroči.
In vse je zg-inilo krog nje, samo ona usta je videla, katerih je
bila lačna in oni obraz ....
Njemu je šumelo v glavi. Čutil je, kako mu kri šumeče sili v
glavo. Pozabil je vse. Še enkrat je poslušal se opogumiti.
— Ali pojdete z nami na koncert, gospodična ? —
In v tem, ko je to govoril mehanično, brez naglasa so se jima
bližali obrazi in ustna so se jima objela v strasten brezkončen poljub.
Tako še ni poljubljal nikdar in nobena usta niso še tako gorela
na njegovih.
Poljubovala sta se ludo, brez pameti . . .
— Ti . . ., ti . . ., ti . . . ! —
Ah, kako mu je kričala ta »ti!«
In njemu se je duša palila pod temi kriki.
Zunaj je pozvonilo.
Spustila sta se. Ustna so se odtrgala od usten v očeh pa jima
je gorel dalje oni nenasitljivi, vroči žar.
Bila je Milka.
— Moj Bog, saj sem vedela, ta Viljko ! —
— Gotovo si bil še prej v kavarni ti nepoboljšljivec ! Sedaj
gotovo zamudimo. Liza, teci, teci, jaz se tako veselim ! In čepico
vzemi, veš ! Jaz imam tudi čepico, jako je mraz zunaj ! —
In šli so na koncert v zimskem vrtu ... (Dalje prih).
244 „Z" : Telegrafistka.
Telegrafistka.
Piše „Z".
(Dalje)
Liza se je vdala strasti. Vsi obziri so izginili. Obiskovala je
Milko, toda le za to, da je mogla videti Digniča.
— Sreče, na vsak način za vsako ceno ! —
Vse, kar je bilo dobrega in plemenitega v njej, je izginilo v
plamenu njene strasti. Ničesar ni mislila, nič druzega ni čutila, nego
le to, da se mora enkrat nasititi ljubezni.
— Zakaj je dovoljeno drugim in zakaj ne njej !
In kadar sta se sesia z Digničem, poljubovala ga je z vsem
žarom svojega temperamenta.
Bila je včasih strašna v svojej strasti.
— Vidiš, jaz verujem, da je Bog, verujem vanj, bojim se ga, a
tebe pustiti ne morem. In ko bi bila prihodnja minuta moj pogin,
ko bi vedela, da mi prinese celo večnost gorja, jaz ne maram za-to.
Jaz te ljubim, ljubim, ljubim! —
Kakor blazna se ga je oklepala.
— Daj, da se napijem ljubezni, da umrjem od nje ! —
Nasmejala se je včasih in dejala:
— Svojo dušo pijem iz tvojih ust. Ali ne čutiš, kako je vroča ?
Ti si mi jo vzel, daj mi jo zopet ! —
¦— Zdi se mi, kakor da bi bila iz ognja. Čudno mi je, da se
vse ne stopi in ne vžge, česar se dotaknem. Včasih mislim, kako je to,
da te ne peče, kadar te gledam. Meni je, kakor da mi oči gore, če
te vidim ! —
In on je pozabljal, da ima ženo in ljubil jo je, kakor ni Milke •
nikdar.
Vse kar je velicega, imponira.
In njena strast je bila tako velika, da se Milkina priprosta lju-
bezen ni mogla primerjati ž njo.
•— Jaz se niti ne kesam — mu je rekla. — Niti jedno sekundo
mi ni bilo žal. Življenje se ne meri po množini, ampak po vsebini.
Jaz sem vžila v vsakem hipu, kar me ljubiš, več, kakor prej v letih.
Vsak trenotek je zame življenje. Kako naj se kesam ? !
Nagnila se je k njemu in mu gledala v oči in on je ginil in
mrl pod njenimi pogledi.
Milka ni opazila ničesar.
Liza je postala proti njej hladna in Viljko ni bil več tako nežen.
„Z": Telegrafistka. 245j
A ona ni zapazila vsega tega, neko novo čustvo jo je navda-
jalo in preminjalo.
Cele popoludne je tiščala pri tašči in tam sta obe šivali majhne,
majhne srajčice in jih krasili z drobnimi finimi čipkami.
Mati Viljkova je bila skoro srečnejša od sinahe.
Izpolnil se je njen tajen sen in ona je postajala vsa brbljava in
mladostna samega veselja.
Njen sin ji ni bil po volji. Saj ni kazal kar nič one sreče, ki
je navdajala njo. Bil je vedno ves razstresen in zamišljen in na vse
njene sanjarije o malem drobnem unučku ji ni skoro niti odgovarjal.
No, ona se je tolažila, češ, potem postane že drugačen. In dalje
je pripravljala s sinaho razno perilce, ki je bilo drobno in fino, ka-
kor krilca otročjih punčik.
Ko je Milka Lizi vsa rudeča pokazala nekoč celo zbirko majhnih
kapic in jopic je le-ta za hip pobledela, potem pa je dejala hladno :
— Čestitam ! —
V prsih jo je nekaj zbodlo. Ni vedela, je - li vest, ali zavist
ali kaj.
Toda hitro je minul oni čut in ko je stopil Viljko v sobo, go-
vorile so mu njene oči :
Vse vem ! A pustim te ne, ne, ne !
Dignič ni bil srečen. Pekla ga je vest, a pomagati si ni mogel.
Odpovedati se Lizi, zdelo mu se je enako se smrtjo. Obiskoval
jo je še češče in pri njej pozabljal ves ostali svet.
Včasih so še vedno hodili vsi skupaj na sprehod, ali v gle-
dališče.
Milka in Liza sedeli sta tik ložine ograje, Viljko je ostajal pa
v ozadju, kjer je z vročimi pogledi opaze>val Lizo.
Lizi je bil ta mož vse ; zanj bi se bila ubila takoj na mestu.
Vedela je, da ta njegova ljubezen ni trajna in da si je bila o sebi
prepričana, da prej umrje, nego njega pozabi, priznavala si je, da
pride čas, ko se Viljko strežne in jo pusti. Ona se je bala tega časa,
zato je še bolj vživala sedanjost.
Bili so nekoč pri neki predstavi. Junakinja je bila neka guver-
nć.nta, ki se je v svoji plemenitosti odrekla ljubezni in vse storila,
da bi mož, katerega je ljubila, postal srečen. Nekdaj je ljubil njo, a
potem se je zaljubil v drugo. Ona je bila storila vse mogoče, da je
odstranila ovire, katere so ločile njega od one deklice, katero je
ljubil. In ko sta postala srečna, oddaljila se je v ozadje in si sveto
obljubila, da vedno čuva nad njegovo srečo.
Milko je igra ganila.
246 „Z" : Telegrafistka.
— Glej, kako je dobra! — jecljala je ginjena.
— Dobra ?! — se je oglasila Liza, — dobra ? ! Neumna je,
pravim ti. Nič ni sebičnejšega od ljubezni. Kdor se more odreči
sam, če ima le pičico upanja, ta nikdar ni ljubil. Plemenitost ? ! Ah
prosim te, kdo more biti plemenit in požrtvovalen ? ! Kake senti-
mentalne nature, katere pa resničnih, velicih čustev niti niso zmožne !
Jaz bi se nikdar ne odrekla, nikdar! —
— In ti ? — je vprašal Viljko svojo ženo, raztreseno, samo da
kaj reče.
— O jaz, da! Takoj! Ljubezen mora vse moči. —
— In če ne more, ker je prevelika, presilna? — je dejala Liza.
— Ljubezen more vse. —
--Kakor   da bi bilo res ! — se je zasmejala Liza.  — Vse
more, samo odreči se ne zna. Ne, nikdar ! —
In ko je potem Viljko tudi njej pomagal ogrniti plašč, pogle-
dala ga je in rekla še enkrat tiho:
— Ne, nikdar ! —
Njemu je pri teh pridušenih strastnih besedah zavrela kri v
žilah in moral se je premagovati, da jo ne potegne na-se in zakriči
ž njo glasno :
— No, nikdar ! —
VI.
Bilo je prve dni aprila. Znnaj je deževalo. Sivi oblaki so se
raztezali nad dolgočasnim mestom.
Liza je bila pri Milki. Tudi Dignič je sedel pri njima, ker ni
imel službe.
Molčali so vsi trije.
Liza je stala pri oknu in nervozno bobnala s prsti ob steklo.
Gledala je venkaj na ulico in se jezila na drobne deževne kaplje,
ki so ji viseče na šipi zastirale pogled.
" Dolgčas! —
Nejevoljno se je obrnila proti Viljku.
Kako hladen je bil zadnji čas ž njo, kako redko jo je obiskoval.
Ona je slutila zakaj, ona je slutila, da ga ji jemlje ono bitje
ki ima priti.
Pogledala je Milko.
Kako jo je razburjal oni srečni nasmeh na njenih ustnah.
Komu se neki smehlja?!
O, kako grozne muke je trpela, kadar je Milka prišla k njej
in skrivša svoje lice na njeni rami sramežljivo in komaj slišno
zašepetala : '        '
„Z'-: Telegratistka. 247
— Ti, ko bi bil vsaj fantek ! —
Kako se je morala premagovati, da jo ni pahnila od sebe,
vrgla jo ob tla in ji bila v obraz !
In zdaj jo je skrito opazovala, njen mali nežni obraz z jasnimi
potezami, z otroškimi usti, z mehkimi očmi.
Kako jo je sovražila !
Ha, ha in še rada jo je imela nekoč in kako !
Spomnila se je, kako je tedaj poslušala Viljkov pogovor
z bratom, kako je povedala potem Milki ono novico.
O, neumnica, morda bi se ne bilo izteklo tako, da je.ravnala
drugače !
— Kako tvoja Liza molči, — je dejal Viljko Milki.
— Tudi molk govori — je rekla Liza in ga pogledala.
Morda jo je razumel.
Vzdihnil je. Ves nervozen je postal zadnji čas in krog oči so
se mu vlegale temnomodre sence.
— Ah, tako sta dolgočasna danes, — se je jezila Milka šaljivo.
— Jaz že v resnici zevam. —
— Pa se dolgočasita brez mene, — je dejala nagajivo. —
Malo moram pogledat k mami, veš Viljko. Tako gToznc pridna je!
Jaz ji vedno pravim, naj ne šiva toliko, da bode preveč a nič, nič
ne mara ! —
— Do svidenja !
Počasi je odšla.
Ostala sta sama in bilo je, kakor da jima je to mučno.
Liza je čakala, da se ji Viljko približa. Vsa se je tresla, a vendar
je resno slonela pri oknu.
On se jo ni upal pogledati. Neka magnetična sila ga je vlekla
k njej in vendar ga je zopet nekaj priklepalo k sedežu.
Zdelo se mu je, kakor da še vesele besede njegeve žene tre-
pečejo v zraku in da mu ta zvok brani, da ne oskrunja mesta, ki je
še dehtel po navzočnosti  njegove žene.
Liza se ni mogla več premagovati. Približila se mu je tiho.
In kakor da bi bil začutil ogenj strasti, ki je vel od nje, je
dvignil glavo.
V istem trenotku sta si ležala v objemu.
— Samo še malo, samo še malo — je šepetala Liza in solze
so jo oblile.
On je molčal in jo tesno pritiskal k sebi.
— Me li ljubiš ? — ga je vprašala ona.
Pritrdil je z glavo.

248 „Z": Tolefjratistka.
—¦ Ne, ne!  Nič več!  IDaj,  daj,  samo ta trenotek me še ljubi,
samo še en hip ! Poljubi me, vroče, vroče ! —
Njena usta so se ga doteknile.
— Še bolj, še već! — je šepetala komaj slišno v njegovih
objemih.
In on jo je poljubljal, poteg'nil jo k sebi v naročje in ni slišal,
kako so se odprla vrata kako je mehak glas smeje dejal :
— Mame ni doma, šla je....
In ni slišal, kako je ta glas hipno zamrl, ni čutil, kako je dvoje
na smrt prestrašenih oči gledalo nanj, ni videl, kako se je mal
obrazek spremenil v grozi.
Poljubljal je, poljubljal je Lizo.
Milka ni vedela ali bdi ali sanja. Vsa kri ji je planila k srcu
in zopet šinila v glavo. Za hip se je opotekla. In potem ji je hkrati
postalo mraz. Najprvo v srcu in na to se je širila ona mrzlota po
njej, počasi ji objemala glavo in vlivala nek strašen grozen mir
vanjo. Bilo ji je, kakor da je umrla. Telesa ni čutila nič več, vse
je pozabila, ničesar se zavedala in vendar ji je bilo nekako čudno
jasno v mislih.
Tiho in oprezno se je splazila iz sobe in šla po hodniku
v kuhinjo vedno se oprijemajoč zida.
Nekaj časa je poslušala, ni li morda stara služkinja notri, a ko
je ostalo vse tiho, odprla je vrata in stopila v kuhinjo.
Tamkaj so vodile vrata v jedilno shrambo in v malo temno
čumnato, kjer so hranili razno starino.
Spomnila se je, da je bila že nekoč notri in da je videla na
stari omari polno steklenic. Viljko ji je tedaj dejal, da je to nekaka
lekarna, ker je imela stara Meta navado spravljati vse ostanke me-
dikamentov, kislin, zdravila, sploh vse, kar je kedaj rabilo za ljudi,
živali ali pohištvo, semkaj notri.
.Sami se je čudno zdelo, kako, da zdaj hkrati stoji pred to
omaro. Postalo ji je neizmerno težko, neka silovita obupnost se jo je
hkrati polastila. Prijela je za neko steklenico in jo odmašila. Nepri-
jeten duh karbolne kisline ji je udaril nasproti. Nekako mehanično
je nesla steklenico k ustam in požrla nekaj požirkov.
Vedno večja slabost jo je obhajala. Steklenica ji je padla iz
roke in ona se je počasi usedla. Zavest jo je zapuščala, a vendar je
še čutila neko grozno neznosno bolečino. Poskušala je vzdihati, od-
pirala je usta, a svojega glasu ni slišala. In v teh bolečinah se je
spomnila bitja, katerega je uničila s seboj. Polastila se jo je nepo-
pisna žalost in grozen strah.
249
— O Bog, o Bog, samo, samo.... jecljala je brez moči in za-
vest ji je ginila.
Njeno truplo se je vilo v bolečinah, njej pa je zadnji svit za-
vesti izginjal v morju straha in groze. (Konec prihodnjič.)
268 „/.": Telegrafistka.
Telegrafistka.
p i 5 e „Z".
(Konec) f
Liza je razburjeno tekala po mestnem sprehajališču. Zdaj je
obstala ter s čudom gledala kak grm, bolestno se prijela
za glavo in zopet odšla dalje.
Nekaj jo je z vso silo gonilo naprej, strpeti ni mogla nikjer
niti minuto.
Zdaj pa zdaj je vzdihnila in v njenih temnih, velicih očeh so
se svetile zagonetne misli. Včasih so se ji zganila bleda ustna in njen
glas je slabotno zamiral v zraku.
Od Digničevih je naravnost pribežala semkaj.
O, oni prizor ji je pretresel vso dušo !
Oni obupni krik stare Digničevke se ji je vtisnil v srce.
Kako jo je Viljko pahnil od sebe, ko je om grozni klic udaril
v sobo.
In potem tisto negibljivo truplo,  tista masa brez življenja, oni
obraz s krčevito zateguj enimi potezami!
Stresla se je.
O, to se ji je zarezalo v dušo, globoko zarezalo v srce !
In nikakor se ni mogla umiriti.
Vsi oni klici, ves oni plač, vsi razburjeni, zastrašeni, obupani glasovi
so ji kričali v ušesih, vse ono ji je stalo pred očmi. In ustna so se
še tresla poljubov, v mišicah ji je še vibrirala strast! In vse to seje
spajalo in topilo v gigantske nepojmljive odmeve trpinčene duše.
Zastokala je.
Oh ta glava jo je tako bolela. *
Bliski so se ji palili pred očmi in žareče krogle so ji jemale
vid. V sencih jo je zbadalo in v glavi so možgani razdraženo bili
ob lobanjo.
O Bog, te muke !
Neznosno !.. .
Obstala je in nepremično stala dolgo, dolgo.
Hotela je nekaj misliti, a njene misli so postale nakrat tako
zelo počasne, zmedene in zmešane, da kar nikakor ni mogla priti
do rezultata.
Naposled se je nekako trudno, brez volje obrnila nazaj proti
mestu. —
Na nebu so se lesketale zvezde in v svetilkah je g'orel plin.
„Z": Telegrafistka. 2(59
Njej se je čndno zdelo vse to.
Je li zdaj po dnevu noč ? !
Mehanično je stopala dalje.
Nekaj zvedeti, nekaj videti !
In šla je dalje, dalje.
Instinktivno se je vstavila pred neko hišo. Začudeno seje ogle-
dovala in počasi ji je ustajtil spomin in misli so se razvrščale v svoj
stari, navadni red.
Digničeva hiša.
Seveda, saj je hotela semkaj !
Oprezno je stopila v vežo in tam v temi je zopet obstala .sé
strahom dušeč svoje glasno, razburjeno dihanje.
Vse je bilo mirno, samo od zgoraj se je čul medel šepet.
Boječe se je bližala stopnicam in počasno, tiho, kakor tatica
lezla kvišku. Na vsaki stopnici je poslušala, pridrževala dihanje in z
neizrečeno opreznostjo je dvigala nog'o za nov korak.
Zdaj je bila zgoraj.
O Bog, vsa se je tresla napora in strahu !
Vrata na hodniku so bila samo priprta. >Se skrbjo jih je odpi-
rala in se pri vsakem škripu nervozno zdrznila. Naposled je bila
špranja toliko široka, da je zlezla skozi.
Oh, ta strah!
Obe pesti je tiščala k srcu, da bi se ne slišali njegovi divji,
siloviti udarci.
Nagnila se je naprej in poslušala vsak glas sé sleherno mišico,
sé slehernim nervom.
Tihe stopinje so se čule za vrati, bolestno stokanje, pridušen
šepet. —
Vse to jo je razburjalo še bolj. Menila je, da kri vre v njej.
V oči so ji stopile solze. Bile so vroče kakor ogenj in ona je mi-
slila, da je kri bruhala iz njenih razbolenih oči.
Naslonila se je na steno in zopet poslušala.
Zdaj premikanje stolov, pridušena razburjena govorica, bolestni,
slabi, nezavestni stoki, zmešnjava, rahel ropot, nervozno hitenje.
In zdaj, zdaj jok !
O Bog ! Slab, nežen a vendar oster glas !
Jok, otrokov jok !
Zdrznila se je.
Postala je še nekoliko a čula ni nič jasnega, nič gotovega.
Vsa,k živec njenih možganov, vsak trzaj njenega srca, vsak dih, vsak
270 „Z" : Telegrafistka.
gibljej Življenja v njenem bitju je lovil in odbijal v sto klicih le ta
jok, to slabo, milo, bolestno ječanje.
In vse v njej je zakričalo:
— Proč, proč ! —
Planila je k izhodu, poletela po stopnicah, tekla venkaj v zrak
na ulico in tam dalje v noč.
Nič ni vedela, nič vidila.
Svetilke so vstajale in zopet izginjale v temi, ljudje so kakor
sence ginili v noči in hiše so v jednakomernem diru lezle nazaj v
ozadje.
Zdelo se ji je, da stoji in da Ic drugo teka krog nje.
Bilo jo je strah.
Ona je hotela imeti mir, mir !
Nekoliko odmora in ne teh  sto bežečih,  intenzivnih, bolečih
utisov v sekundi !
O Bog!
Mislila je, da kriči od bolesti, da vse stvarstvo odmeva njenih
krikov, a skozi tesno stisnjena ustna so ji silile le belkaste pene.
Naenkrat je bila pri morju.
In to temno, ravno površje, ki se je resno in mirno raztezalo
v noč, popilo je vse njene sile. V hipu je postala mirna in v dušo
se ji je vselil čudovit, hladen razum. Vse je bilo tako jasno, mrzlo
in mirno.
Njena razburjenost se ji je zdela nakrat smešna in otročja.
— Čemu vse to? — se je vprašala hladno in zdelo se ji je,
da tudi to morje vprašuje iz tmine :
— Čemu vse to ? —
Sela je na tla in čudila se sama nad točnostjo in jasnostjo
svojih misli.
— Doma se jeze, da me tako dolgo ni — si je dejala in na-
kremžila obraz v zaničljive gube.
— Ha, ha! In ti obrazi jutri v pisarni, ko me ne bo! —¦
Zdelo se ji je naravnost smešno.
Zasmejala se je tiho hudobno.
— Hi, hi ! Vsi tisti ljudje ! —
Zdelo se ji je, da sama ni več človek in da mora za to zasme-
hovati vse neumne ljudi in njih bedasto človečanstvo.
~ Hi hi, hi! —
Mislila si je, da je čarovnica in da pleše tam zunaj nad mor-
jem svoje pošastne, divje plese. Skoro, da je čutila kako kroži po
ozračju in kako se noč lovi v njena krila.
„Z": Telegrafistka. 271
Ta noč !
Imela jo je rada.
Zdelo se ji je hkrati, da jo mora vdihati, snesti, da se mora
sama razdihniti v noč in zopet vso noč zemlje zažeti v svoje bitje.
— Hi, hi ta noč ! —
Nekaj jo je zabolelo.
Bila je duša.
Menila je, da je že odšla,  da plava zdaj nad  morjem a zdaj
še je tu !
Ta duša 1-tako jo je zabolela!
Seveda, samo omedlela je!
In potem je poslušala, kar ji je pravila duša.
Toliko   čarobnih pravljic ? Indske legende in laskave orijen-
talske bajke.
In o ljubezni ji je pripovedovala, šepetala v melanholičnem di-
hanju morja spomine in ubirala čuteče strune človeškega srca.
Ah, ti duša!
Ona se je   razjokala, tako ji je bilo žal   te svoje vroče, ža-
lostne duše.
A moralo je biti.
Bila je tako pametna, tako,   kakor nikdar. In vedela je, da je
izigrala svojo ulogo, ulogo druzega junaka.
Nasmehnila se je.
Oni Viljko !
Zdelo se ji je skoro smešno, da ga je tako ljubila.   •
— Kaj pa ima od tega, kaj mu je ostalo?! —
In zopet se je nasmehnila, oni svoji tihi strašljivi smešek, ki se
je za trenotek valuckal na vodi in počasi odhajal v daljavo.
Hi, hi!
Spomnila se je Milke.
Ta sirotica! Jako se je morala vstrašiti !
Toda nič ne de, ozdravela bo in on, nje mož jo bo zopet nosil
na rokah, prav tako kakor prej.
Zal ji ni bilo nič, prav čisto nič !
Moralo je pač priti tako.
Ah!
Nekaj ji je zajokalo v mislih.
Oni otrok, oni mali otrok !
— Ravno je prišel na svet in jaz odhajam ! —
— Ti, ti ! — — je zašepetala nežno in vso svojo ljubezen je v
duhu razlila nad otrokovo glavo.
272
— Krst ljubezni, — je dejala tiho. ^
Tema se je zgo.ščevala.
Zvezde so se utrinjale, noč si je pela svoje tihe krasne himne.
Tam iz dalnjega obrežja je šinil zdaj pa zdaj odsev vrteče se
svetilnikove luči semkaj do nje, morje se je valuckalo tiho, dremajoče,
svetlikalo se iz noči v zagonetnih vabečih refleksih.
— Čemu čakam ? — se je vprašala glasno.
Odpela si je klobul, razplcla svoje bujne, temne lase in se
lehna naklonila k morju.
Prav nič strašljivega, grozničavega ni čutila, vse v njej se je
spajalo s tem skrivnostnim, uspavajočem miru noči. Nekako sveto ji
je bilo v srcu.
Njena duša je molila zadnje molitve nad svojim telesom, nje
bitje je pošiljalo zadnje udane uzdihe k Bogu.
In zdaj je pljusknila v \odo.
Ton padca se je razlegal v noč, širil se, večal in zamiral visoko
nad zvednatim nebom. Morje je v velicih kolabarjih bežalo od svoje
žrtve in se zopet vračalo nazaj k nji objemajoč jo mehko v svoje
hladno, mokro naročje.