List Slovenskih delavcev v o4meriki Thc firat Slovenk Da3y" in the United States. Issued every* day* except Sundays andHoiidaya. SI HttEFOK PIMAJtNB: 1S7V KBOTOR. J* M Matter, »sptsmb« 21, 190S, at the Poet Offics at Now York, X. Y, under tho Act of Oongree if March S, life TELEFQN PISARNE: 1279 RECTO*, NO. 76. — ŠTEV. 76. NEW YORK, TUESDAY, MARCH 31, 1908. — V TOREK, 31. SUŠCA, 1908. YO LUME XVL — LETNIK XVL Venezuela in Zjed. države Castro dobi ultimatum. WASHINGTONSKA VLADA NAMERAVA KAZNOVATI TRDOVRATNEGA VENE-ZUELSKEGA PREDSEDNIKA. Danes se vrši v Washington^ tozadevno posvetovanje pri zve-zinem senata. PREDSEDNIKOVA NALOGA. Washington, 31. marca. Konflikt z republiko Venezuelo postaja vedno večji in državni tajnik Root je danes izjavil, da je že zgubil vsako potrpežljivost z ozirom na to vprašanje. Istega mnenja je tudi predsednik Roosevelt. Znano je, da je v korespondenci med Zjedinjenimi državami in Venezuelo rabil predsednik Castro tako arogantne izraze, da si kaj tacega državni oddelek ne more dopasti pustiti. V tej korespondenci se je Castro.o našem poslaniku v Venezueli, Russel-lu, kakor tudi o državnem tajniku Rootu tako zaničevalnb izražal, da je skoraj v vsakej besedi opaziti razža-Ijenje. Kljub temu se tukajšnja vlada dosedaj ni razburjala. Predsednik je danes izročil kongret-u vso to korespondenco in sicer brez posebne poslanice, ker je stvar javnosti itak dovolj znana. Vlada bode od kongresa najbrže zahtevala, da se jej da pooblastilo, vsled kterega zamore poslati v Venezuelo posebno komisijo, ktera bode preiskala vse diference med obema republikama. To komisijo bode spremljalo vojno brodovje. Poročilo te komisije bode potem merodajno za vse kasnejže korake in temu bode sledil ultimatum, kterega pošlje naša vlada v Venezuelo. Ako bode dal kongres vladi dovoljenje, da stori v tej zadevi vse one korake, ktere smatra sama umestnim, bode imel predsednik Roosevelt težavno nalogo. Venezuela je velikanska dežela, v kterej zamore predsednik Castro zlasti še v goratih državah Venezuele kljubovati velikej premoči, tudi ako ima le malo vojaštva na razpolago. Vojna na kopnem bi toraj veljala milijone dolarjev in &e zamore končno zaključiti še neuspešno za Zjed. države. Bolje se zamore priti Castru do živega, ako se zasede obrežna mesta, kakor eo to storile svo-ječasno evropske vlasti. Poslanik Russell pride v kratkem iz Caracasa v Washington, kajti no, mine! no dobi on dopust, na kar se pa tsč ne vrne v Venezuelo. VOJAŠTVO V TREADWELLU. fitrajkujoči radarji so iznenadeni ** « Juneau, Alaska, 30. marca. Stotni-ja "F", od 10 pešpolka je dospela včeraj v Treadwell s parnikom Pater-son. Štraj kujoči rudarji so bili do zadnjega trenotka prepričani, da vo-jaitvo ne pride v Treadwell in da vBe to ni drazega, nego grožnje delodajalcev. Tamkaj vlada popolni red, dasirav-oo so par rudarjev zaprli, ker so bili oboroženi. štrajkarji sami patruli-rajo po mestu in skrbe za red. Tudi se gleda na to, da se nihče ne napije, tako da je vojaštvo popolnoma n^potrelmo. Velik nakup mesarske tvrdke. Znana ehieaike mesarska tvrdka Swift ft Company je te dni v Tesasu X kupila 300,000 oral veliko posestvo, ktero bode rabila sa pašo svoje živi-ne. Za posestvo je plačal imqpovani zajedno s svojimi sinovi, kteri tvorijo njegovo dražbo, tri milijone tudi 20,000 glav goveje živfna in i, ktere bodo rabili njegovi Ako ss bode menovanearn ravno tako rediti i položaj. Znižanja plače. SKORAJ V VSEH TOVARNAH NOVE ANGLIJE SO DELAVCEM ZNIŽALI PLAČO. Znižanje plače je postalo z današnjim dnem pravomočno. , VELJA ZA 60,000 DELAVCEV. - -o- Boston, Mass., 31. marca. Z današnjim dnem postalo pravomočno znižanje pla£- Ho.delavce v predilnicah in tkv "Nove Anglije. Z znižanjem plače"-hicfeset odstotkov >o mora zadovoljiti nad 60,000 delavcev. V naslednjem tednu je pričakovati znižanja plače še v nadaljnih tovarnah. Mogoče je tudi, da pride radi tega do manjših štrajkov, toda dosedaj še ni nikakih poročil o štrajkih. Omejitev dela v Novej Angliji je splošno j/Li delo je od 1. januarja nadalje nazadovalo z ozirom na izdelke najmanj z.i 25 odstotkov. Lowell, Mass., 31. marca. Tiskarno od Merrimack Mills, kjer tiskajo na blago slike, so za teden dni zaprli, ker primanjkuje dela. Počivati mora sedemsto delavcev. Lawrence, Mass., 31. marca. V Pacific Mills so včeraj delavcem potom lepakov naznanili, da jim bodo s 13. aprilom znižali plačo za 10 odstotko To znižanje velja za 6000 delavcev. DRŽAVLJANI IMAJO PRVENSTVO. Pennsylvania železnica bode odslovila vse inozemce, ako niso naturalizovani državljani. Pittsburg, Pa., 30. marca. Vodstvo Pennsylvania železnice je sklenilo, da bode odslovilo vse one vslu-žbenee, kteri niso državljani Zjedi-njenih držav. Odslovljene delavce bode nadomestilo z domačini, oziroma takimi inozemei, kteri so si že izpo-slovali državljanstvo naše republike. Ta korak imenovane največje železnice v Zjedinjenih državah dokazuje, da se bode Pennsylvania železnica aktivno udeležila predsedniških volitev v prihodnjem novembru Imenovana železnica ima v normalnih časih 180,000 vslužbencev. Med temi jih je seveda na tisoče državljanov, dočim je pri imenovane j železnici zaposlenih tudi na tisoče tacih, kteri Še niso državljani. V Wall, Pa., kjer ss čistijo vsi vagoni železnice, so delovodje že dobili nalog, naj odslove vse inozemce, tudi ako so izvrstni delavci. Delovodje so namreč dobili nalog, vsled kterega morajo vse inozemce nadomestiti z domačini in da morajo le take vzeti v službo, o kterih vedo, da bodo glasovali pri predsedniških volitvah. Samo v državi Pennsylvaniji ima Pennsylvania železnica kacih 45,000 vslužbencev, dočim jih ima tudi na tisoče v državah New Jersey, New York, Ohio, West Virginia in Illinois. Jednake odredbe so izdelale tudi razne druge tukajšnje velike korpo-racije, ktere v novejšem Času kar redno odslavljajo inozemce, ako slednji niso državljani. Dosedaj so bili inozemei priljubljeni, ker so bili zelo pohlevni delavci, vendar so pa družbe sklenile, da se dl v nadalje delo le onim, od kterih je pričakovati, da izvršujejo vse dolžnosti napram novej domovini — in te dolžnosti so pred volitvami zelo važne. Roparski napad. Pred velikim štrajkom naših premogarjev. VEČ NEGO ČETRT MILIJONA PREMOGARJEV PRIČAKU-. JE POVELJA, DA PRI- % ČNO S ŠTRAJKOM. Pogodba, ktero so sklenili z delodajalci poteče dane-s. SPLOŠNO POČIVANJE. 0 katastrofi v Wyomingu. Požar v rovu. RAZSTRELBA PLINOV JE NASTALA VSLED TEGA, KER JE V ROVU GORELO. Prvotno je bilo v rovu le osemnajst mož, ki so gasili. REŠILNA DELA. Indianapolis, Ind., 31. marca. V večini premogovih rovov Zjedinjenih držav so danes unij ski premogarji prenehali z delom in nad 250,000 mož v zapadnej Pennsylvaniji, Ohio, Missouri, Iowa, Oklahoma, Kansas, Ar-kansasu, Texam in najbrže tudi v In-diani, Illinoisu, Michiganu, West Vir-giniji in Kentuckyju je danes prenehalo z delom. Pogodbe, ktere so imeli premogarji sklenjene s svojimi delodajalci, poteko namreč danes o polu-noči in z izjemo osrednje Pennsylva-nije nekterih krajev v Indiani, k der so že sklenili nove pogodbe,, slednje še nikjer niso sklenjene. Mogoče je tudi, da pride še v zadnjem tre-notku do končnega sporazuma v okrajih mehkega premoga v Indiani, Illinoisu, Michiganu in West Virginiji, kajti glede teh držav se še vrše skupna posvetovanja v Terre Haute, Ind. V tehničnem smislu sedaj še premogarji ne štrajkajo, toda v pravem pomenu besede sedanje praznovanje ni druzega, nego štrajk, kajti lastniki premogovih rovov, izimši onih v Illinoisu in Indiani, sploh nečejo z zastopniki premogarske organizacije obravnavati, dasiravno bi premogarji to želelL Sonto Norvalk, Conn., 30. marca. Včeraj zvečer sta dva nepoznana roparja napadla rabin ca Samuel Kes-slerja in mesarja Herman Friedma-na, ko sta se peljala s konjem proti domu v West Norwalk. Ko je rabi-nee potegnil iz žepa nsi, sta pričela roparja streljati in sta Kesslerja ranila na roki. Končno sta »napadenoe ■ ma odvzela jeden dolar in bežala. O njih dosedaj policija še ni dobila niti PONAREJENI BANKOVCI. Krožijo med newyorskimi Italijani. Newyorski Italijani se v novejšem času na nikak način ne morejo pomiriti. Razburjenje vsled bega ban-karja Patija, ki ni ostavil niti centa, se še ni poleglo, in sedaj se je vrhu tesa še dognalo, da kroži med Italijani vse polno ponarejenih bankovcev, ktere so Italijani vzeli in jemali za pravi denar. V nedeljo so zaprli 24-letnega Valentino Pompino, kteri je obdolžen, da je izdajal ponarejen denar. Pompina so zaprli v bančnej po-slovnici Micbaele della Papa, št. 203 Grand Street, kjer je skušal prome-niti več novih desetakov in dvajseta-kov v italijanski denar. Že pred par dnevi je v istej poslovnici kupil vožnji listek za Italijo in promenjal za $65 ameriškega denarja v italijanski. Listek je potem naravno prodal in dobil svoj denar. Jedvia da so jetnika odvedli v zapor, že se je javilo vse polno italijanskih bankarjev, kteri vsi trdijo, da jih je Pompino na isti način ogoljufal Pri jetniku so našli za tisoč dolarjev lir in $1320 ameriškega denarja. Slednji denar so" prvotno smatrali za izvrstno ponarejene bankovce, kasneje se je pa dognalo, da je med Washingtonom in Susquehanno, Pa., zginol zavoj novega, še ne podpisanega papirnega denarja, ki je bil namenjen prvej nacijonalnej banki v imenovanem mestu. Pompino je priznal, da je prišel iz Pennsylvanije v New York. Cheyenne, Wyo., 30. marca. Rešilna dela v premogovem tovu št. 1 od Union Pacific Coal Co., v k te rem se je v soboto pripetila razstrelba pli nov in kjer je bilo ubitih sedemdeset premogarjev, napredujejo le počasi. Pri prvej razstrelbi je bilo ubitih osemnajst premogarjev in tekom vče rajšnjega večera so prinesli na površje le štiri trupla nesrečnih žrtev razstrelbe. Plin se v rovu hitro raz širja, kar zelo ovira rešilna dela. V imenovanem rovu je že pred tednom dni pričelo goreti in od minole nedelje nadalje so večkrat skušali požar pogasiti. Minolo soboto je postal požar v rovu tako nevaren, da je vodstvo sklenilo, da ne pošlje premogar-je na delo. Superintendent Briggs je pa kljub temu z najboljšimi premo garji odšel v rov, da nadaljuje z ga šenjem. Požar je pa vedno bolj napredoval in ob 3. popoludne je dosegel prostor, kjer so se nabrali nevarni plini. Takoj je nastala grozna razstrelba. Par minut kasneje so se ponudili drugi premogarji, da gredo v vro prostovoljno, da tako pomagajo svojim tovarišem, ako je sploh še kaka pomoč potrebna. Slednji so se morali boriti s požarjem, vendar so pa kljub temu napredovali in so prišli precej daleč v rov. Ostali premogarji so radovedno pričakovali na površju da vidijo, kak bode uspeh rešilnega dela, ko se je potem ob 10:30 pripetila druga razstrelba, ktera je bila tako jaka, da se je vhod v rov zasul in da je tudi večina rešilnega moštva ubita. Trupla nesrečnih premogarjev se nahajajo zelo globoko, oziroma pod desetim hodnikom, tako da je dvo-mitiT,jih li bode mogoče dobiti na površje, kajti najbrže bodo zgorela. $10.000 nagrade za napadalca na gen. Wellsa V COLORADU SE VSE OBLASTI TRUDIJO, DA BI DOBILE NAPADALCA NA GENERALA WELLSA. Posledica dinamitnega napada v Tel-lnride, Colorado. PO RAZSTRELBL o- Telluride, Colo., 31. marca. Tukajšnje oblasti so razpisale nagrado v znesku $10,000, ktero svoto dobi oni, ki bi naznanil aii prijel onega lopova, ki je z dinamitom ali z bombo napa^-del generala Wellsa. Kakor se je poročalo, je nekdo prinesel minolo soboto pod generalovo postelj bombo, koja se je razletela, ko je bil general v postelji. Bomba je razdejala večji del njegove hiše in zdrobila postelj v komade, dočim je generala vrglo na ulico, ne da bi se mu pri tem kaj hudega zgodilo. Šerif Fitzpatrick naznanja, da se mu dosedaj še ni posrečilo dobiti do-voljnih dokazov, na podlagi kterih bi zamogel koga aretovati. Zaprli so natakarja Henry Ankerja, ker je govoril revolucijonarne govore, toda sled njemu niso zamogli kaj dokazati in so ga morali zopet izpustiti. General Wells je nekoliko bolan na živcih, ker je letel skozi steno, ko se je v nje-govej sobi pod posteljo, na kterej je ležal, pripetila razstrelba in je radi tega odpotoval k svojej rodbini, da se tam nekoliko odpočije. Južne republike. Pošta v La V LA GUAIRI SO POŠTNI URADNIKI ODPEČATHJ POŠI-LJATVE IZ ZJEDINJENIH DRŽAV. Poročilo poslanika Zjed. držav ministru inostranih del Venezuele. GRADNJA ŽELEZNICE V BRA-ZILU. Razne novosti iz inozemstva. : r - i a ■ OTVORITEV ŽELEZNICE MED SHANGHAJEM IN NANKIN-GOM NA KITAJSKEM. Princezinja Luiza Saksonska, sedanja žena To Belli j a, se hoče pomiriti s saksonskim kraljem. Zamorski polk na iztoku. Watertown, N. Y., 27. marca. Peš-polk it. 24, ki ima izključno le zamorske vojake, je potoval danes skozi tukajšnje mesto v svojo novo posadko Sackett Harbor. Ta polk je prvi med zamorskimi polki, kteri služijo iztočno od reke Mississippi. . Glavni stan tega polka zajedno z godbo in dvema bataljoni bode nastanjen v Oswego, oziroma Fort Ontario. $129,000 poneveriL Port Hnron, Mich., 28. jnarea. Tukajšnje sodišče je obtožilo W. L. Wil-sona, tajnika United Home Protestom Fraternity, ker jo ponovsril/ftiMOO družbenega denarja. ANGLEŽI KOT ZATIRALCI INDIJE. Indijski učenjak trdi, da angležko nasilje ne more dalje trajati. V našem mestu se mudi indijski učenjak, profesor S. C. K. Rntnam, predsednik centralnega kolegija v Colombo, Indija, oziroma na otoku Cey-lonu. Minolo nedeljo je predaval o "političnem probujenju Indije" v gledišču Hudson. Med drugim je dejal, da je indijsko cesarstvo dozorelo za veliko revolucijo, ktere tudi duševni vodje indijskega ljudstva ne bodo mogli preprečiti, dasiravno skušajo to storiti in ljudstvo dovesti do pravilnega gospodarskega razvoja. Govornik je izjavil, da on ni revo-lucijonar in da je odločen nasprotnik vsakega nasilja, da je pa Anglija svoje obljube že tolikokrat prelomila, da je sedaj prišel čas, ko si mora šamanoma pomagati. Tozadevno prepričanje se v Indiji vedno bolj razširja, in sicer med vsemi sloji prebivalstva. Indijci ne smejo pri upravi svoje lastne dežele ničesar govoriti. Medtem, ko so vse vojne zadnjega stoletja zahtevale le pet milijonov človeških življenj, je v Indiji po krivdi Anglije umrlo deset milijonov ljudi vsled lakote. Vsa beda v Indiji ni druzega, nego posledica vsestranskega izkoriščanja po Angliji. Sedanji nemiri v Indiji so povsem drugačni, nego so bili oni, Id so bili na dnevnem reda pred veliko vstajo 1. 1857 Tedaj je Ijndi poživljal na boj fanatizem, dočim jih zove sedaj zdrava človeška pamet. Indija mora vsako leto nabrati za Anglijo po štiristo milijonov dolarjev in to je vzrok, da postaja nesrečna dežela vsako leto siromašnejša. LA MANO NERA. Zavratni morilci zahtevajo $10,000 odkupnine. Premožen italijanski pogodbenik Michele Rossi je dobil včeraj v našem mestu že tretje grozilno pismo, podpisano z "La mano nera". Vsled tega je najel zasebnega detektiva, kteri mora sedaj čuvati njegovo zasebno lastnino. Prvo pismo je dobil pred dvema tedni in v tem pismu se mu ukazuje, da mora položiti na neko mesto blizo njegove hiše deset tisoč dolai^ev. Ako tega ne stori, mora naravno grozne smrti umreti. Včeraj je dobil zopet pismo, v kterem se mu na znanja, da bode imenovana organiza cija čakala do srede, in da bode potem izvršila ono, kar je obljubila. Rossi je poslal imenovano pismo policiji, ktera sedaj stvar preiskuje. CERKEV SE JE PODRLA. Dva dečka ubita, dve osebi ranjeni Provincetown, Mass., 31. marca. Med tem ko je včeraj kacih trideset dečkov nabiralo les krog nedavno pogorele cerkve Metodistov, so se vse štiri stene podrle in razvaline so pokopale otroke. Štirinajstletni Joe Oliver in dvanajstletni Joe Holmes sta bila na mestu ubita. Mlajši brat Oli-verja je bil težko ranjen, vendar pa mislijo zdravniki, da mu bodo rešili življenje. Pod razvalinami so našli tudi nekega delavca nezavestnega, vendar pa ni nevarno ranjen. Znižanj« plato. Plainfleld, Conn., 30. marca. V predilnicah, ki se nahajajo v tnkajšnjej okoliši in r kterih dela 2500 delavcev, so slednjim sni tali plato aa 10 odstotkov. Stari ljudje. I*roy, N. Y., 30. marca. Gospa Helen Robertson je včeraj obhajala svoj 101. rojstni dan. Stara žena je bila rojena dne 28. marca 1808 v Broadalbinu, Fulton Co., N. Y. Peoria, HL, 30. marca. V Bushnellu, HL, je umrl Robert Kane v starosti 104 let. Kane je bil rojen na Irskem v letu 1804. Kale brodovje obišče New Zealand. Washington, 30. marca. Momarič-ni oddelek je za trdno sklenil, da bode naše brodovje oklopnie na slojem potu is Samoa v Avstralijo obiskalo tudi New Zealand, in aieer loko Auckland. Tamkaj je obilo pre-moga, tako da bodo ladije lahko po-polnile svojo zaloge premoga *a *a-daljno potovanje na VOupne in na Japonsko. Caracas, Venezuela, 30. marca. Poslanik Zjed. držav za Venezuelo, W. W. Russell je naznanil venezuelske-mu ministru inostranih del, dr. Jose de Jesus Paul, da so na poštnem uradu v La Guairi odprli tri poštne vreče, ktere so bile zapečatene in namenjene za vojno ladijo Zjed. držav Ta-coma. Imenovana križarka se še nahaja v luki imenovanega mesta. Poslanik je v svojem pismu ministru inostranih del povdarjal, da je samo-lastna otvoritev vreč zelo resna stvar, to tembolj, ker so bili v vrečah važni spisi vojne mornarice, in zahteva, da se zadeva natančno preišče. Minister je sedaj poslal poslaniku odgovor, kteremu je pridejal tudi poročilo poštarja v La Guairi. Slednji javlja, da je dal vreče odpreti pomotoma in sicer radi tega, ker je pečat Zjed. držav skoraj ravn^ tak, kakor oni Venezuele, tako, da v naglici ni bilo opaziti nikake zamene. Minister tudi povdarja v svojem odgovoru,- da zamore stvar biti resna le tedaj, ako je bilo že v naprej tako določeno. Poštnih pošiljatev se ni nihče dotaknil. — Vsled tega po sebi malenkostnega dogodka, je v Canicas zavladala dokaj veliko ogorčenje proti Zjed. državam in vladin list "E1 Constitucio-nal", ki je glasilo predsednika Ca-stra, objavlja velik članek pod naslovom: "Česa želi Rooseveltf" V tem članku se povdarja, da želi državni tajnik Root pod uplivom predsednika Roosevelta na vsak način najti kak vzrok za konflikt z Južno Ameriko, kajti namen Zjed. držav je razobesiti s%*ojo zastavo tudi v Južni Ameriki. Rio de Janeiro, Brazil, 30. marca. Parnik Amanda, o kterem se je nedavno poročalo, da je odplnl iz Cube s 500 naseljenci, ki se nameravajo naseliti v Brazilu, ne dovede semkaj naseljence, temveč 500 delavcev, kteri bodo delali pri gradnji železnice, ki bode vodila iz Brazila v Bolivijo. NESREČA NA MORJU NA NORVEŠKEM. VULKAN V GUATEMALI BLUJE. Prebivalci mesta San Felippe v Gua-temali so morali bežati San Francisco, Cal., 31 marca. Parnik Panama je prinesel novice, vsled kterih je v Guatemali pričel bluvati lavo nek vulkan, o kterem se je mi slilo, da je že davno ugasel, tako da se ga sploh ni več prištevalo k vulkanom. Bluvati je pričel pred tremi tedni, in sicer tako jako, da je prebivalstvo mesta San Felippe ostavilo svoja domovja in bežalo. Blizo novega vulkana se nahaja vulkan Santa Maria, kteri je tekom zadnjih dvesto let razdejal vse polno vasi in naselbin. Shanghai, Kitajska, 30. marca. Včeraj je vozil prvi direktni vlak od tukaj v Nanking, ktera pot je dolga 108 milj. Xovo železnico je zgradil nek angleški sindikat. Florenea Italija, 30. marca. Tukaj se zatrjuje, da je princezinja Luiza, ki ima sedaj godca Toeellija za moža, pisala svojemu bivšemu možu, saksonskemu kralju, kteri se sedaj mudi v tukajšnjem mestu. V pismu, ko je mu je poslala iz Genove, ga prosi za poravnavo in sporazum. Ona mu je ponudila, da bode dokazala, da je postala žrtev dvornih intrig in da zasluži, da zavzame zopet svoje prejšnje mr?sto na dvoru, to tem bolj, ker je njena poroka s Tosellijem popolnoma neveljavna. Mandal, Norveška, 30. marca. Jadranka Inglewood, ki je bila namenjena v Stockholm in ki je dospela ks New Yorka, je zgorela blizo tukajšnjega obrežja. Nakrcana je bila z nafto, ki se je razlotela. Ladija se je potopila v 40 čevljev globokej vodi. Pri tem je utonilo trinajst mornarjev. Rim, 31. marca. Italijanski minister inostranih del Tittoni je odgovoril na rusko noto glede reform na Balkanu in naznanja, da bode Italija podpirala vse ruske predloge. Dunaj, 31. marca. Cesar Fran Josip je zopet popolnoma ozdravil in sedaj zamore zopet šetati po proste«. Včeraj je sprejel tudi nemškega državnega kanclerja v avdijenco, kteri mu je naznanil, kako mora Avstrija v prid Nemčije nastopiti na Balkanu. Petrograd, 29. marca. Iz Libave se poroča, da sta pri momaricnih vajah skupaj zadeli torpedovki Moskvitja-nin in Dobrovoljec. Obe ladiji sta zelo poškodovani. Našli umorjeno žensko. Arlington, Mass., 30. marca. V nekej jami na tukajšnjem pokopališču sv. Pavla sta našla dva dečka, ktera sta se tam igrala, trnplo neke nepoznane mlade ženske. Njen vrat je bH prorezan od ušesa do nšesa in na njenem truplu je opaziti tudi druge znake, da se obupno borila pred svojo smrtjo. Orožja, s kterim je bila umorjena, v okolici ni bilo mogoče najti. Okrog nje je bila vsa trava krvava. Nesreč ni ca je bila stara kacih 25 let, toda tukaj je nihče ne pozna. Ljudje, ki stanujejo v bližini pokopališča, po noči niso slišali nikaeih klicov na pomoč. Ko so kasneje prepeljali njeno truplo k nekemu pogrebniku, se je dokazalo, da je njena glava skoraj popolnoma od- Tekom večera so v pokojniei spoznali gospodično Annie MuHinaovo iz I South Bostona, ki je stulOa pri ne-kej rodbini ▼ Cambridge. KAKO SE V PITTSBURGU, PA„ KRADE. Bančni vslužbenci so v dveh letih ukradli poldrugi milijon delarjev. Pittsburg, Pa., 30. marca. Tekom dveh let so nepošteni vslužbenci tukajšnjih denarnih zavodov ukradli $1,591,000. Prvo veliko tatvino je izvršil Edward C. Cuncliffe, ki je bil sel Adams Express Company, kteri je ušel s $101,000 in ki je sedaj na za-padu zaprt radi tega delikta. Večino tega denarja so zopet dobili. Drugo tatvino sta izvršila vsluž-benea Union Trust Co., S. C. Hrrea in Clifford Wray, ktera sta nkradla $285,000. To svoto sta potem zaigrala na borzi. Henry Reiber im John Young sta v Farmers Deposit National banki ukradla $1,105,000. Denarje v stare imm za $ 10.35 ............ fit sa 20.46 ............ iee za 40.90 ............ M» za 102.00 .. za 204.00 .. , 1017.00 .. Poštarina jo Doma se izplačajo Kašo denarne c. kr. poštni fcnuUH wU t 1L 12. ZmA. Denarje maas peslstft j» neje do $25.00 ▼ gafesv čenem aH Order aH pa Voir Iti Gremrleh «104» ■ • ' affcr. "GLAS NARODA" (Sfevenic Daily.) Owned and published by the rENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer, of Businef« of the corporation and m of above officers: 109 Greenwich L Borough of Manhattan, New York N- Y. leto velja list za Ameriko in Canado . pol leta........ leto sa mesto New York . . Bil leta za mesto New York vropo za vse leto . . . . „ pol leta . . . . četrt leta $3.00 1.50 4.00 2.00 4.50 2.50 1.75 Evropo pošiljamo skupno tri Številke. '•GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. «GLA8 NARODA" ("Voice of the People") famed every dav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. cAdvertisement on agreement. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Ouder. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališč« naznani, tla hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in posiljatvam naredite naslov: "QLAS.NAKODA" 10» Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector. Vojne Idtiije. Napad na Union Square. Zločini, ktere v novejšem času v našej republiki izvajajo anarhisti, dokazujejo, da je pri nas vse polno ljudi. kteri so se posvetili anarhističnim naukom, ktere so v novejšem času zano>li v velikej meri v Ameriko pribesrli ruski čifuti. Anarhistični napad na I nion Square v našem mestu nima morda kaj opraviti s kako zaroto, kar velja morda tudi o slišnih napadih v Denverju, Colo., in Chicn-gu, Ili. Mogoče je ta napad nastal vsleil bolnih možerau pojedinea, v tem slučaju napadalca, kteri je izvršil svoj čin brez tuje pomoči. Kljub temu pa ta pojedin« e ni jedini, kleri je za ta čin odgovoren, dasiravno zakon ne pozna kazni za one. kteri so indirektni sokrivci napada na 1'nion Square. Kako je napadalec Silberstein postal pristaš anarhističnih naukov in kaj ga jc zapeljalo do tega, da je te nauke spremenil v dejstvo, ni nikomur znano. Vendar nam pa nihče ne more oporekati, da je njegov čin •bistinitev onih idej, kteri razširjajo drugi z govorom in pisavo bodisi potom letakov ali pa potom anarhističnega in socijalističnega časopisja. Dolgo časa se je- domnevalo, da so vsi oni revolucijonarji, ki spadajo »ed takozvane salonske, literarne in časnikarske anarhiste in druge 4 'iste", povsem neškodljivi ljudje. Toda oni so odgovorni za čin, kterega je izvršil mladenič, ki je po njihovih idejah storil ono, kar je mislil, da je pravilno. Te vrste ljudje so odgovorni skoraj za vse zločine, kar se jih je pripetilo dosedaj v Rusiji in kar se jih dogaja v novejšem času pri mas, oziroma od onega časa nadalje, odkar so pričeli prihajati k nam ruski čifuti. kterih še tudi Rusija kljub •gTomnemn izseljevanju ne more znebiti. — Ker pa vsi taki zločini prihajajo iz takih idej, se take zločine najložje •meji s tem, da se odločno nastopi proti takim idejam. Vsled materi-jalnega pomanjkanja in bede je dosedaj nastalo le malo anarhističnih sloeinov in večina napadov je le posledica idej, ktere so do Bkrajnosti sovražne vsemu, kar je slično kakej avtoriteti. Dasiravno napad in zborovanje brezposelnih delavcev ni v nikakej »veti, so vendarle prireditelji zboro-ja tudi za napad indirektno od-ornL Vsakdo je vedel, da bode do boja med množico in poli-ko so nahujskane mase kljnb polieijskej prepovedi skušale priti na Union Square. Napad z bombo je dokazal, da je policija bila pametna, ko je prepovedala zborovanje na imenovanem Square. Znano je namreč, da imenovano zborovanje brezposelnih delavcev ni imelo namena dogovorili se, kako bi bilo delaveem mogoče dobiti delo, temveč da so le soeijalisti pod krinko t®a zborovanja nameravali prirediti veliko demonstracijo v prid svoje lastne stranke. naznahilo. Poftta ram j« mila 3 zavitke Mohorjevih kmiif. ktere ono rejlstrovar »o poslali, in sicer na: Prank Parian, Valley Junction, Wash., in J*l» Jad&n, Meaner, 7k Kdor «4 teh rojakov fttU svoj* knjiga, mm, nam 80 Admiral Evans, ki je poveljnik našega vojnega brodovja, koje je sedaj na svetovnem potovanju, je ravnokar priposlal washingtonskej vladi svoje poročilo o kakovosti oklopov na naših oklopnicah. Njegovo poročilo potrjuje vse ono, kar so kritiki naše mornarice že preje povedali, kar pa neče niti naš senat niti konstrukcijski urad mornaričnega oddelka potrditi. Da se pri gradnji vojnih ladij dogajajo napake, je povsem naravno. Pri gradnjah vojnih ladij, zlasti pa še pri gradnji oklopnic, se više neprestano poskušnje, da se tako nemudoma odpravijo vse napake in da se zgradi ladija tako, da je v soglasju s tem, kar pride na njo v obliki topov, kterih konstrukcija in torej tudi teža se vedno spreminja. Rešitev tako nastalih problemov ali vprašanj je treba najpreje izdelati v teoretičnem smislu. Vsaka ladija se gradi po teoriji in v praksi je marsikaj drugačno, nego na papirju. Ravno to velja tudi o težkih oklo-pih. Naloga ^eh oklopov je, da čuvajo Črto nad vodo. In ko so sedaj naše ladije, opremljene in nakrcane, kakor v vojnem Času, plule proti Pacifiku, se je dokazalo, da so ti oklopi bolj pod vodo, kakor nad vodo. Ako bi prišlo torej do vojne, bi ti oklopi ne imeli večje važnosti, kakor jo imajo pri navadnih križarkah. Ako bi bila potem bitka zgubljena, bi za to ne bil odgovoren konstrukcijski urad, temveč le oni poveljnik, kteri bi mornarici poveljeval med bitko. To je treba torej uvaževati, ako se sodi one mornarične častnike, kateri so dosedaj kritikovali konstrukcijo naših vojnih ladij. Mrtvaški zvon. Pod gorenjim naslovom objavil je Mr. " Atlauticus*' v hrvatskem tecT-niku "Radničke Novine" v Jolins-townu. Pa., z dne 26. marca t. 1. sledeči velezanimiv članek, ki je zlasti za ameriške Hrvate velike važnosti: 4' Zvoni, zvoni... in kmalo bode od-zvonilo. New York, 23. marca. Bi m... bam.... bim.... bam.... Žalostno nebo postaja vedno bolj temno. Temni oblaki so pokrili mene in nebeške bisere, lepe, migljajoče zvezde. Noč je. Burna, strašna noe. Poslušajte. Brrr... gromenje odmeva, a preko Hudsona buči grozna nevihta kakor besni tiger v divjej pustinji. Žžž___ slišati je strahovito šumenje med velikimi podnebesnimi poslopji na rtu otoka Manhattana. Moj Bog! Se-li bliža sodnji dan in bodemo-li zginoli iz površine bedne. pokvarjene, zlobne, mučeniške, toda vendar drage nam matere zemlje? Kaj pomenja ta grozen vihar? V dušo me zebe in srce se hoče spremeniti v kamen... Kaj bode? Ah. čemu nisem prorok! Kaj pa to pomenja? Bim____ bam... bim... bam___Ko hitim nekako brezpametno po Broad way u, Wall, Liberty in drugih ulicah, prihaja iz Greenwicha žalosten glas mrtvaškega zvona in tajinstven bim... bam... še bolj draži moje razburjene živce in duša se še bolj polni z grozo in strahom. In kot blazen bežim med bliski in gromenjem, oblit z milijoni kapljic gostega dežja, v senci grdih hiš, med divjimi glasi podivjanega viharja, bežim___tečem kakor blazen..', kam? Proti Greenwichu. Evo me na Greenwichu pred črnimi vratmi neusmiljene, krute smrti. In oni strašni bim— bam..., kteri se zadira v srce kakor britki nož, zvoni še neprestano, pretresa moje bitje, razburi do skrajnosti mojo dušo, do-čim stojim jaz kakor človeška senea pred hišo smrti. Kri mi je prenehala krožiti in lahko bi rekel — evo, človek, božji stvor, postal je kamen. Oh da, da, kamen, kamen sem postal, toda bolje je, da je temu tako___ Sedaj sem kamen, v meni ni več tople krvi, srce je prenehalo utripati in moja mučeniška duša me je osta-vila. Sedaj sem kamen. Toda bolje je, da sem, sedaj sem brez čuvstva in ne slišim več oni grozni glas mrtvaškega zvona iz Greenwicha; tudi vihar me ne plaši... a kar je glavno, sedaj ne slišim kričanje, stokanje, jokanje in škripanje z zobmi ljudi, krvi moje krvi, kteri so se zbrali na Greenwichu in ki proklinjajo, grozno proklinjajo onega... kterega postavljajo na mrtvaSki oder in kterenra zvoni mrtvaSki zvon. Grozne so te kletve, ktere se slišijo do neba. A koine in proklinja moj narod, moji bratje, kri moje krvi. Koine 'in pro-klinja moj narod onega na odru, kteri mn je izpil delavske žulje, izsesal mučeniško kri in mn odvzel ono trdo ekorjico kruha... iz lačnih, odru, kajti taki ljudje tudi ko so mrtvi, nimajo miru in pokoja... Toda jaz sem kamen... in jaz več ne čutim; in radi tega dajte vi, ker v vaših žilah še teče topla kri, kri junaška, kri hrvatska, dajte, potrudite se, da bode čim manj žrtev, pred-no tudi do vas ne pride tajinstveni glas mrtvaškega zvona na Greenwich Streetu___ Žwv! Žvw! — Veter divja, buči, šumi, žvižga, tuli, ječi... a gromovi orjejo in divjajo, medtem ko strele svetijo in blišče___a mrtvaški zvon poje vedno jednako svojo staro, toda strašno davorijo: bim..'.. bam.... bim___bam___bim... bam!... Atlanticus.'' Naskok na mlin. Povest is nemiko-francosks Spisal Tftnfls Zob. (Nadaljevanje.) m. Tojns. Od nemškega generalnega štaba je bila izdana parola na armado, da ima ustreliti vsakega Francoza, ki bi ga dobila z orožjem v roki — čim ni spadal k regularni vojski; prostočetni-kov se ni pripoznavalo. S takim drakoničnim sredstvom, ki so ga uporabljali napram kmetom, ki so branili svoje ognjišče, so hoteli preprečiti Nemci splošno ljudsbti vstajo, ktere so se bali. Častnik, visok, suh, morda petdesetleten mož, je napravil z Dominikom kratko zaslišanje. Govoril je ja-ko dobro francoski, bil pa drven, kakor znajo biti samo Prusi. "Ali ste od tukaj?" je vprašal. I 'Ne. jaz sem Belgijec." II Zakaj ste prijeli potem za orožje? Kaj vas briga vojna?" Dominik ni odgovoril. Zdaj je zapazil častnik Franico, ki je stalit tam bleda in nema ter vsa v strahu poslušala; na njenem belem čelu je delala mala rana rudečo liso. Pogled nemškega častnika je potoval z dekleta na mladeniča in zopet nazaj; zdelo se je, da je uganil zvezo, a rekel je samo: "Vi priznate, da ste streljali?" "Da. jaz sem streljal, kolikor sem le mogel", je odgovoril Dominik mirno. Njegovo priznanje je bilo odveč, kajti njegova zunanjost bi ga bila izdala že: bil je ves črn od smodnika, z znojem pokrit in krvjo, ki mu je kapala iz roke in rame, ves poškropljen. "Dobro", je odvrnil častnik; "v dveh urah bodete ustreljeni!" Frani ca ni vzkriknila, ali v nemem obupu je proseče vzdignila sklenjene roke. Medtem sta dva vojaka peljala Dominika "v stransko izbo, kjer sta ga imela stražiti. _ Častnik je bil videl pač dobro pro-sečo gesto mlade deklice, ki je zdaj kakor strta padla na stol; gledal jo je neprestano in videl, da ni mogla jokati od prevelike bolesti in da so jo zadrževane solze skoro grozile zadušiti. Slednjič jo je obgovoril: "Ali je fant vaš brat?" - Stresla je glavo. Ni se smehljal, ostal je resen in trd; po kratkem molku je vprašal dalje: "Ali je že dolgo v tem kraju?" Pokimala je. "Potem pač pozna sosednje gozdove natančno?" Frani ca je začudeno dvignila oči. "Gotovo", je odvrnila. Častnik ni dostavil ničesar več; okrenil se je in ukazal, naj mu pri-peljajo župana vasi. Franica je hitro vstala in se ponudila, da gre po očeta. Menila je uganiti namen vprašanj; kri ji je stopala v lica in upanje se je vračalo zopet v njeno lice. Mlinar je bil šel, komaj da je prenehalo streljanje, k svojemu mlinskemu kolesu. Ljubil je hčer in je imel svojega bodočega zeta res rad, a kolo je bilo njegovemu srcu istotako blizo in ker sta bila njegova otroka nevarnosti srečno utekla — kakor je menil se je spomnil starega tovariša, ki je tako hudo trpeL Ubogo kolo je izgledalo naravnost strašno in mlinarju je krvavelo srce, ko se je sklonil če-zern, da pogleda poškodbe. Pet lopar je bilo popolnoma razbitih in t ramo vje polno bul in lukenj. Otipaval ga je' z rokami in premišljeval, kako bi se dalo zopet popraviti, da lotil se je dela takoj in začel mašiti špranje s trskami in mahom. Franica je pritekla hlastnos in mu povedala, da želi tuji častnik govoriti z njim in pravila, kaj je bila sli-šala. Tedaj je prekipelo v njenem srca in mogla se je enkrat dobro jokati. " v Ali oče je zmajeval s glavo. "Ne strelja se ljudi kar tako brez vsega 33kgega", je menil tolažeče. Potem je od|el nttrno t mlin. Častnik je zahteval % osornim glasom iiveša, na- v Soteski z grobostjo ali s silo ne doseže ničesar. Izjavil se je pripravljenim, da preskrbi vse potrebno, a samo, ako mu puste svobodno roko. Pruskega častnika je sicer jezil suhi ton starega, a odnehal je in ga pustil, da je delal po svoje. Ko se je že pripravljal na odhod, ga je poklical še enkrat nazaj in dejal: "Kako se pravi gozdu tu nasproti?" *' Sovalski gozd.'' "Kako daleč sega?" Mlinar ga je srepo pogledal in odvrnil :• "Tega ne vem." Nato je odšel. — Ni trajalo dolgo, pa je bil od pruskega častnika zahtevani vojni davek na denarjih in živilih tu. Franiein strah je bil brezmejen; slonela ob steni poleg izbe, v ktero so bili zaprli Dominika, in opazovala trepetaje prihajanje in odhajanje vojakov. Pretekla je morda ura, ko je prišel častnik in vstopil k jetniku. Franici je jemalo sapo; slišala je, kako sta onadva notri govorila, kako sta postajala čedalje živahnejša in jglasnejsa. Potem so se odprla vrata, častnik se je prikazal na pragu in dal straži ukaz v nemškem jeziku, ki ga Franica ni razumela, ki pa je postal strašno jasen, ko je videla, kako se je na dvorišču dvanajst vojakov s puško v roki postavilo v vrsto. Uboga nevesta se je tresla po vsem životu. Torej ga res usmrte? O Bog, to je bila njena lastna smrt! Častnik se je bil vrnil k Dominiku in slišala ju je zopet glasno in razburjeno govoriti. Vojaki na dvorišču so čakali, slednjič čez kakilf deset minut je prišel častnik ven. "Premislite si stvar", je zaklieal nazaj, "dam vam do jutri časa!" in potem je zaloputnil vrata tako močno, da je bobnelo. Vojake na dvorišču je pustil zopet j odstopiti. Oče, ki je mimo, s pipico v ustih, gledal vse to, je stopil zdaj k Franici, ki je bila od straha na pol iz uma in jo je po vel v njeno sobico. "Pojdi spat, dete", je dejal, "jutri se razjasni, le mirna bodi." Pustil jo je samo in je iz previdnosti zaklenil vrata. Kajti bal se je, da bi se česa podstopila in "ženske samo vse pokvarijo, če se vtikajo v resne stvari", je menil on; tako je bila zaprta, morala biti pri miru in bode pač zaspala. Ali Franica ni bila v stanu spati; oblečena je sedla na posteljin rob in prisluškovala. Nemški vojaki, ki so taborili na dvorišču in večerjali, so se smejali in peli do pozne noči. V hiši je bilo vse mirno, le od časa do časa so odmevali težki koraki menjajočih se straž. Vso svojo pozornost pa je obračala Franica na rahli šum, ki je donel gor iz sobe pod njeno, kjer je ležal Dominik vjet. Počenila je celo in'položila uho na pod, da bi bolje slišala. Slišala ga je dolgo stopati gor in dol, potem je bilo naenkrat vse tiho — moral se je pač uleči. Tudi na dvorišču je bilo postalo mirno, nikjer več se ni razlegal najmanjši glas, gotovo so vsi spali. Tedaj je vstala Franica, stopila k oknu, ga neslišno odprla in se sklonila ven. i Noč je bila topla in jasna. Ozki lunin srp, ki je izganjal počasi za so-valškimi gozdovi, je razlival svojo milobno luč čez spavajočo zemljo. Temne sence so se zgrinjale preko travnika, ki je blestel kakor svetlo-zelen baržun, kjer ga je zadevala mesečina. A Franica ni Imela nocoj smisla za skrivnostni čar noči. Prežala je ven in iskala z očmi nemške straže; ob Moreli jih je bilo postavljenih več, razločila je njihove sence, a pred mlinom je bila, kakor je videla natanko, ena sama; vojak je stal na onem bregu nepremično poleg vrbe, ktere vejevje se je potapljalo v vodo, obraz njegov je bil s sanj a vim pogledom obrnjen na nebo in videti je b!l globoko zamišljen. Franica je ^pregledovala dolgo in skrbno livado, potem je sedla zopet na svojo postelj in mislila in mislila. Kaka ura je morala preteči tako, tedaj se je vzdignila in prisluškovala vnovič. Nič se ni genilo v hiši in nič zunaj, a lunin svit, ki je še po-bliskoval izza drevja, ni kil ugoden njenemu načrtu, čakala je, dokler ni izginil popolnoma. Zdaj je nalikovala vsa ravan neizmernemu temnemu brezdnu, ničesar ni bilo razločiti več, vse pogreznjeno v noč in temo. Posluhnila je še enkrat ven in zdaj je tvegala. Poleg njenega okna je vodila v zid udelana železna lestev s kašče dol h kolesu, ki pa že davno ni več rabila in jo je bršljan že popolnoma zarasteL Franica je stopila brez straha na okno, se prijela z rokama enega železnih klinov in visela zdaj med nebom in zemljo; toda njena noga je našla kmalo drugi klin in sdaj je pričela plezati navzdol. Bilo je neizrekljivo (težavno, njena krilp so jo selo ovirala in le počasi m j« moglo tipati navzdol Tedaj se js odkruiil kamenček is zida in plosknil v vodo. ======================= A Morela je enakomerno šumela nalje in Franica si je rekla, da mora voda pač udušiti slehern iŠum. To jo je vzpodbudilo in drzno je plezala navzdol. Ko pa je dospela v višino Dominikovega okna, je spoznala s strahom, da se je postavila na pot nova ovira. Okno ni ležalo neposredno pod njenim, ampak (kakor je bila zidana vsa hiša nepravilno in čudno), tako daleč v stran, da ga z lestve z iztegnjeno roko ni mogla doseči. Ali naj se vrne, ne da bi kaj opravila? Ne, za nič nat svetu ne! Oddrobila je z eno roko košček zidu in ga vrgla v okno; a Dominik ni slišal, gotovo je spal, in Franica je čutila, kako ji je ginila moč, vrhu tega je voda tako strašno šumela! Vrtelo se ji je v glavi. Do krvavega si je razpraskala prste ob zidu in metala kamenčke naprej in naprej ob šipe, a on ni slišal. Slednjič, ko je menila že, da se ne bode »mogla držati več in da mora vsaki trenotek omahniti v prepad, je tiho odprl okno. "Jaz sem", je šepnila, "hitro mi pomagaj, ne morem se držati več!" Sklonil se je ven, jo prijel in jo dvignil v sobo. Zdaj se je utrgalo njeno razbujenje in jokala je krčevito; a bala se je, da bi je utegnil slišati kdo, in premagala se je. "Ali te stražijo?" je vprašala tiho. Dominik je bil še vedno nem od presenečenja; pokimal je samo in pokazal na vrata. Od zunaj se je razločno slišalo smrčanje, stražeči vojak se je bil moral uleči na tla in zaspati. Mislil si je pač, če leže počez pred vrata, mu njegov jetnik ne more uiti. "Ti moraš bežati", je hlastno po-šepela Franica, "prišla sem, da te prosim za to in vzamem slovo." A zdelo se je, da Dominik ne razume njenih" besed; bil je še vedno iz sebe. ves prevzet. "Ti si", je jecljal, "in v taki nevarnosti si bila! Strašno! Če pomislim, da bi bila lahko padla — oh..." Stresel se je, prijel njene roke in jih poljuboval. "Moja Franica, moja dobra, hrabra Franica. ali veš, kako vroče te ljubim? Ah, bal sem se samo, da bo-dem moral umreti, ne da bi videl preje tebe! A zdaj si tu. zdaj naj me le ustrele!77 Prižel jo je k sebi in ona je naslonila svojo glavico na njegovo ramo. Tesno objeta sta stala in pozabila v tem blaženem trenotku svet okolo sebe. Ali veš, Franica", je šepetal nežno, "da bi imela biti danes najina tako dolgo zaželjena poroka ? Nič naju ni moglo ločiti, zdaj sva združena vsejedno in zdaj je najina poročna noč, ni res, ljubica?" Da", je dahnila in v sladkem drhtenju sta se združila v dolg poljub. A hipoma se mu je iztrgala iz ob-jetja, grozna resnica je stala pred njo. 1' Ne smeš izgubiti nobene minute več", je govorila, "ti moraš bežati, hitro, takoj!'' Iztegnil je roke po njej, da bi jo vnovič objel, a ona je rekla proseče: "Prosim, rotim te, poslušaj me! če umrješ ti, umrjem tudi jaz... ti se moraš rešiti, moraš, moraš bežati!'' Slovensko katoltdko podp. društvo iT svete Barbare »rilce« Mili 111 ti Jene drtave Severne Am Sedež: Forest City, Pa. »»u dn«a». lanuarla 1903 v drŽav) Perin>ylv -o—o- ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. 0. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kana L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. tajtiik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St.^Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN. predsednik nadzornega odbora, Forest City, Pa. KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFEDJC, II. nadzornik, 909 Braddock Avenue, BrU-dock, Pa. FRAN ŠUNK, HL nadzornik, 50 Mill St., Luzern«, Pa. POROTNI IN PRIZIYNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsedmk porotnega odbora, Weir, Kana. JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, n. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA PIRUHE C pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom^ pri jateljem ali znancem v staro domovino in to seveda najrajše v gotovem denarju, kar pa najhitreje naj-vestneje in najceneje preskrbi FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich Street, New'York, N. Y. Podružnica: ' 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. V Cemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže? Sedaj pošiljam 100 kron avst. velj. za $20.45 s poštnino vred. LISTNICA UREDNIŠTVA. Ante Žagar, Forest, Miss., J. Leu-stick & Co., Coalwood, Mich., in več drugim naznanjamo, da smo prejeli pisma in nekake režite neke tukajšnje "banke", iz kterih raz vidimo, da ubogi narod že mesece čaka na svoje novce. Ali povedati moramo vsem, da sleherni dan dohajajo pisma in tožbe, ljudje dohajajo k nam osob-no in tarnajo po svojih tej "koči" pred tremi meseci izročenih novcih, a nema jih. Mi sami se ne moremo za to potegovati, ali dobro bi bilo, da se vse take pritožbe pošljejo: District Attorney of New York, ali pa glavnemu poštarju v Washington, D. C. Mi že precej časa vemo, ▼ kakej stiski je ta "kuča" in v New Torkn vsak vrabec o tem poje, toda' predrznost je goropadna in pravica slepa. Ubogi narod! s ODGOVOR NA OGLAS IZ EAST HELENE, MONT., v 57. štev. "Glasa Naroda". / Neko duševno revše se je predrz-nilo iz meni neznanega vzroka moje pošteno ime zlorabiti s tem, da je poslalo pod mojim imenom v "Glas Naroda*' oglas, v kterem pravi, da jaz iščem ženina. To je povsem izmišljeno in do skrajnosti predrzno, ker pisec tega lažnjivega oglasa ne ve, da kar se stori, gotovo pride na dan prej ali slej. On si tudi ne misli, kako postopajo ameriške oblasti s tatom časti in poštenega imena in to tem strožje po časopisih. East Helena, Mont. Fannie Ambro. (30-3—1-4) t*>niv*r*----— - —— - - n —m uvt'jy j\njxfun_i~Ln_n_~L Pozor Roiaki! Novoiznajdeno garantirano mazilo xa pleiaste in golobradce, od katerega v 6 tednih kepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da ie to resnica se jamči $500. Pri na-roČDi blagovolite denarje po Post Money Order poiiljati. Jakob Wahcic, F*. O. Box 69 CUBVRUAND, Ol-liO. »idltin .............................lift. Zastonj! ZastonjI [ Nikjer v Ameriki ne morete dobiti ? tako dober in fini & IMPORTIRANI TOBAK zs cigarete in pipo sil cigare, kakor pri nae. Pošljite nam na eni dopisnici vsš naslov in dobite takoj zastonj našega tobaka za cigarete ali pipo za vzorec in tudi naš cenik, da se prepričate o finoti istega. Vsi liuaje morajo naš tobak poskusiti, da se prepričajo, da ;e najboljši in najcenejši. Pišite takoj na: ADR1A TOBACCO CO. 308 B 73th St., New York, N. Y. JOHN (CRACKER JOHN >rEN2ULf 1017 E. 62nd Street, N. E., Cleveland, Obi« izdelovalec 'kranjskih in nemSkth HARM O IN I K* Delo napravim na zahtevani e naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $46. PloSče so iz najboliSega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstmm je od $45 do $80. I danih mu ust. In t4 kletve, jokanje_______________ in proklinjanje prevrača mrtveca na*^ je odvrnil minio, da M Na smrt prestrašena je obetala. KRASNE VELIKONOČNE RAZGLEDNICE 11 komadov n SOo ■o dobiti pri Frank Bakaar Ocap 109 Greenwich 8t^ New York, N. T. Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktere v kakovosti nadkrilju jejo vaa droga ameriška vina. Bodočo vino (Concord) prodajam po 5Ge galono; belo vino (Catawba) po 70s gtalono. ^ NAJMANJŠE NAROČILO SIVINO JE 50 GALON. BRINJEVEO, za kterega sem importing brinje iz Kmnjake, volja 13 steklenic sedaj $13-00. TEOPINOVEO $2JSQ gsloma. DROŽNIK $8.75 gar "(Jona. — Najnamje pooodo za Iganj« bo 4% galooo. Hacočflom jo prilošlti damar. Sa ofafta naxofi]s oe SI TfcATTRE, VSEM BOLNIM SLOVENCEM ■v Zjedinjenih Državah. KJE si zamorete najhitreje in popolno zdravje pridobiti? Gotovo, ako se obrnete na Akade-nično zdravniško društvo v New York, katero je že pred mnogimi leti ustanovljeno za bolne Slovence, da jim pomaga v vsaki potrebi, posebno pa istim ki so oddaljeni in katere drugi 2. Društvo šteje 20 članic. Od društva Marija Danica št. 28 v Cumberlandu, Wyo., Ivana- Ga-šperič cert. 5296. Društvo šteje 11 članic. ČRTANI. Iz društva Vitezi sv. Jurija št. 4i> v Kansas City, Kansas, Fran Mav-rin cert. 7013 H. razred, Ivan Slobo-lnik cert. 7667 I. razred. Iz društva sv. Jožefa št. 20 v Kparti, Minn., Ivan Nedižar cert. št. 6660 I. razred. Društvo šteje 81 ndov. Iz društva sv. Jožefa št. 12 v Pittsburgu, Pa., Matija Potočnik cer. 21£4 T. razred. Društvo šteje 85 udov. Iz društva sv. Florjana št. 64 v South Range, Mich, Mihael Ozanič cert. 5965 II. razred. Društvo šteje 40 udov. Iz društva sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblu. Colo., Anton Galič cert. 1142 I. razred. Ivan Peček cert. 1173 II. razred. Društvo šteje 108 čl. Iz društva sv. Jožefa št. 29 v Imperialu, Pa., Ivan Možina cert. št. 1919, Ivan Spacapan cert. 3729, Fran Terven cert. 4873. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 81 udov. Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., Josip Robas cert. 4135 I. razred. Društvo šteje 188 ndov. Iz društva sv. Barbare št. 39 v Roslynu, Wash., Katarina MajnariS cert. 4248, Margareta Čop cert. 424 !. Uršula F.^še cert. 3580, Ivana Gorše cert. 4419. Društvo šteje 63 članic. Iz društva sv. Srca Jezusovega št. 2 v Ely, Minn., Marija Serjak cert. 3772, Marija Urh cert. 339, Neža Janko cert. 3300. Društvo šteje 82 članic. Iz društva Marija Danica št. 28 v Cumberlandu, Wyo., Terezija Vo-glar cert. 4138, Terezija Hauptmann cert. 3336. Društvo šteje 40 članic. Is društva Marija Danica št. 28 v Cumberlandu, Wyo., Josip Pecnik cert. 4516, Ivan Vbglar cert. 4138, Anton Hauptmann cert. 3336, Martin Mahorič cert. 4742, Anton Papež cert. 5589, Alojzij Žarko cert. 1065. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 97 ndov. GEO. L. BROZICH, glavni tajnik. Barkovljah blizu Trsta. Konj se je ustrašil dima, ki je izhajal iz nekega stroja na premikališeu južne železnice ter začel dirjati. Vodnik ga ni mogel ustaviti. Kolesarja sta skočila iz voza in se precej opraskala, konja pa prepustila usodi. Dirjal je dalje proti Miramaru. Vojak, ki je stal na straži pri vhodu na vrt, je zaloputnil železna vrata, baš ko je konj z vso silo te-lebnil vanja. Poškodoval se je m da je bil v hipu mrtev. Izpred porotnega sodišča v Rovi-nju. Roparji obsojeni. V malem istrskem mestu Rovinju se je izvršil pred nekaj meseci uprav veliko-mesten zločin. Ob eni uri ponoči so vlomili trije našemljeni rndški v hišo urospe Marin, soproge komisarja fi1 nanene straže, jo privezali na posteljo ter ji zamašili usta. Nato so pobrali vse, kar ni bilo ravno z žeblji pribito. Med tem «e je na ulici zbralo več ljudi, kterih so se tolovaji ustrašili. Tekli so torej zopet navzgor po stopnicah, da bi se skrili. Prestrašena urospa je mislila, da jo gredo ubit; napela je vse sile, da raztrga vrvi. kar se ji je^po velikem trudu posrečilo. Da bi >e rešila pred hudodelci, skočila je skozi okno drugega nadstropja na cesto ter se težko poškodovala. Tolovaji so ušli. Še isto noč pa je policija prijela tri osebe, ki so se ji zdele zelo sumljive. Ta trojica je stala zadnje dni pred porotnim sodiščem v Rovinju. Pišejo se: Fran Viskovic, 20 let star, Anton Silit-, 24 let star, oba dninarja, in Martin Hrovatin, 28 let star, zidar, vsi iz Pulja. Vsi trije so tajili. Gospa Morin je spoznala v Viskoviču moškega, ki jo je bil privezal na po-stfeljo ter stal pri njej z odprtim nožem. Razprava je dognala, da proti Hrovatinu ni zadostnih dokazil, vsled česar je bil oproščen. Viskovic in Silie sta bila obsojena vsak v 16 let težke ječe. Izpred tržaškega porotnega sodišča. Dne 12. marca se je vršila pred sodiščem v Trstu obravnava proti Ivanu Vukeliču iz Drage. Obtožen je bil, da je ubil 1. 1904 na Opcinah nekega Fr. Decima, delavca na Bohinjski železnici, doma iz Rovereta. Ubijalec je izginil. Edini sled je bila neka čepiea, na podlagi ktere so iskali zločinca štiri leta in končno zaprli Vukeliča na Koroškem. Vukelii? je tajil ter izjavil, da še nikdar ni bil na Opčinah. Priče niso izpovedale nič obremenje-valnega. Porotniki so krivdo z devetimi glasovi proti trem zanikali, vsled česar je bil Vukelič oproščen. — Dne 13. marca se je vršila obravnava proti Blažu Ivančič radi zločina uboja. Obtožnica naglasa, da je Ivančič pri plesu, ki je bil 30. julija 1905 v Čoln pri Repentabru, železniškemu delavcu Josipu Giarchetto vrgel v glavo kozarec za pivo s tako močjo, da je Gia-chetto vsled poškodbe čez tri dni Zaprli so v Trstu Slavonko Terezijo Wirth, ker je vrgla v morje med vožnjo iz Amerike svoje dveletno dete. Kaznovanje organizatorjev državnih uslužbencev. Ko je v decembru lanskega leta osobje tržaške pošte moralo poseči v varstvo svojih pravic po pasivnem odporu in je potem prišlo do poravnave, bilo je izrecno dogovorjeno, da zaradi tozadevnega gibanja ne bo nikakšnih represalij. Sedaj pa sta finančna in sodna oblast uvedli proti predsedniku in' podpredsedniku organizacije državnih slug disciplinarno preiskavo in jih kaznovali. Na-daljnih " masreglovanj" je še pričakovati. ŠTAJERSKE NOVICE. Zaprli so v Mariboru 201etnega Fr. S« t k</<2 Najpripravnejša in najcenejša parnbrodna črta za Slovence in Hrvate, sv- umrl. Obtoženec se je vmešal v pre- Kazan zginilo 200 voz. Že dalje časa tep med pokojnikom in Josipom Gust inom, oziroma je hotel pretepača ločiti. Nato se je Giachetto spravil nanj. Ivančič priznava, izgovarja se pa, da se je le branil. — Po tem dogodku je Ivančič izginil in šele 17. novembra so ga aretirali v Brezah na Koroškem, ko je ranil s kozarcem v pretepu natakarja. — Porotniki so zanikali vprašanje glede na uboj v slučaju Giachetto in glede na lahko telesno poškodbo v slučaju natakarja Ffirsta. PotrdiJi so pa v obeh slučajih prestopek proti telesni varnosti. Ivančič je bil nato obsojen v trimesečni strogi zapor z enim postom in samotno celico.- — so se slišale pritožbe, da na tej progi manjka tovornih voz. Sedaj pa so našli na postaji Perovo onih 200 voz, ki so bili pozabljeni, dasi so bili nekteri celo nagovorjeni. Zavarovani kralji Portugalski kralj Carlos je bil zavarovan pri dveh družbah za 1,600,000 K. Navadno so vladarji zavarovani še za večje svote. Strel, s kterim je anarhist Bresci ustrelil italijanskega kralja Humber-ta. je veljal angleške zavarovalnice 30 milijonov kron. Seveda morajo vladarji, ko jih življenje je v nepresta-nej nevarnosti, plačevati tudi visoke premije. Kralj Aleksander se je hotel par tednov pred nasilno smrtjo zava- Mehule je: trumpf! Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO. Cene voznih listkov iz NEW YQRKA za III. razred so do: Vk spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALICE, LAURA, MARTHA WASHINGTON, J ARGENTINA. Y mesecih maju in juniju se bodeta zgoraj navedenemu brodovju pridružila ie dva druga nova*pofcniška parnika. TRSTA..;...........................................$26.— LJUBLJANE........................................$26.60 REKE...............................................$26.— ZAGREBA..........................................$27.20 KARLOVCA........................................$27.25 n. RAZRED do • ^ TRSTA ali REKE...................................$65.— Parobrod "FRANC ESC A" odpluje 7. april * 1908. Parobrod 4ALICE" odpluje 15. aprila 1908. Parobrod "ATLANTA" odpluje 22. aprila 1908. i « Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 Washington Street, NEW YORK. »pisal dr. Irwm Tvrixr. (Nadaljevanje.) "Za Boga!" je dejal zamolkel glasek, in vendar je vedel Ivan Slavelj, da govori Olga Veldenova, "za Boga, ali hočeš, Rafael, da ti zblaznim tn pred vsem svetom, ako ne pustiš tega otroka t" "Srce moje!" ji odgovori Rafael Velden tiho. "Sladko srce moje, ali bo£e£, da ti kažem tu pred vsem sve-*om ljubezen, oveica moja, zvezda mo-ja, ha, ha!" In gorko ji poljubi roko. Ona pa se je žalostno smejala. "Oj nesrečni časi!" vzklikne Olga, in drobna glavica se ji pobesi na prsi. Rafael pa jo tolaži; pač ji je povedal mnogo sladkega, ker kmalu potem odideta v prijaznosti. Ivan Slavelj pa je ostal, in bilo mn j«, kakor da bi sanjal, sanjal prebriJ- ke sanje in____toliko da se ni zagro- hotal nad tem svetom in nad temi črvi, ki glojejo na njem in gospodu po njem, Ali sedaj se odpro vrata iz koridora — in zopet je bila ženska, ki je stopala boječe čez prag. Ozirala se je bojazljivo okrog, potem pa obstala, kakor okamenela. Slabi žarki svetilnice so padali na njeno lice in Ivanu Slav-Iju se je zdelo, da je — kontesa Mr. rija Ana. Toliko da ni zajeknila. tako se je prestrašila, ko stopi Rafael Velden pred njo ter galantno k ustom pritisne njeno roko. "Stokrat hvala Vam, milostna kontesa," jo ogovori, "da ste mi dovolili ta pogovor, a vedel sem že poprej, da »e bodete hoteli, da bi bil tako strašno nesrečen, Marija Ana, tako nesrečen, za v>e žive dni nesrečen!" Mehko je govoril, in ona je pobesila oči in ni mu odtegnila roke, ki jo je bil pridržal. Tu stopi hipom-a pred nju Ivan Slavelj. Bliskalo se je Rafaelu Veldenu oko izpod bledega čela: "Oj gospod doktor," izpregovori nekoliko prestrašen. "Kontesa, tu je gospod doktor Slavelj, imeniten zdravnik, pre-milostna kontesa! Izvrsten človek," pristavi nekam boječe. "Gospod baron!" odgovori Ivan Slavelj trdo, in ni se premeknila visoka postava njegova; "dovoli, da iz-pregovorim nekoliko besed s konteso Saldernovo!'' Rafael Velden se lahno prikloni in lahkomiselno odide. Ona pa ostaneta sama. "Marija Ana! Kontesa!" in glas mn je zastajal in se tresel, "s tem človekom ne bodete več govorili!" Ona pa vzdigne oko samoglavno. "Nič več, nič več!" in prime ji roko, "in tudi nocoj ne bodete več plesali ž njim. Marija Ana!" "Oj popped doktor!" in poskušala se je smejati. "Vi ravnate z menoj kakor z otrokom, maloletnim otrokom!" Njemu pa se zabliska oko in trdo ji drži roko. "In vendar kontesa Marija Ana, nocoj ne bodete več plesali z Rafaelom Veldenom!" "Jaz pa Vam pravim, da bodem, gospod doktor, prav res, da bodem." In mala osebica je vzrasla v srdu, osorno je zrla vanj in z nožico je udarila ob tla ter mu iztrgala roko. Ivan Slavelj pa je stal pred njo in bil je še bolj bled. Položil je roko na prsi in zrl tja v daljavo, kakor da bi bil sam, ter rekel mirno: "Marija Ana, nekdaj sem imel tako prekrasne sanje, ali v resnici je prišlo vse drugače; porušilo se je cvetje, studenci so usehnili in upi so legli v grobe!" Kontesa pa je bila še vedno srdita. "Lahko urnem," mu reče hudobno, ''če ste ljubili ono ubožno Marjanico, da zdaj ljubite konteso še bolj. Ni čudo torej, da odganjate vsakega, kdor se mi bliža; prav čudno jih odganjate, gospod doktor!" pristavi smeje se suhotno. Bile so to trde besede, prav zelo trde. Ivana Slavlja so zadele v srce, v življenje. Omahnila mu je skoraj v hipu visoka postava; odstopil je za korak in pritisni! je dlan na celo. Potem pa plane k ponosno stoječemu dekletu* zgrabi ji roko in glasovi so mu skoraj nerazumni sikali izmed zob. "Stvar, 6trašna, grozna!" in stiskal je njene drobne prstke, da je skoraj zaječala od bolečine, — "take nnrtne besede! Ali imaš srce t Meni ■i ga zamorila na večne čase, oh!" In globoko iz prsi se mu i zvije ječanje ; izpusti ji roko in potegne si s čela temne lase. Marija Ana pa je stala na mestu; tresla se je od straha In boječe je upirala vanj oči. "Odpustite, milostna!" ji reče čez nekaj časa pristopivši k nji. "Blagovolite, premilostna!" in ni m branila, ko ji je podal roko ter po-jo odpeljal ▼ dvorano. Besede ni izpregovoril več, a ona m je ozrla sedaj pa sedaj bojazljivo ▼ njegovo bledo, lepo obličje. Pelje jo •i« • > do sedeža; potem se prikloni in poslovi. Slonel je zopet ob stebru in zrl v plesalce; zdelo se mu je, kakor da bi Marija Ana ne plesala več. Približa se mu Oton Velden ter mu položi lahno na ramo roko: "Tako sami, gospod doktor? Pa saj gledati je tudi poetično!" In Ivan Slavelj mu pritrdi. "Poglejte Olgo," reče na to ponosno, "ali ni krasna nocoj? To Vam je ženska!" In ko je potihnila godba, mu -reče radostno: "Odpustite, dragi gospod doktor; vprašat je grem, ali ni že trudna, tako močno pleše!" In odhitel je. Ivan Slavelj pa se je smejal in usmiljenje mu je prešinilo dušo. A komaj je bil odšel, pristopi Rafael Velden in mrzlo se mu prikloni: "Gospod doktor, danes se vedeš z menoj prav čudno, pravim, prav čudno!' Ta pa se skloni po koncu in odgovori mu tiho: "Gospod baron, tako čudno gotovo ne. kakor se vedeš ti z ženo — svojega brata!" Rafael Velden lahno obledi ter se malopridno nasmeje: "Življenje, življenje, prijatelj!" In na to odide. Ivan Slavelj pa zapusti kmalu razsvetljene prostore ter se napoti k počitku. Ali ono noč ni našel počitka. XIV. Zima v srcu. Pomlad je bila prišla; čez noč je bila prišla; ali meščani so jo videli samo na grmih, ki so gledali tu in tam čez zide zapaženih vrtov, z belim cvetjem posutih. In v daljavi je zelenelo hribovje in temnila so se pobočja visokih snežnikov. Ivan Shvelj je pri odprtem oknu sloneč zrl na cvetoči vrt. A oko njegovo ni videlo cvetja in uho njegovo ni culo vršenja mreesov, srca mu ni genilo modro obnebje. Čutil je z grozo, da mu je led zaklenil osamelo srce, in z grozo se ga je polastila misel, da se mu ta led ne raztaja morebiti nikdar več. Večna zima, večna zima! Zaprl je okno in spustil rdeče preproge čez steklo, da se je soba zavila v rdečkast mrak. Življenje je ležalo z vso svojo težo na njem. Oni večer se mu je bil zapisal s krvjo v srce, in zast-onj se je trudil zadušiti >pomin. In vendar se je bilo od tedaj toliko izpremenilo! Neko jutro v prvi pomladi so bili našli pri zidu samotnega vrta Oton Veldenove vile Rafaela Veldena — umorjenega. Bil je skoraj slečen in oplenjen. Zanesli so ga in zagrebli v hladno prst, in živa du^a ni več popraševala po njem, ki je nekdaj tako ljubil življenje! Tako je. Mi ljubimo življenje, a svet nas pozabi, ko pade prva gruda v grobu na nas. — Ravno tedaj je bil zbolel Karlo Saldern, in vse je stikalo glave ter ugibalo, kdo pač dobi po njem vse to bogastvo! Ali kaj se je menil Ivan Slavelj za vse to; kaj so mu bile tuje skrbi, nosil je svoje pretežko! Duri se odpro in v sobo stopi ženska. Ko pride bliže in odgrne z lica tenčico, zagleda Ivan Slavelj nežni obrazek kontese Marije Ane! Mraz mu prešine ude, molče potegne preprogo raz okno, da se vsuje polna svetloba v sobo. Mrzlo je stal pi4?d njo, izpregovoril ni besede. "Gospod doktor!" ga nagovori Marija Ana, in mehki glasek se ji je tresel, in z roko se je opirala ob stolov držaj pred sabo; videlo se ji je, da hoče govoriti. Ali boječe je povzdigovala poglede proti njemu, ki je stal pred njo kakor kamenena podoba, in besede ji ni bilo čez bleda ustna. "Gospod doktor!" in z belim ba-tistom si gladi lice, ''moj oče je bolan!" "Grof Karlo je bolan!" govori mirno Ivan Slavelj za njo, ni se mu genila žila na obrazu. "Bolan, hudo bolan! In sedaj pravijo, da ga morete rešiti samo Vi!" Tako tihe so bile te besede, da so prišle kakor vzdihljaj do njega. Ven £ maščevanja. "Pravijo? Kako da se svet meni za to? — Ako bi ležal kot težak na ječmenovi slami in bi o smrtni uri ne imel drugega, nego vrč prestane vode in kup lačnih-otrok, pustili bi ga, naj v miru umrje, in jeli bi in pili dalje brez skrbi. Ali ko umira grof Saldern, bogati grof Saldern — to je drugače! Meni je žal, gospica, da ste prišli prepozno. Sedaj moram k delavcu, t.... Kolo mu je odtrgalo roke in umira. Ker pa ima ravno isto pravico živeti kakor grof Saldern, in pred večnim Stvarnikom tudi isto ceno: naj živi, ako mu morem pomagati! Bojim se tudi, premilostna kontesa, da bi se — svet je hudoben —- ne dejalo potem: šel je v bogato palačo, ▼ visoke sobane, a siromaka je pustil zapuščenega v težavah, in vendar ga je on prej prosil pomoči. In vprašalo se "bode takoj: rameni zlati bogatinov; rumeni zlati grofa Karla Salderna, kontesa!' Vedno pri rokah. Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma ataro in vredno nemško domače zdravilo Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller, zamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neu-rsd&ije, prehlajenja, bolezni v prsih jS in hrbtu. Ono ima 351etni rekord svojega vspeha. JL I A Brez varnostne gnar^ke "sidro" ni pravo. 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. tl5 Pearl St. New York. kteri vast bods točno odgovoril la vas podučil o potovanju. Daljo so is krasni poted paniki na razpolago, ktezi odplujejo kakor Bridko je govoril te besede. Ali Mariji Ani se vlijo solze iz oči; zapuste jo moči; zgrudi se na tla, položi glavico na stolovo blazino in začne glasno ihteti. Naš doktor še ni bil poskusil moči ženskih solza. Užali se mu srce, hodi nekoliko časa po sobi, potem pa tiho odide h — grofu Saldernu. Marija Ana je bila sama in vroče čelo je stiskala na mehki stol. Žalost ji je trla dušo, bila je polna neizrečene bridkosti. "Rumeni zlati Salder-novi," "hudobni svet" in enake besede njegove so ji zvenele dolgo časa po ušesih. In poleg vsega tega jo obide zavest, jasna zavest, da ljubi tega Človeka, ki jo tako očitno sovraži, zaničuje! In srd se ji vzbudi, da ne more sovražiti tudi ona njega, kakor jo on sovraži. Ali Marija Ana ga je morala ljubiti! Tn to je že vedela tisti veeer, ko jo je bil tako ponosno peljal v dvorano, in ko mu je ona tako skrivaj, samo zdaj pa zdaj pogledavala bledo obličje. Ostati je hotela zdaj tn pri njem. (Dalje prih.) dar jih je cul. Divja strast se mu. vzbudi v srcu; polaste se ga duhovi Važno za rojake, ki nameravajo potovati ▼ staro domovino. BRZOPARNIKI francoske družbe, severonemikega Lloyda in Hamburg-ameriške progo, kteri odplujejo iz Nefw Yorka v Evropo kakor sledi: V HAVRE (francoska proga): LA PROVENCE odpluje 9. aprila ob 10. uri dopol. LA LORRAINE odpluje 16. aprila ob 10. uri dopoL LA TOURAINE odpluje 23. aprila ob 10. uri dopol. LA SAVO IE odpluje dne 30. apr. ob 10. uri dopol. LA PROVENCE odpluje dne 7. maja ob 10. uri dopol. LA LORRAINE odpluje dne 14. maja ob 10. uri dop. LA TOURAINE odpluje dne 21. maja ob 10. uri dop. LA SAVOIE odpluje dne 28. maja ob 10. uri dop. LA PROVENCE odpluje 4. junija ob 10. uri dopol. LA LORRAINE odpluje 11. junija ob 10. uri dopol. LA SAVOIE odpluje 18. junija ob 10. uri dopol. LA PROVENCE odpluje 25. junija ob 10. uri dopol. V BREMEN (severonemški Lloyd): KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 7. aprila. KRONPRINZESSIN CECTLTE odpluje dne 14. aprila. KRONPRINZ WILHELM odpluje 21. aprila. KAISER WILHELM JL odpluje 28. aprila. KAISER WILHELM DER GROSSE odplnje dne 5. maja. KRONPRINZESSIN CECTLTK odpluje dne 12. maja. KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 19. maja. KAISER WILHELM IL odpluje dne 26. aprila. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 2. junija. KRONPRINZESSIN CECILEE odpluje 9. junija. KRONPRINZ WILHELM odplnje 16. junija. KAISER WILHELM IL odplnje 23. jnnija. KAISER WILHELM DER GROSSE odplnje dne 30. jnnija. V HAMBURG * (ksmbnriko-ameriika proga) : DEUTSCHLAND odplnje dne 28. jnnija. la m pobližaa ali Jaorite glede potovaaja pUtto Iti Oft, T HAVRE (francoska proga); LA GASCOGNE odpluje 2. aprila ob 10. uri predpol. V BREMEN (severonemški Lloyd): BARBAROSSA odpluje dne 9. aprila. GROSSER KURFUERST odpluje 7. maja. MAIN odpluje dne 14. maja. BABBASQSSA Odpluje dne 21. maja. NECKAR odpluje dne 30. maja. GROSSER KURFUERST odpluje 11. junija. BREMEN odpluje 18. junija. FRIEDRICH DER GROSSE odpluje 20. junija. PRTNZ FRIEDRICH WILHELM Odpluje 25. junija. BARBAROSSA odpluje 27. junija. V HAMBURG (kamburško-ameriška nrora): / PATRICIA odpluje dne 4. aprila. AMERIKA odpluje dne 9. aprila. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 23. aprila. PRESIDENT LINCOLN odpluje 25. aprila. PRESIDENT GRANT odpluje 2. maja. AMERIKA odpluje dne 7. maja. BLUECHER odpluje dne 14. maja. kaiserin auguste victoria odpluje dne 21. maja. AMERIKA odpluje dne 4. junija. BLUECHER odpluje dne 10. junija. PRESIDENT GRANT odpluje dne 13. junija. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje dne 18. junija. V TRST ALI REKO (Anstro-American Line): FRANCESCA odpluje dne 7. aprila. ALICE odpluje dne 15. aprila. ATLANTA odpluje dne 22. aprila. MARTHA WASHINGTON odpluje dne 29. aprila. ARGENTINA odpluje dne 6. maja. LAURA odpluje dne 20. maja. ALICE odpluje dne 3. junija. MARTHA WASHINGTON odpluje dne 17. junija. V ROTTERDAM (Holland-American Uao): POTSDAM odplnje 8. aprila ob 10. uri dopoL NOORDAM odplnje dne 15. apri. ob 4. uri zjutraj. STATENDAM odplnje 22. aprila ob 10. uri dopoL N1EUVV AMSTERDAM odplnje 29. aprila ob 4. uri zjutraj. RYNDAM odplnje dne 6. maja ob 9. uri dopoL POTSDAM odplnje 13. maja ob 2. uri popoldne. NOORDAM odplnje dne 20. maja ob 8. uri doped. STATENDAM odplnje 27. maja ob 10. uri dopoldne. NIEUW AMSTERDAM odpluje 3. jnnija ob 8. uri zjutraj. RYNDAM odplnje 10. jnnija ob 1. uri popoldne. POTSDAM odplnje 17. junija ob 7. uri zjutraj. NOORDAM odpluje 24. junija ob 2. uri popoldn«. ▼ ANTWBRPE3I (Rod Star Lias): kroonland odpluje dne 4. aprila. FINLAND odpluje dne 11. apr. VADERLAND odpluje 18. aprila. ZEELAND odplnje 25. aprila. KROONLAND odpluje 2. maja. FINLAND - odpluje dne 9. maja. VADERLAND odplnje dno 10. ZEELAND odpluje dne 23. maja. KROONLAND odpluje dne 30. maja. FINLAND odpluje dne 6. junija. VADERLAND odpluje dne 13. junija. ZEELAND odpluje 20. junija. KROONLAND odpluje dne 27. junija. V SOUTHAMPTON (American Line): PHILADELPHIA odpluje dne 4. aprila. ST. PAUL odpluje dne 11. aprila. NEW YORK odpluje dne 18. aprila. ST. LOUIS odpluje dne 25. aprila. PHILADELPHIA odpluje dne 2. maja. PAUL odpluje dne 9. maia. NEW YORK odpluje dne 16. maja. ST. LOUIS odpluje dne 23. maja. PHILADELPHIA odpluje dne 30. maja. bunpaple tale Transatlantlpa (Francoska parobrodna družba.) Ako kdo želi pojasnila še o drugih, ne tukaj naznanjenih pamikih, naj se z zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvidko: FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, in postrežem bode vsakdo vestno iz> hitro. Vsa kteri potnik naj si uredi tako. da pride en dan pred odhodom par nika v New York. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York pričakuje ga naš vsktžbemec na postaji, dovede k nan v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa dospele v New York, ne da bi nam VaA prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca pr Vas. Le na ta način se je možno roja kom, ki niso zmožni angležkega jezi ka, izogniti oderuhov in sleparjev t New Yorku. Vožnje listke za navedene parnik► prodajamo po isti ceni, kakor v glav nih pisarnah parobrodnih družb. FRANK SAKSER CO.. 109 Greenwich St., New York DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANI, Poštni parniki so:] "La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moti. *'La Savoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „ „ IliHpr % t Elit!? NA PRODAJ je krasna izdaja VALVAZORJA * štirih debelih zvezkih, ki obsegaj« skupno 3000 strani z mnogimi kras nimi slikami. Knjige so vezane \ trdo usnje. Valvazor je pisan v nemškem jeziku in je objednem najboljši vir sa kranjsko zgodovino. Stan* samo $18.00 s poštnino vred. Pišite na upravništvo "Glas Naroda", 100 Greenwich St., Now York, N. Y 45 "La Lorraine*' "La Touraine" / "La Bretagne".. "La Gasgogne". _____12,000 „ 25,000 ..................10,000 „ 12,i»00 .................. 8,000 „ 9,1)00 ................... 8,000 „ 9,OU0 Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. p corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopolndne iz pristanišča št. 42 North Hirer, ob Morton St., N. Y. La Gascogne 2. aprila 1908. *LA PROVENCE 7. maja 1908. *LA PROVENCE 9. aprila 1908. *LA LORRAINE 14. maja 1908. *LA LORRAINE 16. aprila 1908. *LA TOURAINE 21. maja 1908. •LA TOURAINE 23. apr. 1008 *LA SAVOIE 28. maja 1908. »LA SAVOIE 30. apr. 190ts *LA PROVENCE 4. jim. 1908. Pamika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. M. Kozminski, generalni agent za zapad. 71 Deaoorn St., Chicago, Iti. r*iP Velika zaloga vina in žganja. Marija Grifi Prodaja belo vino po........70c. gallon ,T črno vino po........50c. „ Drožnik 4 galone za............$11,00 Brinjevec 12 steklenic za........812.00 ali 4 gal. (sodček) za...........$16.00 Za obilno naročilo se priporoča Marija OrilC 5308 St. Clair Are., N. E., Cleveland, Oblo. PBTEK CHULIG, 303 E. Northern Ave., Pneblo, Colo, pobira naročnino za "Glas Naroda" ■prejema denai za Slovensko-amen k finski fcJedar, pra^ike in druge v.-<» ko vrstne fcnjigf- ter ga rojakom topu priporočamo. HRANI svoj denar in knpi vo^ žni listek, akc potuješ v staro domovino in to n.ijlaglje pri FR. SAKSER CO.,, 109 Greenwich St., 2sTejr York, ali 6104 S . Ola r Ave., Cleveland. O. Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrva tom, kakor potujočim rojakom, pripor' tam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hotel,"na 709 Broad St., eden največjih hotelov v mestu. Na čepu imam vedno sveže pivo, najboljše vrste whiskey , kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre smouke MARKO KOFALT, 243£So. Front St., STEELTON, PA. Priporoča sc Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali po!nomoči (VolI-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, k?ere točno in po ceni izvršujem. Dalje proda jem parobroone listke za v stari kraj za vse b< I j še parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO. za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejaka kuhinja! Za obilen poset se priporočam udani Božo Oojsovič, Johoatavn, Pa. ISA. PRODAJ NARAVNA CALIFORNIJSKALVINA Dobro Srno n Mo vino od do Btaro belo ali feno vino 60 esatov FnteTfni 56 eeotor Kdor knpi manj kakor 2R pjor ■m, moim mn poaodo plaiaiL Drofcnik po $050 galooa. Uvoda po 13.00 salonu Pri Težjem urofih dam itup—f 0«* Od. Telefon 1279 Rector, N. Y. Fr. Sakser Co. (Inkorporirana v državi New York.) 109 GREENWICH STREET, NEW YORK. 6104 ST. CLAIR AVE. N. E, CLEVELAND, 0. Pošilja najhitreje in najceneje denarje v staro domovino. Vloge izplačuje c. kr. poštni hranilni urad na Dunaju; c. kr. privil. avstrijski kreditni zavod v Ljubljani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Budapešti. Prodaja originalne parobrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah. Vsak potnik dobi originalni vožni listek, ko istega plača. Potnike počakamo na železniški postaji ako naznanijo dot oq in jih spremimo na parnik. Kdor hoče bili solidno in brzo poatrežen, naj Be izvestno obrne le na FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH STREET, NEW YORK. 6104 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, O. V/t..... ..... ma ■ !■•