NajvcŽji slovenski dnevnik v Zdruienik državah
Velja za leto . • . Za pol leta • • • • • Za New York celo leto -Za inozemstvo celo ieto
$6.00 $3.00 $7.00 S 7.00
GLAS NARODA *
list. slovenskih, delavcev" y Ameriki.
TELEFON: CHelsea 3—3878 HO. 10 — ŠTEV
-——————^——-—.—— ————————- —■ - - ■ ■ ■ —
Entered as Seccnd Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
The largest Slovenian Daily m tiie United Ststoi*
Iatoed every day except Sundays and legal Hobdays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878
NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 12, 1934. — PETEK, 12. JANUARJA 1934
VOLUME XLXL — LETNIK XLII.
ZBORNICA IN SENAT ODOBRILA DAVEK NA ŽGANJE
PRISTOJBINE ZA NATURALIZACIJO BODO SK0R0GQT0V0 ZNIŽANE, KER PROSILCI NE MOREJO PLAČATI
Uspešen polet iz San Francisca na Havaj
Predloga čaka samo se predsednikovega podpisa, I MLEKARSKI S MORILEC
pa bo postala zakon.*— Država, ki je glasovala ^jn » m- ynvp prjti preklicu, bo najbrž dobila postavo za kon- ^IIiAJIl M/llvAn t rolo nad opojnimi pijačami. — Prispevek za naturalizacijo bo skarogotovo znižan za deset dolarjev. — Določba glede inozemcev na ameriških ladjah.
WASHINGTON, D. C., II. januarja. — Predsednikova politika je bila danes v poslanski zbornici prvič izpostavljena težki preizkušnji.
Na glasovanje je prišla določba, ki prepoveduje staviti dodatne predloge k predlogam glede raznih dovolil.
Strajk je bil končan, ko je zvezna vlada hotela poseči vmes. — Po petih dnevih zopet prihaja mleko v mesto.
BO IZROČEN AMERIKI
PROTIVLADNE i ŠEST LETAL JE PREMERILO DEMONSTRACUEi	2400 MILJ V 24 URAH
V AVSTRIJI
Chicago, 111., 11. januarja. — Mlekarski štrajk v Chieagu je bil končan. ko ji- zvezna vlada uk:**-! ni.a vse potrebno. da o«Lstran' ~
Spinelli je obdolžen treh umorov. — Italijansko I najvišje sodišče je raz-J sodilo, da bo izročen Združenim državam.
Rim, Italija, 11. januarja. —'
Na Dunaju pokajo bombe. — 500 oseb je bilo aretiranih. — Nazijci so pobegnili na Ogrsko.
HONOLULU, Havajsko otočje, 1 1 . januarja. — Natančno ob določenem času je pristalo v tukajšnjem pristanišču šest velikih ameriških morna-liških letal, ki so dospela iz San Francisca. Razdalja znaša dva tisoč štiristo milj.
...	. ^^ i Najvišje italijansko sodišče je raz-f
ovtt-o uieddrza vin* trgmine ;n	^ ^ Bn,, s j^,,. k '
!rost..,gaprometa Oh istem času,ere?a ^^ ^^ y , > Za vladni predlog je glasovalo 197 kongresnikov, J/' V V	«n.jku h h lv zar::Hli trojnega um, J
r	& 3 &	&	' pr*«lo tlo pretnirja. ko so .se zastop- „	.. .. . . , - , - . •
pro L i predlogu pa I 92. Predsednik je torej zmagal, niki fa: ™,ri,.v sporazumeli « m!e- i ni '"I	tlrza^jan in,
'	1	c »	j	j	• i i	» i • - f'a more "'t' zato iziwen Zdrnže-'
dasi Z neznatno večino.	. kaiinami, da bo posebna komisija ui m -državam
-i-	.	.	, , | |	i i m .določila ceno. ki bo plačala far-
1 a zmaga je pa jasen dokaz, da bo predsednik za m(,rjem ,mleko.
]>o te začasne poravnave je šele priš!i>. ko jn- il>i!o okoli Cliicaga v razdalji 100 milj imnogo £popa-
Dunaj, Avstrija, 11. januarja. J J AP0NSK A
Pri demonstracijah. ki so se razši-) **	VIiUHA
rile po celi »lezeli in ki .so bile naj-j
bcdoče fiskalno leto prodrl s svojim programom. WASHINGTON, D. C., II. januarja. — Poslan-
Xjejrov "zagovornik ht> je oprijel zadnje (Možnosti — obrnil .so je n;» pravosodnega ministra l*ie-
tro tie Kramcisci s prošnjo, da ne | p<»tnli niTKotlbe najvišjega .sodi- •
ituui I".	• VOHAH	.	...	...	..	kiuiwuu, I1UJ » U>jrf;.i .null- ■
i i - - ,	. ,	J	dov med fauntvji m traperji, rar- 4 i • i	.
ska zbornica je danes sprejela senatno amendirano merji m> razlili več tiso«, «ni<m : a "'" n	v«
. - „ Aii	.! i i	i-.- . ,	nekaj dneh rarsodbo jmtrdil. ker.
ljace. Ako bo pred n»bn» truke, vstav,i, dva ^ WMli5l> izreklo> (la Spinelli nl\
predlogo glede davka na opojne pijače sednik predlogo nocoj podpisal, bo že jutri postala
zakon.
Predloga določa, naj se zviša davek na galono žganja od S 1.10 na $2. Davek na sodček piva naj
znaša 55.
Zvezna zakladnica bo imela vsako leto od tega. J.' ,	„ 4 - , .
° rani skrbela za nata>iieno i» 'jvolnje-
davka najmanj petsto milijonov dolarjev dogodkov.
Nc j večja ovira je tvorila zahteva senata, naj plačajo one države, ki niso zadostile svojim finančnim obvestnostim napram Združenim državam, znatno večjo uvozno carino, kot pa države, ki redno odplačujejo svoj vojni dolg.
Proti temu je bila poslanska zbornica, pa tudi predsednik je nasprotoval taki določbi. Senat se je slednjič uklonil.
Zbornica je odobrila predlogo, ki odpravlja pro-hibicijo na Porto Rico in na Deviškem otočju.
vlaka in napravili veliko škodo v raznih .mh-karnah. K<> je bila odpravljena blokada., ni bilo v Chieagu .mogoče dobiti nrti en,* steklenice mleka, razum po bolnišnicah.
Kot je rekel župan Kelly. bosta
vi.nj • pogojev premirja. Takoj po premirju se je proti Chicago odpeljala vet" .sto trnkov z mlekom. V treh u-rab j«- bilo v mcsti^ zopet dovolj mleka. Po petih dnevih .so s*- po ulicah zopet vprvič pokn-za'i mlekarski vozovi.
Spim
ver it a'i.ian.sk i drž.vljan in jwlejji tepra večkratni morilec-.	I
Spineili .se je upiral izročitvi z. zaitrdi!rfim. «la je italijanski državljan. it oda je svojo tožbo i'.jrurbil jired vsakim sodiseom. kor je bila :-««lišru predlo-žjna njejrova pr<»- j ■Milja za prvi ilržavijan.ski papir.
Ijov na S-;»ine'Iija .se je prieel, ' ko bili leta 1032 v nekem pitts-l
lMM«irhšk«*.m n >la\Tantu umorjeni j trije bratje Volpi. ki so kupčeva-1 li 7. žganjem. Spinelli se je skri- i vaj s svojo ženo in |M>timi oaroci, odpeljal v .svojo d(»movino. kate-j ro je zapustil leta IH'25. Po enem I
COLUMBIA, S. C., II. januarja. — Dasi je država South Carolina glasovala proti odpravi osemnajstega amendment?, je pozval governer Blackwood državno zakonodajo, naj imenuje posebno ob-
Washington, D. C., 11. januar- nit*eeu jra je polii-.ija zasledila v j ja. — Poljedelski tajnik Wallace! njt»p>veiii roj.stim»m kraju A-ro-j je obvestil mlekarsko zadirupro v Pa,i b!izu	in aretirala,
f hieajfu. da Ih> vlada pri izdaji I Tudi Voloijevi bratje so bili do-dovoljenj wit rajala ]>ri tem. <la d(»- |1,,a A^nopali. bivajo farmerji »za 1(M) funtov
mleka ^1.7(1. Za sedaj vladat za farmerji« ne bo zahtevala višje vene mleka.
PACIFIŠKA P0G0D3A
OTVORITEV FORDOVIH TOVARN
last, ki bo kontrolirala prodajo opojnih pijač. Svoj v Fr*nciia* 10- j^'^wrja. poziv je utemeljil z dejstvom, da je država le po imenu suha, alkoholnih pijač je pa V nji na pretek.
WASHINGTON, D. C., JI. januarja. — Zbornični priselniški odsek je odobril danes predlogo svojega predsednika Dicksteina, naj se zniža pristojbina za naturalizacijo od $20 na $10.
Cecilia R. Davidson, zastopnica "National Council on Naturalization and Citizenship**, se je prva zavzela za zmanjšanje pristojbine, češ, da je v vseh:1'*	*kU,m°
i	. , -t* i r	r	i	j ram bo na Pavrfiku Po tej |x>fr
pogledih previsoka. Tudi fotografije, ki jih zahte-|hi ima vsaka vajo, precej stanejo.
Kcngresnik Dies iz Texas, ki je nasprotnik vsakega priseljevanja, predlaga, naj bi ne smel noben odvetnik zahtevati od prosilca za državljanstvo več kot $25 honorarja.
Demokrat Schulte iz Illinoisa je propadel s svojim predlogom, naj se pristojbino za naturalizacijo zniža na pet dolarjev.
Schulte je rekel, da je v njegovem okraju na tisoče* inozemcev, ki bi zelo radi postali ameriški državljani, pa ne zmorejo prevelikih stroškov.
Njegov predlog je bil zavrnjen z 8 proti 5 glasovom.
Odsek je odobril predlogo demokrata Blanda iz Virginije, naj se odpravi postavo, ki določa, da mo-
riobro poučenih kro&rih -se Mzdr-žnje prepričam je. da .se Združene države, Francija in Kiisija podajajo za pojrodbo za .skupno obrambo. Nekatere vesti zatrjujejo, da j1***' »vtomobilov. je i>il<4 taka pogodba že izdelana.' toila v«xt 5«- cai bi!a potrjena.	j
O tem se je v- Parizu jrovorilo I žo pred eni mmetseeem. toda tedaj je bilo reiVno. da je vest prišla iz japonskih virov.
Po sedam jetrn iti prejšnjem po-riM-ilu >o Združene države .skleiii-
ob-
|m>J»<K1-<1 rža va v si ueaju vojme pravieo sama odločiti ako J je bila drti<ra država napadena, a'li ja «V je ibila iiap:da'ka.
Franieija želi stopiti z Rusijo v ozko prijateljsko vm. -kar se do sedaj ni z<rodilo za rat I i odpora «'«►.;iiejra ministra. I>a!a<Iiera. Tmla Kdouard Herrw4. se poteguje za boljše odnosa je z Knsijo in upa. da b<i priflk> v kratkem do zveze z Rusijo.
Detroit, Mich., 11. januarja. —] T'rad Fordovih tovarn je na?tna.nal. da ib<Ksta 1. februarja« odprti Fordovi tovarni v Norfolk. Va. in v Dallas. Tex. Tovarni sta bili zaprti skoro eno leto. V januarju bodo Fordove tovarne izdelale 50
ARETACIJA DUHOVNIKOV
Berlin, Nemčija, 11. januarja, fi'asilo kam*'<»rHitlerja "Voel-kkeher	ostro svari
katoliško dnhoršeino, da naj ne nasprotuje vladi.
Ob istcim easu pa« je moKakov-ska polieija aretirala ditliOA-nika Hartla. ki bo poglavitna priea ■nroti r»\-natelju seminarja v Frelsi n»ie »Tivsi pu Ros eubetrperj 11. ki je 'bil 2. januarja obsojen na 8 mtseeev jeee, ker je tjrovoril o požaru v poslanski zborniei.
-iVretiraji je bil tudi župnik Joseph Stetae v Traiitxtewui na Iia-varskem. ker je na prižnit-i govoril proti na«ijeem.
ti brez nadaljnega ameriški državljani, samo da i-majo prvi papir.
Postava je bila izdana tekom vojne, ko je bilo težko dobiti potrebno moštvo za ameriške ladje,
Tujezemski mornarji odjedajo ameriškim državija~
rejo inozemci, ki služijo na ameriških ladjah, posta-^nom kruh.
jfcv
vee je. odkar je kan.u!er Dolifus i prepovedal nazijsko organizacijo, j sta bila ulnta dva nazijea. mno-' jro jih je bilo ranjeiiib jn nad ;"»0() , aretiranih.	j
V .sredo zvečer so na l)unaju< pokale bombe. IJomba je poškodo- i vala postajo ponliene ž< lezniee bli-1 z«i Sehoentbrnnna. v.sleil česar je I bil promet vstavljen pol ure.
Ob istem easu je bil v temi dunajski okraj, ker je nekdo prereza! električni kabel.
Vzr«>k teh memirov j«' ve'ik«» razširjenje nem-ke^ra na rodnega soeializma. kateregra pobija kancler Dolltuss in italijanskim fašistom naklonjena organizacija heiniwebr. Tmla te demonstracije so 4udi izraz ogorčenja, ker so beiiiLwelwovei sklenili, da bodo ravno tak»> |>o<?nali iz dežele soei-jaliwte ktit nazijce.
Te demonstracije so bile za počete v delavskih taboriščih po raznih krajih tležele. Nazijei so prišli na Dunaj. (V4ovee in v tlrti-jra mesta, oboroženi iz bombami, solznimi bombami in drugim nasilnim orodjem.
Oba nazijea sta« bi!a ubita pri napadu na »nek celovški časopis. Trideset članov prostovoljne delavke organizacije, ki je na sumu, da se na^iblje k naz.ijcem. je navalilo na vladi naklonjeni ča-sopis.
Xek heiimvelirovec je hotel posredovati. toda napadalci so jra vr-«r!i ob plot. mato pa je nekdo vr-f?el bombo v tiskarno, lleimwehro-vec je pričel streljati iter je d^a napa^laFea ubil. tretjega pa ranil.
Iz nekega delai\-ske»ra daiborišea v liurjrenlandu je pobegnilo 144 nazijcev in so čez mejo zbežali na (fcjrrsko. Najbrže nameravajo po-! zneje iti v 'Nemčijo. Odrske oblasti pa so jih aretirale.
Kkoro ob Istem času je po ulicah lieljaka korakala skupiaia delavcev svastika uatstavo. Policija jih je obkolila in jih :l<> aretirala.
Dasiravno je po celi Avstriji nwibiliziranili 20.000 heiirt\velirt)v-cev. vendar so na Dunaju m po drugih mestrh pokale biunbe. Vodite'ji he.inkwehm pa so za svojo pomoč <»d DollfVtssa zah/t.-vali. da vpelje čisto fašist (»v sko vlado.
K«i»uc!er'Dollfuss hoče dunajsko mestno občino postaviti pod vladnega komisarja, kar želijo tudi IheimjvreltPovei. kajti s tem bi bil odpravljeni so-*ijalistični mestni zastop.
BO ŠČITILA MANČUKU0
Ko bo Henry Pu-yi postal cesar, bo stopila nova država pod zaščito Japonske. — Cesar bo dobival skoro dva milijona dolarjev letne pla-ce.
Peiping, Kitajska, 11. januarja.
•Tajmnska bo jamčila pom«M" Man-čukno p<» vladni izjM-eiuembi. kt> bo iHenrv Pu-vi p«e»t;il ee>sar.
Japonsko poslaništvo je objavila naslednje izpremembe v vladi Mančukuo:
Kronanje Jlecuyja Pu-vi-a-. ki je star 2S let m ki je 1 > 11 nt\koč ki-tajskieesar: prememha ustave ter obljuba. <Ia bo .Ja^ptuLska s svojo armado in mornarico varovala neodvisnost v Mančukuo.
Poročila >z Tokio n::izuanjajo. da bo Pu-yi kronan za cesarja 1. marca.
Glavno mesto bo illsiiigkinyr. prej fanjreun. Zastave ne bodo premenili. temveč bo ostala stara kita.sjka za.sta va z ja>p«>n.skim %-^zha jajočim solncem v enem vo^lu. Tudi ministrovo bo premenjeno. toda gotovo ;e. tla ostane se dalje mi-nLstrski preiLsednik Oenj; lLsiao-bstu.
Tutli cesarjeva palača ho povišana od 1.000.000 kitajskih dolarjev n 5.000.000 dolarjev (1 milijon 700,000 dolarjev) na leto.
1NSULL BO MORAL IZ GRŠKE
London, Anglija, 11. januarja. Zunanji minister Dimitri Maxi-mas je izjavil, da gr";ka vlada odločno ostane pri svojem sklepu, da mora ttajiinr."l InsuU do kufiiea januarja zapustili liirško.
VISOKA CARINA NA VINO
Washington, D. C., 11. jan. — Demokratski voditelji v kon«-res->i zborniei bodo skit"a!i zavrniti pretUogo senata, ki hoče postaviti visoko carino državam, ki nisi plačale Združenim državam vojnepa dol»a.
m
Senat je sprejel -pri»dlo«ro. ki nalaga državam, ki niso plačale <m>-:e«ra v«»jnega »loljra. cari'i? $.1 na ?aIona vina in ant fra'ono žganja.
Vlada je proti taki postavi, ker se trgovska pogajanja s Francijo vrše zelo ugodno.
Prebivalstvo je letalce navdu š<«:io pozdravilo. Ljudje so kričali. sirene so tulile, in Vs>e medo je ibilo v zastavah.
Lotalc-i so preleteli 24<M) milj do!»o pot v 24 nrah in 4(3 minutah.
liiteojavke. ki so dospele t ki ?n pi>leta. se glase:
San Francisco, Cal., 11. januar
ja. — Skadron aero>plan«»v ameriške vojne mornarice je letel nad rušileem iSchenc.k. okoli lil M > m. irskih milj ml Sam Francisco. Mornariška postaja naznanja, da l<-t<-aeiroplani. ki .m> za.radi	• !•■-
t«'li v tlveh skiifitnali. zopet .-ku-paj.
San Fraacisco, Cal., 11. januarja. — Šest mornariških aer< članov. ki so se zaradi težkepra t»yv«»ra !e težko dvignili r. v<»de. se nahaja na iM'varnem 2400 milj dolg« in poletu v Himolulu.
Dvignili .so se ob 2.22 popoldne in so bili ob osmih rvefrr že 4MJ milj od Sail Francisco.
V aero planih je še«t častnikov in 24 .mož posadke. !*•» mnenju avijalikov je to mnogo nevarnejši pok4 kot pa polet italijanskih ae-ro pla no v čez Atlantik v (Miiogo poti vodstvom penerala Ha^bo.
Xjilkov cilj je -Honolulu in !e majhen j>regrešek v smeri more aeroplane ml pel jati zelo daleč t»d cilja. V smeri poleta je razpostavljenih šest ladij v razdalji 3tKl milj in so -pripravljen«, nnditi pomoč vsakemu aeroplanu. ki bi ga mogoče zadela kaka nezgoda.
PROTI PRIZNANJU RUSUE
Washington, D. C., 11. jan. —
Voditelji senata so izdelali načrt za razpravo g'ede vprašanja priznanja sovjetske Rusije. Sena<t bo dobatiral o lem. a'.;o potrdi predsednikovo imenovanje "Williama C. HuIIitta za i}>oslaniika v Moskvi.
Da nameravajo republikanci nasprotovali t-e.mu imenovanju, je razvidnoi z tej?a. ker sta dva člana senatnega odbora za zunanje odnošaje glasovala proti Hull it t o-vemu imenovanju. Glasovanje teh dveh senatorjev pa ni bilo namenjeno toliko proti Hull it tu. temveč proti priznanju Rusije. Zalo [
VROČI BOJI V GRAN CHAC0
Pogajanja za mir se nadaljujejo. — Paragvaj-ci neprestano prodiraj Premirje se bliža.
OBGLAVUENJE V NEMCUI
Hambnrg, Nemčija, 11. jan. —
'Rudolf Limlau. ki jo ustrelil poli-	_
eijskejra nadzornika Perskeja 27. bo sena* razpravljal o pmlsedni- Naročite se na "GLAS NAHODA" avgiwta 1931, je bil oglavljen na ko vem priznanju sovjetske Ru-! največji slovenski dnevnik 9
Buenos Aires, Argentina, 11. januarja. — Vroči boji so v teku zapadno ol utrdbe Pla tan il'os v Gran Chaco okraju in paragvajske čete neprestano proirajo. Zunanji minister Justo Pasrtor Be-nitez je rekel, da' je paragvajska vlada pripravljena nadaljevali s pogaraaiji v Buenos Aires. kjt*r <" nahaja komisija Li«re narodov in skuša doseči premirje med sovražnima državama.
Ženeva, Švica, 11, januarja. — Ligiuii kro^ri so prepričani, da bo v kratkem sklenjeno premirje med Bolivijo in Paragvajem. Paragvaj je priraviljen skleniti premirje po Liginih načntih. kakor-hitro bo za\tEetega ilovo'j o7e.m-Ija. da bo oilvrnjena ne\-arm>st za obnovitev sovražnosti.
La Pax, Bolivija, 11. jaguarja. Xemski general Ham. Kimdt, ki je bil odstavljen kot vrhovni poveljnik bolivijske armade malo pred Božičem, je prišel v La Paz iz Coefoamambe. Bil je nekoliko bo ! a n.
dvorišču kaznilnice.
sije.
Združenih
"GLAS NARODA"
\

NEW YOEK, FRIDAY, JANUARY 12, 1934
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
■AfKNlC PUBLISHING COUP AMI (A Corpora ttaa)
L. BtaMII, Tnu
of
1M Street
mi the corporation and tddrfwti ot above officer*:
•f	Mew T«rk CMj. N.
-ttLAB NARODA (¥alca ml tfco fctplt)
iaaoad Brery Daj Except Monday* and Holidays
ftft «e!o trt« t«U« at	I—rlfco la
Kualo ............Woo
fr pol leta	$8j00
|b Artrt leta	J1-00
fca Ne« lark aa oelo leto......$7.00
Ba pol leta .......................$3.50
Za laosematvo aa celo lata	$7.00
&a pol leta ..........................$&3G
SubecrlpUoa I early $6 06
Adrerclaement oo
"Ula* Naroda" Maja v mM dan lavaemfil nedrij ln pramlkor
t>ree podplan ln oeebnostl ae ne prlobtejejo. tfenar ne] ee blagoroll JeBIjetl po Homey Order. Pri apree»e«bl kraja narotelkor. proelaeo. da me ■an tudi prejlnje bfrallMe naananl. da Ultreje najdemo naslovnika.
Dopisi
Poljane nad Škofjoloko.
GUj NA KODA-, ti« vr. IScfc Street. New Vark. K. »
CHriaea »-Uit
FAŠIZEM IN SLOVENCI
Zirno imamo. Letošnja ziiua je pri nas marsikoga rznenadila. ker začela .se je nepričakovano n precejšnjim srticgom in občutJl illl m razom.
Snežiti j:' pričelo koncem novembra. da*i .se je bil sneg že prej parkr;« pokazal. kakšen da ji1. Tako je padlo tekom meseca meter snega. ponekod ve*-, ponekod i
t ml i manj. Ker, pa jo brila skoraj i_____
v rs čas <i>»tr;i burja, je gnaio Tti-f di top'oto navdol. Tako >«1 z.i- n*. kei znamovali po nekaterih krajih 17 drži. jst«»]»i-nj pod ničlo. da. tudi še ver. Navadno je pa bilo okrog 10 .stopinj. kar j«' bilo t tuli preeej za berače in drtrtr-ki .>.0 primoraui si bo oblečeni tavati okro-j:.
Sa ni*m mevno je. tla
GLAS NARODA'
zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga Koče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo.	i
1
: ta vadi, da-.i matrik je ni bilo kruha. kaj »etle potie. Kavno tako je bilo z -Miklavžem, ki je bil leto« še bolj tih kot navadno druga leta.
Seveda se je še marsikje ponašal. in prihodnji«"-. ,V bo še tako. t »o utihnil -tudi tam.
Voščim v-eui Poljaticem si.čno veselo novo leto. mnogo dela ■in zaslužka. (Jlasu Naroda pa želim m:i<ogo naročnikov in dobrih plač>n ikov.
Pozdrav!	.1. H.
Pred Ijanali kljub
zirod'ijji .>neg rad dolgo
par t.»dni smo imeli v Po-mLsijon" Ide-ložba je bila mrzlemu vremenu velika. Do'bri patri >t» vneto prkligovali. prijema : so t rilo grešnike in jim s<• siioir ln!spraševali kosmato vest. Hvala zameti o virali promet. Viaki so sejliogu. da Pnljuiei niso m ni naj-iLstavljaJi ;i i drugače giba i i /. ve-, večjimi grešniki. .'Ikimi ztniudami. Isto je bilo i -1 -1 V Sreilnjivasi .j.- umrla pre<l rli 7. a rt o-promotom. Pri na.s je bil kratkim -Marija fadež. p. ti. Cu-
i, ... ■ ,	.	....	.	»avtobusni promet rz .S k of j* doke do | dečika. Pokojnica
lJD4lzii;nigc k pi'Hiraiioiim nacijouaiizniu ji1 znak pro-1*;- „ ,.,,,;,„ - , , • . ,,-, ». .. <
*' 1	.t.ii jAir.iv usta\ Ije-! jm sedaj ze kakih	Nprmg»u
Worcester, N. Y.
V l,o lii ki postelji se uaiiaja .spo;tovana »t spa Jožefa t:«>lja po hudem živčnem uapa..lu. Skrbni negi moža dolina, družine in tir. lioltz:. s«- ima izabvaliti. <|H je kz-ven nevarnost i. Želimo ji skoraj-»njega okrevanja.
Zgaga bi v svoji koloni uajra-je posla.1 Pavleta v devet;i nebesa. Franka Pdovča in men ^ je pa priji'1 za uše>a. Le počakajta. fanta. da poirledamo tnalo v leii.'.rt-meni of records. Tam nista na pr vem mt'stu. Kakor razvidi iz se-znatna, imata j>rt:k!eto malo zabili stra vKlujr ,|(> neb« šk--jra kralji .^tva. Kar
Chicago, 111.
Cenjeno uredništvo 4ilcLsa- Naroda: V vašem eenjenem lu*tu z due januarja je v dopisu Frjin-eep, Luka nic h par M vari. ki nUo resnične.
Prvič, pokojnega Lovmica tri"-a je za-tlela kap v postelji in ne na način, kakor pive lopi.— niea.
l>alje ona * konstatira. da Fr. Zaitz ni govoril n;n pojrrt-bu pokojnega Loiriča in zato prosi "Proletarea". da naj boljše poroča. Tudi tukaj je ona- v zmoti, kajti Fr. Za i t z je <rovi»ril. To je r.iz-vitl.io tudi v. nazjiauil 1 in zahvale. ki jo je jMttJala družina v objavo v "Prosveto" za dne 10. januarja.
Ker je dopis omenjene rojakinje napravil tukaj meti nepoučenimi na pač n \-t is. prosim Venje-110 uredništvo Clasa Naroda, tla
poštikVailje
Peter Zgaga
, objavr t:u p.opravel S spoštovanjem
IW3-I1I d. L .trieb.
padanja.
Stnliij sta na svetil <1 vri taka značilna lMijava: ifalijail-1saJU 11
...	„ .	v	.	'	ze pozabili, da
ski in nemški. Oba sta nasilna, žn^aia v. usnjeni in žve])lont!	;>r . \
ter brezmejno črtita Slovane.	j <1
Oglejmo si nakratko italijanski pojav.
Ko nekdo zasluti, da j«1 doi^ral in dngospodoval, tedaj r-i.inio izziva, pljuje tekmecu v lice, mr/.ličn*) se ^a otepava in mu skuša zadati smrten sunek.
Južna Italija je na tleh. K jene opešane krvi ne dvigne nobena injekcija ver. Severna Italija je pa še dokaj žilava.
To ni čudno, saj ima v sebi precejšnjo dozo zdrave Flovanske krvi naših davnih dedov, ki so utonili v latin-stvu.
Kar se po tiče nasilnega odrivanja iinšili ljudi od Jadranskega morja, ne bo Italija dosti opravila.
Jugoslovani bodo težili k morju z vso svojo žilavostjo No botlo jih užugale rimske ječe. ne rieinovo olje. ne Bazovice.
Fašizem je zgovoren znak narodnega propadanja.
Proti Slovencem oziroma Jugoslovanom je izgubil igre t tistim dnem, ko je pričel z nasilnim raznarodovanjem.
To je zločin proti naravi, ki se gotovo maščuje.
Vzemimo, da se fašizmu nakana posreči.
Sola, žilavka in ječa bodo napravile svoje. Xas živeij bo zabrisan, govoril bo ]w> tuje, oblačil se po tuje, ali v njegovi krvi bo ostalo slovansko pokolcnje.
Drevo lahko prebarvamo z vsemi mogočimi barvami, posekamo mu lahko veje, ali v korenini ostane oreh, hrast ali k;ir .i.. dokler mu ne vcepimo drugega soka.
Za Slovence je )M>gubno le direkru«* \ brizganje tuje, ! )I' i1 krvi. katera bi jim resnično razjedla slovansko pri-rodnost.
Znak pričetka propadanja je dalje tudi pretirano gojenje športa, kar se v zadnjem času jMisebno v Italiji o-1 paža.
Medtem ko se vsa briga posveča t* lesu. se notranje, duhovno življenje zanemarja.
Dokaz za to nam nudijo posebno stari Grki.
Ko so duhovno opešali, so podzavestno zaslutili bližajočo se nevarnost, pa so se obupno poprijeli pretirane telesne kulture, meneč, da bodo s telesnim mišičevjem zadržali propast, ki soji bili brezpogojno zapisani.
Podobno je s pretiranim uacijoiializmom.
UoeK h na j Demšai ja.
liii
znaiiejra Ijovro dubra g:o.sp!(di-
{14 idiii jirevažajo p«»štin ljud
de nekaj liovejra. ker >:nojnja in .skrbna mati svojim 14 de-je S«> dej ni »k i loma nepre.-.kH>l jenim otrokom.
j»ar leti tla 11 za nem. ko je še p«-la k-iva trobenta svoj "tralitatatuta" .skozi dolino. Dames. ko so morale utihniti avt<fmo»bi!.ske t rob je. - t^pet čn.ie-tiio »jen «rlas.
Letošnja zima j-? ^lK-na lila r:• -}
Njen )»: ed p:ir leti umrli mož ton je bi! dvakrat onkraj luže iti) je za delom prepotovat v»jis srrd-uji in daljni Zapad. H njegovih težava-lt in uadlosrah. kar jiii j" užil. ni i je rad j>ripovedf>val.
V Ciorenjivasi j«* umrl 1 Kranči-di nekatere kmeti.",« ki so odlaša.' xka Frlan. p. ti. Ajnškula. žena li s pospravljanjem .svojih je.sen-j poc*estnika in ^ot>til:ničai'ja otl taiu. skill pridelkov, kor mislili .so. da j Zapušča moža in več deloma od-bi bilo dobro, če bi še to in to ma-Jra.silh otrok. Xaj v mimu poei-lo poraslo, kar je vs'--d vetlnejra { v-a^ta!
deževja, v tjusti »zaostalo, ter pri Njen oče Petelin v Srednji vasi tem pridno hodili za »rohami. ki so danes &ko-iaj edkni vir dohodkov.
Zanašali so pa tudi na dol-protrajno lepo vreme, k: je bilo sedaj že m kaj let ob tem er.sn v navadi.
Tako imajo daiKs marsikje, prisebno po hribih, repo. korenje in zelje pod .snejroin. Do-bi .s<- pa tudi še senien.sk.« ilet Ija in ajda v
tebi nič meni :iit* .e }>a vsak tu li ne vrine notri, zakaj bojčji mlini poeasiio mel'jejo. nebeški oče pa •s kuhavnieo lahko oba prav po-\n-Kšten>» l(4|>ne po pflavi.
To .se vama prav lahko pripeti v ilojrlednem času. a ko ne otltie-hata ilelati sko-mkie po časopisu. S ptvztlravom!
P. Kode.
SENZACIJ0NA1NA ARETACIJA V BRUSELJU
ko/r>lcili. katere vsled vlažnejra in sneženega vremena mi bilo inopro"i» omlatiti. To se opazuj1 tudi pri
pt ičih. J\i .so bili navadno takoj, ko se je Mity pokazal, v dolini, do-čim dani^s pridno o-birajo ajdo po hribovskih ko^olorh. ki je bila letos izredna bojrata.
K111 ot je tuli nimajo steije. |h>-seliino tam, kjer nastiljajo z Ilst-jetn. ker -e nikdar ni to iko osušilo. da /bi fra bilo ano<roee do-biti.
je pri svojih letili še možak i:i je š;* pridno 11 <»lil na misijon. Pae ]>a marsikoga, ki s.-m lansko
leto omenjal. let/..s že ni.
V Poljanah nameravajo preuri1-
»Titi staro pokopališče ter postaviti rkndi .spomenik v .sveiovni vojni patlihu vojakom. Drujro<l s . že večinoma p<n-;tavili spomenike. Da >0 s • v P« Ijanaii sjmmnili vojne žrtve šele setlaj. je pripisati ]»ovodnji i;: kriri. ki je kmalu sledila. Jstotako je tl»->|<ro*l po «|oli-
jiU ma Trati. Oselieah. I.učnah. -Tavorjah iii Leskovie.u. kjer tudi >e n? spomenikov v vojni padlim.
<i<ktovo .se bodo pri t- m obračali na va.x v Ameriki za podporo, kar ho pa ma:<» težko, kt r tudi vi občutite krizo i.i morda še hujše, kot jo pri nas. Ampak tisti, ki I marte ^ortKl'n-ike meti ipadlimi. bo-
Zi vina preste ba. p«,.>.ebno po blat- ste »ot<»v«> nekaj pomagali, ker nih lilewih. Po dolini »i jxuna^a- ko ^e b<vste vrnili dtMiiov in boste jo /. žairanjem. "ki ga pa tudi po videli spomenik. bossTe dejali lah-žajrah vse^a .sproti pobero. liri- ko, da ste tmli bi nekaj .pri^peva-biivei pa pomagajo s slamo, tu- li. da se je postavil, di s treh. ki je pa tudi ni odveč V Poljanah imamo -7.»pet liove-in je le »a silo.	«ra «it:spt»da kaplana. Prišel je k
Ob takem vremen u prezebajo i 11am i/. Topi i-,- na DnlMij.skem. To tudi slabo oblečeni šolski otroei. je Anton IJouko. t/. (Vrkniee d<>-Sieer so že šole za bližnje in dalj- ma. de do.jer lovee. ^muear. kole-nje. vwrndar je bil pouk radi sne- .sar in ln ibtdazee. Kot tak je ob ga in mraza iwtavljen.	priliki .pobiranja hire obral svo-
Edino smučarji .s.' vtv%ele t y<*A joses»skoin jo še mahnil na l»le-vremeaia. Vidiš jih ob najhujšem gos ter s i že vrnil opoldne domov, mrazu laziti naokrog z deskami.. Samoumevno, da kažipota in 110-pri čemur tmli že?i>Jke ne za<i-ta- saea ni potreboval, ker dai:?es ni-jajo. Pravijo, da .se pri tem utrju- ma nihče kaj nositi' ln bi mu bi! jejo. To j - .pri mladini. Starejši samo v nadIego.de pa tudi vesten pa vse to gledajo najraje za in priden duhovnik. Ljudje ga ob-peči.	rajtajo in tudi 011 se z Pnljaiu-i po-
V^e to je šele v začetku zime. 'livali. da >«» tlobri ljudje. Kaj bo še vse. [»redno najhuje mi- Božič mho praznovali po stari
Edmon, Pa.
Tu vam pošljem dva dolarja za zaostalo naročnino. 1'pain. da nisem .sa-m tak grešnik, ampak (h nas je na stotine. Par meseeev še preeej dobro dt lamo. Povpr^Vn delavec zasluži od 2i) do :15 dolarjev ua 14 dni. Motormeni in road-meni zaslužijo od 4.~» tlo 50 dolarjev. (> dobi ubogi premolar slučajno tlttber prostor, spravi .skupaj do 40 dolarjev. Toda treba je garati na> žive in mrtve.
V zadnjem času sem nekoliko j h» ravna I svoje grede tukaj, zdaj bom pa tlruiroil .za»"el.
Stvar je bila taka: Kakorhitno dobil prvo plačo. j«» prišel upnik k meni »>i me vprjišal. koliko boni plačal na stari dolg. Odgovoril sem mu. da dva dol i rja. — l»oš pa ja več dal — mi pravi — saj si plačo dobil. < KI v mil >-m mu. da imam še -est takih prijateljev kakor je 011 Ln da bodo vsi prišli počasi n . \ rsto.
filas 'Naroda -mi ne .-mete ustaviti. ker bi bil sieer polojn v hiši. Moja žena rada čita romane, do-čim mene najbe.lj zanimajo pt»ro-v"i a t» del avskih razmerah.
Tudi P« trn se zahvalim /a zabavo. I5t»«r Ti <laj. Peter, ztlravje še vsaj dvajset let 1
Pozdrav!	J. P».
T. dni je bil v P: u-eliu aretiran ravnatelj omlofne polieijske direkcije Angerhausen. Do^ndek j.* po-vaioči! v mestu razumljivo - n/.a-
■	eijo. j»o aretaeiji nekaterih pofi-eijf-kih častnikov in komi.-, a "je v v m-inultJii ttnlnu pa se je z M naraven zaključek te ;»fer*. Anger-lr;usen je namieč zapleten v neko podkupovalno zadevo bivšega policijskega k< misarja Paiuve.sa. ki je> dajal policijskemu ravnatelju za primerne protiusluge 10 od-
| stoikov provizije pri bem-inskili dobavah. Provizije mu -evedTi ni izplačeval sam, marveč mu jo jt» izro,-ila neka tretja oseba. An^.-r-liaicsen velj:c tlni}ra-v,e za izbtirne-
!ga policijskega strokovnjaka in je ,bil ob čiLsti nemške okupacije rav-
■	natelj polieije v Naninrju.
AHMED ZOGU IŠČE NEVESTO
V X.nv Yorku .se je pred kratkim vkrenS ua fraincosko ladjo "lile tie France" albanski dvor j ;n Calm Pastpia! Serah. Mož je imel misijo, v* Zdrnžtmili tlržavah ra<-gletlati se jx) aristokratskih in bogatih rodbinah za rati i neveste za albanskega kralja. Se rab strogo molči o us|> hu svojega poslanstva katerega bo razložil samo svojemu kr.dju in njegt>vi uajbližnji oko. lici.
4L'AFRIČANA'
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
V JVGOSMTUO
Za $ 2.70....................Din.	100
" $ 4.95 ................... Din.	200
•• % 7.20....................Din.	300
" $11.63 ....................Din.	500
•• $22.75....................Din.	1000
V ITALIJO
Za $ 9.00 " $ 17.50 " $ 42 75 " $ 85 25 " $170 00
Lir 100 Ur 200 Ur 500 Ur 1000 Ur 2000
KER 8K CENE 8EDAJ IllTRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI POLJ
Za i*pladllo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi 1 dinarjih ali Urah dovoljujemo še bolje pogoje.
ItfUGlLA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za izplačilo $5.00 morate poslati — $ i.T»
»•	$10.00 " * -$M»Jt»
•» " $15.00 "	" .^.Jlflx—
h »j $31.00 "	" ________$21 —
•» " $40JM •*	" _____$41-25
•• " $80.00 »•	" ____-$5L50
Frejemnik do« v stara kraju izplačilo ▼ dolarju.
Kajna nakazila Izvrtajemo po Oaklc imur s» pristojbino ____
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY MGlas Narod«99
lil WEST 18ik 8TBKKT,	NEW YORK, N. T.

Zoper izvinjenja
m itvinrlc drpcl.	ic t vam
Žili. .ia '»u-l<- ml lx.ir.in v r»-Vi ali lirhtu zblazneli. vitr*iiitf AN« IlOR 1'j.ii r \|*ll't trr s»- |«»lirilr > fUucU-riitik jit \<-lntii!tn blaxum.
V |'ir mifitah b>> boKtina p-cltocLi. (h1!ik)ii vam 1m» '.n tiiji-'liio-t m: i>u vrni-. la. \ rt l».t O'.' i. t je- l.it Anchor I'.un-
Kxjk !l> r pniinMjrn." «!. mačc z-Sravilo ia hitro vtlpriitu l»>lrčinr.
Pri vseh li karnaijih—J5c in 7<)c
vi li kosti.
Samo priatui inu Sidro varMvt-co znamko.
PAIN-EXPELLER
OBDOL2ENI UMORA
Slikat je (bila vzeta tekom tza slide vatnja »tirih Artneneev. ki so osumljeni i. <la so 'bili tnloleženi pri umoril nakLIkofa Touriaua. Škof je 'bil imiorjou prwl oltarjem ajuneifc>ke cerkve v Xe\v Yorku.
Ta kra.HiKU op«*t*a bo b!«>aib-a-.ta-na z odra Metro{»olitan < kjwra Oj.vra iHottse v soboto po|»olilne. »Ine KI. jauutu ja po omrežjih XlSt\ WEAK. W.I Z pod pokrovitelj stvom American Tobacco Company. Zaeetek bo ob 1 ..Vi popoldne Extern Standard Time.
V glavoili vlogah gosta liavtopi-la -davna, umetnika (tiovaiuii .Martin« I'i in Kosa Pontile ler Leon Kothi. r. llenriette Wakefield in Armando l!orgio!i.
Dirigiral bo Tullio Ser ifin.
Opera, ki jo je komponiral leta nemški skladat- Ij (ilaeomo Meyerbeer, bo broadearstana pri-bližno tri ure.
INitrebno razlago bo v odmorih ptMlnl -Milton .1. Cro.^. XI»f an-noom-er. John li. Kennedy bo gt»-vorrli o nastopajorih umetnikih, o njihovih karijerafo. ter o zgodovini slavne Metropolitan l>pera House.
Opera je v petih aktih, dejatije se ipa vrSi v srednjoin veku. k«> je skirsal Vaseo d:» (Jama odkriti novo pot v Indijo. Vanj j«» zaljubljena 1 ikz. katrro jwi silijo, da bo vzela Don Pedra. Don Pedro pripoveduje. da je De (lama umrl na morju, todw slednji .se pojavi kol edini preživeli ekspedieije ter privede seboj iXeluska in Sel iko kot sužnjo v& dežele, katero je odkril.
Dajanje se krasno in razburljivo rirzvija ter se slednjič konča s >n»ntjo Seli ke.
Prizori se vrše v -Španiji in Indiji.
Za. sobotno opero no vloge takole nazdeljene: Don Pedro — Virg-ilio iLazzari; Don Diego — Pjfofo A na 11 i a 11; Inez — Xfcia Morgana ; Vaseo Da (jama — Giovanni Mantineli; Don Alvaro — Al-( Fit* Tedes«>; iXelusko — Armando j Borgioli; Seiika — Kosa Pouselle; j Veliki inkvizitor in Veliki Bra-man — Leon iRothier; Služa"?!-l uik — George Celnanwsky; Oast-I nik — Max Alt glass.
__
STRUPENI IN SMEDLJIVI PLINI,
Znanstveniki napr.v» <In.i« jo. ,1a bo ipriJunlnja vojna nekaj strašnega. Vršila >e bo v znamenju plinov. Pravzaprav ne v znamenju, pae pa v .-»m rati u n-.jraz.nov: Milejših plinov. Smrad in	b.^ta gospodarila. do."im bodo kanoni in strojnice preeej neme priče teh grozot.
Kd«*r še ni diih.il smt lljivih iiv strupenih plinov, ne ve. k.rj se to pravi: Izmed slovenskih časTrkar-jev v Ameriki ,%ta menda -mio dva. ki .sta bila <11 žila te žalostne Usode. Toda ne v vojni, pae pa v mir nem času. kar j.- toliko bolj pošastno.
iVvi. ki ga j«' to zndi b». j.* 111.»j prijatelj t saj j*a menda smem t n-ko imenovati), ki urejuj.* zna.ii elevelandski »lnemik. <ht je imel v zgoilnji jn t ni nji uri priliko v svojem nr. dntšt vu dub.iti b. mb -smrdljivko i i ko j.- pri>.'l bi. še preeej dolg in zanimiv članek tn;ipi-nl o t( m.
Dnnri sem bil ja*. — dosti boi j in hujt- }>'-;z-trb*t. Štde v tein letu -se mi j.- toliko ska lilo. d» nil j--mogoče (pi.vršno onLsati strahovit dogod-k. čigar žrtev bi bil kmalu posta!.
Stva:» je bila navidez povsem preprosta in se pričenja kot krat-koča.sna zgodba.
Tri>* ali štirje <;jno sedeli n«-. keg.r sobotnega popoldne v Selu-kovi kuhinji na 1. Avenue, pokušali -zadnj«* ostanke ie nekolik : eiknje:if«a newyor čana. kar ti p'ane v kuhinjo Kop-.-vnik žar«-čega obraza. Zavifek. ki ga je dr-žal p<nl pazilulio. položi ua mizi. in ga razvije. Tri krasne krvavke nas pozdravile. Krvavice sredi poletja, ali >t.- žc kdaj ."uli k:.j takega ?
—	Pri ni sarju sem jih kupil — — je hitel pripovedovati — popolnoma sveže so in poceni: pei-■Scijst t-»'trT<>v ena.
Ker sem mu na obratu videl, d« bo spravil vse tri pod streho, sem ga prosil, če bi še meni dve prinesel. Takoj je bil pripravi jen. in pet minut kasneje je ž«- vseh p»-r kr\avic za«"-vrv-aIo na razbeljeni ma-t i.
Selak je pripravil dva krožnika. nož in dvoje vilic in kruha je narezal. četudi sem bil sklenil svoj delež pojest t brez vsakih jiripo-močkov.
Sedel sem v neposredni bliž" ii peči. 1 hb seiu mogel odbli«ru f»pa-zovati zanimiv proves.
/!•* itak napeta koža na klobasah se j,' bolj napela. Pod njimi je prijetno evivala razbeljena mast. Na« n k rat mi je zazdelo, da m videl šiniti iz «p« iv«* rnien-kasto-zelen ohlaeek. Še enkrat tu Se enkrat.
—	Koliko smo jih ž,. — vpra--»111 Selaka — pet ali šest kvar-
tov
—	Kakšni1.) pet ali še>t! — odvrne in >111«* zavil« I en o pogletla
t» je ilritgi.
Dobro /mencam oči in še f.ikrat pogh dam. Xoheuega «lvoma ni hibi več: i/, ki« bas m* j«' dvigal uuenkasioJzfden dim.
N'.sak čl«»vek ima-slutnje, in tudi j .z sem jih imel.
Pri mizi so govorili o vojni. K«, pevriik. ki je srečno preživel b«>j«k vseh eniajstih ofenzivjia soški fron ti. je 7. naslado pripovedoval: Z-i-i-i-i-iii — je žvižgalo po zraku, naenkrat pa ...
Stavka ui končal... Pogled inu je obtičal na jieči... Brada s«- mu j«' »povesila, vztrepetal je, zatuli!, olanil ,p«»d mizo in za:il glavo v kos.
I". kioba<e na peči jt» švignil višnjev plamen «lo strop.i .. . S.rra-šno je počilo .. /klobasa je eksplodirala.
Tako grozno je zasmrdelo po v.-ej kuhinji in vsem stanovanju, da so ljudje iz sosednjih hiš začeli klicati na pomoč.
Kanarček v kletki je žalostno čivknii in omahnil, maček, ki je prede! >ua z«>fi. je belo pogledal in stegnil vse -liri oil sobe. mi smo pa drirg z:i drugim popadali v nezavest.
Te ga dogo«ika .se vedno spomnim. ko črtani, ksko si strokovnjaki prizadevajo; iznajti nove smr-tono.sne. strupene in smrdljive pline.
Vse delo bi si prihranili, fe hi šli sredi poletja? kiifvt k mesarju v Do\vntof\vn krvavo kh>baxo. Za borih petnajst- ceptov imajo orožje. pred katerim bodo ko anuhe poeopale eele armade.
"Glas Naroda"
T. A n NARODA'
NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 12, 1934
KO JE GRETA GARBO BRILA MOŠKEL
THE LAROE3T SLOVENE DAILY ta U. fl A.
Ker (i reta Garbo ni samo ljubljenka \seh onih. ki radi zahajajo v lkin-o. (temveč tudi splošno občudovana žena. ideal anode-roe ženske lepote, bodo g-otovo marsikoga zanimali podatki iz njenega prejšnjega življenja. Čeprav ima (•reta Garbo v mošknm svetu zdaj mnoge občudovalcev, je veoiar že malo takih, ki se še spominjajo, da je nekoč v brivskem salonu marsikomu namilila obraz. To je bilo lakra-t, ko je Greta Garbo ali Greta Guwtafson. 'kakor t*e v res-niei ipiše. izgubila očeta. Hodila j« še v šolo. ko ji je ooe ntnrl in zapustil družino še v težjih razmerah, nogo *»o hie pred njegovo smrtjo. Oče Grete Garbo je bil delavec in Manoval je s j* v o jo družino v t.vrnem stanovanju velike stanovanjske hiše v siromašnem okraju JStockhorma. Mala Greta je vroče ljubila svojepa očeta in
Ali postane človek suženj stroja?
Ves napredek ter razvoj č love-stroški še znižajo ter da se hkrati j„<> delajo razlike. 1». kot smo rekli, 'ostane delavec tudi v naprej ko„ ra Jf «ezan z napredkom tehn.-^viga proizvajalna sposobnost stro »čim slabša je kupna moč konzn- \zument. tedaj bi raeijonali^cij . C lvilizacija je v bistvu samo,j, v. In kaj je konec tega .' Ali mentov. tem močnejša je težnja, da'smeli dovoliti. Ali o tem kdo ra?
HIPOKRATOVA PRISEGA
ke
c d raz uveljavljanja tehnike. In'stroj lahko izpodrine povsem čic,-stroj je nekakšno božanstvo civili-1 veka 1 Ali se bodo morali .»♦-eji u-zacije. prozaično sicer, a izredno jMaviti. ker bo kupna moč k mzu-Usodno po svoji sili. mehaničnem mentov padla na miirminn.'
se proizvajalni stroški če znižajo.! misija ?
da bi se izdelki pocenili, zato jej .Stroji delajo v peklenskem ton-treba racionalizacijo še spopolniti. pu. pojo zmagoslavno pesem, pod-Stroji torej čedalje bolj odrivajo j vračajoč si človeka. Človek se je Xedvomno stroji ne bodo IWgli r0t*ne df'avce.	J prelevil iz eiiepa suženjstva V drn-
delati večno V taksnem pospeš* nem stvar bi pa bila povsem «lra«rač- ■ «ro: nekdaj je bil -sam svoj suženj. £ . ^ I peklenskem tempu, če ne bo^o s'u- če bi se na račun racijonalizaei- zdaj je suženj stroja. Toda hiti lovek je ustva- spjt>žnosti in lla so ^odo moraii;je krajšal delovni čas. To se pravi, suženj >troja je najstrašnejše.
najraje »ra je sprvmlja'Ta na vrt,	. , . . _ ,
. jiiike tudi katastrofalno človeštva ne
značaju. Stroj je mogočen preobli kovalcc časa. socijalnih razmer ter k tem tudi človeka likujejo razmere. C ioveK je ril stroj, toda ni se zavedal, da je \ ustvaril višjo silo. ki mu je le navidez pokorna, a si pa lahko povsem j »odvrže. Xi se zavedal in se ne zaveda niti zdaj. da je njegova usoda tako tesno zvezana s strojem. V tem je velika tragedija človeštva: v rokah ima čudovito silo, kot da se otrok ijrra z ognjem ; ne zaveda se dovolj, kako ogromno silo ima v rokah, ki mu lahko služi ali si ga podvrže — odvisno je le od njega.
Zato lahko pomeni razvoj teli-
uMaviti. Toda s tem bi se ne b:Jo pcmagano nikomur in H se prav za prav na stvari skoraj n«c ne .-premenilo. Ko je trjr prenasivcu s
da bi koristi racionalizacije prehajale na vse delavce; čim več bi delali stroji namestit ljudi, tem manj naj bi zato delali ljudje, toda
ki fra je imel za ine*»tom, kjer je prideloval sočivje in krompir. Pri ddu mu je vedno z veseljem in pridno poniagw'a. .Nairnkrat je p i oče umrl in družina je ostaja brez rtvfcnika.
Starejša Gretmi a sestra, ki je kmalu umrla, je imela že svoj poklic, kakor tudi brait. Po očetovi smrti je st;:>la tudi Greta pred nujno (potrrtbo skrbeti za vsaikda-nji kruh. Kakor je v takih primerih že navada, je začela iskati po oglasili. »kje bi dobila; službo. Končno ie našla oglas brivskega salona, ki je »ikal vajenko. Mlada Greta se je prijavila, ki, biku j« sprejeta. Njena delodajalka SaJlv Kkengren-Svensonova je pripovedovala o sedanji Greti Garbo takole:
"Prišla je k meni kot ■šibko, mlado dek'e. Vnino se je smehljala in vedno je bila veselo. Prvotno sem mislila. da 'bo se prelepa za moj lokal, toda kmalu je (postala največja pr»vla*Viofat moje-pa sal'Mia. Gospodje so večinoma želeli, da bi jrh namilila Greta in jim stregla, kolikor je bilo mogoče. Moj salon je bil od ranih ur do poznepa večera vedno poln in mnogi so tudi te!efcmič*io zahtevali. naj jim streže Greta. Ce se to ni zgodilo, je marsikdo odšel l»(xl kakršnokoli pretvezo in se vrnil. ko je bila Greta prosta. Vedno vesela Ln živahna Greta je pri vabljahi v moj salon mnogo gostov in vsi smo se počutili v mjem prijetno. Za vsako delo je rada pripela, in če slučajno ni bil ta ali oni brivec prost, je sama brila in strigla moške. Moški so jo imeli rajši ka<kor ženske in vse nedo-statkei ao ji radi odpustili".
Kmalu je pa Greta' zahrepene-la po gledališkem odru. Njen ideal je bil takrat anani in (priljubljeni igralec Karel Brisson. ki je nastopni v revijah kot pwec in plesalec. Ki reta je vedno nosUa pri M'bi njegovo sliko in kadar je mislila. da je nftvče ne opazuje, jo je strastno po? jirtd j-<!a. Gc*$pa Ek-e*i-trr« nova j** lurtela pripraviti marljivi uslužbenki prijetno presenečenje in nekoč jo je vzela a seboj v .gledali"*-, 'kjer je <baš nasi o pal Karel Hrin^Mi. Cini pa je Greta zagledala na odru. je vzkliknila: "V^borno. Ka.r»l!" Seveda so se vsi ljudje ozrli in Grela je v zadreg? do u&s zard '
■Ljubega (lreta Garibo do gledal K< a je bila v začetku samo plaitonrčna. Iz briv>.kefja salona se je preselila kot prodajalka v modno trgovino in nekega dne ja bila objavljena v nwr'mi katalogu njena slika. Greta je imela na glavi lep mode' novega klobučka Xjrna slika je v/i>udila splošno p^t-onnoi^t in kma>'u so Greto po-vrlbili. naj nastopi v reklamnem filmu trrd*e. kjer je bila zaposlena. V reklamnem frlmu jo je videl reiiser Staler in njemu ima zahvaliti za svojo presenetljivo filmsko karijero. Lzpo'mile *o se sanje sir rim* ni učenki v brivskem salonu in zdaj bi grapa Bkentrre-nova težko spo.-«'ala v Greti Garbo mamljivo in vedno veselo Ore-to Oiwtafsonovo.* Iz živahne, vesele, »vedno na.-mejaine deklie^* je postala »lavna trecedka, živeča v skrivnostni csamljeno.sti.
produkti, ki jih ne more več fiihče no llil ta način, da bi zaradi tega j kupovati, razen redkih izjen\ te-Jhili povsem odrinjeni od dela ne-c"aj je vseeno, ali stroji delajo ali kater» delavci. Nikakor ni upraviee-
stoje. Gre pa zat(». komu naj sirrgi
služijo — da naj služijo človešiv i.
Prokletstvo ni v nad produkcij i,
kajti nadprodukeija je v bistvu sa- » f i , i . • i •»• • i š
no. tla zaradi racijonalizacije iz«ru-bi delo le en delavec. Racijonaliza-oija. ki povzroča ali poostruje ne.
PORTRET V KONJSKEM OČESU
V večjem kraju na Cehoslova-zaposletiost. je zločin nad člove-'^em so prodali pred kratkim več-m«» to. da se produkti kupieijo. ker;Stv0ln- T() "i le simtimentalna be-jj«' število vojašk:h konj po zelo jih ljudje ne morejo kupovati. Čej:ieda' kar liam jasno, če se za- nizkih cenah. Xeki mesar .si je ku-bi bi10 produktov preveč, bi bili' ve<iai,io u^otlnili posledic neracijo. I pil t udi takšnesra konja, staro in lahko le zadovoljni, da smo tako »'alne racionalizacije. Stroj bi i-lo-l^'epo žival, da hi jo zaklal. A bas bopati — ako bi bili dostopni kon-zumu. N. česar nimamo preveč, kajti, če bi bilo če-a preveč, bi mo
NEKOLIKO STATISTIKE.
Po ljudskem štetju iz leta 1031 ima Jugoslavija 13,934.038 prebivalcev. M©d njimi je 6.785,501 pra-vasla\-nih in 5,262,455 katoličanov. Ostali pripadajo raznim drugim veroizpovedim.	,
ve.-tvo lahko blagrovalo. ne da ga«ko jo je hotel doma spraviti po kolne. Zato bi ne smela biti racijo-1 Vseh pravMih na oni svet. je opa-nalizacija zasebna zadeva, ker nje-iz''- i,u;! konj v svojem očesu |>o-
ralo i»re<wtajati vsem ljudem in bi |"e l)0slec^ce ^nti ter trpi splošnost. [<iob° ndaile ženske. Preiskal je oko
ii1 je na5el pravo filigransko delo v Wlini fK'esa. podobno tetovacij«
pomeni v našem primeru, tla stroj no-	gospotlar bo pa šele te- ^Č!. lifts, esta ill lase mlade dam<»
nima zavesti, ter mora delati xamo | J- postane blagoslov, da dela la ter pahnil v bedo. Stroj res de- po Človekovi volji. No. in ali ima ' 11 oiliestU ljudi, ill lie pnikletstVO, ko
la namestu človeka, toda od tega ni-j zavest človek .' Ali ima zavest, raz-',le ver* nihče trpel zaradi tega. majo koristi oni. ki so delali prej sodno>t. razum —če s: ni znal pod-	t>° strrti odrinil od <lei;1_
namestil stroja. V stremljenju, da j vreči stroja? Ali se je človek vpra- To pa pomeni ne le racijonaliza-Fe proizvajalni stroški čim bolj zni- »al. kaj sledi temu, če je moralo za- o!jo v industriji. temveč tudi v žajo, je začel prevzemati ročno de- ,,„stiti delo zaradi tako zvane raci- 1 družbi. V racijonalhirani družbi h„ lo stroj. Delavci so se začeli umi- jonalizacije tisoče delavcev? (V bi Človek dobil svojo ceno da -a ne kati stroju. Storitev — količina se. tedaj bi sprevidel, da delavci, ho več nihče istovetil s starini iz-produkeije — se je začela naglo niso stari, nerabni stroji, nego rabljenim strojem. Do te«a je pa zvisevatri, stroj, delajo vprav z ljudje in da hi bila produkcija ne- 'seveda še daleč, toda zadnji čas je.
potrebna, brez pomena. Če bi ne bi- da spregledamo, kajti sicer bo polo konzumentov — ljudi. Ako to- stal človek popoln suženj stroja, rej Stroji delajo namestu ljudi. ! Zadnji čas je. da m človek podvr-1!'™/ U
morajo vseeno delali za ljudi. D '-' že stroj. Zato bi pa tudi ne smeli I T" '" T"
lavee, ki izgubi delo. prestane biti -več dopuščati "racijonalizaeij •
konzument. Stroj, ki začne delati če bi zaradi njih izjrubil delo le en 1
i ,	'ii	.. . .	i vstopnino.
delavcev, pa; delavec. Ako bo užival po racijo-	1 J__
postane konzument. A nalizaciji njene koristi tudi dela-J « . v . 'J ^ _ . _ _
A U V t, RUSE
Je njegov napretlek. Stroj lahko postane sovražnik človeka, da mu vzarn^ kruh — kar je največji paradoks vs?h časov — ali da postane strašno niorflno orožje. In stroj ne bii nihče lačen in gol. Toda, kot To l>omeni> tla hi morali biti elo-'je to že postal. Namestu. da bi pravimo, stroj nima duše. kar na j i vek R«»podar stroja in ne nasport [lajšiil človeku del«» in da bi de!al r a mestu njepa. ^a je odrijiil tnl de-
blazno naglico, produkti >e čevla-Ije lx>lj kupičijo, s tem vzporedna pa pada kupna moč konzumentov. Konzumentov je tem manj. čim več je odrinjenih ljudi iz produkcijskega procesa. Paradoks je, to-
da žalostno dejstvo da stroji prav namestu odpuščenih za prav p rod ue i raj o .za sel>e jn č::n seveda ne vee prod uci raj o.
je bilo čisto razločno videti.
Ljudje mi menili naj prvo. da je kiikšen sentimentalen vojak naslikal v konjsko oko portret svojejra dekleta, toda živinozdravnik in neki znani specialist za <H-i sta to domnevo zavrnila. Po njiju mnenju se je ta podoba zarsala sani a od t-iebe v konjsko oko kot posledica nekakšnega "duševnega pretresa" v dneh. ko je bil konj še žrebe.
Me-ar pa je h stare živali, ki bi v obliki mesa le malo izdala, napravil do^.er vir dobička. Vest o ki se širi po deželi, privablja r/lnlo radove.lin zev. a od
teh pobira premeteni me.-ar —
vee producirajo. tem vee morajo, med starim strojem in odpuščenim vee. <la zaradi nje ne bo njegova producirati. da se produkcijski delavcem, ki ju je odrinil novi stroj.'eksistenca nič ogrožena, torej," da
in "GLAS NARODA*
Hipokrat, oče zdravstva, je zahteval od svojih učencev n.iided-lijo prisego;
"Prisegam pri Apolonu, Esku a-pu. Higeji in PanakeCi. pri vseh logovih in boginjah, da bom tistega. ki me bo naučil te umetnosti. spoštoval kakor svoje starše. Prisojam, tla bom z nj'mi delil .svoje 'h'ojro in i?mt v'je. da bo bom dal na željo vse. kar petrebnje. tla boni njegov rod cenil kakor svoje brate, da bean ta rod. če se bo hote! naučiti te umetnosti, brezplačno učil in da boni predpise, predavanja in vse ostalo učno gradivo sporočil svojim sinovom, kakor sinovom svojega učitelja in učen-cen?. ki .so vpisani po zdravniškem zakotni, drugače pa nikomur.
Vse dietetske ukrepe b(«n sklenil v korist bo'liikov po svojem imetju in 'ananju; če jim bo pa gro/.iPHi -nevarnost in "koda, jih bom .-skušal obvarovati. Tudi ne bom nikomur, pa čeprav na prošnjo. dal kakšnega smrtnega sredstva ali podobnega na.sveta,- Isto tako .ne bt^ni dal nobeni žeeiski kakšncfra sredstva za splavi jen je.
V čed no.--ti in pobmžnosti hočem oblikovati svoje življenje in izvrševati svojo umetnost.
Tudi ne bi 111 ii^ršil an.'benega reaKf, temveč bom to prepusti" o-nim. v r-ijih |M,k'ie to s-prda. V v.-e hiše pa hočem priliajati k«^ do-brot.niik bolnikov in se čuvati vsake nam : ne Ln Okolljive krivice, zlasti pa spolnegjL rfx-evanja z možmi, ž -nami. svobodi, i mi in sužnji.
Kar* be,m r>a v rdel in slišal med obravnavanjem a'i izven obrava--n.;a v navadnem življenju, o tem •hočem molčati, v kolikor ne bo treba zrnaj govoriti, ker bom smutral takšno za skrivnost.
( e b'm to prL^e^ro i poini! 111 ue ive'om:1. note-m naj mi bo name-nievo ' rio življenje in srečno
»zvr":»v«nje umetnosti in pri vseli ljmle^ t-u j b./rn za vxu'cj v časteh. < e vi prUejro prekršim in po-s^anein^krivoprsežnik. naj se mi zgodi na sprotino".
PLIN IZ MOTORJA UBUA
Plin iz avtobiKnega motorja bi bil kmalu povzročil prezgodnjo .-mit tivh mladih šoferjev. Emil Vidmar. Anton Verdnik in Lev Peteri in. vsi uslužbeni pri tvrdki Hode (("Peregrin"), so v zaprti garaži ponoči popravljali nek L av-| tc bus. Pri preizkušnji so okro^r Ipolpetih zagnali motor. Plin. ki je iz njega uhajal, je kmalu napolnil zaprio garažo in vsi trije so ttwsce'ifeni popadali na tla. Emit Vkbnar. ki je bil manj prizadet, in se je še malo zavedal, se je s skrajnim naporom svojih moči priplazil do vrat in jih za silo odprl. Sveži zrak jrh je po .skoro dveur-ni omotici zopet osvestil.
SKRIVNOSTEN UMOR
Sredtui Z,M ima/o na/^nmo 7olačno HaAovost
zato so samo srednji listi rabljeni v Luckies
Prva stvar, ki jo ljudje opazijo in vzljubijo pri Luckies je. ker so tako okrogle iu čvrste. Tobak se ne izsipa in ni zrabljanih koncev, da bi oprijemali ustnic. To je zato, ker napolnimo vsako posamezno Luck v popolnoma do roba z dolgimi enakomernimi vlakni najfinejših vrst Ilirskega 111 domačegs tobaka — samo srednje liste. Ne gornjih listov,— ker so premalo razviti. Ne
/3 "Diamond Horse-Shoe*' v
Metropolitan Opera House
V »iboto o'i 1:40 pop.. Eastern Miirul.ir.l 1 inir, po Rdečih in ria\ih NIK omrrijih I.L t KY STRIKE f^-ciUta\lja Mrtr. poljlan Opeta <"omp:iny popolno oprro "I.-Afričana".
Francoska rivijera je pod vtis m strašne<ra zločina, ki je bil izvršen v znanem letovišču Cannesu. V i" kem majhnem hotelu letovišča ao našli namreč te dni umorjeno f>< letno Angležinjo Agnezo Huntovo. ki je bila stalen «roist francoske ri-v jere. Poznali so jo v Xizi. v Monte Carlu 111 drugod, bila je pa tudi znana kot velika čudakinja. Živela je rada bolj zase ter se ni udajala burnemu življenju na rivijeri.
K"> je vrtnar omenjenega male-ira hotela.-topi! na vrt. je presenečen opat 1. da je k oknu prvega nadstropja prislonjena lestev. Opo. zori! je vratarja, ki je pohitel v prvo nadstropje ter potrkal na vrata ge. lluntfU-e. Xihče se mu ni odzval. To se 11111 je zdelo čudn » in je zato obvestil policijo. Vdrli so s silo v sobo. kjer našli staro go po v postelji s preklano glavo.
Policija je ugotovila, di morilec
ni prišel po lest\i. ker je bila pre-s bka. tla hi držala človeka in da j * le hotel z lestvo spravili obl;;sti 11.1 drugo sled. Spustil se je po vrvi s strehe in skozi ckno vdrl v sobo. Svoji žrtvi je pobral draproc 11-» briljantne uhlane. zanimivo je pa da je pustil vse druge dragocenosti in tudi gotovino v znesku 20 tisoč frankov pri miru. Nesrečnici je glavo preklal s sekiro. V sosedni sobi sta spala dva detektiva, ki pa n'sta ničesar čula. Policija je aro-tiraLa več oseb, ki so osumljene zločina, tola deslej se ji še ni posrečilo izslediti morilca.
Iluntova je bila. kakor rečeno stara 58 let. bila je pa zelo dobri ohranjena ter se je navidez zdela mnogo mlajša. V Monte Carlu so jo često videli v družbi 251etneg.i mladen:ča. ki je bil dalje časa gigolo v nekem lokalu, pa so ga zaradi škandala, ki »ra je povzro'P. odpustili. I»il je to Španec Mario Martini, ki je izginil i tejja dne. ko je Iluntova odpotovala iz Mon*e ('aria v Cannes. Domnevajo, da Spanec stiro gospo spremil v Cannes. Vsa francoska policija išče zdaj tega gigola, obvestila je pa tudi španske varnostne oblasti, ki so že izdale tiralco ta njim. Vse kaže. da je Iluntova postala žrtev ljubavnega razmerja z ognjevitim Spancem.
SODNIK MLADIM ZAKONCEM
Več nego 40.000 ločitev zakonov je izrekel sodnik Sabbath. elen najboljših chicakških juristov, v teku svoje 241etne prakse. Sedaj je ta mož objavil tako rekoč usedlino svojih dolgoletirh izkušenj in opazovanj v tem pogledu. Xiso to kakšne breztlanje resnice, ki jih tu podaja ljudem v ravnanje, tenia kot mnenje izkušenega praktika imajo za mladoporočence vendarle nekakšno vrednost.
"Xe bodite preostri v graji!" — oponrnja Sabbath. mFade pare. — "Bodite si odkritosrčni in če niste zadovoljni drug z drugim, opozo-r te >e pravočasno na napake. Xe čakajte s tem, tla postane prepozno! Delite si svojo odgovornost. Začenjajte dan brez prepira. Potrpite drug z drugim! Delajt? in zabavajte se skupaj. Brigajte se za lastni dom!"
Da moreš mladim zakoncem post reči s takšnimi nasveti, seveda ni potrebno, da ločiš 40,000 zakonov. Ce hi se pa ljudje vestno ravnali po njih. bi Sabbath in drugi specialisti za ločitve kmalu ne imeli več dela z njimi.
NaroČite se na "GLA8 NARODA" največji slovenski dnevnik • Združenih državah.
spodnjih listov—ker so slabše kakovosti. Poslužujemo se samo srednjih listov, ker so najtnilejši in popolnoma dozoreli za popotno kajo. Zato Luckies vedno lahko vlečejo. £T«»re enakomerno—ter so vedno mile in rahle. Zato kadite Lucky, polno nabasano cigareto. In pomnite. "It's toasted"—za zaščito grla—za boljši okus.
Vedno najfinejši tobak
in samo srednji listi
OwllKIIRnilMteMMOMiK'
G LAB
ii'i i, mi i i !
NARODA
NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 12, 1934
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
LitvinoV o položaju Sovjetske Rusije.
».•i!.i /sJ«MitfV mednarodnega ajw i tla i.-iikmlnvauiii držav na
1'ri izve Ibi takih ilo
mina - j Ncvjetskc mnje.
Nn sej i osift.iii.ifga izvršilnega pa .se tudi j'ri praviti proti vsakr odbora Sovjetske unije j«- p« dal šniiu na |i<uluiii in zaplet!jajcm. ijud>ki komi-ar zj ziutanjc zadeve V seJ-mjem trenutku žal Liti i nov obširno poročil« o zuna- mo nobenega jamstva, da ne nji politiki. M»*d drnuim je dejal, do zapietljajev.
.Mi i • želimo uoi < ne tuje deže-i |.)u j.- bii,, vprašanje nov-.- vojne j iva&ttrkfdi ><> različni navedeni
u« varuo-ti i"tws posebno aktnal- vzroki za i/stop iz Društva naro-j>- ra/vidno že iz dejstva. du|<iov. >c mora vendar sprštovati tc--ta iak<» N' meija kakor Japonska fiieljno dejstvo, da pouuni leii tle-oapovedali izotop iz Društva naro-!j:.nj nikakor ne temelji v podpira <!ov. Nemčija je to Morila o'*ividno f j- ju ojačenja splošnega mirovnega
c priue j načrtov pa .se mora računati
j naš:» I7»i milijonske tlržave. Kakorkoli
TEKMOVANJE S SMRTJO
te t .da ne o.l-topiuio uiti kvadratnega metra svoji1 z> lilij«'. K*r nt
N« univerzi v llerlinu predava ta čas o glasbi primitivnih narodov rnani nerveški polarni raziskovalec. etnograJ" prof. Kristjan Leden. Ta mož je na svojih dolgih po-. t. vHiijih doživel mnogo zanimivega 1 :r« tudi nevarnega. Že r 20. letoan se je udeležil mednarodne ekspedieije
Iii I je edini K vropee na krovu in »skiinska posadka s čolnom, ki j.-
___t »i i za njene razmere ogromen, ni
Znala hoirvc kako "Spretno ravnat', it: Arktido. V celoti je bil 15 lčrai j.Tako s., je zgodilo, da je ladjica ob l.a (jroenlainlu. 2 krat v Keewatinu Tikbnthu nenadnega snežnega vihar-a v Hudsonovein zalim je 2 krat i ja hipoma najedla na pmlinor-ko
doživel brodolom.
pečino. Ganiti se ni niofria n>kamo
> »eiw»j. j»- zutel preko krova. T.a-d.ijca >e j ■ o^vobmlila. tod-i na na-i;.-ljevanje eks]»e.lu-ije Tii bilo ve-mislit!. Kmalu potem je tudi tiri: ^rie na-edla. »t-daj p.; za v-t-iei. \a -rečo je b■!;i leileua mrzla vodu t
Prvič je doživel ladijsko nesrečo ♦ ;„ ogroiuiii valovi so šli čez. nj » ter v oktobru 1013. južno od otoka . pretili, da j«; \>ak hip raztreščijo. Chcsterfielda. ko je hotel v 20ton-1 Kopnega m bilo nikjer vid. ti. V skem čolnu obiskati najsevernejše, tej stiski mi se odločili za skrajno
želimo tuje zemlj
vi
-i null ne III' reuio » leti vojne. Kusija bo stremela za tem. <la ohrani prijateljsko r-tziiu i- z vsemi dr/avatni. p«-s« ! n i pa nam je d i te^a. da se čiiu
pri eemer j" -»rvič videl, (invnlaiul skoraj neznane eskimske rodove. — žrtev: ves proviaut. 1
i} Si. vzeti
v želji, da bi mogla razviti svoje o-,»'e!a. temveč v
clioroževarije. Izstop J«]>onske i--' ii:!i ,-it i..ij'>«>i.j ool j približamo onim. ki kažejo ;>i! utemeljen/. >e';.<. ja si \ 'adevi 1 predel it«*v. iskn uo zeljo po ohranitvi miru in .kitajske intervencije pridobi j»o- j sledu.i in
pr< stitvi agre< i reakcionarnih < Zato homo lem bolj d«.> | kIIii.'uii podpirali stvar.
ako plitva. .I;i s.
jdalineirt •>tuvy"1 i r.
| Ne nevarnejši .-e l.-ta 1 Ml !♦.. pravd er;"'ledi(.*ij« tna novo Unijo, ki pravili m-kat^ri t' u'-jeii'. da jim pr eenih kf
bi!
prei»re<!ii d-
položaj m Leden n.
i"-' > b
ea V
ll,'l»t. pl.]o
T"
Voljo.
tM.ru.
Sovjetska unija vodi v mednarodnih »• limSajih
kišitvi polno svobodo. Stvar -e je namre.
i razvijala tak«>. da. je bilo delo Dru . .... , ,__________..............
sm jih šiva narodov \ gotovi meri po- ; iističnih vi»in mi novih najiadov na' politiko tj svobodnemu postopku interven-' S.»vjet-k«» unijo, /.i kar bonio iz-
m'rn ter ra-krinkavali vse poizku-/ i pospeševanje novih impecia-
^rika nam kaže ruskega .s<;vjei^kcga koiuip.arjrt za zunanje zadeve.
proge, .sina .Miša in hčerke Tanj«
Maksim.'i Litvinova v družbi r-o-
t«.\. <i|edc na to -Društva iiar«.dov. ki
mor •vir.,
vio<j-;i . rahljali v-e m.vžuosti.
•■T !'i lll»'ee si no dejstvo.
Skiuaj v-kakor n. p yii j«, inter 'ill morajo /•»t:i pri t ' , .f..fi
-impatij n:
ki s.-, v t.-a
|n» vojni i
smatrati kot pozit
Končno je Lit vinov nagla "JI. da
rej ne !»■► niofro>''e resno govorili o * *
i razorožitvi, dokler ne bodo i:eka-:ne lu :ro lit: problemi, jtere države nehale gledati v neiia-revizija poir.M|lt tan- padaluih paktih papirnate krpe. So v jet-ke tnij< rdi | Že pred LitviiioviiU i" pr.dsed-ingirat . Nismo n I* le. ; -v.-*h 'jinlskih komi-. M<»lot.»v po«_'.n ti, m ji-- jih ni- 'po ltobiio j;<;:-fM-al o načrt u narodne-N:-t! i za' ,i ' 'j: i u-a u --podar.-tv:i zi leto lt»:il. ua-kyr -c je tudi ie;vil z zunatijo-;.«•-t en:in pi-l 'žfijem S«»vjet^i;-- unije. Pn tem je opozoril na mnoire Uspehe, ki jili je sovjetska »iiplo-maejj.i \ |»reteki -m :etu izvojevala . i.orie /a mir tako > svojimi na-sfoui na razorožitv<*iii konferenci.
.»soj- Tudi z zaključitvijo pog.«.ib <• delinieiji napadalca z niznimi so--i.liiun: državam*.
I bab o /a am > n:m nnr ^o: loali ntr|Mi: >
j« Ikri-
T.» krivico. Zaradi t<-ga tudi ne um-testiramo pro;; reviziji takih p«i Lr'. Ib. 1. <Li l • v toliko, da j.* revizija m go i liirnim ]»otom v j»ro. -1 ■ \ • plimi d* i:ov >ri in ako -e ' < i|-tr«ii!t . i.j' krivice i <■ ustvari š • večja k iviea. S,« p:, tudi znan; na-rti revizije fnvjodb. ki imajo za
mirit iti |>r»iničnega mhIi l»v:nij» po načelih, ki st- izkazala kot dotua. Di.kaz za to je ug: deti raz \ <-j oduošajtr\ s Turčijo. \' razvoju gospodarskih in kulturnih «d-
11< šajev llie«| Sovjetsko llliijo in Pi Ijsko s., se pokazali nov i ugodni in« uienti. čemur «.e lahko pripisuje vtiik političen pom-n. Na drugi »trani.se razvija tudi praktično so-<1«'!ovaiije S vjets!;.* unije 1" rali-ei jo. I*.-, -t mrlednih traiu-oskiii litikov \ liiisiji hi vzpostavitev tesnejših stikov med zastopniki obeh držav >ta znatno * lajšala r:»/. voj tega sa.telovaiija v hodo«-iuw»» Xua<'iit n primer za razvoj f»l«i.-šajev S.,v j.-t.-Ke uiirje uapra'u dri -grm država ni j«- končno zaključit *v p( t; od be o lieti i pada ll.pl. tieVTrai-i^.sti in prijatelj.tvu z Italijo, kakor tudi < bnnva dipl-matskiii '-d-i. »šajev s Španijo in l'ru«ruayeia Na>|»rotnn je v o«liiošiijih / Veliko Britanijo pokazala v pretek-!"m letu preln dna na|K*tost zaradi
proe"sa j.roti za -»topni kom družbe Kakor kai; roman se bere novica, mi je zvedel to-le: Metro-Vickers. ki pa se j,- kmalu katera prihaja iz nepreiska'nih in "Preid dolgim časom je priletel 4 Jstrauila in »e .sedaj vrše v Lon- divjih pragozdov Južne Amerike, z neba velik rjav ptič, ki je na svo-doim iK-nnalna trgovinska pogaja- 1'red več ko petimi leti se je \ jem hrbtu nosil belega moža. To nja.	Severni Ameriki na svojem letalu je gotovo višje bitje, veliko božan-
Kusija visoko -eni .sodelovanje z dvignil v zrak ameriški letalec' sivo." To novo božanstvo st) tam-/editijcnimi državami v interesu l'aMl 1^'dt'crn. Hotel je preleteli kajšnji dcmačjnt ujeli in ga zapt oliranitve miru.	_ Ameriko v v>ej njeni dolžini do ii. Svojega lastnega poglavarja so
Kar>.e tiče Nemčije soTT^dno-	. hale pri Kio de Ja- umorili in ga darovali "belemu
šaji z njo v /adnjem letu poslali- ,,,'5r,,• Ko -v'	Pohajala bogu", katerega so postavili na po
Kili. in sicer zaradi govorniških in '">ro,■ll:, ,z razn,li n,*'st 1,1 »bmor- glavarjevo mesto. — To je izvedci dejanskih nasiopov v Nemčiji, ki *klh 1'ik. da so ga videli leteti. Na- llasler iu pa še to. da ta ^beli bog * r;so V skladu - pr. jšujini razme- , nk,",r l»a v>a l">ročila izostala. Še živi in da ga res po božje č.isie. jem med Sov jetsko Kusijo iu Nem N"lh,',* 1,1 "-i^ovega letala ne IN> neiarekljivih težavah in z e jo. Vendar tudi napram Nemčiji V,,lel s[lial Ves sv<'1 Jr ,nl ^	|>revidnostjo, da n<> bi
nima Sovjetska unija nobenega po	tl;i 1«* poRumm letalce pa- rrzjaril indijanskih rodov, s.^ je
voda za izprcmemlhi svoje politike. v niorj(' 1,1 ,lton,h Vs! ^ ,rlh Ha«J«>rju ^osrečilo po preteku ne-Odveč bi bilo spuščati s.- v izva- Prt*Pričani, da je Paul Uedtern mr- kaj tednov, da je prišel v bližino janja IWnberg... llngenberga iu t|,v —	elovek na v.-ein «ve- tistega kraja, kjer je prebival "be.
drugih. Sovjetska unija ostane tu- tu	m h,or,>l vwj«ti: njegova II bog". Posrečilo se mu je dobiti
di nadalje zvesta prijateljskim od- )nlai<Lt	katerr' 7fIP">r,i «»•>-	tudi vojaštvo, s katerim
čajem z Nemčijo, čeprav je iiolitl- !	J;' l>ottim Pro<,rI v neproilimi bra-
ka ideo r.gov militantnega narodu. -1 Po dolgih petih letih p« se je f^1	rešil "belega bo-
ga .socializma, kakor U.^enberga in zgodi! čudež. Ženina slutnja, da |'~ f *
drugih, temu direktno nasprotna, mož Se ži^i. se uresniciij'e. Pnni ne T:i	,MHr Pa ni nihče
Toda. dokler bo politika Nemčije'kaj čiwt se je severno-ameriški ^' ugi. kakor ameriški letalee Pavel prežeta z reakcionarnimi stremijc. znanstvenik cliarles llasler s ,vn. 1	katerega je ves KVet že pet
»iji in imperialističnimi načrti, bo j0 ekspedicijo napotil v Brazilijo.! ^ ,mo1 m inrtV(>Pa-
JETNIK V PRAGOZDU JUŽNE AMERIKE
%
Povesti in Romani:
Al.
•ri
tudi drag
P-
•en je prijateljskih odnošajev d obema državama nemogoče.
odfla&ijih na) i ram Japonski, je il Litviuov. <la je Kiisija s po-ičitve pogfKlbe o nena-pripravljencstjo za pro-vzhodue kitajske železnice, u-Ijivostjo v gospodarskih zadevah. O. pr. glede jajMUi-kih koncerta Daljnem vzIknIu ter »lično < loka za l a svojo miroljubno^, kakih agreKivnih namenih Ru-»«* biti niti govora. Naša nadaljevati mirovno po-lljuem vvhodu in zbolj-z Japonsko, wtocawno
da preišče še nepreiskane gozdove j Poročilo o tem dogodku dostav-ob Amaeonki. Tam je od domači-, |ja: Kdor je samo enkrat u zraka
iun! priliko videti pragozdove
nov izvedel, da nekje v globoki notranjost i dežele prebiva "beli bog", katerega imajo ondotni divji In li janci zaprtega in ga po božje častijo Ta govorica je llasler ja seveda silno presenetila. Začel je po tem "belem bogu" bolj natančno povpraševati. a domačini niso upa'i z he-edo ua dan. Šele po dolgem Ča-
Južne Amerike. Iv> vetlei, da je taka letalska dogodovšeina kaj lahko mogoča in zelo verjetna. Indijanei ^o sicer neradi, nazadnje pa vendarle "belega boga" izročili njegovim beli-m bratom, da s«» je pogumni letalec Redfern lahko vrnil k svoj zvesti ženi.
11111» IJ
OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA
Agitator (Kersnik) hr«»5..................8i
Andrej Horer .......................................&
Beneška vedeževalba .........................SI
Beierajski biser ..............................
Beli ueeesen ......................................4
Bele noči. mali junak .........................fi<
Božično darovi ...............................„..3!
Božja pot mi Bledu ............................JJ
Božja pot na Šmarni corl .................2<
Canlcar:
Grešnik lenaril, l>roA. ....
Mimo življenja Moje življenje Ititiuaulifne tluše
ftalliauMko-Turške. Tojttkii .................86
Italluiosiu TbjMia, s sllknioi .....___.25
Boj Iu zuiaga, povest .........................20
Blagajna Velikega vojvo*le .............6«
(turška vojska Beat in dnevnik
Čarovnica ...............................
Cvetina Borograjska ............
Cvetko ........................................
Čebelica ....................................
Črtice Iz življenja um kmetih Drobiž, in razne povesti —
Spisal Milčinnki ......................6«
Dekle Klifa .....................................„4«
Dalmatinske povesti _______________________33
Dolga roka...........................................«50
Do Otirida bi llitolja ......................70
(Mi z orožjem ___________________________M|
Dve sliki: — Njiva; Starka
........(UeSko) .....................................60
Devica Orleanska ..............................J>0
Duhovni boj ....................................5§
Dedek je pravil; Marinka in 6kra-
teljeki ______________________________________40
Elizabet:« ..........................................-3.r»
Fabijola ali eekev v Katakombah_____45
Fran Baron Trenk Filozofska zgodba Fra Diavolo (ioiapodariem meta Gostilne v stari Ljubljani . Grška Mytologija Gusarji
Gusar v oblakih Iladži Murat (Tolstoj) Hči papeža, vex. Ilekturjev meč Uedvika
Hudi časi. Blage duše. veseloigra Helena (Kmetova) Hudo Brezduo i H.
.80} l.ov na ženo (roman; ................*......80 Student naj bo. V. zv.
i Spisje, male povest! ..................
..;>0 Stezosledec..................................
.75 , Šopek Samotarke ...................
.80 ( Sveta noč ..................................
.75 i Svetlobe in <ieiu e ......................
j Slike (Mešku) ......................
j Spake, humoreska, trda vce. ..
751 SIIAHKSPKAICKVA DELA:
50 ^lachbet, trdo ve/......................
^jj1 broširano ...........................
ir.35 iHh<*n..........................................
,70 i Seu K.'csne noči ...................
o-j Slovenski pisatelji II. r\.z
! Potresna povest, .Moravska
živo-
...80 ....G0
, Marjetica
Materina žrtev Moje žiMjenje Mali I^ord
Miljonar brez. denarja ...................
Maron. krščanski deček iz Libanona .............................
Mladih zauikeritežov lastni
topiš .............................
.Mlinarjev Janez ................
Mnsnlinn........
Mrtvi Gostač Muli Klatež
Mesija .........................................
Malenkosti t Ivan Alhreebtj ......
Mladim snvoi. /.Iiirkii povest i za slovenska mladino ......................
(i;< p rot
j t.i tam
tovor koč.
; lpalomn reii. i.
m m' /ač!»| kliri na |• ■
ha. v zailn. j
»rot
o II
iari
!/ maj itn--ira i:oVHU; JUi' i \ a j.
Kskiinilt nakm K.ii t;iii .j-- bil hidjfi j»* zadel.m i.b « i p<:tap!jati. Ilrezži*
i'«- > i's!.i!i biv/. n-Nj
*in trenutku je stop
pr:-
I US'
p reci
..35
-.ii
..35 Si,, ..30
pits..<!;;• \ rešilni čoln. Sei!;: ■ z<.i- it i-rava t-kina s smrt.i ;	n; i •l.Jiili -n.-iiiu prUta
IrUŽil- /;l e za
'/.nn
• ujamejo
! 1 1 i
...1.S0
.....60
-----9t)
.....90
......7«
......74»
i Misterija. roman
•^!Možie......................
j različnih potih j Notarjev nos, humoreska ...
..... I Narod, ki izmira .................
*5j Naša vas. II. Uel. 9 povesti *5i Nova Erotika, *rdo vez ..... J5
j Naša leta. tnia vez
j broširana ......
Na Indijskih otokih
Naši ljudje...............
Nekaj iz ruske zgodovina ...............
Na krvav iii poljanah. Trpljenje ln strahote z bojnih pohodov blrše-^a slovenskega i<olka
dike, Voj> ^da l'ero i I'erli-a, Črtice ...............................................!Lf.y
1.— !
j Tijrrovi zobje ......................................1.—
. Tik za lrvnto .....................................7(5
"■^.'(Tatič, (Cevki, trd. vez. .....................75
...... , f ri indijanske povesti .......................MO
Tunel. f<k*. roiDitn ............................1.S0
Trenutki oddiha ...............................
j Turki pred Dunajem .........................3«
j Tri legende o razpeta, tri!, vez.....65
11! K. Ki / \>'-in: ( e iti ir;i no ji ..
i-:rajih proviaut; ):) o,eb. d,-d J. ill
\ dveh nja >-. .. ^ii ,t!.«.,■<_.;
mor; udinj
e) r.
i a
t»'h dneh t. ;;>iuti v Kvr i'i mom;a !.
'd i
'/»m
imd-

»veslie lili■
40 9«] 7(1 ' 70 f>«|
J»0 1 Tis«»č in ena noč
tO i I. zvezek .. 35
.............................l.no
II.	zvezek...............................1.40
III.	zvezek..................................1.10
3 KNJIGE SKtTr.VJ ................3.75;
Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka Onkraj pragozda ...............................80
1.50. Tisoč in ena noč tKajiej
ve?., mala iz<laja .......................1.—
Humorske, Groteske in Satire ▼ezano
broSirano
Izlet g. Broučka Izbrani spisi dr. Yl. Dolenca Iz tajnosti pri rode Iz modernega sveta, trdo »oz. ... Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger
1 zvezka Igračke, broširauo Igralec Jagnje
Janko in Metka (za otroke) Jernač Zmagovač, Med plazovi
Jntrl (Strug, trdo vez broš.
Odkritje .\mer:ke. trdo vezano
nt»*likn veza^»» Praprečanove zgodbe
l*asli iu ranki .........
j 1'atrr Kajetan..........
; 1'ingvinski otok ................
I Povest o sedmih obešenih ; 1'raviea kladiva j Pabirki iz Boža (Alhrecht)
Pariški /latar ... ' 1'rihaje.f, povest ! 'ožigalec Povesti, pesmi v prout (Baudelaire i
trdo vezauo .. Po strani klobuk
Plat kvnna ..........
Pri stricu ..........
Prst božji
Patria, i»ovest iz irfke jnnaSke dobe .............
! Prva ljubezen
j Po gorah in dolinah ...........................80
Pol litra vipavca ................................M
Poslednji Mehikanec .........................JS9
1 2ft ; Pravljice H. Majar ............................S«
..!e0 i l>rt>dtržaui, Prešern in drugI svet-
...5® "■'»i v gramofonu ........................JS5
1.60! Pr'Kodbe čebelice Maje, trda vez 1.—
. Ptiee selivke, trda vez 1.50 i Pred nevihte SQ j Popotniki 751 Poznava Boga .SojPirhl ...30 1 ^ovodenj -...50 i iraški judek
75 00
.^5
r,0
-.50 ...40 60 1.— 73 80! —40 i—!
40 .75 40
.35
SO; Ugrabljeni milijonar .. 50 j V krempljih iukviiicije .
35 j V robstvu (ilatl^lei .......
.....251 V gorakem zakotju i.—; ...60 j .50 Jw
1.20
.1.25 j .35 i
V oklopnjaku okrog Bveta:
1.	del
2.	del .
OBA SKtTPAJ.....
251
,35. Veliki inkvizitor ............................ 1.
601 Vera (W::Idova • T bi «5 j Vojska n» iialkanu.
Izdajanje lista je v z velikimi stroški. Mn-; go jih je, ki so radi slabili razmer tako priza
deti, ua so nas naprosili, cla l:h počakamo, Zdn. naj pa eni, kaserim jo mogov.'?, poravnajo na-rocniii? iočiic.
Uprava "G. N.'
o
I ___ Vrmar. (Hstbindranath Tagorel, trdo Vv*Z:i Tto : broširano ...............................
i Volk spokornik in druce pov esti trdo vezano ..........................
-30 .JO
.80 .60
Vojni, mir ali poganstvo, 1. it. V pust i v je šla. III. zv. . Valentin Vodnika izbrani spisi Vodnik svojemu narodu _ Vodnikova pratika 1. 1977 Vodnikova pratika ». IV'8 Vodniki in preporoki
Zmisel smrli ..............................
Zadaje dnevi nesrečfiega kralja
-j j kruhom, povest ......
35 j Zadnja kmečka vojska 60 Zadnja pravda, vez 30 j Zgodovina o nevidnem človeka 30 J Zmaj iz Bosne ..........................
30 i Življenje slov. trpina, izbrani sptsl
*! STENSKI ZEMLJEVIDI
Jurčičevi spisi:
Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih ................................10._
0.	zvcxek: Dr. Zobcr — Tugomer
broširano ________________________________78
Joan iMserija (Povesti iz ftpanpkega
tlvljenja_____________________________________M
Kako s® sem Jas nkal
(Alešovec) I. zvezek-------—.60
Kak« sem se Jas Hkal
(Alešovec) II. zv. ______________...j6j
Kako sem m t*z likal
(AleSorec ( III. srezek _________60
Korejska brala, povest iz misljonov
▼ Koreji________________a........SO
Krvna meto ---------------------------30
Kmečki poni <Seaoa> _______________________.60
Kuhinja jrl kraljici gosji nožiei ...50
Kaj se jfc Markam sanjalo ..........25
KazakI .............................................,60
Križe* pot patra Kurjenfka _______70
Kaj se Je ismklil dr. Oka______45
Levstikovi zbrani spili ________________M
1.	sv. Pesmi; Ode in elegije; So*
net je; Romance, balade In
legende; ToJmač (Lev»tik -----1«
5. iv. Slika Levstika in njegove
kritike in polemike _______________70
I4oblJan*e slike, HiSni lastnik. Trgovec, Kupčijskl strafntk. Uradnik, Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Dabovnlk. Itd. --------------------60
Prisega lluronskega gtavarja Pravljice in pripovedke (Košntntk^
.30
AleSovec, zv Hkut aJ
1. zvezek .....................................40
'ž. zvezek .......................................40
Prvič med Indijanci..........................30
Preganjanje indijanskih misjonar-
Jev .. Robinzon liobinzou Crusoe Revolucija na 1'ortngalskem Rdeča in bela vrtnica, povest Rdeča megla ., Rdeča kokarda Seržant Diavolo. vez. Slovenski fialjivec Slovenski Robinzon, trd. Tea Stric Tomova koča Sueški Invalid Skozi širno Indijo Saujska knjigK, mala Sanjska knjiga, velika Sanjska knjiga, (Arabska) Spomini Jugoslovanskega
valjem. 1914—1918 Sredozhnci, trd. vez.
broS. »itraoote vojne Štiri smrti. 4. tv. Smrt pred hišo Stanley v Afriki Spomin znanega potovalen Stritarjeva AnthOlogUa. broS S isto Šesto, povest iz A bruce t ... Sin medvedjega tuvea. Potopisni roman
.30 .50 60
.30
j Zlatokopi Ženini naše Koprnele Zmote in konec gdč. Pavle
Zbirka narodnih pripovedk: I. del II. del
...50 68 66 .60 35 75 70 35 70
1.50
so
45 45
.40 .40
Znamenje štirih (Doyle) ..................60
Zgodovinske anekdote ................,.S8
Z ognjem in mečem .....................3.—
f
•30 j Zločin in kazen:
70. j, in ii, zvezek ......................I._
vezana .......................................1.25
.1.25 1.66 .40
.75
__Jio
Zgodbe Napoleonovega bnzarja
vezana Zgodbe zdravnilia Muznika Zlati paotar
60 .80 70
I ZBIRKA SLOl'ENSiKIH POVESTI 601
jo !1* xv" Vojnomir ali poganstve _______.35
j 2. zv. Hudo brez dno _______________________.35
1#5U j 3. zv. Vesele povesti ........................35
4.	tv. Povesti in slike_________________„S5
5.	zv. Študent naj bo. — NrA vsakdanji kruh J______________________gg
MW»****H»*t*lt«lMM*Mt*«ll»i
1.25! .69 40 40
.-35 ».65 .Ji0 1.50 »80
SPISI ZA MLADINO
(GANtiL) 3. zv. trdo vezano. Vsebnje 12 po-
vesti ..................................................50
{ 4. zv. trdo vezano. Vsebuje S. po-
I vesti ...................................................50
J zv; trdo veznno. Vinski brat .........50
0. zv. trdo vezauo. Vsebuje tO i>o--301 ves»tl ...........................................50
Knjigarna "Glas Naroda"
216 West 18th Street. New York SLOVEN1C PUpLISHlNG COMPANY
SLOYENiJE
\;< Itli'1. ...........i !
iti'iiiini pr»'uibi ..........."i "iii
P0XRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI:
Dravska Itunovina...........
Sloveuske (iorire. itravsko iJin.i-
sko polje...................30
Ljubljanske in marilmr-Ue
oblasti .....................
Pohorje. KtrzjaK ..............:'•»»
Preknturjc in Mrdumiu je .... ii"
CANADA
ZDRUŽENIH DRŽAV
v KLIKI M A 1.1 .
NOVA EVROPA
.................i > t
ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV:
Alabama. Arkansas. Arizona, ('liliirydo, Kansas. Keiituekv, Tenm-ssw. Oklahoma. Indiana. Montana. MIssippi. Washington, Wvnmiiix ............ .l'.'i
Illinois, l'eiiiisvlvania. Minnesota. Aliiiiitun. Wiseotisin,. West Virginia. Ohio. New-York. Virginia .............10
Narot'ilom je priložili denar, bodisi v gotovini. Money Order ali poštne znamke po t ali 2 centa, te pošljete gotovino, rekomandi-rajte pismo.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 W. 13 Street New York, N. Y.
Ji
if

Poziv!
NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 12, 1934
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
ALUFIiT J E AS
je navi
CESARJEVA KRAVA
fns kumrna !.... Koliko hočeš zanjo?
J Obsuli ->o ga /. besedami, tla bi gu skoraj zadušili. Najdrznejši je prijel kravo za konopee, reko«"-:
—	Kar eeno povej. Cezar! Glej! Poglej jo*.... Saj gre kar suma za menoj.... (iotovo ve. da s«* bova pobotala zanjo.
—	Nekega mirnega in ki ne be-sediei!.... — je sam pri sebi trmasti« ponavljal Cezar.
In potegnil jim je ^anetin konopee iz rok in /.a vpil:
—	Puhtite me v miru \si skupaj! Krava ni za vas!"
- ....Ti veseljaki v rešiliei vsi
I.
Siru Ana je skušala vstati. *t komaj je stopila na prašna tla. je pre!*!« <lela. nosu»ee >o se ji razširile in obl i jo je mrzel pot.
Ce vstanein. ln> to moja smrt. -d je mislila.
l.entila je. da je morala včeraj tako neumno |»a*»ti na \ lažnih tleh. 1 le-iio seje o/rla naokolit. neka miti je ujM»rno mučil i njene okorne ni» žgane:
Cezarju mora ni izročiti km->" da ji» žene na semenj. Pa kaj. ko je tak bedak. Ta fanf nesreča!
<M sedmih otrok, ki jim je bilajnkupaj preveč govore! — sj je mi-starka mati. je bil Cezar edini, ki Nil nedolžno in gnal kravo dalje, ji- o-tal prost strašne družinske j Živahno je koračil in krava mu • Je« K'ine: alkoholizma in jetike. —-j«' mirno sledila, vdana v svojo u-Težka glava mu je slonela na ten-Vem piščančjem vratu, velike. '/.-bilijone ečj so gledale izpod debe-'ih v« i\, ."i čelo s., mu sekale tri ku-1 e.
.»do. Na nekem ovinku je stal v
Na materin klie je prišel v so-I* vstopi! prednjo in čakal. pre. | je. Vlaga mu je izkvarila -ti>;iajoč s> zdaj na eno. z laj
na eno. z taj na d; Htm nogo.
—	Dobro poslušaj.Jj-ar ti povem, m u ukaž" starka. — Vzemi Fa-
3 ter o ....
-— Pm-|o in črno kravo?
—	I)a. in /eni jo na seimiij.
-	Prodat:
-	Kajpada, prodat!.... Na semnju se varuj ljudi, ki veliko govora.... To .o Iti m p je. k; mislijo samo na to. kako li koga opeharili!
-	Prav. — de Cezar. Nasprotno poišči nekoga, ki
u< govori veliko, nekoga, ki je miren, temu povej eeno.... Tri tisoč irankov. Ni >e ti treba nič botati: ali "<ln" ali "ne"!.... Si razumel?
—	Sem. — je odgovoril tepček. Malo je pomislili, zazehal in sani
pri >el:i ponovil:
—	Nekoga mirnega iu ki ne go-vori veliko....
Nato je š«-l po Kaneta v hlev.
II.
K.» je Cezar prišel na semenj. so re ».krog nj.'va takoj zarili!i meše-tarji in drujri veseljaki:
kameniti vdolbini m«'/.. ki bi nte-irnil biti pra\i za Fa net i nega m;v»-ga gospod j rja.
Dež mu je bil spral barvo z He. Izpod ka|M'so m it padali dolgi las
leseni I
plašč: Na desni roki je stekal trii Kapstadta pn-te. kakor da bi blagoslavljal. jročajo:
Tep<Vk *e ni bil preje nikoli zuic I Angleške oblasti
—	To I Mimo takoj videli! — je rekel preprosto Cezar.
Ponovil je svoje vprašanje. Potem je vzdignil svojo gorjačo in v t ret je za vpil :
—	l)a »Ji ne. ali boš slednjič plačal .'
In ko je svetnik molčal, ga je Cezar z gorjačo besno udarit po irlavi. Glava se je razklala.
—- Ali »vam nisem rekel. mati. dn bo plaval! — je zdaj mirno rekel Cezar.
! Mati p.-i je že klečala na tleh in zbrala starka pobirala zlatnike, ki so se vsipali vstala, (Srn- r/ --obe. Nazadnje se je prikazal fn*-kak papir.
svetoval — Glej. glej. tu je nekaj napi.
— - vzklikne starka. Tn v tem. ko je Cezar pobiral ti. To ni kdo. ki bi ljudi z beseda- zlatnike, j'' ona počasi stavkal« : mi lovil in jim mešal pamet; ves "heta 179."». Trume oboroženih čas. ko mmm govoril z njim, ni od- kmetov pohajajo po teh krajih. Na pri ust!	; pohodu plenijo vse. samo cerkvam
—	H rž Sta preži!—je velela star. 'n svetim podobam prizanašajo, ka. — Morebiti je krava še tam. Zato izročam svojo gotovino v var-
Cezar še mahi ni bil tako ogor- >-tvo tej sohi." eeai kakor njegova mati. ko sta ' Podpisano je bilo staro ime iz prišla na mesto in videla, da o Fa ri tega kraja, ki se ga je starka še neti ni bilo nobene >ledi.	spominjala. Od svojega deda je bi-
Zelo vljudno se je približal ki- la -lišiila. da s«' je njegov oče v pu in ga vprašal:	mladosti vojskoval s ** plitvimi". v
—	Ali imaš denar.'	ča>u. ko so se armade franewke re-
—	Tepec, kako pa misliš, da ti publike borile proti njenim so vraž tn odgovori.'	.	ilikom.
d«Mij in tam prespal noč.
Naslednje jutro j« vso voljo in vse sile in zovito je psovala.
— Ne vpijte! — ji j« iiiii. — Ce vam povem. da bi> pla- ranega čal!.... ln veste, moreva mu zaupa-
DVE SIROTI
Spisal A, D. ENNERY
88
avo v poru
Iu če ni planil nepričakovano v njeno so-• Vem. rla je položil ta plemič svojo sla ho, (la l»i jo presenetil v obupu. ni storil tega ;rano /. moreni, ki si jo je dal zadati v s samo zato, ker ga je zadržal čut nežne lju-■ zaradi ugrabljenega dekleta od.. . bežni in spoštovanja na pra^u sobe, ki je hi. j — Da, gospod direktor, od... la napravila grofica iz nje svetišče svoje bo-j — Dobro, — ga je prebil grof de Linieres, lesti.	1— vedeti hočem. kaj se je zgodilo s tistim
Grof de Linieres se je v takih primerih I dekletom po... dvoboju. Ali veste vsaj Tu.' vedno zatekal v svoj kabinet. Tu je imel v| — Da, gospod direktor, napornem delu že tri meseee zavetišče predi Grof de Linieres je komaj skril silno pre-lnraenimi mislimi.	.	I seneeenje.
Površno je pregledoval spise in napisal; Marest ga je skrivaj opazoval. Videl je, tu pa tam opazke za podrejene, ki jih je kako je začel z drhtečim rokami premetavati
sklieal vsak dan k sebi na posvetovanje.
Kar je vzbudil njegovo pozornost uapis na enem izmed svežnjev. Na ovoju je bilo napisano:
"Do got le k v paviljonu Bel - Air."
spise.
In prebrisani dečko je pomislil: | — Sva že tam, stričko, poslušati boš m«»_ i ral trde besede.
Grof <le Linieres mu je pomiga 1 z roko.
— Ah. to poročilo. — je za mrmral grof z« naj stopi bliže, glasom, ki je pričal o velikem zanimanju. j — Govorite, Odvil je sveženj in začel hitro pregledo- rej. ..
je dejal, — govorite to_
SKRIVNOSTNA DRUŽBA ZAMORSKIH KANIBALOV
v južni Afriki po-
liiedieinske | bilo več; 1
po-taje. Am oak te ni kadeče se t ramo v je je v Angleški Za- pričalo, da je tu nekoč stalo veliko j nil za tega svetnika, ki j.- ž<- t rist..' hodni Afriki so opozorile vse kr- poslopj«
let stal na svojem mestu: A t;: ve-!šeanske ml-ijone. ki ž»* več let d<*- trupla zdrronika .1;-. Mangana
vati spise. Potem je položil sveženj na mizo in pozvonil. Vst ipil je sluga.
—	So že tu ?
—	Čakajo gospodovega povelja. — je odgovoril sluga spoštljivo.
—	Naj vstopijo. Sluga .je odprl vrata in odšel.
Blizu pogorišč rt so ležala j — Gospoda, — je spregovoril policijski
direktor, ne da bi odvrnil pogled od spisa.
•r ga je osupnila negibnost ki^a. j hi jejo v notranjosti dežele, naj ta- njegovih obrh asistentov. Vsa s<»,, . -	. , .. . .	, ,
Stopil je k L-nemu škofu Mi'?*|*oj prenehajo z delom ter pribeže bila strašno razmesarjena. Na čelu I kV *	^^^
rašal:
v mesta. — Že dolgo «"-asa so an- pa >o imeli bel zm.k "bele koze'-.	vas	kot navadno. Tako bo odslej
gleške oblasti dobivale poročila, da Jasno je tlita, da so divjaki Evro-	vsako jutl'O. dokler ne uredim vseh zadev, ki
se v notranjosti dežele s strašno pejee žrtvovali svojemu božanstvu	mi jih je prepustil liioj prednik.
— Izvolite razpolagati z nami, gospod d i-
Za stotnika Osbornea je bil ta	lvktor. — je dejal brez vsake zadrege možie zim-m odkrit upor! Sklenil je: Za divjaki iu jrh uničiti! Prodirali s>
r.aglieo razširja skrivna orgamza cija z.aiuoreev. ki sega eel<» v portu-galsko Angolo. Ta organizacija je • početka bila čisto nedolžna. Črni člani te organizacije so se shajali j ponoči k svojim obredom. Zadn je
- Ali si ti tisti, ki bi kupd lin -J«, kravo.' Daj. povej!
Ker je oni molčal, je op-.;gi».m!jeti n<!«ialjcval.
—	.Mati so rekli, naj zaiiivvam i:: tu;oč frankov!
Na}>el je ušesii in čakal, sam pri
bi j<' pa v»'- 7.idovolje»: mislil:
—	Nikitgar mirnejšega in meta '.;eM*diiejš«tra ne bi mogel najt"'
Nato ie vzel Fanetin !:o:i-.pee in ga o\i! Svetniku okrog roke.
—	Ali .maš denar / — j. vpra šal. — Ne? No. le nič ne maraj!....	-	. _ Pustim ti kravo, jutri pa pridem darujejo nekemu mojemu bo
»ic denar — tri tisoč fra-i!.ov! zanstvu.
i Tod i angleške obla-1 i tem poro-eilom niso verjele, ker so viilele. da
Ko je (V/ar zver-er prišel dou <»v se za more i boje priti blizu "Svete-:i. materi povedal, kako j. prodal jezera". Češ tla tam vlatlata Aravu les«» nem n škofu, ga je za ee-/'Veva" — smrt in "Mshimba*1 —
lisičjega ix>gle<la.
naprej pr«»ti "Svetemu jezeru
Pre skrbim vam priliko dokazati mi t«
Hej. Cezar? Tvoja krava je pa ?;i tako psovatl. da je zbežal mi ske- zeleni hudič.
Pred nekaj dnevi pa je poveljnik
Kdo si ne želi domov?
VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj.
Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potova nje zabava.
Pri nas lahko kupite vozne liste za vse paraike.
Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; če želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno.
Pišite nam!
SLOVBNIC PUBLISHING Co. Travel Bureau
216 West 18th Street New York, H. T.
Mi zastopamo vae paro-brodne družbe.
mesece so oblasti v okrožji, 'l'ovsud "" s"	Z^P**1 Mareste, — je dejal grot in vzel po- __ ^^
Ngari in Nmeki- slišale o kkriv-Ua kiuU*e	1,1 Ua	lo P^P11'^'1-	. \|™.t i Vd\iiwdL-i,il
Motnih umorih, ki se dogajajo na	»azme^rjene mrliče. Prav	_ Ozuaeil sem najnujnejše Zadeve, ovo ,, , 1. ' -
teh sestankih, črni zarotniki ,e i«u-	,ll"iki,li /amtlli'	jih. Nujno vam priporočam, najstrožje nad- 1	«lnt'ktor je vstal m za.-el hoitti
je Shajajo na obrežju. ^Sv^a i^^^o so un.e. i :lr Manganovo po-	bezniee hi brloce kier <e	komkov ]»0 sobi,
jezera", kjer ponoči m>-e jetnike 'sTajo- Po ^^"igilnevuem pohcnli,	Z l atl A m kre 11K. iXZlUCe m InlO^e, k ji 1 s. _ j)o} _ ■ uadaljeval srdito, — ti
-	- - v 1	svojo četo pri- zbnajo zloeinri. Preganjajte neusmiljeno , — B . , , , . .... 1 . , -	..	* i v.	plenin-i bodo kmalu na lastni kozi obrutih.
wl do Svetejra jezera . kjer pa m	oeraee. stopaite na prste zloriueetii.. .	, I - • I -I ,
našel žive luše. Pač pa so sledovi	r	,lil nim"' b,tl tnk,h ni/uzdanosti konee. rl i
pričali. <la >e je divjaška četa s-	— Zverjad, ki se razmnožuje k(.t gobe p;»	delajo sramoto plemstvu in .Li v naših «'a-in
pred kratkim m.i lila tukaj iu pred	dežju. — je ]>ripomnil Marest.	Moveku zveneee ime š»i m- zadostuje; tre^a
Angleži pobegnila. Da >e Angleži	% - - i i - * •	• •	S je znati nositi na dostnino
bližajo, so divjaki -novo izvedeli ~ X asa «WziM»st je preganjati 111 zatira-1'! r.	-1. .
p«, svojem - brU-nem brzoj^C' " to ZVe. jaiL - je odgovoril grof de Unio-\ ^ m»vtdjlljoi-o kretnjo je pripomnil:
-	zamorskem bobnu, ki ž njim za- leS StlllO. — Kralj 110('0. da M SC pOliavljilli ,7' K*',!" St* l>a	tt h gospodl.-e«. teh de-
nmrei signalizirajo noviee dnuf poliiljšljivi (logotlki iz easov prejšnje via- i kl,,U kl S° zaiatl1 n-»,h »aSl «*«-"«-» upropasča-
drugemu.	j(lt. Treba je napraviti konee noenim na-c,n*	sv°j° r'asr	spopadajo v <lvo-
\ ojak, s,, iiatančno preiskali v;o f|(lon! zloeiUskim ugrabitvam, ki zaua- h,,J,l!- - ii:,nu	ali v Sat-
okolico m odkrili grozne reel. Na-, I .	.....	- metrifl'o aH li-i (Jnvnn.i
šli., več ko :;o zamorskih mrličev. j	samoto m obup v družine... \ tej P^LU i o ali na OlH auo.. .
ki bili strahovito razmesarjeni, j zadevi ste mi predložili poročilo, ki bi rado
Marest se je priklonil.
—	Dekie. ki se gospod direktor zanima za njo, je po dvoboju odvedli...
—	Kdo t — je vzkliknil grof in udaril }», mizi...
—	Nasprotnik... nasprotnik markiza tie Preslesa.. .
—	Moj...
Ni izgovodil svoje misli.
Marest je pa brez zadrege odgovoril:
—	Xerak gospoda direktorja.
—	To pot je Marest vedel, »da bo lahko odgovoril na grofovo osornost iu samozavest.
—	Poznamo vse plemiee, — je dejal, — ki so bili tiste nori v paviljonu pokojnega markiza de Preslesa in tudi... vse gospodične, ki so jih tja privedli, so nam dobro
! neke angleške vojr.ške postaje na , j obali d-bil v roke dokaz. da. stra-1 jšne gov .riee niso izmišljene. Na l postajo je priletel golob-pismonoša. katerega je iz medicinske postaje Knngiri poslal voditelj dr. Mau-iiaa. Angleški zdrami k ilr. Mangan ie po goloi-u sporcK-il. da njegovo postajo ohlekajo zanmrei. na čelu norijo belo pego. znamenje te nove sekte. Zdravnik sporoča, da I M.* on in njegova dva asistenta že v m izčrpani iu dri jih čaka gotova imn. «V ne pride takoj vojaška }*>-moi".
Našli so t udi dva daritvena kam-i lijem Z vami govoril med štirimi na. ki sta bila vsa krvava. To je bil I Zadeva je zelo važna; ostanite! jasen dokaz, da so uporniki sveje sovražnike zaklali in jih darovali svojemu taižanstvu "beli kozi7' ter dele trupel eelo jiojedli. Te najdbe sr* ]»otr lile govorice, katerih poprej Angleži njso hoteli verjeti.
\"sa Britanska -I ttžuo-zahodna
; Angleški ]>oveljuik stotnik Os-	Afrika je sedaj preplavila in se
I KM" ne je takoj mobiliziral dve stot-	hoji te zverinske organizacije. An-
, r.iji domačih vojakov in stotnijo	gleži divjakov nisr» več mogli z^le-
arabskih kolonija lnih vojakov ter	«lova t i. ker na tak pohod nls<» bili
|hitel rojakom na pomoč.	pripravljeni. Pač pa bodo sedaj
j Po dveh dneh naporuega pohoda	Angleži s pomočjo sosolnjih portu-
| skozi pragozd, po katerem so si mo-	gotskih olilasti vse ukrenili, dazatro
rali delati }K>t s sekiro, so prišli do	to strašno družbo.
OBTOŽENA ŠPIJONA2E
Marest se je priklonil. — Vi. gosopdje. pa lahko greste, pri pomnil policijski direktor.
< -iin st;i ostala z možicem lisičjih oei sa-
Možič je i»omcžiknil in >e lokavo nasmeh-očmi. — nil. potem .j«- )»a naenkrat nekam razburjeno vprašal.
—	(Sospol direktor menila... ne misli., je|da bi bilo treba tudi ta dogodek. .. zabeležiti.. .
—	Zabeležiti.'... kara pa.' —- je vprašal
ma, se
zresnil obraz.
je policijskemu ravnatelju še bol j j m^nvT+no.
Na levi je Arvod .laeobson iz Detroit. Midli.. ki j^ ,bil meseca uo-vetubra prejšnjega lela aretiran zarasli šjiijmiaže n:» Finskem. Bil je baje v zvezi <s člani mednarodne špijonske družbe, kateri I^o prršJo fraucoKke ohtasti mt sb*1. Xa <detsni vidite Marie-iL^uiise Martin. t> kateri tr<lijo. d» je vodila špijonažo na Finskem.
—	Kako se more pripetiti, gospod Marest. — je dejal strogo, — da ugrabijo mlado dekle sredi Pariza ob osmih zvečer, ne da bi se lopovom kdo ] »ost a vil po robu !
Marest je odgovoril s prisiljenim smehljajem:
—	V Parizu imamo tako spretne lopove, gospod direktor.
—	Opozarjam gospoda direktorja, da so njegovi detektivi izsledili sokrivce te ugrabitvi' n jih prisilili govoriti.
(»rof de Linieres je za hip obmolknil.
—	In cele tri meseee, ki so minili od u-grabitve, so ostali krivci nekaznovani ?
—	Da, gospod direktor.
—	Zakaj ?
Maiesrtu se je zdel primeren trenutek, daj začne igrati vlogo enega najponižnejših služabnikov.
—	(Gospod direktor; to so zakrivile razne okolnosti.
—	Na kakšne okolnosti namigujete Marest?.. . Govorite, ukazujem vam!
In ne da bi čakal, kdaj mu Marest pove nekaj, kar je še predobro slutil, je nadaljeval:
—	Paviljon BeLAir je bil last markiza de Preslesa, zadnjega potomca slavne rodbine.
—	V polieijske arhive.
—	fSrof je takoj izpreincnil glas.
—Torej se res vodijo policijski arhivi.'
—	Pa še kako -točno, gospod direktor, vestno in v najlepšem redu. .. Ni rodbine v Franciji, ki bi ne imela v policijskem arhivu vse svoje zgodovine. Najzagonetnejše tragedije, najintimnejše podrobnosti, vse je zabeleženo. Gospodu direktorju je treba samo izgovoriti ime... brž pogledam v arhiv in čez pet minut.
G of de Linieres je nestrpno zamahnil z roko.
—	Dobro, — je »dejal hladno, — in ker ima tudi rodbina Linieres v policijskem arhivu svoj oddelek, zahtevani, da zabeležite vanj vse, kar se je tiče. To je moj ukaz.
—	Kaj — je za jecljal Marest... Gospod direktor zapoveduje?...
—	Obljubil sem kralju, da bom postopal strogo, a z vsemi strogi uradnik mora biti neizprosen proti vsem. Pojdite, gospod, pojdite in storite, kar sem vam zapovedal!
Marest ni pričakoval tako presenetljivega konca. Poklonil se je in zaječijal ponižno:
— Zgodi se rasa volja, gospod direktor! (Dalje prihodnjič.)
ghALI STE ŽE NAROČILI SLOVENSKO-AMERKANSKI KOLEDAR ZA 1934? - SIA#E 50 CENTOV. - NAROČITE GA ŠE DANES
KRATKA DNEVNA ZGODBA i
11
"GLAS K A R O D A"
"GLAS NARODA'
NEW YOPK, FRIDAY, JANUARY 1% 1931
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
m SMEM TE LJUBITI
i * Zarmiv roman \i življenja • —«
T A "OLA0 NARODA" PRIREDIL I. B
VODA PODRLA NASIP
4*
To la tega se ni upala. Dobiti je morala časa in marala je najti izhod, k-.ko bi razs e javila to "pogodbo", ne da bi ga oškodoVaia ali žali1*. Trga pa>"- ni hotela. Sttm mi mogel prav nič za to. tla se je ] reiui> ila. Trduo je bila prepričali, da bo našla Lihod iz tega muč-i.ejpa p*doŽJ.;a. In tako gleda >edaj malo mirneje v bodočnost.---
Ha raid je držal *v<\jo l*esedo. Svojo ž;no je srečava, ulj ud no in t po »t lji vo ln ji je pestil popolnoma svobodno voljo.
1H r«! je Oliv s svojo pro'm jo tudi njemu viWa z duše velik:« težo. ji seveda ni smel posedat L Toda to je 'bilo res. Vse njeno oibnrii->.mje ga je resi'o obveznosti do nje. Ako je za sebe zahtevala neomejeno prost out. tedaj si jo je tudi sa-m dovolil. In v svoji lahko-m iii jene. Vi je i.* odobril \>e prizadevanje, da si pridobi Oi'dino m-KIoajetioHt. Kaj naj bi s,» potem z Oil do i/godilo. nt to za s^daj »eni mislil. MVi' -i je, da se mu na OI?y ni bi'o treba več ozirati.
Tako je b'J s eelim položajem popolnoma izadovoljen. je bil proti rVJv večino deritojen in u'ju.leu ter je hrepeneče čakal na Gi!-d:n prihod.
i do p rili«,! a grofice Ilm-Vbi rgove. Wernerja Larsena m f.iHe -o raalo potekli. Harrtld in Oliv .sta t«1 dneve preživela v naj-'< pP' n "-i razumu; sta jahala in .se vozi1 a z avtomobilom po oko-i-i i in z jauer.iieo jh» murju.
Nn zim::j je mora! \-.Jiktlu sklepati. tla .sta ]>opo!noma zadovoljni in vese'a.
u!!v i«* li « jo svojnn b:sti-u ze'o izpr.m^njei'n. Xad njo je ] : i n. ' a r e't'cf'- i re-nest. Vendarle j* HarsMu pogott » po-*re."-i'« 'vc.lr »i o iu Irko ni bi'o ti njej opaziti, da j<* v tem n«-sr» «'p.a. N'.ie'-e m" pa >o leteV t' 'eč z grada JlocbherT. In ako . • 1 • *-n>M. ;e prrf'-k;il:» svoje rstniee na be/.govo vejo, katero je še v t <11! o nhratil'a vežo.
i
Vsled vel i k 111 nalivov j' reka Charges ze'o na ras'a in porušila del m- lovi šenega Maden nasipa, ki 1 ga »rade. da povečajo zaiogo vode za zono Panamskega kanala.	1
Iz Slovenije*
ZADNJA LJUBEZEN RUSKE CARICE KATARINE
irrol'iea Iloehberir. Hilda iu Wenn r prišli ua g rt: so na-akin.v; j nr.nt v 1.1 z v dobrem ra pol.iženpi iu v na j bo! j-" n»'i. Xi':do opazi', da i se oči irn»fa Harv.ldi gnreee
K., šli m'i.d št.ni -1
zipiei'e \ (fibline «.e K > J "»i Oi'da <"• * ► že > '"'i naprej
Tt k rir.-vi g- ',f tiho: \V:< č mi je .sreča pr
n:
jegovc Iii'". -*<i;i grof poleg nje. Drti-
:c!a v
n.k.
st-daj pa trre čez ino.i

Novi groboW.
V Dolnjem Ijoy:ateu je umrla Matija de (Jleria. soproga uglednega trgovca r i ij»«-.sestnika, dale, nn okrog znane kt»t vzorna žena. mati iu gospodinja.
—	V Mostah je umrl Valentin Voj-ka. ki .so ga tudi Ljubljančani dobro poznali in eenili k.»t otl-lii-nega pleskarskega mojstra.
—	V Oort nji vj.t>i v Poljanski dolini je po kratki bolezni umrla Pranja Ferlan v "»"». letu .starosti.
—	V Suhi pri ftkofji Loki je u mrla "27. decembra Mariia Sešel;
Važno za potovanje.
Kdur je namenjen potovati v stari kraj aH dobiti koga o*1 tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam za moremo dati najboljša pojasnila n tudi ose pol n h no preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro Zato se zaupno obrnite na nris za vsa pojasnita.
Ali preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne l tste, vizeje t n sploh vse, kar je za potovanje po-trrhno v najhitrejšem rasu, in kar je glavno, za najmanjše *trriske.
Aedrzavljani naj ni odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz \\ ash in g t on n povratno dovoljenje RE-ENTRY /'Kit M IT. trpi najmanj ev mesec.
l'xš%te tonj takoj za brezplačna navodila in zmota vi jamo Vam, da boste poet ni in udobno potovali.
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU
21b West Ittlh Street New York. N Y.
Carica Katarina je "tela že št .st deiset let, ko .se ji- za>rleda'a v 2*2.
rV
i
da
e to
M.
In najraiši hi >e bi .a takoj obrnila. V :-tn ? rt .miku ji pristane ja^no. da ne bo nikdar več dobila iuim
•	■	*i bo v vedueni boju n c-vojpni lastnim -reorn. j»o-
•	'' i i "c ves svoj pen« - t«-r imnravi resen in h'aden o'braz. To-
•	lr. II::ra 1 j- vend r t.pa/.il. da se ji t.:c-e;t» us'niee in da ji je kri Milila v *iea.
Me Item jia «e Oliv in Werner prUrčno posdraviLa.
K; io tne viseli. Werner, tla i%i tuk»jl Sobe smo ti določili na južni >4-'-nni. t'a b š -me! dovolj >c»Wa In boš ^avr."ovau proti vetru. Ako hočeš uživati raz«r!fd na morje, -moraš <^veda priti v dru-><d ne s:»H**. a'i pa iih» mora'* obiskati v ino.'Pi .sr.bali. ki so tvbmjene V'oti	— pravi Oliv ter pelje za seboj brati-.
Werner se ji zalivali za njent» Ijubeznjivo skrb Ln 3\o gre ž njo po -irokib stopnicah v gorenje nadstropje, pravi:
—	Prinesel sem za te pozdrave od Valberga, Pomiisli. Oliv, Val-' erg, ki je tako inočan iu vedno zdrav, je bil nekaj dni bolan. Po tvoji 7*oroki ga tiismu več videli, kakor sele malo pred našim odhodom. lisglednl je z< sla^j. (Jilda jia je zatrjevala, da je bil liolj ža-Josten kot bolan. Prav gotovo ga je zelo zadelo, ker se je moral odpovedali naši diTirščini. Zahvalil se je za lepe ure. ki jih je z nrwui preživel in ki mu fcr^lo, kot je reke!. ostaV nepozabne. Moram re-t i, da je tudi meni žal po .njegovi družbi. Zelo sem ga imel rad in "visoko ceni!.
Ol'y p o« Iu njegove be-esle s pridržano sap<». Za trenulck za-iNue f.či, ko ji \\>nwr jK>tndi, česar se je bala. da je Valberg žalosten in -potrt. Zopft ga vidi pred seboj. kr»t art je zadnjikrat vitle!«, pri beagovih grmili na vrtu. In najbolj divja in vroča bolest ji je irgala *rce. Z velikim naporom se sili, da ostane mirna.
Svojega l-rata pe'je sani-a v mjegr^ve ht^be. katere je uredila z največjo r krbjo. Xato j>a ga prepusti njegtnemu zvestemu služabniku. ki je bil v«dxj> dan in noč poleg njega.
Merit «111 pa je grof Ila raid pelts'! svojo mater v n>ne sobe.
Gildu je p:erui a v njene sobe Olivna strežnica. Xjme s«*be so se ,nahajal.' ua vzlif lni srtrani gradu, tik jKileg Olivnih sob. Tako je Oily hote1 a imeti.
Ko odide Oliv od bi /a. gre takoj k Oildi. Z veliko prisrčnostjo položi »vejo i »ko na njeno ra»mo.
—	s,,l«: pa "i Vf?e uredite v svojem malem kra jestvu. ljuba tJibla. trij \ vi. moj brat in jaz. ^etlimtt v tem velikanskem gradu v prijetnem k«rtič.ku. Xa drugi strani i>oleg mojih solni .se n ilia-
;••.}'» gr« ft.vt	pole-M I, ii, na z^p«dni .-trani pa >o ^obe njegove
mat: re.
' ntn -Irc ;ri
'ne -trb
nsbaj jo v t«'ui nad-
stropju. V pritličju tKužabne in sprejemne	knjižnica, soba
za glasbo iti oliedniea. prav spt.t'aj pjj .1, prostori za gospoJinj^tvo in s!o?l r. l V *e.M L'T:>'u č'»,v»kuwi'u ii'.'irbi. Ce'a vrs' i je praznih. Pomislite, iz erv moje .-obe peljejo skrivne vijugajte ^w^p-nicc v -r-	*tdp iTathj; in tam »: ri >o mi n pn.vili majhno .sr,-
1 'ft. (>d t; ni .tn rem je mfigoije ei Lo vr 'i
: tlaljn- ^n b m t^paze-vati V swt'i'e. ki na ha
cel«» obr-žj.'. Videti
------jjo i S morju. Tam jrorl
bova večkrat .scitrli in klepetali, (iidfl Skrbeli bova. ila si napravi> uu> nrijetno življenje.
Takro g->vori <H\V ma!t» raztreseno in naglo, kakor da ne bi hotela šmeti nikakega odmora..
Oil !a
< l»a/t. <la
■ vr
O"
da vendarle
"••"i* z.« > 7H» f e?i" >:• n-- *. ■<> *
nenavadno nemima iu rervo/na.
— /e f' ".»	prir|d ji i rn t;, .rr;, | j,, rrrnfi,.a> . _ praVl
Ci:M I a je «p\i|i kaj rekla.
Oliv fp-iNilino naglo r. r<»ko.
—- gor pa grofi ea * Tako me hočete k'ieati, Oiltla^ Tega ne trpim. Kaj ver dr r - m vam storila, da me ne kličete vpč Oliv!
O i.' 1 - /. uasiueltimi w»g!e<la.
n« vent, ako v ni je to ne vedno prav in ako to trpin ' • r*»I rn f in njegova mati gr>]»a grofica, da bi vaim samo rekli Oilr;
S sekiro nad sprega mož**.
Zakonca Kelharjera v Krizah m Kwjem se že o.l poroke sem nista razumela. Prepir in tepež sta bila pri m'adih zakoncih črsta :!a. Poi"a>i je meJv-bojiM sovraštvo tako nara.-l<». da se je žena Kristina pred prazniki odloči a. tla sprgvi svojega moža s sveta.
Kelh-arjeva sta se prepirala tu-tli t;> dan. vendar sta šla skupaj v spalnico Tam je mož 1 gel. a žena se je Ee-česala. Pri tem jia je jm-zila. kdaj bo mož zaspal. Ko se je to zgotlilo. je žena menda ugas Tiila luč in šla v vežo po sekiro. Oeitir.o ni bila -dovolj pogumna, la bi opravi'a zločin pri svetlem. S težko sekiro v roki je pr.stopi-la k ]>ostelji in trikrat zamahni'a ' ostrino p:oti moževi g'a-vi. K reč i je moža zadela le v vrat in roko. Zaradi udarcev se je mož oneizavestil. brezsrčna žena pa je šK v sosednjo sobo k svoji inateii in tam povedala. <la j«* ubila moža Pozneje pa je le usrotovila. da je mož :e dihal, a vso noč in ves naslednji dan s« ni nihče brigal zanj.
Kakor je mož Hpovedal. je pri šla med tem k njemu žena s pa H eo in ga tepla, čeprav jo je v onemoglosti prosil, da ga naj pusti živeti. Tolkla- ga je spalieo tako.
letnega poročnika svoje ga rile. Xf zasmeh'jivi obraz so uničili sledovi neštetih pustolovščin, barva ne more zakrili uvelosti Toda nje ; ee ji* še vedno i-to. kakor pred štiridesetimi leti. ko je svojemu možu. prestolonasledniku Petru. Ivi je neprest. :io maral, plačala enako z enakim.
Veliki Itn*-z Peter je že takrat kazal "vse znake slaboiim-ne vra---.tcuika. Preiraujal si je čas z « t:oč rijama. ipljuskal lakajem vino v rdnaz. vodil vojaške rnf/ cii rade i is počenjal stvari, ki so me jil n- bhiziiist. Tako je dal neko." < vsemi ceremonijami i-mCit' pt nI ga no. ki je spravila v nered ka! to:iasti> trdnj vo. » katero se j» igrat Vi ko l i ii opa';', tla je nje gova žena tlražestna ženska in svojih ljubimkanj z. dvornimi da mami ni prav nič skrival. Ozračji na dvoru p, j.- bilo tu li takšn >. da s,, j,- morala Katarina sama iz bojazljive nemške principe ..'-a-soma spremeniti v to. kar je po-mejc bila. Kav.lirji so začeli la žiti za njo iu se .|i laskati in neke--ra tint- ji eleganten, mlad ča.-t-nik. Zabar C«»nni"ev na maškara-!i med Iplesnm stisnil J;.stek v roke. z. žareči m i besedami, ki ^o iz-dajale njegovo ljubezen. Ko ga je prebrala, mu je pokinta'a s kolcet-iiim ina>.mcškom in pri nasletlnjen-plt-su ji jo za šepeta!: "Moram «;o voliti z vami med štiri očmi. ce sarska vwokttst. Pridem ponoči \ v::šo sobo, preoblečen v lakaja".
Katarina, ga ni zavrnila in mu kmalu omttgočila. »la se mu za nočne obiske ni bilo' treba prebilo točno, kot je rekel oni berač 12, Če dobro ohranjenih stota&ov Stotaki so sedaj pri najditelju \ Praj>ročah. kjer je dotiČni prenočeval.
v JUGOSLAVIJO
Preko Havre NA HITREM EKSPRESNEM PA R NIK L
ILE DE FRANCE
/v. JAM ARJA
Februarja
PARIS
17. Februarja — 17. Marca
CHAMPLAIN
Jaini.ti ja — /<>. Februarja
NiZKE CENE DO VSEH DELOV
JUGOSLAVIJE Za pojasnil^ in potne liste vpra-Mjt« naše pooblaščena agent«
SrerteK JSna
19 ST.\TE STREET. NEW YORK 20
__________i C. Il.i Ulji 111 V
SHIPPING NEWS
13 Januarja: lltr VJ. Kiuiit-e v Havre
17. JamurJa:
\V.isliiii£tuii v lluvre
19. januarja:
Ui>|]||.K- V (.'li«iliolirg
oblači;i v lakaja.
In potem j»- vi-lel.n nekega dne koiiio.u-.ika S« rureja Si.ltikova. *\e-]>cga kakor dan", in m> j,- ,sj»o-ntnjala še v .^voji starosti. Dve le-i je bil poročen že z. častno damo aricc Klizabc:e in jo je obožev il. roda Katarina ga je omamila, da c pozabil na ženo. Katariniti >in Pavel poznejši e t. jt* !»il njegov t>t rok.
Ali je thi'a Katarina kot carica -<:in.i iituo.iii svojega moža l To je tajnost. Jiiia bi vsekakor >posnb-n<;3 tudi tiikšnega dejanja, kajli \ svojem življenju stopala mirnt preko trupel. Po drugi strani pa ji takšen zločin ne hi bil nujm. pot neben, kajti car Peter ji ni bil nobena ovira na poti. na kater-io je bil opravil sani s .svojo .>!a-boumno.stjo in brezbrižnostjo do 'ije. Ko je zvedel o ujetnem razmerju b galantnim P«d;aki m Sta nlslavoin Ponja-tovskim. ga je po-trepljal po rami in dejal: "Bedak, zakaj me nisi prej izbral zi .^vo-iega zaupnika.'" Iu v tlružbi .^vt»-e prtležim-e je ipotem obetloval s Katarino iu Poiijatovskim.
Tudi kt>f carica, ki j«' bila zap<»-slena »n tleluvna na vse .-Ntrani. je ia'la Katarina' čas z=* nešteta no-
ii vre
C<jiiit- iij S.ivoia v tlenoa Vi.l>'i,.i:i m v lhtUliigne Urt-iiK-d v Urniit-n
21. Januarja:
lluiiit>ll|-K v IlarnhiMg
januarja: Kuro|-u v Hremrn
31. januarja:
Manila t ta n v Ha v««
Xe\v York v Hamburg
3. februarja:
lit- «1»- 1- r;iii«-i:.-x \ i :,-ii...i
II l\l.
9 ebruarja:
t » > IllJMi V
« "li> l l»»ut U
10 februarja:
«"lui tii[>l.iiii \ I !m \ r,-i k iii" ii v l;r» iiit-n
t *li.-rl->urK
v llavif
14.	februarja:
Ir.-i!K;tria
15.	februarj j:
U .i>liit.Ktoli 17. februarja:
Iliri;, v 1 la \r»-Kun>|>a \ lireIII« li
23. februarja:
M.ij. stu- v «•|i. rl...ur^
24. februarja:
!>-n«l;irii \
ll(>ll!i>KI:i..
Z/, februarja:
Satiirnia \ Trst 28. februarja:
Alajih:,ttan v Ila vre llan)t»i:rg . Ilambui^;
2.	marca:
»:lynil»i«- v rtierlx.urK
3.	marca:
l:r«-iiifii Vfiirrnioi t'liamplain v lluvre K«-x v Cen« a	-
7. marca:
ll«T.-iiKaria v Cli«-rlM.urg X. \v V«»t k v llamburK
ff ' vf i
-irn.'e r ylaw.
— A ten' nana nik1« <Vu<ri r.ravice od'ečeva4i. kr4 ^amo :s\r. ill Mint, da Ini vedno rf-ete O'U- kot prej. Poleg tega že komaj pr-y' t^tm večni "jrespa irrafiea". ki ga mon.m vetlno slišati z \-seh
rreoi kot jezna nrržnja. Oildn si tee a ni mo^la razto'mači-t"". .Sreno t^iko ji je bi'o ms no. Oliv ni 4>ila ^ rečna.
(Dalja prihodnjič.)
Koledar L 1934
Bomback piše o "BOULDER DAMU"; Troha govori o "DUHOVIH IN STRAHOVIH" ter o ^KRIŽIH IN TEŽAVAH"; Rupnik pa kla-sicno opisuje DOBO BLAŽENE PROHIBI-
CUE, -v«to poles kratkih povesti, zanimivih spisov, gospodarskih in tehničnih razprav, Cena najdete v letošnjem koledarju.
Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z le-tošnjim kaledarjem in zaradi tega ne odlašaj-te, pač ga pa naročite še danes.
TEH 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNIH ZA VSAKEGA
50 CENTOV
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York, N. Y.
va ljubezenska razmerja. Xajboij ,
; znati ) njena ljubimca sta bi!a piu-j	v Havre Orlov in Potemkin. 6'ima je b'e-'14- marca:
st la po duhu. toda -p: i svojih ka-	v H:,vr<
' Kur«.i »a v Itivmen
nje. telesne odlike. Tako >e je "
valirjib je gleda'a samo na zuna-
v
svojem šestdesetem letu zaljubila
tudi v gaminesra poročnika Plato-
• na Zubova. ki je precej dvomljiv
! rip. totla izretlno lep. Oa^tiblop-i • - .
' nr>t iii š|>eku';icija sta j^a fjrnali do tetra. da je. klečal pred srrdo. staro žensko, kakor tla mu je malik. Katarina ga je olusipavala z doka-1 zi svoje naklonjenosti. Po njeni sinrt.i je car Pavel caričiiicga f i-vorita. | red katerim je trepetala vsa država, pregnal i/. Rusije.

OPERIRANO SRCE
f
| Operacija srca. ki je čisto "iij-| no potrebna je svetla silno tve-
Igana izatleva iu v y_ro«loviui je ><:ianih samo malo primerov. • 1». je posrečila. O -taki iLspeli opera-eiji poročajo te dni dunajski ILsti. Pretekle dni so pri|M»l.ja'i na kirurško kliniko prof. tir. Wolfgangs* Den k a tlijak::-. ki se je v samomorilnem namenu sunil z nožem v s*«ce. Dežurni zdravinik dr. Rudi M" Krit .lricb j » virtnožno operiral >ainioniorilnega kandidata in mu zašil srce. Stanje samomorilci je povo1 jiio iu Če ne na.-slopijo komplikacije, bo la-liko že čez nekaj dni kliniko aapikstil. Srčne o-peraeije so v kirurgiji znane- kot najtežje. Glavno je. da se operacija takoj izvrši, ker ohNtoja> nevarnost, <kn pacient Ltkrvavi. če yra ne spravijo takoj ,pod tdravni-kov nož.
Cht-rbimrg 17. marca:
^aris v Havre t.'«»i!i«' <li Savoia v Genoa 21. marca:
nereiiKurisL v t "h«-rlM.uru I >«M!ist-lilaii<l v Hamburg 24. marca:
«1«- France v Havre 28. marca:
.Manhattan v Havre HuiiiitiirK v lluinlfiiri; 23. marca:
t »1 \ uipif v Clit-rlmiii t; 31. marca:
Hrinifii v llrt*in«-n VoVialam v lUiuUiKne Uex v t It'iu .a

33
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleškosiovensko Berilo
KXOI.ISII SLOVENE KEADElt STiXE SAMO
$2
NaroČite ga pri —
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
21G WEST 18th STREET
NEW YORK CITY ;, .......... __
da jo je prelomila. Proti večeru m je nesrečnik vendar toliko opomogel. tla j«- u.-el v sa ni i sra jci iu »■j: tulil jib hlačah skozi okno k >o sedi. Iiil .pa je tako zdelan, da ga lam 11 L- a spoznani. Ker so pri sosednji bi?i same ženske, so st-t-ilr.o ust:a*i'e. Z«to je s.'.h domača hčerka li Kleliar/rvim \ pra-šat. ali je Kelbar .Jožef (loma. čes. da je jirišel k njim n ki sumljiv tirjee. KeHiarjeva je mirno oilvr mv!>. da moža ni doma. Isto je iz j.mvila ^e neka:-rim drugim so ,e-dom. Skrivaj pa je le pogledala v soln> in na žaicst ugotovila, da jj mož uš« 1.
Pri sosedu je mož o.sta'. doklei ga niso odpeljali v kr'ko bolnišnico. Okrutna žena in njena sestra sta v kozjanskem zaporu. .Med ljudstvom je razširjena govorica, tla ; • žena nameravala mrtvega moža .skrivati tlo svetega večera in na<to finsirati r,ločin, ki bi s« naj dozdevno Izvršil v času. ko b" šli vsi domači k polnočniei.
12 s^otakov v gnoju.
Čudna a rewnifs je zgo;lba berača. ki je čez noč past al — revež. Pred tedni že > j-ri nekem posestniku v Prapročab pri Št. lftrjjertu prenm'eval v It.Vvi mki berač, o katerem hi človek mislil, da nima niti za- kovača **okrogIe«r*". Zju traj I>:». ko je vstal, je strahoma o^jiazil. tla mu je meti .spanjem zmanjkalo 1*2 papirnatih stota ko v. kfstere je imel zavite v staro eu-njo. Seveda njegovega Saniranja" niso liogive kako resno vzeli na .znanje, kajti ^Tsi so bili prepričani. da jih sp'ob ni imel. In tako je » stalo. Domači mi na to |h.-z.ubi'i. berač je jia odšel brez sto-takov v svet za "kšeftom". Pred kratkim je pa domači hlapec Karo! Oba ha vozil v vinograd gnoj in je pri kidanju gnoja, zadel z vilami na mal ovit k. v katerm je