itfii Odvetniška tarifa. 0 © © Določila o rabi lirvat. in slov. jezika v okolišu viših deželnih sodišč: graškega, tržaškega in zadrskega. & o p Sodne pristojbine v postopanju po novih civilnopravdnih zakonih s stvarnim kazalom. s a ® Uredil dr. E. Volčič. __rCh-.... . Prvi natis. — Cena K 1'80. ________ V Ljubljani 1906. Založil dr. E, Volčič, Tisk-J- Blasnika riasl. v Ljubljani. Odvetniška tarifa. * © © © Določila o rabi hrvat. in slov. jezika v okolišu viših deželnih sodišč: graškega, tržaškega in zadrskega. o @ s Sodne pristojbine v postopanju po novih civilnopravdnih zakonih s stvarnim kazalom. V Ljubljani 1906. Založil dr. E. Volčič. — Tisk J. Blasnika nasl. V Ljubljani. CJrednik si pridržuje vse pravice. Kratice ces. n. = cesarska naredba. ces. pat. = cesarski patent, ces. u. = cesarski ukaz. cp. = c. pr. r. = Civilni pravdni red. dež. = deželni zakonik št. dvd. = dvorni dekret, dz. = drž. zak. št. = državni zakonik št. fin. min. u. = finančnega ministrstva u. gl. = glej. ir. = izvrš. r. = izvršilni red. Jk. - knjiga judikatov. Jm. = justičnega ministr¬ stva odgovor, jn. = jur. prav. = juriz- dikcijski pravilnik, kpr. = k. pr. r. = kaz. prav¬ dni red. kon. r. = konkurzni red. kz.=k. z. = kazenski zakon, men. r. = menični red. naj v. odi.=naj viša odločba, not. r. = notarski red. notr. = notranji, obj. min. - objava mini¬ strska. od. = odstavek. odd. = oddelek. odv. r. = odvetniški red. or.=opr. r. = opravilni red. os. = z. o postopanju pri obrtnih sodiščih. post. = postopanje. prav. = pravosodje. Plr. = plenarno razsodilo (odločilo). Plss. = plenisšimarno od¬ ločilo. razp. = razpis. Rr. = repertorij razsodil (odločil). s. = str. = stran. sl. = nasl. = naslednji. su. = zak. o ur. sod. = z. o uredbi sodišč. š. = št. = številka. t. = točka. trg. z. = trgovinski zakon. u. = ukaz. uk. = ukaznik prav. mini¬ strstva. z. = zak. = zakon. zjz. = zbirka justičnih za¬ konov. GZ. = Gerichts-Zeitung. Prs. Pravnik slovenski, uzb. = uradna zbirka civ. odločil. Zb. - = zbornik odločil „Glaser-Unger.“ I Odvetniška tarifa Zakon z dne 26. marca 1890. L, dz. 58, s katerim se pravosodni minister pooblašča, da uka¬ zoma izda tarifo o tistih opravah odvetnikov in njih pisarnic v sodnem postopanju, katere po svoji pri- prostosti in svojem vračanju pripuščajo poprečno ocenilo. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora uka¬ zujem tako: § 1. Pravosodni minister se pooblašča, da s tarifo, ki jo bode izdati ukazoma, ustanovi mero plačilu za tiste oprave odvetnikov in njih pisarnic v sodnem po¬ stopanju, katere po svoji priprostosti in svojem vračanju pripuščajo poprečno ocenilo. Semkaj spadajo take sodne vloge v postopanju v spornih in nespornih stvareh, ki ne zahtevajo posebnega truda že same po sebi ali vsled načina, po katerem se spisujejo in obdelujejo in kateri si v bistvu vedno ostane enak, potem pogovori s strankami, poizvedbe pri sodnih, davčnih in drugih uradih, opravljanje narokov, na katerih se ne vrši meritorna razprava, upravljanje denarja in vrednostnih papirjev, potovanja odvetnikov in njih slu¬ žabnikov, prava pisarniška opravila in drugi enaki opravki. § 2. V moči hraneč pravico do svobodne poravnave in pa sodniško pravico, preskusiti potrebnost in primernost posameznih opravkov, velja tarifa ne samo v razmerju stranke k svojemu odvetniku, ampak tudi pri določbi tistih stroškov, katere mora v spornem postopanji pla¬ čati pravdni nasprotnik. § 3. Tarifa .sme po krajih biti različna. § 4. Tarifa velja tudi tedaj, kadar v nji označene opravke delajo notarji, ako so za to upravičeni in če nagrada ni uravnana z določili notarske tarife ali ni 6 Odvetniška tarifa. odmerjena po pristojbinski tarifi za notarje kot sodne komisarje. § 5. Izvršitev tega zakona se naroča Mojemu pravo¬ sodnemu ministru. Ukaz prav. ministra 11. dec. 1897. L, dz. 293, s katerim se na podstavi z. 26. marca 1890 (dz. 58) izdaje za nagrajanje v tem zakonu označenih oprav odvetnikov in njih pisarnic tarifa. Na podstavi pooblastila, danega z z. 26. marca 1890 (dz. 58) in v veljavnosti vzdržanega po členu IV. uvodnega zakona k civilnema pravdnemu redu z dne 1. avg. 1895 (dz. 112), se ukazuje tako-le: Začetek veljavnosti. § 1. V pravnih stvareh, katere se začno pred sodiščem po 31. dnevu decembra 1897. 1. in pa v tistih pravnih stvareh, v katerih se bodo, da si so se začele poprej, po določilih uvodnega z. k civilnemu pravdnemu redu z dne 1. avg. 1895 (dz. 112) in uvodnega z. k iz¬ vršilnemu redu z dne 27. maja 1896 (dz. 78) uporabljali od 1. dne januarja 1898. 1. počenši predpisi civilnega pravdnega reda in izvršilnega reda, je take oprave od¬ vetnikov in njih pisarnic, katere dopuščajo po svoji priprostosti in svojem ponavljanju poprečno oceno, nagrajati po tarifi ■/., priloženi temu ukazu, in pa po nastopnih določilih. Ukazi pravosodn. ministrstva z dne 25. jun. 1890 (dz. 129), z dne 27. jul. 1891 (dz. 116), z dne 25. marca 1892 (dz. 59), z dne 22. maja 1892 (dz. 82), se bodo po 1. dnevu januarja 1898. I. uporabljali samo še na tiste v teh ukazih s tarifo določene oprave odvetnikov in njih pisarnic, ki se izvrše v pravnih stvareh, katere je tudi po navedenem času nadaljevati in rešiti po dosedaj za to veljajočih predpisih. Omejitev veljavnosti tarife. § 2. S tarifo se ne prikrajšuje pravica svobodnega dogovora. Odvetniška tarifa. 7 Tudi kadar ni dogovora, se pridržuje odvetniku, da sme zoper svojo stranko uveljavljati večo zahtevo, opravičeno po posebnih okolnostih ali po posebnih nalogih te stranke. Krajni razredi. § 3. 1 Tarifa razpada v tri razrede. Prvi razred velja za Dunaj in kraje, ležeče v dunajskem policijskem okolišu; drugi razred velja za Prago in kraje, ležeče v praškem policijskem okolišu, za mesta Brno, Lvov, Krakov, Gradec, Ljubljana, Trst, Salcburg, lnspruk. Line in Celovec, potem za zdravilišča Karlove vare, Marijanske lažni, Meran in Išel; tretji razred velja za vse druge kraje kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru. § 4. Nagrada se ravna po tarifnem razredu, velja¬ jočem za odvetnikovo domovališče, in samo tedaj, kadar je dal odvetnik izvršiti kako opravilo po drugem od¬ vetniku, se ravna ona glede pristojbin, ki pripadajo za to, po tarifnem razredu, veljajočem za domovališče tega zadnjega. Kadar ima odvetnik domovališče v kraju, ki ni sedež okrajnega sodišča, tedaj je merodajen razred, kraja, v katerem je okrajno sodišče, h katerega okolišu spada domovališče odvetnikovo. Za naroke, katere odvetnik,, ki ima domovališče v kraju nižega razreda, opravlja pri sodišču višega okraj¬ nega razreda, in pa za druge potrude pri takem sodišču sme on zaračuniti pristojbino dotičnega višega krajnega razreda. Preračun vrednosti za uporabo posameznih tarifnih podstavkov. § 5. Znesek vrednosti, merodajen za uporabo do¬ ločenega tarifnega postavka, se preračuni v spornem postopanju po vrednosti spornega predmeta, v izvršilnem 1 Ta § je dobil sedanje besedilo z u. 8. jan. 1899, dz. 8. — Celovec se je uvrstil v drugi razred z u. 21. nov. 1900. dz. 201. 8 Odvetniška tarifa. (zavarovalnem) postopanju navadno (§ 7.) po vrednosti zahteve, v nespornem postopanju po vrednosti predmeta, katerega se tika oprava. § 6. Vrednost spornega predmeta zastran določbe stroškov (§ 5.) je določiti sploh po predpisih §§ 54. do 60. jn., 1. avg. 1895 (dz. 111); vendar ni, če se zahteva samo neki del glavnične terjatve, merodajen vkupni znesek še nepoplačane glavnične terjatve, ampak samo s tožbo zahtevani del, in ako se zahteva prebitek, ki se pokaže iz primerjave terjatev, ki pristoje obema stran¬ kama vzajemno, samo znesek s tožbo zahtevanega prebitka. Kadar se združi več pravnih sporov v skupno razpravo, tedaj je, dokler se spori zopet ne razdružijo, zastran določbe stroškov sešteti vrednost spornih pred¬ metov. Isto velja, ako se združi razprava o tožbi in protitožbi ali o tožbi in o vmesnem predlogu, da naj se ugotovi bitje po tožencu v pobot uveljavljane na¬ sprotne terjatve. Kadar se razpravlja o več v isti tožbi zglašenih zahtevah ločeno, tedaj je za vsako teh ločenih razprav, dokler traja ločenost, merodajna za določbo stroškov samo dotična delna vrednost. Na premembo v vrednosti spornega predmeta, ker se je, preden se je začel spor, premenila tožba, omejil tožbeni zahtevek ali deloma rešil spor, se je za oprave, nastale po premembi, in v kolikor se doseže prememba po izjavi stranke, ozirati že za dotični pravdni spis ali dotični narok, za tega zadnjega pak samo tedaj, kadar je vzrok premembe nastopil že pred narokom. § 7. V izvršilnem (zavarovalnem) postopanju se ravna določba stroškov pri predlogih zahtevajočega upnika ali drugih upravičencev po vrednosti njih zahtev, pri predlogih dolžnikovega dolžnika po visokosti zarub¬ ljenih terjatev, pri predlogih zavezančevih po vrednosti nasprotnikovih zahtev, ki se jih dotikajo, pri predlogih ponudnika in zdražitelja pa je merodajna vrednost iz¬ vršilnega predmeta. § 8. Kadar ni vrednost predmeta, na katerega se nanaša oprava v spornem, izvršilnem (zavarovalnem) ali nespornem postopanju, niti izražena s številkami, niti se ne da razvideti iz drugih podatkov, v kolikor jih je Odvetniška tarifa. 9 treba za določbo tarifnega postavka, tedaj mora sodišče, kolikor moči brez nadaljnih pozvedeb, in ne da bi se bistveno zakasnila rešitev ali prizadejali stroški, določiti vrednost po povodu prve določbe stroškov. V dotično rešilo je izrečno vzprejeti vrednost, ki se je vzela v podstavo določbi stroškov. Zvišba tarifnih pristojbin pri sospornikih. § 9. Kadar zastopa odvetnik več sospornikov ali stoji njegovi stranki nasproti več sospornikov kot na¬ sprotnikov, tedaj mu pristoja za vsakega sospornika, ne vpoštevajoč prvega, zvišba tarifne nagrade za 10 od¬ stotkov, toda nikdar več nego 100 °/ 0 tudi če vstopi več nego 10 sospornikov. 1 Nagrada pripravljalnih del. § 10. Nagrada za informacijo s stranko in za infor¬ macijo iz spisov je navadno že obsežena v tarifnem postavku za sestavo pravdnega spisa ali za opravo na¬ roka ; kadar pa je v posameznem primeru, dasi je stvar priprosta, informacija potrebovala mnogo časa, tedaj sme sodišče dovoliti za informacijo posebno nagrado do polovice tarifnega postavka, ustanovljenega za opravo. Za pozvedbo opravljene vročbe ali pravnomočnosti sodnih rešil, označila sodnega položka ali zemljiško¬ knjižnega označila nepremičnine, za pozvedbe v trgo¬ vinskem in zadružnem vpisniku in pa v rubežnem vpisniku in za druge priproste pozvedbe te vrste se daje posebna nagrada samo tedaj, kadar ne spadajo te po¬ zvedbe k tistim pripravljalnim dejanjem, ki so praviloma 1 Zadnji stavek, začenjajoč s „toda nikdar", se je pridejal z u. 16. nov. 1898, dz. 203. § 9. 1. V § 9. u. just. min. z dne 11. dec. 1897, dz. 293, označena odstotna zvišba tarifne nagrade pri¬ pada odvetniku i od opravilne nagrade (š. 1 — 14 po¬ zvanemu u. pridejane tarife), i od manipulacijskih pri¬ stojbin (š. 16—20 tarife). — Plss. r. 22. maja 1900, praes. 217; Jk. š. 164; uzb. 746. 2. To določilo je uporabljati tudi v izvrš. in zavar. postopanju. 6. febr. 1901, š. 1492, GH. 1901/21. 10 Odvetniška tarifa. potrebna za vršitev opravil, kakor so omenjena pod tarifno številko, ki jo je uporabiti, ali kadar so se morale te pozvedbe opraviti s posredovanjem drugega odvetnika. Gotovi stroški. § 11. Stroške za kolke in poštnino in pa druge gotove stroške je povrniti posebej. Zvišana nagrada za čisto solicit. opravila. § 12. Ako je izvršil opravilo, označeno v tarifni številki 14. odvetnik ali kandidat odvetništva, pristaja viša nagrada kakor je tista, ki jo je dovoliti po določilih tarife za primer, da izvrši opravilo pisarniški služabnik, kateri ni vpisan v imenik odvetništvenih kandidatov, samo tedaj, kadar spozna sodišče v posameznem pri¬ meru za primerno, da izvrši to opravilo odvetnik ali kandidat odvetništva. Oskrba več opravil v dobi potovanja. § 13. Ako sta se v dobi kakega potovanja oskrbeli dve opravili ali še več, se smejo zaračuniti potni stroški (tar. š. 15) samo enkrat. V takem primeru jih je raz¬ deliti na posamezna opravila, kakor je prav. Zaznamki stroškov (računi). § 14. Za sestavo zaznamkov stroškov in pristoj- binskih računov za svojo stranko, v kolikor se ti ne potrebujejo kot priloge sodne vloge, nima odvetnik, s pridržkom manipulacijskih pristojbin (tarifni postavek 16. in nadd.) pravice do povračila. Nagrada pri skupnem delovanju več odvetnikov. § 15. Za oprave, katere naroči stranka več od¬ vetnikom skupaj, dobi vsakdo izmed njih, s pridržkom posebnega dogovora, od svoje stranke polne pristojbine tarife za svoje oprave. Nagrajanje odvetnika kot poobl. za vročbe. § 16. V kolikor je odvetnik samo pooblaščenec za vročbe, ima pravico le do manipulacijskih pristojbin (t. 16. in nadd.) in pisemskih (t. 9.), ki se nabero po pošiljanju spisov in po kakih dopisih. Odvetniška tarifa. 11 Nagrada odvetnika v svoji pravni stvari. § 17 . Odvetnik sme v svoji pravni stvari od na¬ sprotne stranke, ki je dolžna povrniti stroške, zahtevati pristojbine, ki pristoje pooblaščenemu odvetniku. Preskušnja potrebnosti in primernosti vsake posamezne oprave po sodišču. Nagrada nad mero tarife. § 18 . Sodniška pravica, preskušati potrebnost in primernost posameznih oprav, se ne prikrajšuje. Nagrado za posamezne oprave, označene v tarifi, je ustanoviti z visim kakor s tarifnim zneskom, ako v posameznem primeru ni zakonitih pogojev za določilo poprečne vrednosti. Posebni pravdni spisi in predlogi. § 19 . Posebej se nagrajajo pravdni spisi kakor v spornem, tako tudi v izvršilnem (zavarovalnem) posto¬ panju samo, v kolikor se ne morejo združiti z drugimi pravdnimi spisi ali spozna sodišče, da je njih ločena podaja potrebna ali vsaj primerna (umestna); prav tako ni dopustna posebna nagrada predlogov, ki se navedo pri ustni razpravi ali jih je po predpisu zakona navesti pri taki razpravi. Uporabnost tarife na postopanje pred razsodišči. § 20 . Ta ukaz in njemu priložena tarifa morata, v kolikor sta uporabna, veljati od 1. dne jan. 1898 tudi za postopanje pred ustavnimi razsodišči in pred razsodniki. § 17 . 1. V postopanju o ugotavljanju odvetniških pristojbin (čl. V. cp. in dvd. 4. okt. 1833, zjz. 2633) do- tičnim strankam (odvetnik in po njem zastopana stranka) niso prisoditi stroški ugotavljalnega postopanja prve inštance, rekurza in revizijskega rekurza, pač pa so na njih zahtevek ustanoviti, v kolikor se stroški ene ali druge strani kažejo za potrebne in vspešne; to pa brez raz¬ ločka, ako se zahtevek glasi na prisojo ali samo na ustanovitev stroškov in brez razločka, se je li postopanje o likvidaciji stroškov vpeljalo na zahtevek odvetnika ali stranke. 29. maja 1906, k š. 4795, Rr. 191, uzb. 902. I Tek. štev. 12 Odvetniška tarifa. l A. Nagrada za razred 1 Predmet Opravilna nagrada. II. III. h K | h Za pravdne spise zunaj ustne razprave, v kolikor so priprosti, kakor so: navadna naznanila in priob- občila sodišču, zaprosila pri sodišču ali drugih oblastvih za podelitev pojasnil, potrdil in spričeval; predlogi za postavitev skrbnika nasprotni stranki, za imeno¬ vanje pooblaščenca za vročbe (skupnega pooblaščenca za vročbe pri sospornikih, za po- veritev podpisa na pooblastilu, za sodno položbo listin po § 82 . cp., za oddajo (sprožbo) izjave o pristnosti javne listine, za povabilo nasprotnika pred pre¬ dajo tožbe zastran poskusa po¬ ravnave, za dovolitev pregleda spisov, pregleda listin, prepisa listin, zapisnikov in drugih spisov, za vrnitev sodišču iz¬ ročenih spisov, za zabeležbo vzprejema dokazov po brzo- piscu; predlogi za podaljšbo ali skrajšbo rokov, za določbo, preložbo ali odložbo narokov in pa izjave o takih predlogih; i IV. razred se je opustil z u. 8. jan. 1899, dz. 8. V izvirni tarifi po avstr, veljavi (gold. in kr.) navedeni zneski so tu preračunjeni v krone in vinarje. Odvetniška tarifa. 13 Tek. štev. 14 Odvetniška tarifa. Predmet Nagrada za razred K h K I h III. K h 2 Za nastopne vloge, v kolikor so priproste: tožb e kakor so: menične tožbe, posojilne tožbe, tožbe trgovcev in obrtnikov za plačilo za dano blago in opravljena dela, mez¬ dne tožbe, tožbe za plačilo dogovorjenih zakupnin ali na¬ jemnin, tožbe (vgovori, upori) med izvršilnim ali zavaro¬ valnim postopanjem in vsled njega; prošnje za izdajo pogojnega plačilnega povelja v opomi- njalnem postopanju; predlogi za prevzetbo ali pre¬ dajo zakupnega ali najemnega predmeta; pripravljalni pravdni spisi, s ka¬ terimi si priobčujejo stranke predloge, napadne in zago¬ vorne pomočke, trditve in do¬ kaze, katere hočejo uveljavljati v sporni razpravi; pripravljalni pravdni spisi pri¬ zivnega nasprotnika v posto¬ panju o pravnih pomočkih; predlogi za popravo ali dopol¬ nitev dejanskega stanu sodbe ali sklepa, in za popravo ali dopolnitev sodbe same ali sklepa samega; predlogi za povračilo stroškov ne glede na posledek pravnega spora; Odvetniška tarifa. 15 i Narok ni prosto nagraditi po tarifu š. 3, ako se je tožba umaknila pri prvem naroku, določenem v sporno razpravo, potem ko so se bile med zastopniki vršile obrazložbe. 5. maja 1898, š. 6282, Zb. 163. Tek. štev. 16 Odvetniška tarifa. Nagrada za razred Predmet l. K II. h K f h odločene sporne stvari, ali sprejme nalog za odgovor na tožbo; naroke, pri katerih se po pred¬ logu nasprotnikovem vsled za¬ konitega predpisa ali sodniške naredbe stranke samo zaslišijo; naroke, pri katerih je storiti poravnavno ali naloženo pri¬ sego ali razodetno prisego; po predlogu ali uradoma od¬ ložene naroke; pri vrednosti predmeta: a) do vštetih 100 K. b) nad 100 K do vštetih 400 K c) „ 400 „ „ „ 1000 „ d) „ 1000 „ „ „ 2000 „ e) „ 2000 „ za vsako tisoč več vendar nikoli ne več kakor 3 4 5 6 1 50 III. K j h Opomnja k tarifni š. 3. 1. Nagrada po ti tarifni številki nastopi tudi za naroke ozna¬ čene vrste, v kolikor se oni opravljajo v izvršilnem (zava¬ rovalnem) postopanju. 2. Za čas čakanja na narok, daljši kakor eno uro po času, dolo¬ čenem za dotični narok, do njegovega začetka za vsako, če tudi le začeto polovico ure 4 Za izvršilne predloge: za rubež premičnih telesnih reči, za shrambo, prodajo ali drugo njih vnovčenje; 50 Odvetniška tarifa. 17 2 18 Odvetniška tarifa. Tek štev. Odvetniška tarifa. 19 Predmet Nagrada za razred K h K h !II. K h stopanju zastran pristopa k njemu, se zniža nagrada po tarifnih številkah 4 in 5 za 25 odstotkov == eno četrt tarif¬ nega zneska, pri čemer se drobci krajcarjev zaokrožajo na več. 3. Tarifni številki 4 in 5 se upo¬ rabljata tudi, ako se v njih označena izvršilna dejanja ali posamezna izmed lijih zahte¬ vajo samo v zavarovanje. 4. Nagrada za sestavo dražbenih pogojev ni obsežena v tarif¬ nem postavku. 5. Ako se združi več predlogov, priraste za vsaki nadaljni pred¬ log pri vrednosti zahteve ali predloga (§§ 5. nadd.): a) do vštetih 100 K veča pri¬ stojbina za. b) v vseh drugih primerih veča pristojbina.. Za druge predloge, stavljene med izvršilnim (zavarovalnim) postopanjem s posebnimi prav¬ dnimi spisi, pri vrednosti zahteve ali pred¬ meta (§§ 5. nadd.): a) do vštetih 100 K. h) nad 100 K do vštetih 400 K c) „ 400 „ „ „ 1000 „ d) „ 1000 „ „ „ 2000 „ e) „ 2000 „ za vsako tisoč več vendar nikoli ne več kakor Tek. štev. 20 Odvetniška tarifa. Predmet 7 Za sestavo vlog za sprejem položkov (pokladov, hranil) v hrambo hranilnega urada, zlasti tudi položeb, da se opravi da¬ jatev varščine : a) denarjev, dragotin ali vred¬ nostnih papirjev, vštevši hra- nilnične in posojilnične knjižice po vrednosti: aa) pri zneskih do vštetih 100 K bb) pri zneskih nad 100 K do vštetih 400 K. cc) pri zneskih nad 400 K do vštetih 1000 K. dd) pri zneskih nad 1000 K do vštetih 2000 K. eej od vsakega nadaljnega 2000 kron presegajočega zneska za vsakih 2000 K več . . . vendar nikoli ne več kakor 3 4 5 7 1 50 Nagrada za razred II. K h III. K h 6 b) drugih položnih reči, v ko¬ likor ne pripada po njih vred¬ nosti na podstavi dotičnega v črki a) ustanovljenega tarif¬ nega postavka manjša pri¬ stojbina . 50 Opomnja k tarifni š. 7. Ta tarifna številka se ne upo¬ rablja na položbe k denarni knjigi (sodni pisarnici); opravo takih položeb je nagraditi po tarifni številki 14, oziroma po § 12. ukaza. Odvetniška tarifa. 21 22 Odvetniška tarifa. Tek. štev. Odvetniška tarifa. 23 Predmet Nagrada za razred K h K h III. K h 13 14 15 Za priproste pogovore, trajajoče do ene četrti ure, med katere pa ni prištevati, kratkih pojasnil o tem, kako je z začeto stvarjo . Oprava opravil v sodnem posto¬ panju zunaj odvetniške pisarnice, katera oskrbuje navadno v spisek odvetništvenih kandidatov ne vpisani pisarniški služabnik, vštevši zamudo časa, v kolikor za njo sploh ne gre po § 10. ukaza posebna nagrada in ne obsega tarifa o tem posebnih določil, tako zlasti za pozvedbe v zemljiški knjigi (ingrosacijski, hipotečni knjigi) ali sicer pri sodišču (sodni pisarnici), pri davčnem ali drugem oblastvu, za intervencijo pri opravi iz¬ vršilnih (zavarovalnih) dejanj i. e. r. med vso dobo nenavzočnosti, ki jo je provzročilo opravilo: a) do uporabe pol ure .... b) za vsako, če tudi le začeto nadaljno poluro do vkupne trajne dobe štirih ur ... . c) za vsako, če tudi le pričeto nadaljno poluro. B. Potni stroški in razdaljne pristojbine. Kadar se opravljajo opravila v sodnem postopanju zunaj od- 50 50 50 50 24 Odvetniška tarifa. Odvetniška tarifa. 25 Tek. štev. 26 Odvetniška tarifa. Odvetniška tarifa. 27 Tek štev. 28 Odvetniška tarifa. Nagrada za razred Predmet I. K h K h m. K h se ne opravlja opravilo pred sodiščem — se prepušča, ako ne obsega tarifa posebnih do¬ ločil, v vsakem posameznem primeru sodišču, določiti, ali je poleg nagrade za opravo opravila z ozirom na razdaljo in dane prometne razmere za potrud v kraj opravila in nazaj dovoliti kako razdaljno (vozno) pristojbino in v kateri viso¬ kosti. Za potrud k sodišču v odvetnikovem stanovališču, iz- vzemši Dunaj (glej opomnjo 5.) ali v kraju, ne oddaljenem nad dva kilometra, in nazaj se ne daje posebna nagrada, ako ne obsega tarifa posebnih določil, in sosebno tudi nima odvetnik v tem primeru pravice do kake razdaljne (vozne) pri¬ stojbine. 5. Na Dunaju pristoja za potrud k sodišču ali k sodnemu urad¬ nemu dejanju v občinskem ozemlju države glavnega in prestolnega mesta dunajskega in nazaj, v kolikor ne obsega tarifa posebnih določil, raz- daljna (vozna) pristojbina tedaj, kadar gre za pravne stvari nad 100 K in je kraj, v katerem je opraviti opravilo, od urad¬ nega poslopja tistega okraj¬ nega sodišča, v katerega oko- Odvetniška tarifa. 29 Tek. štev. 30 Odvetniška tarifa. Predmet Nagrada za razred I. K h II. III. K h 20 Opomnja k tarifni š. 17. Kadar se opravijo pismene vloge sodišču po telegrafu, je poleg tarifne nagrade za vlogo in za oddajo telegrama povrniti za telegram pripadajočo pristoj¬ bino kot gotov strošek, in za pravdne spise, ki ponavljajo te vloge, odpadejo samo mani¬ pulacijske pristojbine. Za izmeno ene poštne nakaznice Za vplačila, ki se opravijo s pre- jemno položnico ali čekom, za vsaki posamezni primer kot ma¬ nipulacijsko pristojbino. Za predznambo roka ali naroka ali za drugačno predznambo in za pregled dostavljenih ali po¬ slanih spisov, ki je pri tem potreben. 40 20 30 40 20 30 40 20 30 Določila o sodnem jeziku . 1 a) Splošna. 1. Drž. osnovni zakon 21. dec. 1867, o .splošnih pravicah državljanov (dz. 142.) Čl. XIX. Vsi narodi države so enakopravni, in vsak narod ima ne¬ dotakljivo pravico, da varuje in neguje svojo narodnost in svoj jezik. — Država priznava ravnopravnost vseh v deželi navadnih jezikov v šoli, v uradu in v javnem življenju. 2. Poslovni jezik najvišega in kasacijskega sodišča. Poslovni jezik najvišega in kasacijskega sodišča (dvora) bodi navadno nemški, torej imajo biti vsi govori v nemškem jeziku, in vsi odpravki tega sodišča so izdajati navadno samo v nemškem jeziku. Kadar se je bilo pa razpravljalo v kakem drugem kakor nemškem jeziku, ima najviši sodni dvor izdati svojo odločbo o teni z razlogi vred v jeziku, v katerem se je bilo raz¬ pravljalo na prvi stopinji in pa v nemškem jeziku. (Ces. pat. 8. avg. 1850, § 27.) 3. Razpis j us ti enega min. 15. aprila 1858, š. 25948/1857, določa, da ima zaprošeno sodišče na svoje stroške priskrbeti nemški prevod drugojezičnih zapisnikov v kazenskih stvareh, ako to želi proseče sodišče, pri katerem ni navaden dotični nenemški jezik. 1 Nahajajo se za dobo do 1883. glede vseh kronovin v drž. zboru zastopanih v dr. Jos. Kaserer-ja: Handbuch der osterr. Justizverwaltung, § 341., sicer pa v niže na¬ vedenih delih. Ta določila se tičejo samo „unanjega“ sodnega jezika, t. j. jezika, ki je rabiti v poslovanju s strankami. 32 Določila o sodnem jeziku. b) Posebna določila za Koroško, Kranjsko, Štajersko in Primorje. 1. Razpis just. min. 29. okt. 1850, š. 14553, na viš. dež. sodišče Celovec. Na poročila viš. dež. sodišča z dne 10. in 17. okt. 1850, š. 2960 in 3078, in z ozirom na poročilo generalne prokurature v isti stvari se veleva višemu deželnemu sodišču tako: Načelno ni na Kranjskem in v slovenskih (windischen) okrajih Koroške imeti za sodni jezik samo nemški, temuč tudi slovanski (slawisch) jezik. Zapisniki v kazenskih stvareh s obdolženci in pričami naj se torej pišejo v slovanskem jeziku, ako zna tisti, kogar je za¬ sliševati, samo ta jezik, ter pri teni je privzemati tolmača po §§ 169. in 210. k. pr. r. samo tedaj, kadar i sodnik i zapis¬ nikar ne urneta jezika onih, katere je zaslišati. Vpoštevajoč pa po višem dež. sodišču in po generalnem prokuratorju opisane razmere se dovoljuje, da se zapisnik sestavi samo v nemškem jeziku in da se njegova vsebina zaslišanemu glasno prečita (vorzulesen) v slovanskem jeziku, kadar so zaslišavati samo slovanskega jezika zmožne osebe, ako sodnik filma zapisnikarja, ki bi tudi znal točno (fiiessend) pisati v slovanskem jeziku, in s pogojem, da i sodnik i zapisnikar urneta jezik zasliša- vanega. Ob takih primerih je v zapisniku izrecno opomniti, da se je ravnalo po tem predpisu in pa vzrok, zakaj se zapisnik ni mogel pisati v slovanskem jeziku. 2. Razpis justičnega min. 15. marca 1862, š. 865/Praes., na predsedn ištva 1 viš. dež. sodišč Gradec in T r s t. Iz poročil podrejenih sodišč, predloženih z mnenjem z dne 31. okt. 1861, š. 2580 (2. nov. 1861, š. 893), se je just. min. prepričalo, da raba slovanskih, v nekaterih pokrajinah tega nadsodišča razširjenih jezikov pri sodiščih še ni izvedljiva v tisti meri, v kateri je predpisana po drugih kraljevinah in deželah, kjer bivajo Slovani, to pa ne z ozirom na varnost in pospeševanje pravosodja 1 Prepisi tega razpisa so se poslali tudi viš. drž. pravdništvu v Gradcu in Trstu v vednost in obveščenje podrejenih drž. pravdništev. Določila o sodnem jeziku. 33 in ker niso vsi uradniki in odvetniki tamošnjega okoliša popolnoma zmožni slovanskega pismenega jezika. Da se pa kolikor moči ustreže upravičenim težnjam slovanskega prebivalstva zastran rabe slovanskega jezika pri sodiščih tamkajšnega nadsodnega okoliša, določa just. ministerstvo, vpoštevajoč sedanji stvarni položaj, za vse sodne okraje v katerih bivajo Slovani, nastopno: 1. da morajo sodišča, kadar imajo opraviti s stran¬ kami, veščimi samo slovanskega jezika, zapisavati kolikor mogoče v slovanskem jeziku zaslišavanja obdolžencev in izpraševanja prič v kazenskih stvareh ter v zapisnik dejati v slovanskem jeziku vsaj odločilna mesta ob¬ dolženčeve ali pričine izjave; 2. da se sestavljajo zapisniki o storjenih prisegah, če so slovanske stranke prisegale v slovanskem jeziku, kolikor možno vedno v tem jeziku, in da je vsaj besedilo prisege postaviti v zapisnik v tem jeziku; 3. paziti je na to, da so pri kazenskih in končnih razpravah z obdolženci, ki znajo samo slovansko, sodno osebje kakor tudi državnopravdniški uradniki in za¬ govornik popolno zmožni slovanskega jezika, da se torej razprava vrši v slovanskem jeziku in da se v tem jeziku razglase tudi sodbe, ter, kolikor je mogoče, i njeni razlogi; 4. v omenjenih pokrajinah imajo sodišča v slo¬ vanskem jeziku pisane vloge sprejemati, ter jih, kolikor mogoče, reševati v slovanskem jeziku; 5. dovoljuje se, da se po potrebi uvedejo slovanske tiskanice za vsakovrstne pozive, varstvene dekrete, ob- ljubne zapisnike, smrtovnice, razglase in za manjše, vedno enako glaseče se odloke, in da se slovanskim strankam dotični izdatki dajejo v slovanskem jeziku. Ta določila so objaviti podrejenim sodiščem, da se ravnajo po njih, ter ob enem se veleva predsedništvom višili dež. sodišč, naj pri nastavljanju službenih mest v slovanskih pokrajinah pazijo še posebno na znanje slo¬ vanskih jezikov, ter naj v tem zmislu tudi stavijo predloge glede službenih mest, ki jih ima oddajati just. ministrstvo. 3. Razpis justičnega min. 20. okt. 1866, š. 1861/Praes., na predsedništva viš. dež. sodišč Trst in Gradec. Justično ministrstvo je povzelo iz nekega primera, da se just. min. ukaz od 15. marca 1862, š. 865, tikajoč 3 34 Določila o sodnem jeziku. se rabe slovanskega jezika v onih sodnih okrajih v okolišu tržaškega in graškega viš. dež. sodišča, v katerih bivajo Slovani, tolmači tako, kakor da bi ta ukaz omejaval rabo slovanskega jezika le na kazenske in nesporne pravne stvari, da torej ni dovoljeno podajati pravnih tožeb v slovanskem jeziku. Ker pa veleva navedeni just. min. ukaz v 4. od¬ stavku sploh, da morajo sodišča slov. vloge sprejemati v onih sodnih okrajih, v katerih bivajo Slovani, ne da bi se razločevalo, se li tiče vloga kakega kazenskega predmeta, sporne ali nesporne pravne stvari, zato se nam kaže v označenih sodnih okrajih dopustno vsakako tudi sprejemanje pravnih tožeb in drugih vlog v spornih stvareh, kar naj viš. dež. sodišča predsestvo blagovoli javiti podrejenim sodiščem, da se ravnajo po tem. 4. Razpis prav. min. 5. sept. 1867, š. 8636, ukazuje sodiščem vojvodine kranjske, kar je zapovedalo z razpisom 15. marca 1862, š. 865, le kolikor moči in kolikor se da storiti, da se odslej zapisujejo vselej v slovenskem jeziku: 1. vsi zapisniki o zasliševanju z gol slovensko govorečih prič v spornih in nespornih rečeh; 2. vsi zapisniki o prisegah in sosebno vsa prisežna besedila, če je prisegajoča stranka zmožna z gol sloven¬ ščine ; 3. vsi zaslišni zapisniki v kazenskih rečeh z obdolženci in pričami, znajočimi samo slovenski. 5. Razpis prav. min. 18. aprila 1882 k š. 20513/1881, na predsedstvo viš. dež. sod. Gradec. Pravosodno ministrstvo je v zadnjih 20. letih pre- motrivalo skrbno, kako bi uredilo rabo v deželah na¬ vadnih jezikov za okoliš višega dež. sodišča graškega. Že pred izdajo drž. temeljnega zakona 21. dec. 1867, dz. 142, o splošnih državljanskih pravicah in predno se je uveljavil člen 19 tega zakona, ki je izrecno priznal enakopravnost vseh v deželah navadnih jezikov tudi v uradu in javnem življenju, je smatralo prav. min. za svojo nalogo upeljati upravnim potom take naredbe, ki naj bi slovenskemu rodu, bivajočem po nekaterih delih v okolišu imenovanega viš. sodišča poleg nemškega, olajšale in zagotovile rabo svojega jezika, ki je prišel polagoma na višo stopinjo svojega razvitka in razprostiranja. V ta namen izišle odredbe so se izdajale na pod¬ lagi obstoječih zakonov v delokrogu prav. ministrstva. Določila o sodnem jeziku. 35 Posebni zakoniti določbi, o kojih okviru se je gibalo izvršilno oblastvo (eksekutiva), sta bila za sporne stvari § 13. obč. sod. reda in za nesporne § 4., z. 9. avg. 1854, dz. 208, kojih prvi paragraf veleva strankam in njih zastopnikom uporabljati „v deželah navaden jezik," med tem, ko zahteva drugi, da se izražajo isti „v ednem jezikov, ki so pri sodišču navadni" in da vlagajo priloge, ki so spisane v drugih jezikih, v po¬ verjenih prevodih. — Jezika pa, ki ga morajo rabiti sodniki, zakon ni posebej določal. V kolikor se tiče tukaj notranjega jezika sodišč in jezika njih medseboj¬ nega dopisovanja in dopisovanja z drugimi uradi, je pripadalo urejevanje izključno le upravi, če je bila sploh kaka odpomoč praktično (dejansko) potrebna. Pa tudi za prašanje glede jezika sodišč nasproti strankam ali občinstvu, bi se moralo prepustiti izvršilnemu oblastvu obširno odredbeno pravico že raditega, ker so se mogli le s skrbjo države in z njeno odgovornostjo ustvariti pred¬ pogoji vsaki taki uravnavi, t. j. namestitev sodnih mest z opravitelji.ki so zadostno zmožni v deželi navadnih jezikov. Iz teh strani se morata presojevati razpisa prav. min. 15. marca 1862, š. 865 praes., in 28. okt. 1866, š. 1861 praes., ki sta vpoštevati tukaj le toliko, v kolikor se tičeta jezika v sodnih stvareh v delih okoliša graškega viš. dež. sodišča, kjer stanujejo Slovenci, — potem razpis prav. min. 5. sept. 1867, š. 8636, ki se ozira posebej na kranjsko deželo. V teh razpisih je prav. ministrstvo hodilo za raz¬ vojem dejanskih razmer korak za korakom in kakor se je trudilo odstraniti polagoma ovire konečnega razvoja, v kolikor so tičale v jezikovnem znanju, ki ga sodno osebje ni povsod dovolj imelo, tako je dajalo tudi v meri, kakor se je to posrečilo, sodiščem obvezna na¬ vodila, katera so se videla neobhodno potrebna, da bi se gotovo dosegel v zakonu jasno označeni namen. Zato je razpis iz 1. 1862. s posebnim ozirom na okolnost, da še niso vsi uradniki in odvetniki zadostno jezika zmožni, dobro razločeval, kaj se more sedaj izpolniti in kaj ne. Spoznalo se je, da je znanje jezika že tedaj za¬ dostovalo v razumevanje ustne povedbe ali pismene vloge v slovenskem jeziku, da pa še ni bilo najti pri vseh sodiščih v slovenskih pokrajinah veliko težje zadob- 3 * 36 Določila o sodnem jeziku. ljive zmožnosti, pisati brez pogreška v tem jeziku za¬ pisnike in odloke. Zato se je razdelila mera obveznosti v razpoloznih odredbah razpisa na ti podlagi. V 1., 2., 3. in 5. odstavku se prvič zahteva, da se sestavljajo zapisniki in odloki v slovenskem jeziku le po „možnosti“, »kolikor je mogoče" i dr. in ta zahteva je omejena večinoma tudi le za primer, da je stranka zmožna le slov. jezika in tedaj posebno potrebna sodnikove pomoči. V 4. odstavku se je pak odredilo brezpogojno in splošno, da morajo sodišča v imenovanih pokrajinah sprejemati v slovenskem jeziku podane vloge, v ostrem nasprotju s tem izjemnim predpisom pa pristavilo, da se zahteva izdaja rešitve v istem jeziku le „po možnosti" in le v tem slučaju, če je vložila vlogo slovenska stranka. O dalekosežnosti besede „vloga“, ki se rabi na tem mestu, so se vzbudili pozneje v nekem posebnem slučaju dvomi, te je pa rešil drugi zgoraj imenovani razpis iz leta 1866. v tem zrnislu, da je razumeti s tem ne le vloge v kazenskih stvareh in v nespornem po¬ stopanju , ampak tudi vse vloge v spornih stvareh, osobito tožbe. Konečno je izšel za Kranjsko razpis iz leta 1867., kjer se naglasa, da je sedaj osebje pri sodiščih slovan¬ skega jezika v besedi in pisavi zadostno vešče, da se more zahtevati, kakor se je tudi zahtevalo, naj se iz¬ povedbe prič in priseganje v državljanskih stvareh, kakor tudi izpovedbe obdolžencev v kazenskih stvareh, če so zaslišani vešči le slovenskega jezika, jemljejo na zapisnik ne le samo v odločilnih mestih, temveč vedno p o vsem obsegu v slovenskem jeziku. Tako daleč je dospela skrb za jezikovne potrebe v okolišu graškega višega dež. sodišča, ko se je slovesno razglasil državni temeljni zakon o splošnih pravicah državljanov in zlasti načelo enakopravnosti vseh v deželah navadnih jezikov v uradu in javnem življenju. Ta emanacija (izjava) zakonodajstva gotovo ni skrčila veljave prej označenih razpisov prav. ministrstva. Na¬ sprotno so postali ti razpisi sedaj, tudi v zrnislu člena 11., istočasno izdanega državnega temeljnega zakona o izvrševanju vladne in izvršilne oblasti ukazi in povelja z izvedbo pravosodnih naprav poverjenega najvišega državnega oblastva, kojih izpolnjevanje je Določila o sodnem jeziku. 37 postalo tudi pravosodnim oblastvom toliko bolj ne¬ izogibno, ker je sedaj strožje razloženi pojem enako¬ pravnosti vseh v deželah navadnih jezikov očevidno poostril tudi nalogo in odgovornost izvršilne oblasti in ker je moral sedaj zlasti izginiti tudi zadnji dvom, da se sme zahtevati ednako postopanje z jeziki — vedno v mejah dosegljivosti — kakor zajamčeno pravo in ne več kakor le nekak izhod v sili, t. j. kakor neko osebno pri¬ znanje pripadniku kake narodnosti, kateri ne razume nobenega druzega jezika. Vlada do sedaj ni imela povoda, izvesti v deželah, kjer se govori več jezikov, njih enakopravnost pred sodiščem potom zakonodajstva, oziroma določiti v po¬ sameznih deželah v zvezi z zgodovinskimi in udomače¬ nimi dejstvi, v drugih deželah pa v zvezi z odnošaji, ki so še v toku, gotova pravila, po kojih naj bi se posto¬ palo, da se zagotovi dani smoter. V splošnem tudi ni smatrala potrebno poseč; z ukazi v naravni razvoj sodne prakse in se je posluževala pravice ukaze dajati le v namen, da bi se odpravile najnujnejše pritožbe in da bi se doseglo enakomerno postopanje. V okolišu graškega višega deželnega sodišča pa, kjer so v določenih pokrajinah poleg Nemcev v gostih skupinah bivajoči Slovenci svoj pismeni jezik v novejši dobi razvili in razširili tako, da je lahko rabiti brez pomisleka tudi pri sodiščih, sodišča še vedno niso pri¬ znala tega dejstva, ki mora provzročiti, da postane v „deželi navaden jezik" v zmislu § 13. obč. sod. reda — tudi „pri sodišču navaden jezik" v zmislu § 4. zakona o nespornem postopanju — in pravosodno ministrstvo smatra tukaj potrebno upravnim potom pripomoči, da tudi sodišča pripoznajo to dejstvo. Pri tem se držim kot vodja prav. min. načela, ki ga je priznavalo prav. min. 20 let v svojih ukazih za pravo, da sme le vladno in izvršilno oblastvo na podlagi pripomočkov in virov, ki so le njemu na razpolago v celem obsegu, ugotoviti dejstvo, koliko se je slovenski jezik razvil in v koliko je sposoben, da se ga rabi pri sodiščih; da pa sodišča niso poklicana to dejstvo za vsak primer preiskovati posebej in ga izročiti možnosti na¬ sprotujočih se odločeb, temveč da imajo sodišča v 38 Določila o sodnem jeziku. sodniških zadevah uradovati na podlagi dejanskih razmer, ki jih je pristojno oblastvo ugotovilo enkrat za vselej. Po mojem mnenju sploh ni naloga sodišč, jeziku, ki ga državna uprava pripoznava kakor „v deželi navadnega' 1 , stalno zabranjevati po zakonu zajamčen pristop k sodišču; in če sodišča slovenske vloge brez¬ pogojno zavračajo samo iz tega vzroka, ker razume dotični, ki jih je vložil, tudi nemško, uvidevam v tem sicer priprosto, toda nikar zakonito sredstvo, da se celo vprašanje o enakopravnosti zavrne kar od kraja. Ti prevdarki so me napotili, da sem se skrbno potrudil, odstraniti začasno samo najbolj očividne napake, ki ovirajo vsak napredek uspešne rešitve, nasprotno sem se pa ogibal izdati prezgodaj obvezna pravila ondi, kjer se lahko še vedno pričakuje, da bo našla prosvitlena praksa iz več odprtih potov najboljšega in se ravnala po njem. Zato dajem za sedaj le sledečo odredbo: Za rabo slovenskega jezika pri sodiščih v vojvodini kranjski, v okolišu celjskega sodnega dvora vojvodine štajerske, dalje v slovenskih in jezikovno mešanih sodnih okrajih vojvodine koroške so merodajne določbe razpisov prav. min. z dne 15. marca 1862, š. 865, praes., z dne 20. okt. 1866, š. 1861 praes. in z dne 5. sept. 1867, š. 8636 in se morajo v prihodnje vsa sodišča natanko ravnati po teh določbah. Zlasti moram zahtevati, da se strogo izpolnuje določba 4. odstavka prvoimenovanega razpisa iz 1. 1862, ki splošno ukazuje, da se morajo sprejemati v slovenskem jeziku izročene vloge, dalje dopolnilna določba za tem izišlega razpisa iz 1. 1866., ki prišteva k tem vlogam tudi vse vloge v civilnih in kazenskih stvareh in zlasti pravne tožbe, in da se tako ne ravna samo tedaj, če tisti, ki je vlogo vložil, ne razume nemškega jezika. C. kr. predsedništvo višega deželnega sodišča, naj razglasi ta razpis višemu deželnemu sodišču in vsem sodiščem označenih pokrajin po vsem obsegu in ga sporoči tudi višemu državnemu pravdništvu, katero naj naprosi, da se po njem ravna in primerno obvesti državnopravdniške organe označenih okolišev. 6. V razpisu 31. dec. 1882, š. 19947, izreka prav. min., da ni namen poprejšnjih razpisov niti ni drugega vzroka, da bi se principijelno razločevalo Določila o sodnem jeziku. 39 med sodbami in sodnimi rešitvami v drugi obliki ter da bi se rešitev prvoomenjenih proglašala za sploh nemožno. V tem je odločevati tudi pri sodbah v civilnih sporih kakor zahteva posamezni primer in po sodnikovem jezikovnem znanju. (Glej dobesedni razpis v „Slovenskem Pravniku" 1883/145.) 7. Razpis prav. min. 8. aprila 1883, š. 4224, na viš. dež. sodišče Gradec. Dolžnost, naložena sodiščem z razpisom 15. marca 1862, 20. okt. 1866, 5. sept. 1867 in 18. aprila 1882, da morajo v slovenskem jeziku izročene vloge reševati kolikor moči v istem jeziku, nikakor ne velja samo za sodišča prve stopinje v slov. pokrajinah graškega višega sodišča. Določilom teh razpisov je namen, da pomorejo do veljave načelom enakopravnosti v deželi navadnih jezikov pri občevanju sodišč s strankami, — morajo biti torej merodajna tudi za više sodišče, kadar je druga stopinja za omenjene pokrajine. Višemu dež. sodišču je torej dolžnost skrbeti, da na slov. vloge v pravdah, ki so se na prvi stopinji razpravljale samo slovensko, stranki dospe obvestilo (intimacija) po dotičnem okrajnem sodišču v slovenskem jeziku. 8. Razpis prav. min. 25. jun. 1883, š. 9250, na viš. drž. pravdništvo v Gradcu (za pravdništva v Ljubljani in Celju, ozir. tudi v Rudolfovem) pravi, da prav. min. pričakuje, da bodejo uradniki državnega pravdništva lehko v slovenskem jeziku sestavljali ob¬ tožnice zoper slovensko govoreče obtožence, stavili predloge in imeli govore proti obtožencem, ki se zago¬ varjajo v slov. jeziku, pri glavnih razpravah pred raz¬ sojajočim sodiščem, — in pa pred poroto, izvzemši one primere, v katerih bi to vsled razmer škodilo kazenskemu poslovanju. Višemu drž. pravdništvu se tudi veleva, naj strogo pazi, da drž. pravdništva v Ljubljani in Celju točno uporabljata točko 3. razp. prav. min., 15. marca 1862, š. 865. (Glej besedilo razp. v „Slov. Pravniku" 1883/146.) 9. Min. ukaz 21. jul. 1887, š. 12118, na pred¬ sedstvo viš. dež. sodišča graškega, da je po vseh slovenskih pokrajinah tega višega sodišča vpisovati v zemljiške knjige slovenski, kadar so prošnje slovenske. (Besedilo glej „Slov. Pravnik" 1889/237.) 40 Določila o sodnem jeziku. 10. Min. ukaz 13. jun. 1887, š. 190, določa slično, kakor u. š. 9, za okoliš viš. dež. sodišča tržaškega. (Besedilo gl. „Slov. Pravnik" 1889/201.) 11. Min. ukaz 11. jun. 1888, š. 6556, določa, da imajo „Grazer-,“ „Klagenfurter-“ in „Laibacher- Zeitung" priobčevati slovenske razglase (edikte) neizpremenjene in sicer le slovensko, ako je vloga slo¬ venska, v obeh deželnih jezikih pa le, če želi tako stranka ali sodišče uvidi potrebo za to. (Besedilo gl. „Slov. Pravnik" 1889/238.) 12. Ukaz 20. marca 1889, š. 5340, opozarja, da se je ravnati za Kranjsko, za tedanji okoliš celjskega zbornega sodišča in za slovenske okraje na Koroškem po u. 15. marca 1862, 5. sept. 1867 in 18. aprila 1882. 13. Za tržaško više sodišče se min. u. 27. maja 1886, š. 2688, in u. viš. dež. sod. tržaškega 22. nov. 1886, sklicujeta na u. 25. marca 1862. Besedilo, oziroma vsebina teh ukazov se nahaja v „SIov. Pravniku" 1. 1889, ozir. 1891. 14. Dalje določajo: 1. u. prav. min. 8. marca 1884, š. 18494, da smejo kandidati v zmislu § 20. d, ces. u. 10. okt. 1854, dz. 262, napraviti sodni izpit deloma v slovenskem jeziku; 2. u. prav. min. 10. jan. 1889, š. 21599/1888, da je v slovenskih pokrajinah uvesti dvojezične sodne pečate, če je treba napraviti nov pečat; 3. nar. viš. dež. sod. v Gradcu 10. aprila 1889, š. 3941, da radi jezika ni dopusten rekurz, in da je dotične odločbe izpodbijati administrativnim potoni. (Glej dot. letnike „Slov. Pravnika".) c) Dalmacija. 1. V Dalmaciji je Avstrija pridržala še dalje itali¬ janščino, ki je bila prej skoro izključni sodni jezik, ter je to potrdila tudi z dvd. 18. marca 1815, zjz. 1138, potem s § 17. v Regolamento provvisorio per i notaj, z dne 15. maja 1827, Raccolta delle leggi ed ordinanze deli’ anno 1827 per la Dalmacija No. 87 in z dvd. 22. dec. 1835, zjz. 109. Glede sodnega ..notranjega" jezika niso doslej javno izšle nikake drugačne odredbe. Določila o sodnem jeziku. 41 2. Ukaz prav. min. 26. febr. 1869, š. 2410 (dež. 9), na prezidij viš. dež. sodišča in na više pravdništvo v Zadru ima slična določila kakor ukazi za slov. okrožja, navedeni zgoraj pod b. 3. Naredba ministarstva unutrašnjih posala i pravosudja dne 20. travnja 1872, (pokra¬ jinski list zak. i nar. za Dalmacijo br. 17) o upotrebljanju zemaljskih jezika u vanjskoj službi političko-upraviteljnih vlasti, sudova i državnih odvjetništva u Dalmaciji. § 1. Upraviteljne vlasti, koje su podrejene mini- starstvu unutranjih posala, c. k. sudovi i državna od¬ vjetništva u Dalmaciji rješitbe pismeno prikazanih spisa, ili ustmenih prošnja, što se strankam ili občinam pri¬ občiti imadu, dužni su napisati onim od dvaju zemaljskih jezika, kojim spis bi napisan, ili je ustmena prošnja uložena. — Priložim, koji su jednim od zemaljskih jezika napisani, ne treba prevoda. § 2. Zapisnici, na kojih kažu stranke ili občinski poslovači, imadu se napisati onim od dvaju zemaljskih jezika, kojim su ustmeno izjave kazali. § 3. Odpravnice, što ih vlasti ili sudovi brez upita stranaka opremaju, imadu se izdati u onom od dvaju zemaljskih jezika, kalivim govori osoba, za koju su upravljene. — Takove odpravnice, koje su na občine upravljene, imadu se napisati onim jezikom, kojim se dotično občinsko zastupstvo služi. — Ako jezik, kojim se stranka služi, nije poznat, ili nije od dvaju zemaljskih jezika, onda če se upotrebiti jezik unutrašnje uredovne službe. § 4. U karnim poslovilna zaldjučci, što se imadu proglasiti, odsude sa razlozima, osvadnice, što se imadu strankama dostaviti, i zapisnici o konačnih razpravah, onim če se od dvaju zemaljskih jezika napisati, kojim se okrivljenik služi. — Konačne rasprave imadu se takodjer istim jezikom držati. — Ipak državni odvjetnik, posebni tužitelj i branitelj mogu se, privolom obtuženika, u svojim izkazima drugim zemaljskim jezikom poslužiti. § 5. Pri konačnim raspravama držanim proti više okrivljenika, koji se svi istim jezikom ne služe, njihova kazivanja i ona saslušanih svjedoka, istina imadu se svagda na jeziku saslušanoga (§ 2.) zapisati; nego sa- držaj zapisnika ima se napisati onim od dvaju zemaljskih 42 Določila o sodnem jeziku. jezika, kojeg po razliki okolnosti sud drži, da je koristniji svrhani obavljanja pravde. — Odsuda s razlozima ima se u takovih slučajevih proglasiti, a zaišču li, i dojednomu obtuženiku ispustiti na onom od dvaju zemaljskih jezika, kojim se koji poslužio, več da je sam privolio, da mu se odpravi na jeziku unutrašnje uredovne službe. § 6. Odsuda sa uzrocima u razmiricah državljanskog prava izdati če se na onom od dvaju zemaljskih jezika, u kom je tražbica prikazana ili kazana u pero na za¬ pisniku, več da su stranke ugovorile, da se rabi jezik unutrašnjeg uredovanja. § 7. Kada stranke u razmiricah državljanskog prava nebi se jednim te istim zemaljskim jezikom služile, niti bi medju sobom ugovorile, da jim se odsuda sa uzroci na jeziku unutrašnjeg uredovanja priobči, odprava dakako ima se jednako izdati na jeziku tražbice, ali zaišče li protivnik, a to prije nego što se objavi ista odsuda, uz odpravu nanj upravljenu dodat, če se prevod odsude i uzroka. § 8. Ako s postoječih odnošaja glede osoblja kod pojedinih vlasti ili sudova neprevladive zaprjeke smetale bi, da se ova naredba točno izvede, to se odtnah ima javiti predpostavljenoj vlasti, da bi se po mogučnosti providjelo. § 9. Kad postane djelatna ova naredba, prestaje krijepost naredbama dneva 20. veljače 1869. P. L. Br. 7 ministarstva unutrašnjih posala, i dneva 26. veljače 1869. P. L. Br. 9 ministarstva pravosudja. § 10. Unutarnja služba c. kr. vlasti i sudova i dopisivanje istih medju sobom ovom se naredbom nikako ne preinačuju. § 11. Ova naredba postaje djelatna danom 1. listo- pada 1872. Ker najv. sodišče ni pripoznalo veljavnosti tega ukaza, se je sklenil z. 25. maja 1883, dz. 76, ki preminja § 14. cp., za Dalmacijo in določa, da se je strankam in njih zastopnikom v svojih govorih služiti enega izmed dež. jezikov. (Gl. op. 2. pri čl. I. cp.) Sodne pristojbine v postopanju po civilnopravdnih zakonih. Ces. ukaz z dne 26. dec. 1897, dz. 305, zastran premembe nekih zakonitih določil o sodnih pristojbinah. Na podstavi § 14. v osnovnem zakonu o državnem zastopu 21. dec. 1867, dz. 141, ukazujem tako: §1. 1. Zapiski, ki se v zmislu §§ 208., od. 2., 212, od. 3., 265 in 440 cp. pridevajo razpravnemu zapisniku kakor priloge, so kolkovati samo kakor zapisnikove pri¬ loge. (Obj. uk. 1900, s. 166.) 2. Vloge in zapisniki v sodnem posto¬ panju zaradi razveze zakona so v zmislu tarife s. 44 I i t. o, z. 9. febr. 1850, dz. 50, pristojbin prosti, ako se preiskava zaradi neveljavnosti zakona po § 94. odz. vrši uradoma. U. fin. min. 12. nov. 1897, š. 29640. (Obj. uk. 1898, s. 3.) 3. Pri zapisnikih in vlogah, ki so ob enem pravna listina, je prva pola kolkovati s kolki kakor so za dotično listino in pa zapisnik ali vlogo, druge pole pa so kolkovati samo kakor zapisnik ali vloga. U. fin. min. 13. jan. 1899, š. 50379. (Obj. uk. 1899, s. 59.) 4. Pri sodnih odpovedih z vpisom v register K je dati samo zapisniška kolkovina, ker’ nasprotniku ni vročiti zapisnikovega prepisa. (Obj. uk. 1899, s, 132.) 5. Zaznamki v spisih po §§86. in 88. or. so kolkovati samo kadar nadomeščajo zapisnike, n. pr. 44 Sodne pristojbine. § 1. Vloge (pravdni spisi) in zapisniki v sodnem postopanju v spornih in v nespornih stvareh so glede vsake pole, ki je bila podvržena dosedaj kolkovnini 36 kr., zavezane pristojbini ene krone. Drugi postavki pristojbin za vloge in zapisnike ostanejo neizpremenjeni. — Kolkovna dolžnost rubrik k vlogam in zapisnikom se odpravlja. kadar je v njih predlog ali pravnoobvezna izjava stranke. (Obj. uk. 1902, s. 113.). 6. Vloge za k n j ižn o zabeležbo izvrši j i vos ti vtoženega obrestnega zneska pri glavnici, vknji- ženi z obrestmi vred, je kolkovati po 24 h ali 1 K, kakor znašajo dotične obresti 100 K ali več. Za knjižne zabeležbe iz takih vlog ni vknjižnine. U. fin. min. 8. sept. 1900, š. 24784. (Obj. uk. 1900, s. 247.) 7. Zapisniki pri prodaji pod roko po §§ 268. in 280. ir. so kolkovati po § 1., ozir. § 12. tega u., če jih kaka stranka podpiše ali ne; potrdilo upnika v zapisniku, da je prejel izkupilo, je kolkovati po lestvi II., od kupnine je plačati pristojbino po lestvi III., ako zapisnik podpiše kupec prodanih reči. U. fin. min. 2. jan. 1901, š. 58541 ex 1900. (Obj. uk. 1901, s. 4.) 8. Predlogi za ustavitev izvršbe, iz¬ vršene po osnovi zastavne pravice in za razveljavljenje doslej izvršenih izvršbenih činov, so kolkovati kakor vloge za knjižne vpise. (Obj. uk. 1901, s. 132.) — Vloge, ki predlagajo samo ustavljenje prisilne dražbe ali prisilne uprave kake nepremičnine, ki pa nimajo izrecnega predloga za izknjižbo dotične zemljiško-knjižne zabeležbe, so kolkovati samo po 1 K, ozir. po 24 h. Rus. 31. okt. 1905, š. 11667, in u. fin. min. 16. febr. 1906, š. 88903/5. (Obj. uk. 1906, s. 112.) 9. Vloge prisilnega upravnika so kolkovati po pristojbinskih zakonih. U. fin. min. 13. marca 1902, š. 5054. (Obj. uk. 1902, s. 72.) 10. Ako se zapisniku e k s. for. š. 158, da se izvršbeni čin ni opravil, pridene tros k ovnik zahte¬ vajočega upnika, je sicer kolka prosti zapisnik kolkovati kakor navadno, troškovnik pa kakor prilogo. U. fin. min. 18. sept. 1902, š. 57763. (Obj. uk. 1902, s. 272.) — Glej tudi obj. uk. 1900, s 181, ki določa, da je tih- Sodne pristojbine. 45 § 2. Pristojbin prosti so: a) zapisniki o ustni prizivni ali revizijski razpravi (§§ 493. in 509., od. 2. cp.), ako ni prišla k razpravi nobena od obeh spornih stranek in tudi ni vzprejema dokazov; b) zapisniki, ki se narede v sodni pisarnici in ne obsegajo predloga, o katerem mora odločiti sodišče. gativna poročila izv. organov, tudi ako so v obliki zapisnika, kolkovati le, ako je v njih predlog, o katerem ima sodišče sklepati. 11. Predpisi o kolkovanju pri legalizovanju niso premenjeni po tem ces. u. U. fin. min. 26. febr. 1898, š. 5755. (Obj. uk. 1898, s. 63.) — Legalizovanja na sprejemnicah pri razlastitvi zemljišč v želez¬ niške svrhe so imeti za listine in so kolka proste, ako to določajo pristojbinski ali kaki posebni zakoni. (Obj. uk. 1906, s. 49.) — Legalizovanje vseh podpisov za registrovanje pridobil inske in gospodarske zadruge in pa drugih reg. potrebnih združeb je kolkovati po tar. st. 66 z 2 K ali 1 K. U. fin. min. 8. nov. 1900, š. 55100. (Obj. uk. 1900, s. 278.) 12. Vloge, s katerimi se sodiščem dajo ob¬ vestila v zapuščinskih ali varstvenih stvareh, niso kolkovati, ako so podane na poziv sodišča, ter ako se ne tičejo niti zasebnih stvari vlagatelja, niti sploh njegove koristi. Isto velja o vlogah zavarovalnih zavodov. (Obj. uk. 1903/55.) 13. Nenavzoča stranka, ki k zapisnikom ni priskrbela potrebnih kolkov, je pozvati, da to stori naknadno v osmih dneh; ako se ne drži danega obroka, je napisati nocionovalni izvid. U. 27. okt. 1903, uk. 1903, š. 28. § 2. (!) in b) 1. Predlogi s poganjanjem plačila poverjenega uradnika (§ 110. or.), za pobiro po izvršbi v § 104. or. navedenih pri¬ stojbin, denarnih kazni in drugih zneskov so pristojbine prosti, čeprav imajo pobrani zneski pripasti strankam. U. fin. min. 3. jul. 1900, š. 34063. (Obj. uk. 1900, s. 204.) 2. Za dopolnitev zemljiškoknjižnih iz¬ piskov ni kolkovine, ako se je dopolnitev opravila 46 Sodne pristojbine. Zapisniki o ustnih uporih v opominjalnem postopanju in pa zapisniki o opravi izvršilnih dejanj so vendar vselej zavezani kolku; c) predlogi za popravo sodnih sodeb in sklepov (§§ 419., 421. in 430. cp.) Razpravni zapisnik v malotnih stvareh (§ 451. cp.) je celo tedaj, uradoma ne pa na predlog pristojbin ne oproščene stranke. U. fin. min. 18. jul. 1900, 25878. (Obj. uk. 1900, s. 212.) 3. Prepis dražbenih pogojev, ki ga donese poganjajoči upnik v svrho pristojbinske odmere, j e v navedeno svrho pogojno prost kolkovnine. U. fin. min. 30. maja 1850 in 26. okt. 1868, š. 34162. (Obj. uk. 1901, s. 298.) 4. Kolkovnine so proste: 1. Pismene vloge na sodišče, katerih vsebino bi smela vzeti na zapisnik sodna pisarna in ki nimajo predloga, o katerem naj bi odločilo sodišče. — 2. Pismene prijave, naznanila ali vprašanja na sodišče ali izvršbeni organ, ki so v stanu nadomestiti ustno objavo v zmislu § 322. or. in katere ima reševati sodna pisarna. — 3. Naročbe zemljiško¬ knjižnih in depozitnih izpiskov, ter hipotečnih certifikatov (u. 24. febr. 1900, uk. s. 11.), ki se opravijo na odstrižku poštne nakaznice, s katero se je poslal znesek potreben za kolkovnino naročenih izpiskov in certifikatov, ali na dopisnici ali navadnem naročilnem listu. (U. 6. jun. 1903, uk. 19.). — Gl. op. 10. pri § 1. 5. Uradna poročila'vodje denarne knjige o poštni nakaznici, došli sodišču, so pristojbine prosta, ter odstrižek poštne nakaznice ni kolkovati, ako vsebuje samo predmet denarne pošiljatve z naštevanjem h temu potrebnih podatkov brez kakega predloga. — V zmislu § 321., š. 9 or. v sodni pisarnici sprejeti za¬ pisniki o prošnji za položitev ali vzdig depo- zitnouradnih ali s i ro ti n sko u ra dni h zalogov pa niso prosti kolkovnine, ker je o dotičnih predlogih treba sodne odločbe. (Obj. uk. 1994, s. 88.) § 2. c) 6. Določilo o razpr. zapisniku za malotne stvari velja tudi za vse druge razpravne zapis¬ nike, ako se nadaljuje uradoma prestavljen Sodne pristojbine. 47 kadar se je nadaljevala razprava več dni ali se je ob¬ novila po izrečenem sklepu, šteti za celoto in ga potem¬ takem podvreči pristojbini samo po številu zanj upo¬ rabljenih pol. Sicer pa ostanejo neizpremenjena določila § 32. v z. 9. febr. 1850 (dz. 50). narok (§ 34., š. 2 cp.). (Obj. uk. 1900, s. 174.) - Gl. op. 1. pri § 1. 7. V obrtno sodnih stvareh so kolkovnine prosti zapisniki, vloge (§ 34. os.) in pa tudi njih priloge. (Obj. uk. 1898, s. 249.) — Tudi na prizivni stopinji. (Obj. uk. 1904, s. 338.) 8. Po § 56., z. 28. dec. 1887, dz. 1/88, o zavaro¬ vanju delavcev zoper nezgode in po § 75., z. 30. marca 1888, dz. 33, o bolniškem zavarovanju delavcev dana prostost od kolkovnine in pristojbin se razteza tudi na sodne vloge (zapisnike) in njih priloge. U. fin. min. 3. nov. 1899, š. 52378. (Obj. uk. 1899, s. 388.) — Kol¬ kovnine proste so tudi poverilne klavzule na pobotnicah okrajnih bolniških blagajn o zavarovalninah, izterjanih z izvršbo. (Obj. uk. 1906, s. 70.) 9. Vloge delavskih bolniških blagajn so proste pristojbin a) ako nameravajo utemeljitev ali ureditev pravnih razmer teh blagajn proti zavarovancem, b) ako se prepodajo pri oblastvih, postavljenih za nadzor teh blagajn zaradi dotičnega nadzorstva ali pa zaradi javnih obzirov pri kakem oblastvu ali uradu. — Zakonito pa so kolkovati vse druge vloge, osobito tiste, ki se tičejo zasebnopravnih razmer in imovine takih blagajn. U. fin. min. 14. jan. 1901, š. 70566. (Obj. uk. 1901, s. 31.) 10. V § 43., z. 16. jul. 1892, dz. 202, o vpisanih pomožnih b 1 a g a j n i c a h za vse k temelj itvi in odvoju pravnih razmer med vpisanimi pomožnimi blagajnicami in med zavarovanci potrebnim razpravam dana prostost pristojbin in kolka se razteza tudi na sodne vloge (spise in zapisnike z njih prilogami. U. fin. min. 12. sept. 1900, š. 50454. (Obj. uk. 1900, s. 248.) 11. Vknjižba zastavne pravice v zmislu § 222., od. 4. ir., je pristojbin prosta. (Obj. uk. 1899, s. 206.) 48 Sodne pristojbine. § 3. Tarifna š. 103, lit. A. do I), v z. 13. dec. 1862, (dz. 89), z opomnjo 4. k ti tarifni š. se razveljavlja in nadomešča z nastopnim določilom: Za sklepanje sodeb ali razsodil (razsodeb), sklepov sodišč je plačevati te-le pristojbine: A. a) Za sodbe prve stopinje, s katerimi se odloča v glavni stvari sami; b ) za končne sklepe v stvareh motenja posestnega stanu (§ 459. cp.); c) za plačilne naloge v mandatnem postopanju in plačilne in zavaro¬ valne naloge v postopanju v meničnih sporih (§ 548., 557. in 558. cp.); d) za sklepe, s katerimi se na prvi stopinji odloča o pritožbi zavoljo ničnosti zoper razsod borznega razsodišča (člen XXIII. uv. z. k cp.); e) za izvršilna dovolila na podstavi spisov in listin v § 79. ir. označene vrste, narejenih v inozemstvu; /) za sklepe, s katerimi se ustanavlja povračilo škode na podstavi § 168. ir. na prvi stopinji, § 3. 1. A. e) Ozemlje ogrske krone ni imeti za inozemstvo. (Obj. uk. 1905, s. 312.) 2. A. 1 — 3. Za sodbe radi očetovstva do ne¬ zakonskega otroka (§ 49., š. 2 jn.), je določena pristojbina 5 K tudi, ako se tožbeni zahtevek glasi na preživljanje. U. fin. min. 7. nov. 1898, š. 44892. (Obj. uk. 1898, s. 318.) — Tako tudi, ako otrokova mati ob enem zahteva povračilo preživljenskih stroškov, ki jih je zalagala ona. U. fin. min. 16. dec. 1899, š. 35826. (Obj. uk. 1900, s. 49.) 3. Pri sporih radi motenja posesti je vrednost spornega predmeta v svrho pristojbin, odmere vzeti 400 K. (Obj. uk. 1899, s. 317.) 4. Zaradi pristojbin za sodbe obrtnih sodišč določa § 34. os.: Vloge do obrtnega sodišča, njeni od¬ pravki in naprava zapisnikov so prosti kolka in pristojbin. — Kadar se konča sporna razprava s poravnavo, tedaj se ne pobira nobena pristojbina. — Sodbe obrtnih sodišč so zavezane pristojbinam, katere so za razsodišča dolo¬ čene v z. 29. febr. 1864 (dz. 20.). Prizivni spisi, zapisniki in prizivne sodbe na sodbe obrtnih sodišč so proste pristojbin. Razp. fin. min. 8. dec. 1904, š. 83062. (Obj uk. 1903/338.) Sodne pristojbine. 49 če je sporni predmet vreden 1. do 50 kron, 1 krono; 2. nad 50 do 100 kron, 2 kroni; 3. nad 100 do 400 kron, 5 kron; 4. nad 400 do 1600 kron, 10 kron; 5. nad 1600 kron, * 1 2 / 2 odstotka s 25 odstotki pribitka od vrednosti spornega predmeta. Za sodbo, s katero se priznava lastnina nepremične stvari v vrednosti nad 100 kron na podstavi priposesto- vanja, ni plačati manjše pristojbine kakor za odplatni prenos dotične nepremične stvari. Kadar se prizna ista lastninska pravica ponovno, tedaj je uporabljati to do¬ ločilo samo glede prve priznave. B. a) Za sodbe v § 532. cp. označenega sodišča, s katerimi se odloča o tožbi za obnovo ali tožbi zavoljo ničnosti (§tj 540., od. 3., in 541. cp.); b) za sklepe, s Kadar se obrtni spori razpravljajo pred rednimi sodišči, veljajo navadne pristojbine; glede stvarne pri¬ stojnosti pa velja § 37. os: Spori delovnega, učnega in mezdnega razmerja med imetelji obrtov in njih pomočniki ter med pomočniki samimi, kateri so se razpravljali dosedaj po določilih § 87. c, z. 8. marca 1885 (dz. 22), spadajo od tistega dne, ko stopi ta zakon v veljavnost (1. jul. 1898), v kolikor ni za nje pristojno obrtno sodišče, ne glede na to, se li podado, dokler traja delovno, učno in mezdno razmerje, ali pa potem, ko je nehalo, in ne glede na vrednost spornega predmeta, pod stvarno pristojnost okrajnih sodišč. — Politična oblastva morajo take sporne stvari, katere niso ta dan pri njih še rešene, rešiti po predpisih, ki so v tem oziru veljali doslej. 5. Razsodnina razsodniških razsodov znaša: 1 K, ako sporni predmet ni vreden čez 100 K. — 2 K 50 h, ako je sporni predmet vreden nad 100 K pa ne čez 400 K. — 5 K, ako je sporni predmet vreden nad 400 K ali če se ceniti ne da. (Z. 29. febr. 1864, dz. 20, § 18.) 6. Sodni sklepi o predlogu na postavi j en je v prejšnji stan so prosti pristojbin. U. fin. min. 7. nov. 1898, š. 44892. (Obj. uk. 1898, s. 318.) 4 50 Sodne pristojbine. katerimi se po predlogu toženčevem zavrača tožba za¬ voljo nedopustnosti pravdne poti, zavoljo nepristojnosti sodišča, zavoljo že tekoče pravde ali pravnomočnosti sodbe, ki se dotika sporne stvari, ali zavoljo pravdne nezmožnosti katere sporne stranke ali zavoljo manjkajoče upravičenosti osebe, ki nastopa kot zastopnik (§§ 239. in 261. cp.), polovico pod A ustanovljenih pristojbin. Za plačilna povelja v opominjalnem postopanju, nadalje za razsodila, omenjena v § 12., z. 6. febr. 1869 (dz. 18) o vgovoru upnika zoper meno zemljišč ostanejo v veljavnosti dosedanje pristojbine. — Vse v tem para¬ grafu ne navedene odločbe in sklepi sodišč so prosti pristojbin. § 4. Opomnji 1. in 6. k tar. š. 103 z. 13. dec. 1862, (dz. 89), o plačevanju in vračanju pristojbin za sodne sodbe in razsodila se uporabljata na pristojbine, za¬ ukazane v § 3., s tem opominom, da veljajo pristojbin od sodnih plačilnih nalogov se tikajoča določila zmisloma tudi o pristojbinah od predlogov za zavarovanje v po¬ stopanju v meničnih sporih in od izvršilnih dovolil, označenih v § 3., A. e). — Kadar se sodba ali razsodilo sodišča po višem sodišču razveljavi in v stvari sami odloči vnovič, tedaj ni glede pristojbine razločka, sklene li novo odločilo takoj više sodišče ali pa tisto sodišče, ki je sklenilo razveljavljeno odločilo. § 5. Kadar se razprava reši z več delnimi sodbami (§ 391. cp.) ali se sklene pred končno sodbo vmesna sodba (§ 393. cp.), tedaj je plačati isti znesek pristojbine, kakor da bi se bila opravila odločba z eno samo sodbo. — Ta znesek je že po povodu prve delne sodbe, oziroma že po povodu vmesne sodbe donesti popolnoma v kol- kovnih znamkah ali ga plačati naravnost, nasproti pa ni, ko se sklepajo nadaljne delne sodbe, oziroma končna sodba, pobirati nič več. — Kadar po sklenitvi delne sodbe ali vmesne sodbe, ki se ne dotika vsega spornega predmeta, izjavijo stranke pred sodiščem, da ne bodo nadaljevale pravde, ali sklenejo o ostalem delu spornega predmeta poravnavo, tedaj je vrniti razloček med pla¬ čanim zneskom pristojbin in pristojbinami, ki pripadajo za sklenjeno delno sodbo ali vmesno sodbo po dotični Sodne pristojbine. 51 delni vrednosti in, v primeru poravnave, za poravnavo. Izjava stranek, da ne bodo nadaljevale pravde, ni za¬ vezana nobeni listinski pristojbini. — Poravnava o znesku zahteve, o katere podstavi se je odločilo z vmesno sodbo (§ 393., od. 1. cp.), potem poravnava, ki se po sklenjeni vmesni sodbi o ugotovitvi bitja ali nebitja kakega pravnega razmerja ali kake pravice (§ 393., od. 2. cp.) sklene o zahtevi, izvajani iz tega, je prosta pristojbin. — Kadar se je za sodbo ali sklep plačala pristojbina po polni vrednosti spornega predmeta, tedaj ni, kadar se dopolni sodba ali sklep z dodatno odločbo istega ali višega sodišča (§§ 423., 430. in 496., š. 1, in od. 3. cp.), nič več zahtevati za to zadnjo. § 6. Prizivni spis v malotnih stvareh (§§ 448., 465. in 501. cp.) je zavezan pristojbini ene krone od prve pole. — V drugih primerih je za prizivni spis in za revizijski spis (§§ 465. in 505. cp.) plačati glede prve pole te-le pristojbine: Pri vrednosti spornega predmeta: 1. do 50 kron, 1 krono; 2. nad 50 do 100 kron, 2 kroni; 3. nad 100 do 400 kron, 5 kron ; 4. nad 400 do 1600 kron, 10 kron; • 5. nad 1600 kron, 20 kron. Za rekurze zoper razsodila, navedena v § 3., A in B, in zoper odločila o takih rekurzih je plačati polovico tukaj ustanovljenih pristojbin, toda ne manj kakor eno krono od prve pole. Za rekurze zoper razsodila, ome¬ njena v § 12., z. 6. febr. 1869 (dz. 18) ostane v veljav¬ nosti dosedanja pristojbina 2 K 50 h od prve pole. § 7. V tarifni številki 2, a), aa) z. 13. dec. 1862 (dz. 89) ustanovljena pristojbina 36 kr. od vsake pole za priproste sodne prepise se zvišuje na 1 krono od vsake pole. — Za stranke določeni izdatki v § 3. nave- § 6. 1. Prizivi in rekurzi v sodnem post. zaradi razveze zakona, ako se vsled § 94. odz. preiskava vrši uradoma. (Gl. op. 2 pri § 1.) 2. Glede rekurzov zavezanca v izvršbi na premičnine gl. op. 3. pri § 12. 4 * 52 Sodne pristojbine. denih odločil so navadno prosti pristojbin. — Vendar so izdatki in izpiski takih odločil, ki se dado strankam samo na posebno zahtevanje, nadalje kadar je pri sodnih plačilnih in zavarovalnih predlogih in plačilnih poveljih potreben za obe sporni stranki več kakor po en izdatek, tretji in vsaki nadaljni izdatek takega plačilnega naloga ali plačilnega povelja zavezani pristojbini dveh kron od vsake pole, ako pa ne znaša vrednost spornega pred¬ meta več kakor 100 kron, pristojbini ene krone od vsake pole. Ugodnejše ravnanje z izdatki plačilnih povelj v mandatnem postopanju, ne presegajočih zneska 50 kron, se ne prikrajšuje s tem. — Dejanski stan sodbe in razloge odločbe (§ 417., š. 4 in 5 cp.), je šteti za dele izdatka sodbe in ne za posebne kolku zavezane spise. § 8. Za sodno rabo listin, katere so pogojema oproščene pristojbine ali so pogojema podvržene niži pristojbini, mora v sodnem postopanju veljati z vlogo opravljena predaja ali priložba listin k zapisniku kot dokazil za izjave, v njih obsežene. Sodno rabo kakega, če tudi samo v izpisku podanega prepisa, je glede na dolžnost plačila pristojbine za prvopis šteti za enako sodni rabi tega zadnjega samega. — Zavoljo sodne rabe pri izdatbi pogojema pristojbine proste ali glede na izmero pristojbin pogodovane listine ni v pravnih sporih, katerih vrednost ne presega 100 kron, mimo navadne pristojbine za priloge plačati nobene pristojbine, v pravnih sporih pak, katerih vrednost znaša več kakor 100 kron, je plačati 1 krono od vsake pole listine, v kolikor ne pripada po splošnih pristojbinskih predpisih manjša pristojbina. To pristojbino je, če tudi se ista listina večkrat rabi sodno, plačati samo enkrat. — To pristoj- bmsko dolžnost je izpolniti navadno pred sodno rabo (§ 12. z. 9. febr. 1850, dz. 50). Kadar preskrbi listino v prvopisu ali prepisu sodišče samo po predlogu dokazo- valca, ali ker se je sklicevala na njo kot dokazilo kaka stranka, ali kadar jo po predlogu ali tožbi dokazovalca preda sodišču oseba, različna od njega, tedaj mora v § 7. 1. Dejanski stan sodeb je poslati uradu za odmero pristojbin le, ako se tako želi in ako se sodbe ponmožujejo litografično. (Obj. uk. 1902, s. 157.) Sodne pristojbine. 53 civilni pravdi dokazovalec ali tisti, ki je s sklicevanjem na listino provzročil. da se je priskrbela, opraviti kol- kovno pristojbino, ki ga zadene zavoljo sodne rabe, pri prvem, za ustno sporno razpravo določenem naroku, ako pride k njemu; v drugih primerih je ukreniti potrebno za pobiro pristojbine z naznanilom, ki je da sodišče uradu, določenemu za predpis pristojbin. § 9 - V §§ 98. in 134. ir. omenjene knjižne zaznambe prisilne uprave in uvedbe dražbenega postopanja (pristopa k dražbenemu postopanju, § 139. ir.) so zavezane, ako se že ne drži v izvršbo privzete ali druge nepremične stvari zastavna pravica na korist dotične terjatve zahteva¬ jočega upnika in se je plačala pristojbina za nje vpis, polovični pristojbini, katero bi bilo plačati za vpis za- § 9 . 1 . Pri odmeri odstotne pristojbine ni vpošte- vati obresti in stroškov, ako niso samostojni pred¬ met izvršbi. U. fin. min. 1. jan. 1899, š. 56323. (Obj. uk. 1899, s. 90.) 2. Zemljiškoknjižne vloge za dovolitev prisilne uprave ali prisilne dražbe, da se izterjajo obresti glavnice, vknjižene že z obrestmi vred, je kolkovati s 24 h ali 1 K, kakor obresti ne znašajo nad 100 K ali pa više. O dotičnih zabeležbali ni plačevati nikake vpisnine, niti ako se pri pristojbinski odmeri za vpis zastavne pravice o dotični terjatvi z obrestmi niso bile obresti vpoštevale. (Obj. uk. 1905, s. 32.) — Gl. op. 6. pri § 1. — Gl. op. 8. in 9. pri § 1. 3. Sodišča morajo, kadar se pristojbina za knjižno zabeležbo ni odpravila v kolkih, prepise sklepov o za- beležbi prijaviti pristojnemu davčnemu uradu z dostavno knjigo za pristojbinske kose. Prijavo ima opraviti sodišče, ki zemljiškoknjižnemu uradu neposredno veleva zabeležbo. (U. 31. jul. 1902, uk. 1902, š. 35.). — Gl. op. 11. pri § 2. 4. Kadar je pri zemljiškoknjižnih vpisih zastavni predmet manjši kakor vpisana dolžnost se pristojbina ravna po vrednosti zastavnega predmeta. (Obj. uk. 1905, s. 172.) 5. O kolkovanju nekaterih predlogov v sodnem izvr. postopanju govori u. fin. min. 28. apr. 1898, š. 21424. (Uk. 1898, s. 108.) 54 Sodne pristojbine. stavne pravice na korist terjatve zahtevajočega upnika.*) — Potemtakem plačana pristojbina se vračuni v pri¬ stojbino za dodatni vpis zastavne pravice na korist iste terjatve, v kolikor se zaprosi za ta vpis zastavne pravice pred izbrisom dotičnega zaznamka. — Knjižne zaznambe v §§ 158. do 161. ir., omenjene začasne uprave po dražbi prodane nepremičnine, in pa prisilne uprave, zaukazane po § 201. ir. namesto dražbenega postopanja, so proste pristojbin. — Na pristojbino, zaukazano v prvem od¬ stavku, se uporablja določilo § 6. C. b), z. 13. dec. 1862 (dz. 89). § 10 . V obče je v sodnem spornem postopanju pri določevanju vrednosti spornega predmeta zastran odmere pristojbin ravnati po določilih §§ 54. do 60. jn. Zlasti je določba vrednosti spornega predmeta, obsežena v tožbi po §§ 56., od. 2. in 59. jn., odločilna tudi za odmero pristojbin (§ 60., od. 4. jn.). Pri tem veljajo vendar te-le omejitve: 1. ako je z zahtevo združena druga, iž nje izvajana zahteva, se ravna odmera pristojbin samo po vrednosti prve zahteve; 2. ako se zahteva samo neki del glavnične terjatve, ni jemati v podstavo odmeri pristojbin vkup- nega zneska še nepoplačane glavnične terjatve, ampak samo s tožbo zahtevani njen del; 3. ako se zahteva prebitek, ki se pokaže iz primerjave terjatev, ki pristoje obema strankama vzajemno, je merodajen za odmero pristojbin samo znesek s tožbo zahtevanega prebitka; 4. pri odmeri v § 3. zaukazanih odstotnih pristojbin ni nastavljati vrednosti nepremičnih in premičnih, telesnih iu netelesnih stvari z nobenim manjšim zneskom od tistega, ki se pokaže po splošnih načelih o odmeri pri¬ stojbin od pravnih opravil in pravnih listin. V sporih o ničnosti in razveljavi razsoda ^§§ 595. nadd. cp., člen XXIII. in XXV. uv. z. k cp.), je merodajna za odmero pristojbin vrednost predmeta spora, odloče¬ nega z razsodom. — Preračunska vrednost inozemskih § 10 . 1. Gl. op. 2. pri § 3. 2. Glede odmere pristojbin pri dajatvah, ponavlja¬ jočih se na določen in nedoločen čas, gl. op. 1. pri § 58. jn. Sodne pristojbine 55 § 9.*) Polna vpisnina in prenosnina knjižnih (hipo¬ tečnih) terjatev ( 1 / 2 °/o in 25°/ 0 doklade od zneskov); Vpisnino in prenosnino od terjatev nad 1601 K 99 h določa c. kr. davčni-, ozir. c. kr. urad za odmero pristojbin. 56 Sodne pristojbine. denarnih vrst in tozemskih trgovinskih novcev, ki jo je uporabljati pri odmeri pristojbin, se ustanovi z ukazom finančnega ministrstva. § 11 . Kadar se ne pokaže določena denarna vred¬ nost spornega predmeta na podstavi § 10., tedaj je nastaviti vrednost spornega predmeta zastran odmere pristojbin : 1. pri sodni odpovedi (§§ 560. do 564. cp.) najma stanovanja, če odpovedni rok ne presega enega meseca, in pa v pravnih sporih, katerih predmet je samo veljav¬ nost take odpovedi; — pri sporih o služnosti stanovanja in o izgovorjenih preživitkih (§ 49., š. 3 jn.); in pri sporih iz službenih in mezdnih pogodeb, navedenih v § 49., š. 6 jn., s 100 kronami; 2. pri drugih k pristojnosti okrajnih sodišč spadajočih sporih s 400 kronami; 3. pri sporih, spadajočih k pristojnosti zbornih sodišč prve stopinje, izvzemši pod š. 4 in 5 navedene spore s 1600 kronami; 4. pri sporih, spadajočih k pristojnosti zbornih sodišč prve stopinje, kateri se tikajo samo vrstnega reda terjatev v izvršilnem postopanju in v konkurzu, s 400 kronami; naposled 5. pri fidejkomisnih in fevdnih sporih, navedenih v § 50., š. 4 in 5 jn., s 3200 kronami. § 12 . Prvotna vrednost spornega predmeta ostane navadno merodajna za pristojbine od vseh spisov spor¬ nega postopanja. Od tega nastopijo te-le izjeme: 1. Kadar najde sodišče po zmislu § 60. jn., da je v tožbi navedena vrednost spornega predmeta previsoka, tedaj je od časa, ko se da dotični sodni sklep na znanje strankam, jemati odmeri pristojbin v podstavo samo ovedeno manjšo vrednost; —- 2. kadar se več pravd združi za vkupno razpravo, tedaj je, dokler se ta združba zopet ne razveže, za odmero pristojbin merodajna samo vrednost spornega § 11 . 1. Gl. op. 4 pri § 1. — 2. Gl. op. 3. pri § 3. 3. Razsodnina se ni opravila, ako so se pismenim tožbam v mandatnem in meničnem postopanju priložili v primerih § 3., A, c tega ukaza predpisani kolki; do¬ pušča pa se, da vložišče kolke zakonito nalepi in raz- vredi. (Obj. uk. 1905, s. 96.) Sodne pristojbine. 57 predmeta tiste pravde, s katero so združene druge pravde. Sodnim odločilom, katerih predmet je več združenih pravd hkratu, pa je naložiti vsoto pristojbin za odločbo, preračunjenih za posamezne odločene pravde posebej; -- 3. kadar se razpravlja ločeno o več v isti tožbi oglašenih zahtevah, tedaj je v vsaki teh ločenih razprav za odmero pristojbin odločilna, dokler traja ločenost, samo dotična delna vrednost; 4. na premembo v vrednosti spornega predmeta, ker se je, preden je začela teči pravda, premenila tožba, omejil tožbeni zahtevek ali deloma rešil spor s končno sodbo, se je ozirati pri odmeri pristojbin za dejanja, ki prihajajo po premembi vrednosti, in, v kolikor se je opravila pre- memba z izjavo stranek, tudi že dotični spis ali za do- tični zapisnik. Na zvišbo vrednosti spornega predmeta, ker se je potem, ko je začela teči pravda, premenila tožba ali se je stavil vmesni predlog za ugotovitev, se je ozirati samo pri odmeri pristojbine za odločbo; — 5. kadar se postopanje o pravnih pomočkih ali posto¬ panje o tožbi za obnovo ali tožbi zavoljo ničnosti dotika samo nekega dela prvotnega spornega predmeta, tedaj je v tem postopanju merodajna za preračun pristojbin samo vrednost tega dela. Pri vzajemno zglašenih pravnih pomočkih je preračunih kolkovnine po meri predlogov vsake izmed obeh spornih stranek posebej; samo za zapisniško pristojbino je, ako se vkupe razpravljanj pravni §12. 1. Pri nepravem sosporništvu v zmislu § 11., š. 2 cp., je pristojbina za skupno sodbo opraviti po skupni vrednosti zahtevkov, stavljenih po sospornikih ali proti njim, ako se ni o teh zahtevkih iste tožbe raz¬ pravljalo in razsodilo ločeno. U. fin. min. 8. dec. 19.00, š. 30318. (Obj. uk. 1900, s. 293.) 2. Dolžnikovega dolžnika izjave v zmislu § 301. ir. so kolka proste ako jih sprejme sodna pisarna ali izvršilni organ, ter ako dolžnikov dolžnik ne beleži stroškov, o katerih bi bilo sodno sklepati. U. fin. min. 7. nov. 1898, š. 25004/3862. (Obj. uk.. 1898, s. 304.) 3. Rekurzi zavezanca v izvršbi na premičnine so kolkovati brez ozira na vrednost spornega predmeta pri prvi poli po 1 K, pri naslednjih polah po 24 h. (Obj. uk. 1900, s. 49.) 58 Sodne pristojbine. pomočki ne dotikajo istega dela prvotnega spornega predmeta, merodajna vsota delnih vrednosti. Pri pravnih pomočkih, ki se dotikajo samo pravdnih stroškov ali postranskih pristojbin (pripadkov) prvotnega spornega predmeta ali v civilni pravdi izdane kazenske odredbe, se ravnajo pristojbine samo po izpodbijanem znesku pravdnih stroškov ali postranskih pristojbin (pripadkov) ali izrečene kazni, pri čemer je proračunjati prisojen zapor po meri 10 kron za vsaki njega dan ; — 6. v iz¬ vršilnem in zavarovalnem postopanju se ravnajo pri¬ stojbine, v kolikor se predlog za dovolitev izvršbe ali začasne odredbe v zavarovanje tika samo nekega dela prvotnega spornega predmeta, po vsebini tega predloga. Pri izvršbi na premično imovino so vloge zavezančeve in nje nadomestujoči zapisniki, tem vlogam in zapisnikom pridejane priloge, naposled po predlogu zavezančevem izdani duplikati sodnih izdatkov in sodnih prepisov vselej zavezani samo pristojbinam, določenim za vrednost ne več kakor 100 kron; — 7. glede pristojbin za izdatke delnih sodeb odloča vrednost zahtev, odločenih z dotično delno sodbo; — 8. določila tar. š. 105 v z. 9. febr. 1850, 4. Sodne nagodbe, v sporih radi oče¬ tovstva in preživljanja sklenjene, so kolko- vati po pristojbinski lestvici*) od pogojene vrednosti. Za kako poverilo o očetovskem priznanju v nagodbi ni posebne pristojbine. — Kolek nagodbe je 1 K, tudi ko bi bil po pristojb. lestvici vsled pogojene' vrednosti manjši. — Nagodba pa je kolkovati samo z 1 K, kadar vsebuje samo priznanje očetovstva. — Razun omenjenih pristojbin je uporabiti vselej tudi dotični zapisniški kolek. U. fin. min. 16. dec. 1899, s. 35826. (Obj. 1900, š. 49.) 5. V nespornem postopanju glede oče¬ tovstva in alimentacije sprejeti uradni zapisniki so kolkov prosti, če pa obsegajo poverilo o priznanju nezak. očetovstva ali obveznost za plačevanje preživitka, so kolkovati kakor v spornem postopanju. — Nikake pristojbine ni za sodne sklepe, s katerimi se v nespornem postop. nez. očetu nalaga plačilo določenega preživitka. U. fin. min. 11. marca 1902, š. 9602. (Obj. uk. 1902, s. 235.) Sodne pristojbine 59 (dz. 50), o vrednosti, merodajni za odmero poravnavnih pristojbin, ostanejo v veljavnosti tudi glede poravnav v sodnem spornem postopanju. § 13. V tar. š. 75 o, z. 13. dec. 1862 (dz. 89) za sodno sporno postopanje zaukazana osebna pristojbinska prostost ubogih stranek je dovoljena tudi v nespornem sodnem postopanju. — V kolikor gre za to pristojbinsko prostost, se uporabljajo §§ 63. do 73. cp. zmisloma tudi zunaj civilne pravde v vseh vrstah sodnega postopanja. ■— Oprostilo ubogih stranek obsega tudi pristojbine, ki jih je plačati zastran sodne rabe listin, in pa stalne in lestvične pristojbine od pravnih listin, narejenih v sodnem (i u > m 0 ) n e > o o a * 60 Sodne pristojbine. postopanju, potem v § 9. zaukazane vpisne pristojbine od knjižnih zaznamb, prisilne uprave in uvedbe dražbe- nega postopanja (pristopa k dražbenemu postopanju, § 139. ir.), ki so omenjene v §§ 98. in 134. ir. § 14. Predznamovanje pristojbin je dovoljeno, kadar se v sodnem postopanju postavi za neznane osebe ali za osebe neznanega bivališča skrbnik in ni znana niti izterljiva imovina po skrbniku namestovane osebe, niti ni druga oseba dolžna zalagati stroške skrbstva. — Predznamovanje mora takoj nehati, ko ni več nobenega vzroka za nje. V tem primeru je pobrati predznamovane pristojbine od stranke, zastopane po skrbniku, ako ne nastopi ugodnost pravice ubogih. — Kadar je opraviti § 13. 1. Kolkov prosta legalizacija stran¬ kinih podpisov na pobotnicah za imovino, dvignjeno pri depozitnem uradu, je dopustna le, ako se je o tisti zapuščinski razpravi prisodila pravica ubogih in ako je ta pravica še v moči ob izvršitvi legalizacije. U. fin. min. 16. dec. 1900, š. 70514. (Obj. uk. 1900, s. 303.) 2. Vračilo porabljene kolkovnine je opra¬ viti le na zahtevek dotične stranke proti odvzetju sodnega rešila in potrdila stranke same. (Obj. uk. 1905, s. 246.) 3. Sodišče ima znesek, ki je vrniti, navesti v šte¬ vilkah in besedah ter ima na dotični odlok pritisniti sodni pečat. (U. 5. jul. 1906, š. 17, v uk. 1906, s. 182.) § 14. 1. U. prav. min. 5. febr. 1900, uk. 7, tikajoč se predznambe sodnih pristojbin. —■ § 136. or. se ima v bodoče glasiti: § 136. Kadar imajo med več sodnega postopanja se udeležujočimi osebami posamezne pravico ubogih, ali kakor posebno oskrbnik konkurzne mase (tar. š. 75 /; z. 9. jan. 1869, dz. 7), kako drugo osebno oprostitev od pristojbin, in ako se je nasprotniku oproščene stranke naložilo povračilo sodnih troskov, tedaj je pristojbine, katere bi bila mo¬ rala v postopanju uporabiti oproščena stranka, ako bi ji ne bila dodeljena prostost, predznamovati s spiskom po obrazcu š. 19. — Pristojbine se dalje predznamujejo brez ozira na posledek postopanja, kadar se v držav¬ ljanskih prrvnih stvareh postavi za neznane osebe ali osebe neznanega bivališča skrbnik in niti ni znana Sodne pristojbine. 61 z osebami, ki ne uživajo predznamovanja pristojbin, in pa z osebami, katerim je dovoljeno tako predznamovanje, tedaj se uporabljajo zmisloma §§ 13. in 20., z. 9. febr. 1850 (dz. 50). § 15. Vladi se daje oblast zaukazati premembe v veljajočih predpisih o uporabljanju in razveljavljanju kolkovnih znamek v sodnem postopanju s posebnim ukazom. § 16. Pravnih sporov ali sodnega spornega po¬ stopanja se tikajoča določila tega ukaza, in pa sploh imovina zastopanca po skrbniku, katera bi se dala rea- lizovati, niti ni kaka druga oseba dolžna založiti stroške skrbstva. Ta predznamba neha precej ko mine nje vzrok. — Spisek je pisati za vsako pravno stvar posebej pri njenih spisih in ga poslati po dokončanem sodnem postopanju ali po nehanju predznambe v prvopisu uradu, določenemu za predpis pristojbin. — Ako se pravica ubogih odvzame (§§ 68., od. 2. in 71. cp.) je o tem obvestiti urad za odmero pristojbin s tem, da se mu poda po odstavku 1. sestavljen spisek. 2. Predznamba gotove razsodni n e. Ako je v pravnem sporu med stranko, ki ima pravico ubogih in tako, ki ni oproščena pristojbin, pri ustni razpravi pred sodbo navzoč nasprotnik oproščene stranke, tedaj je v spisku pristojbin o idealnih kolkih predznamovati le na oproščeno stranko pripadajoča polovica trdne razsodni ne, za drugo polovico sodbenega kolka pa, ka¬ tero ima donesti pristojbini zavezana stranka, je napraviti uradni izvid, ter je poočititi v spisku pristojbin o idealnih kolkih, da se je to zgodilo. — Kadar pa k omenjeni razpravi pristojbini zavezana stranka ni prišla, je v spisek pristojbin o idealnih kolkih vzeti vsa trdna raz- sodnina. — Če bi se v poslednjem primeru pristojbini zavezana stranka ne obsodila v povračilu stroškov in bi torej ne bilo napravljati spiska predznamovanih pri¬ stojbin, ima pa sodišče opomniti izostalo pristojbini zavezano stranko, da polovico na njo pale razsodnine naknadno donese v osmih dneh ter ima napraviti izvid, ako bi pretekel ta rok brezuspešno. (N. fin. min. 29. nov. 1905, š. 13392, v uk. 1905, s. 345.) 62 Sodne pristojbine. zakonov o kolkovnih in neposrednih pristojbinah je uporabljati zmisloma ne samo v civilni pravdi, ampak tudi v izvršilnem in zavarovalnem postopanju, potem v konkurznem postopanju. § 17. Ta ukaz zadobi moč 1. dne jan. 1898. — Določila §§ 2. a in c, 3. do 6., 7., od. 2. do 4., in 8. do 12., je vendar uporabljati samo tedaj, kadar se dotično sodno postopanje opravlja po novih pravdnih in izvršilnih predpisih. — Izvršiti ta ukaz je naročeno Mojima mini¬ stroma za finance in pravosodje. Ukaz ministrstev za finance in pravosodje 28. dec. 1897, dz. 306, v izvrševanje ces. u. 26. dec. 1897, dz. 305, zastran premembe nekih zakonitih določil o sod. pristojbinah. § 1. Sodišča prve stopinje so dolžna v § 3. ces. u. navedene sodbe in razsodila navadno od osem do osem dni, v nujnih primerih pa in po predlogu stranke tudi od primera do primera priobčevati za predpis pristojbin postavljenemu uradu v prepisu, toda brez priloženih odločilnih razlogov, ako ali presega vrednost spornega predmeta 1600 kron ali ako gre za sodbo, s katero se priznava lastnina nepremične stvari v vrednosti več kakor 100 kron na podstavi priposestovanja. — Odločila o pravnih pomočkih, ki so se zglasili zoper kako v prejšnjem odstavku označeno razsodbo, je prav tako priobčiti zgoraj označenemu uradu. § 2. Stalno kolkovino za sodno odločbo mora, jzvzemši v nastopnem odstavku označene primere, donesti konci ustne razprave, opravljene pred razsodbo, ako sta navzočih obe sporni stranki, vsaka sporna stranka s polovico, če pa ena stranka ni navzočna in navzočna stranka ne uživa osebne pristojbinske prostosti ali pred- znamovanja pristojbin, povsem ta zadnja stranka. Kadar uživa nedošla stranka osebno pristojbinsko prostost ali predznamovanje pristojbin, tedaj mora došla stranka donesti samo njo zadevajočo polovico kolka za razsodbo. — Pri sodnih plačilnih in zavarovalnih nalogih in iz¬ vršilnih dovolilih, označenih v § 3. 4, c in e ces. u. Sodne pristojbine. 63 mora donesti stalno kolkovnino tožnik, ozir. zahtevajoči upnik popolnoma, ko podaje tožbo, ozir. stavi predlog za dovolitev izvršbe. Določilo § 14., od. 2., v z. 24. maja 1873, dz. 97, o donašanju kolka za plačilno povelje v opo- minjalnem postopanju se ne izpreminja. — Kadar gre za sodno odločbo, zavezano odstotni pristojbini, tedaj se mora finančno oblastvo ozirati na dodatne premembe sodnega izreka o sodnih stroških, kateri je pogoj plačilne dolžnosti po zmislu § 68., š. 5, v z. 9. febr. 1850, dz. 50. § 3. Kadar se sodna odločba, za katero se je plačala kolkovnina naprej, ne izda ali se razveljavi tako, da ne more skleniti o tožbi nadaljne pristojbini zavezane odločbe sodišče, pri katerem se je podala, ali pa više sodišče, tedaj se plačana pristojbina vrne (§ 13.) — Kadar pak izda isto ali više sodišče namesto razveljav¬ ljene odločbe drugo, katera bi bila sama na sebi za¬ vezana kolkovnini, tedaj sicer ni plačati za njo nadaljne pristojbine, pa zato se tudi ta ne vrne. — Kadar je bila razveljavljena odločba zavezana odstotni pristojbini, tedaj je to odpisati, če pa se je že plačala in ne more o tožbi isto ali više sodišče skleniti pristojbini zavezane razsodbe, jo je vso vrniti. Kadar pak sklene isto ali više sodišče drugo pristojbini zavezano odločbo, tedaj je za razveljavljeno odločbo plačano odstotno pristojbino od¬ šteti od tiste pristojbine, ki pripada od poznejše odločbe, in je, ako bi ta zadnja bila niža od prve, povrniti znesek, ki se je plačal preveč (§ 4. ces. u.) § 4. Kadar se plačilni nalog v mandatnem po¬ stopanju ali pa plačilni ali zavarovalni nalog v postopanju v meničnih sporih izpodbija z vgovori, ali izvršilno dovolilo v § 3. A. e, ces. u. označene vrste z uporom in se o tem odloči z sodbo (§§ 553. in 559. cp., § 83., od. 2. ir.), tedaj je plačati pristojbino za odločbo vendar samo enkrat. — Določilo § 14., od. 3., v z. 24. maja 1873, dz. 97, o vračunjanju za plačilno povelje v man¬ datnem postopanju plačane pristojbine v pristojbino za poznejšo, v isti stvari sklenjeno sodbo se ne izpreminja. § 5. Kadar se razprava o vgovoru, zglašenem po tožencu zavoljo nedopustnosti pravdne poti, zavoljo nepristojnosti sodišča, zavoljo že tekoče pravde ali pravnomočnosti sodbe, ki se tika sporne stvari, zavoljo pravdne nezmožnosti katere sporne stranke ali zavoljo 64 Sodne pristojbine. manjkajoče upravičenosti osebe, ki nastopa kot zastopnik, združi z razpravo v glavni stvari, tedaj je na koncu razprave donesti stalno kolkovnino na odločbo po izmeri, povedani v § 3. A ces. u., ne prikrajševaje zahteve do povračila polovične pristojbine, ako se ne odloči v glavni stvari, ampak se stori samo sklep v § 3. B b ces. u. označene vrste. — Kadar se pak razpravlja o omenjenih vgovorih posebej, tedaj je na koncu dotične razprave donesti samo kolek za razsodbo, pripadajoč po § 3. B. b ces. u. Ta kolek se sme, če se zavrnejo dotični vgovori, zahtevati nazaj; kadar se ne zahteva nazaj in se potem razpravlja in odloči v glavni stvari, tedaj je vračuniti omenjeni kolek v pristojbino za odločbo v glavni stvari. § 6. V kolikor je po končnem določilu § 8. v ces. u. pobirati zastran sodne rabe pripadajočo pristojbino od pogojno pristojbin proste ali pogojno niži pristojbini zavezane listine (pravne listine, spričevala) neposredno, mora dati sodišče potrebno naznanilo uradu, določenemu za predpis pristojbin, z zapisom in priobčilom uradnega izvida, v katerem je, da se ne predpiše zvišana pristojbina, povedati, da gre za primer, omenjen v končnem določilu § 8. ces. u. § 7. Določilo vrednosti spornega predmeta, obse¬ ženo po §§ 56., od. 2. in 59. jn. v tožbi, je ob enem s priobčilom sodne odločbe, zaukazanem v § 1., dati na znanje za predpis pristojbin postavljenemu uradu, v kolikor ni posneti dotičnega zneska vrednosti že iz odločila (§ 10. ces. u.). § 8. Preračunske vrednosti inozemskih denarnih vrst in inozemskih trgovinskih novcev, ki jih je upo¬ rabljati pri odmeri sodnih pristojbin, se ustanavljajo na podstavi zadnjega od. § 10. v ces. u. tako-le: 1 marka nemške državne vrednote = 1 K 20 h 1 frank, lira, peseta, drahma, dinar, lei, lev. = 1 „ — „ Sodne pristojbine. 65 1 američanski zlati dolar. = 5 „ — „ 1 švedska ali norveška krona ... = 1 „ 40 „ 1 holandski goldinar. — 2 „ — „ 1 avstrijski zlati goldinar. = 2 „ 40 „ 1 avstrijski ali ogrski cekin. = 11 „ 30 „ § 9. Uporaba v tar. š. 75 o, z. 13. dec. 1862. (dz. 89) zaukazane osebne pristojbinske prostosti ubogih stranek se za civilno pravdo in za izvršilno in zavarovalno postopanje uravnava s §§ 63 do 73. cp. in z min. u. 23, maja 1897, (dz. 130.) — V kolikor gre za to pristojbinsko prostost, se uporabljajo ti predpisi zmisloma tudi v vseh drugih vrstah sodnega postopanja tako, da veljajo pravde ali vodstva pravde se dotikajoča določila sploh o vsakem sodnem postopanju (konkurzu, zapuščinski razpravi, zapuščinski stvari itd.), katere se udeležuje uboga stranka, in da je to, kar je povedano v pravdnem sodišču, sploh nanašati na sodišče, pristojno za dotično postopanje. V spričevalih o imovinskih raz¬ merah, ki jih je donesti v dosego pravice ubogih in izdati po obrazcih, priloženih min. u, 23. maja 1897., je torej nadomestiti v prašalni poli besede: „v pravni stvari zoper.zastran.“ z označilom dotičnega sodnega postopanja (na primer „v konkurznem postopanju o imovini 1. i.“ ali v za¬ puščinski razpravi po I. I.“ ali v postopanju zastran proglasitve I. I. za mrtvega"), in v spričevalu samem besede: „pravdo v pravni stvari, označeni pod l.“ z besedami: ..postopanje v sodnem postopanju, navedene pod l.“; vendar ni grajati spričevala samo iz tega vzroka, ker se je opustil naposled navedeni popravek. — Osebam, ki so v varstvu ali skrbstvu, je dovoliti pravico ubogih samo tedaj, kadar se morajo tako one same, kakor tudi tisti njih svojci, kateri so po zakonu dolžni skrbeti za nje ali jih preživljati, prišteti ubogim po zmislu § 63. cp. V kolikor more sodniški uradnik varstvenega ali skrbstve¬ nega sodišča, kateremu pristoji kot poročevalcu vodstvo varstvene ali skrbstvene stvari dotičnega varovanca ali oskrbovanca, na podstavi svojega znanja dotičnih razmer potrditi, da so imovinske razmere oseb, ki prihajajo za prostost od pristojbin v poštev, ubožne po zmislu § 63. cp., sme v § 65., od. 4. cp. omenjeno spričevalo izdati varstveno ali skrbstveno oblastvo tudi, ne da bi se do- 5 66 Sodne pristojbine. nesla izpolnjena prašalna pola o omenjenih imovinskih razmerah. Posebna določila tar. š. 75, p z. 9. febr. 1850, (dz. 50) in u. fin. min. 21. nov. 1892, (dz. 208) se sicer ne bodo uporabljala več. § 10 . Določila §§ 13. in 20. v z. 9. febr. 1850, (dz. 50) o tem, če je opraviti z osebami, ki uživajo osebno pristojbinsko prostost, in pa z ne oproščenimi osebami, se ne izpreminjajo (§ 70. cp., § 1. min. u. 23. maja 1897, dz. 130) in se uporabljajo zmisloma tudi. če je opraviti z osebami, ki uživajo predznamovanje pristojbin, in pa s takimi, ki ne uživajo predznamovanja (§ 14., od. 3. ces. u.) — Razvidnost pristojbin, katere je eventualno pobrati od nasprotnika oproščene osebe in katere bi bila morala oproščena oseba potrošiti v sodnem postopanju, če bi ne uživala prostosti, in pa pristojbin, ki jih je predznamovati po § 14. ces. u., nadalje pri- občevanje teh pristojbin uradu, določenemu za predpis pristojbin, se bo opravljalo v bodoče tako, kakor je predpisano v § 136. or., 5. maja 1897 (dz. 112.). § 11 . Glede uporabe in razveljave (razvredbe) kolkovnih znamek v sodnem postopanju se ukazuje na podstavi § 15. ces. u. to-le: I. Uporaba kolkovnih z n a m e k. 1 a) Kolek za vlogo in prilogo mora stranka, preden preda vlogo ali prilogo namestiti na prvi strani vsake pole zgoraj nad besedilom, v kolikor ni pri pri¬ logah potrebno namestiti kolek vsled njih kakovosti na kakem drugem mestu papirja. — Kadar je šteti sodno 1 O uporabi kolkov emisije 1898 podrobna na¬ vodila v n. fin. min. 15. maja 1899, š. 676, obj. uk. 1899, s. 204. Pokvarjene kolkovne znamke se lahko zamenjajo pri prodajnem uradu ali vodstvenem fin. uradu na ustno ali pismeno nekolkovano prošnjo; v zamenjo se dobe kolkovni znaki iste vrednosti. (N. fin. min. 2. maja 1899, š. 16184, v uk. 1899, s. 207.) — O uradnem na ti sko¬ van ju kolkovnih znamenj u. fin. min. 23. febr. 1900, dz. 36, in kurenda istega min. 19. marca 1901, š. 35898/00, v uk. 1901, s. 98. Sodne pristojbine. 67 vlogo hkratu za pravno listino o pravnem opravilu (tar. š. 43 m, z. z dne 13. dec. 1862, dz. 89), tedaj je, v kolikor ne nastopi neposredno plačilo pristojbine, pri¬ trditi stalni ali lestvični listinski kolek na prvi poli vloge poleg kolka za vlogo prav tako pred predajo vloge. — Kadar dojdejo k sodišču vloge in priloge iz inozemstva sicer nekolkovane, toda s priloženo pristojbino v goto¬ vini, tedaj mora oskrbeti nabavo in pritrdbo znamek uradnik vložnega oddelka; b) kolek za zapisnik mora sodni poslovalec, kateremu je poverjeno pisanje zapisnika, pritrditi na vsaki strani ali zgoraj nad besedilom ali pa tako, da je moči pisati črezenj prvo vrsto besedila. — Kadar je šteti sodni zapisnik hkratu za pravno listino o pravnem opravilu (tar. š. 79, a 2, z. 13. dec. 1862, dz. 89, tar. š. 53 in 108, z. 9. febr. 1850, dz. 50), tedaj je, v kolikor ne nastopi neposredno plačilo pristojbine, pritrditi stalni ali lestvični listninski kolek ali na prvi poli zapisnika poleg zapisniškega kolka ali pa na koncu zapisnika, in to stalen listninski kolek obenem z zapisniškim kolkom, lestvičnega pa v roku osmih dni, določenem v § 26., a z. 9. febr. 1850, dz. 50. — Pri sodnih dražbenih za¬ pisnikih o nepremičnih stvareh je tudi dopustno pritrditi kolkovne znamke, ki ustrezajo stalnim listninskim pri¬ stojbinam , ne na prvi poli ali na koncu zapisnika, ampak pri ponudkih posameznih najboljših ponudnikov. — Zapisniški kolek za vpisniške vpise, nadomestujoče zapisovanje po § 59., z. su. 27. nov. 1896, dz. 217, in §§ 229., š. 7, in 319., š. 2 or. 5. maja 1897, dz. 112, v ustno podanih prošnjah za izdajo plačilnega povelja v opominjalnem postopanju, in za ustno zglašene upore zoper taka plačilna povelja, potem za ustno podane odpovedi najemnih ali zakupnih pogodeb je pritrditi v dotičnem vpisniku v razpredelu, nalašč določenem za to; c) kolek za sodno odločbo mora v primerih § 2., od. 1., pritrditi na koncu razpravnega zapisnika sodni poslovalec, kateremu je poverjeno pisanje tega zapisnika. — Kolek za sodne plačilne in zavarovalne naloge, označene v § 3., A., c in « ces. u. in za izvršilna dovolila (§ 2., od. 2.) mora pritrditi, če se tožba, ozi¬ roma predlog za dovolitev izvršbe stavi pismeno, tožnik, oziroma zahtevajoči upnik na prvi poli prvega izvoda 5 * 68 Sodne pristojbine. pravdnega spisa poleg kolka za vlogo, in dotični izvod pravdnega spisa je pridržati pri sodnih spisih (§ 80. cp.). Kadar se poda tožba ali predlog za dovolitev izvršbe ustno, tedaj mora pritrditi kolek za razsodbo sodni poslovalec, kateremu je poverjeno pisanje zapisnika, na prvi poli zapisnika poleg zapisniškega kolka. — Kolek za plačilno povelje v opominjalnem postopanju je pri¬ trditi, ako se prošnja za njega izdajo posvedoči samo z vpisom vpisnik, poleg zapisniškega kolka v istem raz- predelu vpisnika. V drugih primerih je tudi glede kolka za plačilno povelje v opominjalnem postopanju ravnati tako, kakor je predpisano v sprednjem odstavku; d) kolke za duplikate, katere je po § 7., od. 3. ces. u., ako bi bil pri sodnih plačilnih in zavarovalnih nalogih in plačilnih poveljih za obe sporni stranki potreben več kakor po en izdatek, plačati za tretji in vsaki nadaljni izdatek, je pritrditi prav tako, kakor kolek za razsodbo poleg dotičnega kolka za vlogo ali zapisnik po predpisu, podanem pod c). V kolikor so izdane dotične vrste znamek, se smejo v takih primerih kolek za vlogo ali zapisnik, kolek za odločbo in kolki za duplikate plačati tudi z eno samo kolkovno znamko; e) kolek za vse druge, kakor pod b), c) in d) navedene kolku zavezane sodne izdatke mora sodni poslovalec, kateremu je poverjeno njih pisanje pritrditi navadno na vsaki poli, preden jo začne pisati, tako, kakor je povedano pod a). — Pri sodnih poveritvah je pritrditi kolkovne znamke pri poverilnem pristavku. Isto je dopustno tudi pri sodnih vidimacijah; f) kolek, ki ga je plačati za pogojema kolka proste ali pogojema nizi pristojbini zavezane listine, katere se rabijo sodno in so vsled tega zavezane pri¬ stojbini, je pritrditi prav tako kakor kolek za priloge (glej pod a);, g) kolkovne znamke, donesene v plačilo vpisnine, označene v § 6., C, b z. 13. dec. 1862, (dz. 89), mora precej pri njih predaji pisarniški uradnik sodišča, ki jih prevzame, pritrditi na listu papirja; če se dovoli vpis, se uporabi ta list za izdatbo tistega izvoda odloka, ki ga je hraniti pri uradu, kateremu je poverjeno vodstvo javnih Sodne pristojbine. 69 knjig, ali se priloži temu izvodu odloka, če se pa ne dovoli vpis, je pridejati list dotičnim sodnim spisom, ne prikrajševaje stranki pravice, da se ji v gotovini povrne znesek pristojbine (§ 13.). Sicer ostane v veljavnosti določilo § 6., C. 2 z. 13. dec. 1862, dz. 89; h) glede donašanja in pritrdbe kolkovnih znamek, ki služijo v plačilo sodno odmerjenih zapuščinskih pristojbin, ostanejo v veljavnosti določila § 6., C. 3., z. 13. dec. 1862, dz. 89. II. Razveljava (razvredba) kolkovnih znamek. Kolkovnim znamkam je v vseh pod I. d) do h) navedenih primerih vzeti vrednost (veljavo) s p r e - pečatbo (obliteracijo) s sodnim pečatom v črni barvi tako, 1 da bo neki del pečatovega odtiska viden na kol- kovni znamki, drugi del pa na papirju, na katarem se je pritrdila znamka. Za prepečatbo je uporabljati ne pretolsto, redko tekočo barvo, kakršna je črna, srednje- močna tiskarska barva (ilustracijska barva). Anilinske barve se ne smejo rabiti za prepečatbo. — Na zapisnikih uporabljanim kolkovnim znamkam se sme, ne da bi se prepečatile, odvzeti vrednost s tem, da se prečrtajo s tinto z dvema črtama, ki se križata na podobi znamke. — Jemati znamkam vrednost, je posel sodne pisarnice, in to glede kolkovnih znamek, pritrjenih na sodnih vlogah in njih prilogah, in pa donesenih s tabularno prošnjo v vplačilo vpisnine, uradnika vložnega oddelka, pri kolku zavezanih izdatkih in vpisniških vpisih, ki se opravijo v sodni pisarnici, poslovalca, kateremu je to poverjeno, v vseh drugih primerih pa poslovalca, ki oskrbuje pisarniško službo dotičnega sodnega oddelka. Vsaki sodni poslovalec, ki mora obravnavati kolku zavezan opravilni kos, na katerem se ni odvzela v redu znamkam vrednost, je dolžan, jih razveljaviti dodatno. — Prečrtavanja kolkovnih znamek, zaukazanega v t. 2. min. u. 25. marca 1860, (dz. 82), in v min. u. 23. sept. 1895, (dz. 148), se odvezujejo sodne pisarnice. 1 O prepečatbi (obliteraciji) navodilo fin. min. razgl. v. uk. 1898, s. 139. 70 Sodne pristojbine. § 12. V kolikor ni v § 11. ukazano o rabi kolkovnlh žnamek in o prometu ž njimi nič drugega, ostanejo o tem v veljavnosti veljajoči predpisi. — To velja zlasti glede kolkovanja za sodno rabo potrebnih, v inozemstvu deželah narejenih listin tiste vrste, ki so po svoji kako¬ vosti zavezane v tukajšnji deželi ob izdatbi kolkovni dolžnosti (§ 23. z. 9. febr. 1850, dz. 50). § 13. Kadar je za sodno izdatbo ali za knjižni vpis naprej doneseno ali uporabljeno kolkovno pristojbino vrniti, ker se izdatba ali vpis ne opravi ali se sodna odločba razveljavi tako, kakor je označeno v § 3., od. 1., tedaj mora povračilo , ako pove sodišče v dotičnem rešilu njega znesek in za njega prejem upravičeno osebo, brez posebnega ukazila vodečega finančnega oblastva opraviti tisti urad, kateremu pristoja odmera pristojbin od uradnih dejanj dotičnega sodišča, ali če je uprava z denarjem ločena od tega urada, njemu odkazana blagaj- nica proti odvzetbi sodnega rešila in proti nekolkovanemu, po stranki izdanemu prejemnemu potrdilu takoj. § M. Ta ukaz zadobi moč ob enem s ces. u. dne 1. jan. 1898. 1. — Na sodne vloge, ki so bile v odpravo oddane pošti pred 1. dnem jan. 1898. 1., in pa na sodne zapisnike in prepise, za katere so se po veljajočih pred¬ pisih kolkovne znamke donesle že pred 1. dnem jan. 1898. k, se vendar ne uporabljajo določila §§ 1. in 7., od. 1. ces. u., ako dojdejo tudi vloge še le po večkrat omenjenem času k sodišču ali se izdado zapisniki ali prepisi šele po tem času. — V kolikor se bodo po 1. dnevu jan. 1898. 1. sklepale pristojbinam zavezane sodne sodbe in razsodbe še po starih pravdnih pred¬ pisih, je uporabljati glede plačila pristojbin samo do¬ sedanje predpise. Kazalo k sodnim pristojbinam. Nov. = cesarski ukaz, nar. = ministrski ukaz, številke pomenjajo dotične paragrafe, gl. = glej. Alimentacija, razsodnina pri 3, nov. — nagodbe v spornem in nespornem postop. 12 nov. 10 in 11 nov. Bagatelne stvari, zapisnik 2 nov. priziv 6 nov. Blagajnica pomožna pri 2 nov. Borzna rozsodišča, pristoj¬ bina o ničnostni pritožbi 3 nov. Dajatve, ponavljajoče se pri 10 nov. Delavske bolniške blagajne, zavarovanje zoper bole¬ zen, nezgodo pri 2 nov. Delne sodbe 5 nov. — iz¬ datki 12 nov. Denarne kazni, predlogi za izterjanje pri 2 nov. Dolžnikov dolžnik, izjava pri 12 nov. Dopolnitev zemljiškok. iz¬ piskov pri 2 nov. — sodbe 5 nov. Dražba nepremičnine, predlog na uvedbo 9 nov. Dražbeni pogoji, gl. pre¬ pisi ; •— zapisniki, upo¬ raba in razveljava kolkov 11 nar. Dražbeno postopanje, vpisnina 9 nov. — pra¬ vica ubogih 13 nov. Duplikati, kol. 11 nar. Fevdne stvari, vrednost 11 nov. Fidejkomisni spori, vred¬ nost 11 nov. Glavnica, vtožena 10 nov. Inozemski spisi, izvršila iz njih 3 nov. Izdatki sodni 7 nov. — uporaba 11 nar. Izpiski odločil, vrednost 7 nov. — zemljiškoknjižni pri 2 nov. Izvid uradni o pristojbini listin 8, nov. 6 nar. Izvršba v izterjanje obresti knjižno zavarovanih ter¬ jatev pri 1. nov. — ne¬ opravljena, poročilo pro¬ sto pristojbin pri 2 nar. — dovolitev tem. ino¬ zemskih spisov in listin 3 nov. 4 nar. — plačanje in vračanje pristojbin. — donos kol. znamek. 2 nar. 72 Izvrš. postopanje Odst. pristojb. Izvršilno postopanje ima iste pristojb. predpise 16 nov. — ravnanje pri¬ stojbin 12 nov. Kapital, gl. glavnica. Kolki (kolkovne znamke), uporaba in razveljava 15 nov. in 11 nar. — donos k razsodilom 2 nar. — uporaba in promet 12 nar. Kolkovanje v inozemstvu narejenih listin 12 nar. Kolkovnina, stalna, 2 nar. — vračanje 13 nar. — lestvica pri 12 nov. Konkurzno postopanje ima iste pristojbinske pred¬ pise 16 nov. Kumulacija, gl. združenje. Kurator, gl. skrbnik. Legalizacije sodne, upo¬ raba in razveljava kolk. znamenj pri 1 nov. in 11 nar. — pri ubogih strankah pri 13 nov. Listine, pogojema opro¬ ščene, pri sodni uporabi 8 nov. 6 nar. — pravica ubogih pri tem 13 nov. — kolkovanje zapisnikov z listinsko vsebino pri 1 nov. Malotne stvari = bagatelne stvari. Mandatno postopanje, pri¬ stojbina plačilnih nalo¬ gov 3 nov. in 4 nar. Menični spori, pristojbina 3 nov. in 4 nar. — pla¬ čevanje in vračilo 4 nov. Motenje posesti, vrednost spora pri 3 nov. — končni sklep 3 nov. Nagodbe, pristojb. proste 5 nov. — sodne 12 nov. — v obrtnosodnih prav. stvareh pri 2 nov. — gl. očetovstvo. Napisi, gl. rubrike. Narok, gl. razpr. zapisnik. Nedopustnost pravd, poti, pristojbina sklepa 3 nov. in 4 nar. Nepristojnost sodišča, pri¬ stojb. 3 nov. in 5 nar. Ničnostne sodbe 3 nov. — pritožbe 3 nov. Ničnostno postop. 12 nov. Obliteracija 11 nar. Obnova, pristojb. sodeb 3 nov. — postopanje o delu spor. predmeta 12 nov. Obresti vknjiženih terjatev, izvršba v izterjanje pri 1 nov. Obrtnosodne pravne stvari, pristojbin proste pri 2 nov. Očetovstvo , nagodbe v spornem in nespornem postop. pri 12 nov. — to- žbene pristojb. pri 3 nov. Odpoved, vpis v register K pri 1 nov. — sodna 11 nov. — ustna 11 nar. Odpravki = izdatki. Odstotne pristojbine, vred¬ nostni temelj pri odmeri 10 nov. — troški sodni so vpoštevati 2 nar. —■ vračilo ali vračunanje 3 nar. Opominjevalno Opominjevalno postopa¬ nje, zapisniki o uporih 2 nov. — pristojb. pla¬ čilnih povelj 3 nov., 2, 4 nar. — izdatki teh 7 nov. — uporaba in raz- veljava kolk. znamek 11 nar. Osnova zastavne pravice, ustavljenje pri 1 nov. Otročja mati, njen povra¬ čilni zahtevek pri 3 nov. I*isarnica sodna, gl. sod¬ na p. Plačilni nalogi, gl. man¬ datno in menično postop. Plačilno povelje, gl. opo¬ minjevalno postop. Poganjajoči uradnik, glej zahtevajoči ur. Pogojema oproščene li¬ stine ob sodni porabi 8 nov. 11 nar. Pomočki pravni, pristojb. pri vzajemno zglašenih preračunih posamezno 12 nov. — odločila v njih so priobčiti v pristojb. odmero 1 nar. Poprava sodeb in sklepov 2 nov. Poravnave nagodbe. Poročila izvrš. organa pri 2 nov. Poveritve = legalizacije. Prečrtavanje kolk. znamek ni dolžnost sodne pisar- nice 11 nar. Predmet sporni, vrednost odločilna za pristojbino odločeb 3 nov. — pri- — Pristojbin. 73 zivnih in reviz. spisov 6 nov. — dokazil 8 nov. — vrednost vzeti po do¬ ločilih jur. norme 10 nov. 7 nar. vrednost odločilna za vse spise spora, izjeme 12 nov. — odmera pri ponavljajočih se dajatvah pri 10 nov. Predznamovanje pristojbin 14 nov. — evidenca 10 nar. Prememba v vrednosti spornega predmeta, vpliv na pristojbino 12 nov. Prepečatba, gl. obliteracija. Prepisi, sodni, pristojbina 7, 8 nov. — dražbenih pogojev pri 2 nov. — priobčevanje pristojbin- skemu uradu 1 nar. — listin, naročilo prosto pri 2 nov. Preračunska vrednost spornega predmeta 10 nov. 8 nar. Preživitki vrednost spora 11 nar. Priloge, gl. pogojema opro¬ ščene. Priposestovanje, 3 nov. — 1 nar. Prisilna uprava, pristoj¬ bina vpisa 9 nov. — pra¬ vica ubogih 13 nov. — vloge pri 4 nov. Pristojbin plačevanje pri razsodilih 4 nov. — opro¬ ščene in neoproščene stranke 2 in 10 nar. — predznamovanja opro¬ ščene in neoproščene 74 Prizivna razprava stranke 14 nov. 10 nar. — prostost uboge stranke 13 nov. — ■— poročila pri 2 nov. — vračilo 4 nov. 13 nar. — predzna- movanje 14 nov. Prizivna razprava, zapis¬ nik 2 nov. Procentualne pristojbine, gl. odstotne pristojbine. Prodaja pod roko, pristojb. zapisnikov, pri 1 nov. Razpravni zapisnik o uradni preložitvi naroka pri 2 nov. — v bagatelnih stvareh 2 nov. Razlogi odločbe , kolka prosti 7 nov. Razsodi, ničnost ali raz- veljava, vrednost spor¬ nega predmeta 10 nov. Razsodila, sodne pristoj¬ bine 3 nov. — kedaj so donesti 2 nar. — priob- čevanje davčnim uradom 1 nar. — razveljavljena 3 nov. Razsodnina 3 nov. — gl. razsodila. Razsodniške sodbe pri 3 nov. Razveljava sodbe, pristoj¬ bina nove odločbe 4 nov. vračilo pristojbine 3 nar. Rekurzi, pristojbina 6 nov. — v izvršbi pri 6 in 12 nov. — v sodnem postop. radi razveze zakona pri 1 in 6 nov. Revizijski spisi , pristoj¬ bina 6 nov. — razprava — Stranek izjava. v odsotnosti stranek pro¬ sta 2 nov. Rubrike pri vlogah in za¬ pisnikih pristojbin proste 1 nov. Sklepi, oristojbina, 3 nov. — gl. poprava. — 5 nar. Skrbnik odsotnega, pred- znamovanje pristojbin 14 nov. Službene pogodbe, vred¬ nost 11 nov. Služnost stanovanj a, vred¬ nost 11 nov. Sodbe, gl. razsodila. Sodišča imajo priobčevati razsodila uradu za pred¬ pis pristojbin 1 nar. — izdajejo rešila za vračilo kolkov 13 nar. — zborna I. stopinje vrednost spo¬ rov 11 nov. Sodna uporaba listin, iz¬ mera pristojbin, doba plačila 8 nov. 6 nar. — — oprostilo ubogih 13 nov. — pisarnica ni dol¬ žna prečrtavati kolk. zna- mek 11 nar. Sosporništvo nepravo, raz¬ sodnina pri 12 nov. Spisi v sodnem postopanju pristojb. 1 nov. Spisni zaznamek, kedaj je kolkovati pri 1 nov. Spričevala, pogojema opro¬ ščena 8 nov. 6 nar. Stanovanje , gl. služnost. — gl. odpoved. Stranek izjava, da ne bodo nadaljevale pravde, nima listinske pristoj. 5 nov. Stroški — Zemljiškoknjižni. 75 Stroški, se ne upoštevajo pri odmeri vknjižnine pri 9 nov. — sporni, predmet pravnim pomočkom 12 nov. Stroškovniki provzročajo pristojbino pri 1 nov. Škode povračilo, pristojb. za ustanovitev 3 nov. Tekoča pravda, pristoj¬ bina o sklepu 3 nov. 5 nar. Terjatve, vrednost po pre¬ bitku 10 nov. Troški, gl. stroški. Uboga stranka 13 nov. 9 nar. — predznamovanje pristojbin 14 nov. Ubožno spričevalo 9 nar. Upravnik, gl. prisilna u. V govor upnika , razsod- nina 3 nov. Vidimacije sodne, uporaba in razveljava kolk. zna- mek 11 nar. Vloge v sodnem postop. 1 nov. — prisilnega uprav¬ nika pri 1 nov. Vmesna sodba, pristojbina 5 nov. Vpisnina, pravica ubogih 13 nov. - tabela pri 9 nov. Vračanje razsodnine 4 nov. — kolkovnine na priob¬ čilo sodišča 13 nar. Vpravdanje , gl. tekoča pravda. Vrednost predmeta, glej predmet sp. Vstavljenje izvršbe pri 1 nov. Zadruge pridobitne in go¬ spodarske, pristojb. lega- lizovanja podpisov pri 1 nov. Zahtevajoči uradnik pri 2 nov. Zakonska vez pri 1 nov. Zapisniki, njih kolkovanje pri 1 nov. Zapiski v sodnem posto¬ panju pristojbine 1 nov. — oproščeni, 2 nov. o neopravi izvršbe pri 1 nov. Zapuščinske pristojbine, uporaba in razveljava kolk. znamek 11 nar. Zastavnih pravic vknjižba, pristojb. prostost pri 2 nov. Zastopniki, pristojb. skle¬ pov o manjkajoči upra¬ vičenosti 3 nov. 5 nar. Zavarovalni nalogi v me¬ ničnih sporih, pristojb. 3 nov. in 4 nar. — pla¬ čevanje in vračanje pri¬ stojbin 4 nov. izdatki 7 nov. — donos pristojbine 2 nar. Zavarovalno postopanje, določitev vrednosti 12 nov. — nanj se uporab¬ ljajo pristojb. predpisi 16 nov. Zavezanec, pristojb. pri iz¬ vršbi na premičnine 12 nov. Združenje zahtev 10 nov. Zemljiškoknjižni izpiski, gl. izpiski z. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIUNICA lili immiiimiiu murni 00000481847 Društvo „Pravnik“ v Ljubljani izdaja zbirko avstrijskih zakonov, od katerih so doslej izšli le-ti zvezki: I. Kazenski zakon s tiskovnim zakonom in drugimi novejšimi zakoni kazenskopravnega obsega. Uredil dr. J. Kavčič. — Cena v platno vezanemu zvezku.K 6'— II. Kazenskopravdni red s zvršitvenini propisom in drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadevajočimi. Uredil dr. J. Kavčič. — Cena v platno vezanemu zvezku.„ 5'60. III. Izvršilni red z uvodnim zakonom in drugimi zadevnimi zakoni, ukazi in razpisi ter odločbami najvišega sodišča uredil I. Kavčnik. V Ljubljani, 1902. - - Cena v platno vezanemu zvezku.. 7' — IV. Civilnopravdni red in sodni pra¬ vilnik z uvodnima zakonoma in s Sterni stika¬ jočimi se zakoni, ukazi in razpisi ter odločbami najvišega sodišča, z dodatki določil o sodiščih javnega prava in o konzularnih sodiščih, o od¬ vetniški tarifi in sodnih pristojbinah uredil dr. E. Volčič. V Ljubljani 1906. — Cena ne¬ vezanemu zvezku.„ 7'— v platno vezanemu.. 8'— Društvo „ Pravnik " izdaja strokovni mesečnik »Slovenski pravnik 11 , ki velja za nečlane 10 K na leto. Vsa ta dela se dobivajo pri knjigotržcu L. Schvtfentnerju v Ljubljani in pri drugih knjigotržcih.