Tečaj XVIII. ospodarske, oberínišk 27. narodne Izhajajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za četert leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20. za pol leta 2 fl. 10 kr., za četertleta 1 fl. 5 kr. nov. dn. Ljubljani v sređo 4. julya I860. gospodu gospodu doktorju sv. pisma itd. o nastopn prostota skofije ljubljanske i. julija i860. Dans lice se žari, okó veseli m i M Kdo li mi ida presercno Sercé mi in duša na kviško kip Iz pers se izlivajo žive mi elje? V oblici e. stoj mi, novi Pastir! Pozdravljen mi bodi, bodi Ti mir Zajemal marljivo si vir učenost, Ki tat ne ukrade in molj je ne zgradi; Vodila v žhljenju je Tebe modrost, Ki seji posvetila nećimernost studi; Nabral si zakladov krasnih duha, Zapíral jih zvesto v hrambo sercá. Pred nami boš nosil baiidero mirú, Preganjal z modrostjo oblake zmotnjave Tvoj meć bojeval se bo v slavo Bogú, Drobil bo verige in spone ruj ave, Ki žulijo serce, dušo težé, Poštenje, resnico, vero more. i Na serce pritiskal boš ljube ovćice, In kazal jim stezo v presveto nebó, Ljubezni in vere in upanja klice Zalival, Vladika! z marljivo rokó: Zaupno se narod na Te ozira, Iz oka veselja solzo otira. Vém, bodeš tud z milim očesom pogledal Na travnik, kjer nežno nam slovstvo cvetè, Da bolje in bolje se vsak bo zavedal, blagor slavo moj narod dospè. 210 Véliki zbor krajnske kmetijske družbe In poslednja pomoć je rekel dr. Bleiweis prav (Dalje.) prav p ki je tako rekoć s t e b posvetne človeške Gojzdi (boršti) so pri nas, razun nekterih, v slabém sreće 9 dobre ljudske sole in sicer tako napravlj 9 stanu. Menda ui napak rečeno, ako pravimo 9 da je pri nas le malo komu mar za to, da bi svoj gojzd obdeloval in da si kmećki fant v njih tište vednosti pridobi, ki so ma potrebne, da se more u m n e g a kmetovanja lotiti Ne da za zar ej o mlađega lesovja skerbel ; vecidel se le jemlje ućilo 9 in jemlje iz njih in po roparsko se gospodari ž njimi. Taka na Dolenskem iu Gorenskero, se bolj pa na Notranjskem kjer je golicav čedalje vec; pa bi se v ljudskih šolah že popolnoma kmetijst al treba je, da se fantom berž ko so se v domaćem jeziku brati ^^^l^^MH^^^HI^lMAMHÍrijÉIMHlH^^^^Hil pisati in enrnalo rajtati naučili, začno razlagati tisti ? » tudi na Dolenskem ko nauki, kteri soznanijo kmečkeg fanta s tistimi vednostrai liko ježic (konopra) so nekdaj tukaj hrasti donašali, koliko ki so tako rekoč podlaga za učenje kmetijstva posta 9 se jih je prodalo, koliko prešičev špitalo! Kam bomo pa s takim gospodarstvom v malo letih Zasadite Kras z geruiovjem in reber kazal, ampak da bode spet prišli, ni tezko drevjem, da uganiti. vimo, natoroznanstvo, fizika, kemij 9 V i itd Nikar naj se ne ustrasi nobeden teh imen! Le m or e» ojzd ! ne bo golih tako se razlega r e c m Vsaka reč se dá p o dom strašij ne pa umevno razlo • V glas od već strani in celó vlada si prizadeva, da bi se ziti tudi ne učenim glavam. Ziva priča tega su Vert cova ~ llMT " l" AÉMÎtiM za pogojzdovanje Krasa" al žalibog! napravilo „druztvo da se raje ne brani pokončevanje tega kar še imamo! Tù kemija" in pa ućenci naše kmetijske šole, ki pridejo s preprostim umom v šolo, in se v dveh letih toliko 99 fizike kemije in već druzega naućijo, da morejo potem iu tam, kjer so gojzdi s servituti obloženi, sekajo nekdanje grajšine les, da kmali ne bo nič prida nobenemu nektere razumeti kmetijske bukve. Našim dosedanjim šolam za to ni nič ali celó malo mar, ker njih namen ostalo. Ce pa ze taki posestniki, od kterih bi se moglo kakor za praktič je včs drug vljenje kmečkega fanta skerbeti pametno gospodarstvo pričakovati, ravnajo tako, kaj hoćemo boljega terjati od kmeta, ki se nikoli ni pečal s pravim obdelovanjem gojzdov; živa potreba je Potlej pa se očita našim kmetom, da so neumni, da kmetij tedaj, da stvo ne napreduje kakor drugod itd., bo ni za Božj volj predovalo, ker kmetom tište šolske omike manjka kako ki 9 dese tic, bi se gojzdnarstvo, kakor ga předpisuje gojzdna postava od 3. dec. 1852, silama upeljalo. mu dp t n a i s t za daljno prevdarjanje. Treba bi tedaj bilo. Ker so koze mlađemu drevju gotova poguba, naj bi se 9 ki onaj s tic tudi povsod ojstro spolnovala postava prepoveduje koze pasti po g oj zdi h. Za kupce in obertnike so kreditne naprave, pri kterih dobé v potrebi dnarja na pósodo; le za kmetije se ni še (šparkasa) jim ne po- i, da bi se ljudske šole tako prestvarile, da bi se gledalo pred vsem na to, česar bo kmećki fant ko kmet potřeboval. j Teh 16 reći je, s kteri bi se dalo na tijskega ozira. Marsikaj bi hitro ako bi se resno upeljale 9 d loga m naše dezele v okom priti k m nic takega osnovalo, ker hranilnica še le pozneje; ne dá se vse pomagalo, marsikaj h na bolje oberniti 9 sojuje rada, druzih kreditnic pa ni. Ni tedaj čuda, da pada kmet tako pogostoma odertnikom v roke. Ako hoćemo nad-loge odverniti, je dva naj stič, treba, da bi se tudi za kmetije osnovale kredi tni ce. Res, da je težava take naprave osnovati in da obilni sveti, ki smo jih o tej zadevi že slišali še niso nobene take naprave na dan spravili kar se je dolgo zanemarjaîo. Vse pa je le mogoče. ako se 9 vlada zedini z lj u d s t zedinjeno močjo" se dá m v delavnosti svoj 9 zakaj 99 z ikaj opraviti, kar samec ne more Več teh 16 reci je takih, ktere spadajo samo v roke prihodnjih svobodnejih občin ali sos es k in pa obljubljene 9 mostoj d w J obupati, da vendar ni se bo to zgodilo, ker je potreba velika in po- 6 7 8 za 1., 2., 3., 5., 9. in 11. pa bi bilo treba, da se kmetijska družba vsod živo spoznana oberne do c. k. d e ž e I n e ga poglavarst přepustivši prihodnjim občinam in deželi 9 © Tri naj s tie: Tudi žitne shrambe ali šparovke (Dalj sledi.) ostale dru mestnij ki kmetom utegne moram zaznamovati kot koristno napravo, biti pomoč v nadlogah. Gospod Ambrož je tudi to reč danes tako lepo razloži], da mi ni treba, o nji već govoriti. Nobenega mokrega zidovja več! Kaj pomaga pa, če si je gospodar 99 Keine nassen Mauern mehr!" pohistvo lepo so- zidovja več!" Tako se bere v dunajskih časnikih oznanilo „nobenega mokrega 9 polje i u zidal glešta zivinico svojo, vse. Ker tudi zoper nograde nadloge pridno oskerbel in ce marljivo nove zuajdbe, ki je cesarsko privilegijo dobila, po kteri se hada ura pride, pa mu pokončá dá mokrota ali vlaga iz vsacega zidu od zunaj in znotraj 9 in bolezen, imarno pomoć ali asekuracije, ki jih napravi ogenj, toca v turnih, namrec zavarovavnice odpraviti. hisah, hlevih, vežah, sekretih in kjer koli si bodi ker se pa te pomoći ne poslužujejo vsi gospodarji tako, kakor bi treba bilo v njih prid in prid cele dežele, bi Ta pomoček je znajdel Kristijan Ha u m an n na Da-naji (stanujoč v Michelbeuern, Wâhringer-Liniengasse Nr. 4). V svojem oklicu pravi, da dosti reći je bilo zoper mokro š tir naj stič, treba bilo, da bi postava předpisovala, zidovje že hvaljenih, pa nobena se dosihmal še ni prav da vsak gospodar si mora zavarovati ali asekuri- poterdila. Njegova znajdba obstojí v nekem kitu iz svinčenih svoje posestvo in svoje blago, kakor se to godi v platićev, kteri mokroto zaderžuje in s kterim se zid pre- ^ m « m • > « m A a* V HH^^HH Hi nekterih deželah. Ako so vsi gospodarji za varovaní na vsakega le malo plačila. 9 pride vleče. Cez to prevleko se z redkim moltrom je zidovje od zunaj tako kakor vse drugo. prerajha, da Za 30 let Naša notranjska dežela je pogostoma v velikih pravi gosp. Haumann — pomaga gotovo ta pomoček, skozi nadlogah po povod nj ah, ki se ondi v nekterih dolinah 5 let pa nahajajo; treba bi tedaj bilo ou popravlja vse, ako bi petnajstič, da vlada, ktera reke uravnuje (regu kaj treba bilo. Gospod Haumann naznanuje veliko pohištev, cesarskih in drugih, lira), bregove zida, ceste delà, bi tudi povodnje no kjer je že to reč naredil; v tem ozuanilu beremo tudi grad v g ornjem Boštajnu in Dvoru na Krajnskem ( Savensteia tranjske v svojo skerb vzela, da bi se s korenino izruli and Weixelstein). (Morebiti bi nam kdo vedil povedati, kako se ta znajdba tu obnaša?) Ce ne, po čim je to, ni oznanil, pa vsak jo lahko zve vzroki, ki napravljajo ubogim Notranjcom nadlogo povodinj. Lepe senožeti bi potem tam stale, kjer sedaj le nastelj raste, 9 in plodno polje bi dajalo lastnikom dovelj dobička — po tem pa tudi vladi sami, zakaj vladna kasa se le tedaj dobro počati, kadar imajo tudi Ijudje je tudi deržavna kasa če pomaga ljudem. ako se naravnost pri njem oglasi. Ker se nam ta znajdba imenitna zdi, ako je res go kaj ; če je uboga ; cesar ljudstvo ubogo, tova, jo naznanjamo svojim bravcom in prosimo, če jo kdo si sara sebi pomaga, skuši, naj nam pové, kako in kaj. 211 Spominek za presvitlega nadvojvoda Joiina* Povabtlo vsem druzbenikom kranjske kmetijske ćruzbe. Odbor znanstvenih in občnokoristnih družb v Gradca je sklenil, v hvaležni spomin nadvojvoda Joan a, ki je bil dobrotnik ljudstva, skerben oče kmetijstvu in obertiujstvu, varh ved in umetnost, iz brona in kamna spominek v Gradcu postaviti. Terdno prepričani, da tudi vsak ud kranjske kmetijske družbe bo rad v versto tistih stopil, ki bodo napravili ne-pozabljivemu gospodu spominek, prosimo glavni odbor slavne po celi deželi, sprejme ajuega nadvojvoda v ta vred pod-zapisali družbe, naj to naše povabilo okliče vse doneske, ki jih bojo častitelji i namen darovali in jih posije z imeni darovavco\ pisanemu odboru, da se bojo v vedni spominek v urbar tega spominka. V Gradcu 14. junija 1860. Za odbor Joanovega spominka Tako se v bistv baron Mandel, prof. Schreiner. popadku glasi povabilo 9 ki ga je kmetijska družba te dni iz Gradca přejela Glavni odbor kranjske družbe si je svest, da na grobu Ijudomilega nadvojvoda J 9 ki je bil v • družbi s toliko ljubeznijo udan, ne potřebuje veliko besed, da bi svoje častite družbenike še le unel za udeležbo omenjene slavivne naprave. Dosti menda je, ako jim le povemo, da se nabi- rajo ti doneski. Da pa se tištim gospodom po deželi, kterim je morebiti bol) pri roki svoj donesek izroditi gosp. predstojnikom kme- tijskih poddru drajtvilo doneskov polajš prosi podp sani odbor prečastite gospode predstojnik k m tijskih podd i naj blagovolijo nabirati po svoji okrajni majhne ali velike darove vsi bojo z veseljem sprej eti in jih z imeni darovavcov vred konec perve polovice tega mesca poslati v Ljubljaoo kmetijski družbi Odbor c. kr. kmetijske družbe v Ljublja 1 dan jalija 1860 Kmetijska družba in pa duhovšina na Bavarskem Veliko škofijstvo monakovsko in frižinško priporoča v pismu, ki ga je poslalo tehantom in fajmoštrom svoje škofije, naj se marljivo udeleževajo kmetijske družbe bavarske tako-le : i „Ze z razpisom od 30. marca 1841 (Generale Nr. 304) je bilo duhovšini škofije monakovske na serce položeno, naj podpira družbo kmetijsko na vso moč; razloženo je bilo tudi v tem pismu, zakaj da je želeti, da pospešuje namene te družbe". Ker je presvitli kralj sedaj tej družbi še večjo oblast dal in ji je tudi dnarno pomoč iz deržavne kase zagotovil, pričakuje višje duhovno pastirstvo, da bo duhovšina po kmetih tudi po vsi svoji moči podpirala prizadevanje družbe kmetijske. Veliko pomaga kmetijstvu cele dežele, ako duhovni razširjajo dobre poduke v kmetijstvu, pa tudi sami obdelu- n jejo svoje zemljiša tako, da je njih umno gospodarstvo celi fari v izgled. Vsak duhoven bo pa to gotovo toliko raje storil, ker si more svest biti, da mu bojo njegovi farani za to hvaležni in da bojo večje zaupanje do njega imeli v vseh recéh. Pa tudi pri deželnih oblastnijah si bo večjo veljavo pridobil. Zbori kmetijskih poddružnic pa verh tega naklanjajo fajmoštrom najlepšo priložnost, zvediti ne le obilo kmetijskih skušinj v svoj lastni prid, temuč tudi odkriti marsikako napako ali pogrešek kmetijske družbe". * ) Iz poslednjega lista „des landw. Vereiuee in Baiera*, Svobodí Ko rosa mlad sem leeal V zibeli perve dni Lovil veselje zlato 9 9 Z veselími ocí; Svetá še nesem umel Na nedrih matere Nedolžnemu so ure Smehljáje vhájale! Ti krasna, svitla deva Ti rajska tičica! Ti si mi priletéla, Z rnenój se radvala : Al jaz te nesem outil. Ne stísnil na Bercé} Oh, nesem ti poljubi!, Ko materi roké! i Mládenec cvetne dobe Premišljeval sem svet, Za dom in za pravico In za človeštvo vnet Kipelo je sercé mi Zivéle so roké; Vozilo se mi solnce Vedro je čez goré Ti krasna, svitla deva ? it 9 Nebeska ticica! Perút si mi dajala, Od tal me dvigala; Ti up si mi budila, Odpirala nebó; Al preden va-nje stopim, Zbežala si v megló! Po travnieíh sem tékal Nabiral sem cvetíc, Užíval mirno radost Sred pevajočih tic; Vsa zemlja mi je bila 9 Zelenop pert Življenje se mi zdelo Je cvetnih rožic vert! Ti krasna, svitla deva, Ti blaga tičica! Letála si krog mene Zvestó me várvala v Cutiti sem začenjal Al zdaj, odkar možak sem Dokaj dežel in mest. Po tebi zdihovaje, Přehodil sem in cest. Zastonj so moji trudí Ne In to 9 9 ajdem te nic već 9 me ranilo 9 9 Ti čaroděj moc: Spoznal te vendar nesem Pod lipo igrajoć ? 9 Ko otrováni mec! krasna svitla deva, Ti svéta boginja! eravno te ne vidim, Pa nisva loćena. Ker v sercu tebe slišim, Da mi šeptaš ljubo: „Podala ti pred smertjo Še enkrat bom rokó!" Miroslav. Ogled po svetu John Bul. 9 Po Irving-u spisal Lovro Primckov. Angleži so pi ojstri v napravljanji bistroumnih burk ^karikatur) in v znajdbi smešnih (šaJjivih) imen in primkov. Po ti poti se ne delajo norca le iz posamnih ljudi, temuč iz celih narodov, pa tudi sami sebi ne prizanašajo. Očitno zna- menje posebne bezni do vsega terde smešnega in zabavljivi šaljivosti Angležev rekel bi in njihove posebne 6« 9 je to 9 proste in sirovega, 9 da so potelotvoril narodne r e j e n e g bukom. J posebnosti v podobi čverstega, dob k lj a te g t s trivoglatim kl dečim opersnik (lajbeljcom), jer h timi hlačami in m hrast podobo t Pod » korenjaka imajo posebno veselje, zasmehovati svoje in druge slabosti, in nobena stvar se ni vrinila duha ngležkega ljudstva tako, kakor ta izmišlj podoba ktero imenujejo to je, po John naše J B (izgovarjaj po angležko D Ker imajo Ang Y Bul) 9 to podobo od starodavnih časov zmiraj pred očmí, je morebiti to pripomoglo, da je narod se nji upodobil, in da je resnično postalo, kar je bilo od početka le bolj iz domišljije zajeto in posneto. Ljudstvo se lahko nauzame vlastitosti, ktere se mu vedno pripisujejo. Prosti Anglez je ves presinjen tište stvari, ktero si do mišljuje pod podobo John Bula, in se trudi doseči karika taro, sreči ktero ima neprenehoma pred očmí. In tako je k ne-še tako deleč prišlo, da včasi ta hvalisani bulizem 9 za izgovor njih predsodkov in neotesauosti velja, in to se zapazi posebno pri tistih zemljakih in domačinih, ki uiso nikdar zapustili rojstnega kraja svojega. Kadar je kdo v svojem govorjenji nekoliko sirov, neomikan, ali če kakošno nedopadljivo resnico pové, precej pristavi, da je John Bul ki svoje mnenje pové vsakrat naravnost. Ce ga zgrabi nepristojno jeza zavolj kakošne malenkosti, berž dostavi da je John Bul jadljiv starec, da pa njegova jeza precej mine. Ako pokaže malo okusa in sposobnosti za ptujo iz- obražeuost, valje Boga zahvali za svojo nevednost 9 on je priprost John Bul in nima dopadajenja nad zlato peno in ga mores ob vé* denár, kar ga ima v žepu igraćami. Se celo lahkost, s ktero ga ptujec more prevariti in s ktero suje in ogrinja s plajščem radodaruosti, On j kakor krepka barka, která potem, ko je srečno ušla strahovitemu svojo neumnost prenapeto drago placuje, olep- ker John Bul je zmirom bolj velikodušen kakor pa zvit in prebrisan. viharju, svoje Zunaj do dolgo mošnjo, i jamboře zgubi v sledeči morski tišini a se rad ponaša pravlja in razs or poda" ; izvleće svojo Tako bi rad storil Anglež, da bi po imenu „John ali boksanji, na tekališči konjskem in pri kavsanj pije svoj denar pri šakanji pete Bul" vsaki pogrešek mu se premenil v zaslugo, in rad bi linov. K po tem zapravijanji ga pa zgrabi ravno to se preprical, da je on najpošteneji clovek na svetu. Kakor malo tudi je od početka ta značaj narodu utegnil ka plah £ovo varčnost. Trese se pri vsakem najmanjem trošku od n na boben" priti in od „nadlege drusrim 9 biti podoben, vendar se je malo po malo vergel po narodu, in v taki nevolji najmanje ali bolje reci, narod se je po njem prerodil ; in ptujec, ki godernjanja in mermranja. r>-----—9 stvari ne plača brez dolgega Da! on je najpočasniši plače- želi učiti se posebnosti Angležev, bo najlaglje nabiral take vavec na celem svetu: z največjo nevoljo potegne svojo hvale vredne podučenja na neštevilnih podobah John Bu- mošnjo iz varžeta, plača do zadnjega peneza; al nikdar ne, lovih, ktere so obešene po oknih prodajavnic mnogoterih. da ne bi se poslovil od vsake guineje z votlim zdihljejem. Pri vsem svojem govorjenji o varčnosti pa vendar Njegova Zmirom se je on eden najrodovitnisih humoristov, ki neprestano vleče nove podobe na dan, in iz raznih obzirov skerbí za obilnost in je gostoljuben gospodar ogledovan daje tudi razne pozore; in akoravno je bil on varenost je nekaj posebne že velikrat opisován, ne morem se zderžati, da bi ga ob Je kako bi si mogel pridobiti veliko denarja zakaj njeni poglaviti namen da bi £ra 9 kratkem ne obrisal. John Bul je pošten, prost, odkritoserčen clovek s čuda moffel potem prav veliko potrošiti danes si nerad privoši kosćek mesa in žmulj vina, da bi le jutri celega vola spekel in več veder vina potočil pa pogostoval vso soseščino. veljavniso prozo kakor poezijo v sebi. malo prenapete romantike, veliko pa V njegovi natori je moenega naravnega Nj podarstvo je neverjetno drago, ker on čuda občutja. On je izverstneji v šaljivosti kakor v bistroumnosti ; veliko ljudi preživi in oblači in ker posebno rad tudi majhne je bolj radosten kakor vesel; bolj zamišljen, kakor merm-Ijiv; njega moreš ravno tako lahko ganiti do solz, kakor do glasnega smeha; al mehkužno občutljivost in puhlo šalo sovraži. On je dober tovarš, ako ga pustiš svojo pot hoditi 9e bogato povraća ar Jako prijazen in zaslu spodai srovi nečimernosti in ga ne goljufati preočitno pred njesro je, in prizanesljiv go ako se znajo njegovi služabniki vêsti po nje » vi m i © ocrni, morejo z njim storiti kar hočej Vse in od sebe govoriti; kadar dojde do boja, pomaga svojemu njem in od njegovega živi, dobro raste in se debeli kar pri Svoje prijatlu z mošnjo in z življenjem, akoravno morda sam bišne strežaje dobro placa, tolsto redi in malo jim dá delà dobi snop palic po herbtu. ar » ovi konji so razvajeni in leni, in počasno koračij V tej poslednji reci je (pa naj med nami ostane!) neko- njegovo kočijo; njegov pčs mirno spava pred vratmi pred > ia liko prehiter. Ne misleč samo na to, kar se tiče njega in kom njegove družine, mu je mar tudi za celo okolico in je bi lajal, ako bi tat p riše I Njegovo stanovalisče je , star grad častite siv, terdnjavi podoben unanje podobe, akoravno mu žuga že zrušenje vselej pripravljen vsakemu biti branitelj. Zato je rad tudi nepovabljen sodnik v zadevah svojih sosedov in jako za- Sozidan ni po nobenem pravilnem obrisu; je le zmes po meri, ako kako važno reč podvzamejo in ne vprašajo njega edinih delov, postavlj za svèt, dasiravno je vecidel njegova pomoč poplaćana s okusu. v Vidi se, da srednj del je h casih in po raziičnem »ozidan v saksonski stavbi tem, da nazaduje se krega z vsemi in se potlej bridko in je tako moćan, kakor se le narediti more iz težkega pritožuje, kako da so ljudje nehvaležni. K nesreći se je ang ležkega hrastovja. Kakor vsi ostauki imenovane zidarije, v svoji mladosti učil plemenitega hervanja ali borenja, in je poln temnih mostovžev, labirintskih lukinj, podobnih zvés ko se je izuril v upotrebovanji svojih udov in svojega in mračnih, turobnih sob; iu čeravno so nektere zdaj svet orožja in je mojster postal v bóksanji in v rabi svoje lej je vendar še vec kotov, kj se more tavati v tmini hrastove z ©orjaee 9 je imel od onega časa zmiraj nemirno Dozidavalo se je od casa do časa in sèm ter tjè marsikaj življenje. premenilo. Ob casih vojská so bili napravlj stolpi ia Berž ko sliši od prepira med svojimi najdaljnimi sosedi, ki (Zinnen), ob miru dozidani novi deli; dru ■■■■I MĚ ■■■■■■■■■■■■■■■ po začne neprenehoma majati z verhom svoje gorjače in raz- slopja, pristave in staje so se nakopičile po tèrmi ali po nih rodov tako, da je vse sedaj sila prostorno mišljati: ali ne zahtevate njegova korist in njegova potrebi raj čast, da bi se mešal v prepir. In zares je svoje sorodne poslopje. Cei oddelek grajšine obsega domaća kapela razrnere v obziru časti in politike tako razširil čez vse postavno zidovje, ktero je utegnilo biti svoje dni velekrasno kraje, da ne kratko ne malo nič ne more se zgoditi in in je še sedaj, akoravno se je na njem v različnih dobah pripetiti, da ne bi bile odškodovane njegove tankoprejne toliko ponarejalo. Znotranje stene sijajo od spomenikov m blazi- pravice in dostojanstva. V svoji vlastni majhni povesti čepeč Johnovih prednikov, in klopi so olišpane z mehkimi je podoben s svojimi na vse kraje letečimi nitkami serdi- nami, na kterih rodovina, ktera pridno prihaja v cerkev temu, debelemu, starému pajku, ki je svojo pajčevino po more sladko počivati izpolnovaje svoje kristijanske dolž 9 vsi sobi prepregel tako, da ne more zabrenčati nobena nosti. Za kerbovanje opravil v kapeli ima John Bul po mušica in nemore nobena sapica zašumljati, da ne bi ga v stavnega, pobožnega kapelana, akoravno ga veliko stane njegovem pokoji motila in ga serditega prignala vèn iz Kapelan moi njegovega berloga. biti zelo učen, spoštovan moz in resnieno Akoravno je zares dober mož, mu je vendar posebno je prizanesljiv njegovim malim grehom; otroke krega dober kristijan, ki zmirom poterjuje, kar gospodar reče; 9 drago, biti tam, kjer je prepir. Al v tem je ena njegovih kakega posebnost le-ta, da ima veselje le na začetku ravsanja in kavsanja; vselej gré radostno v boj; pa da si drugim, natanko in brez protivljenja tudi je premagavec, iz boja gré nevoljen in mermljaje; in so neporedni, in posebno veliko koristi, ker opominja kmete, brati sv. pismo, opravljati svoje molitve, in pred vsem plačevati svoje davke. Sobe gradů so jako ostarelega okusa, al nerodne in ne« polne bliščeće krasotě starodavnih časov akoravno zamazanimi pregrinjali ia bogatimi, čeravno se noben ne bojuje z večjo stanovitnostjo, poravnati kako prepirljivo zadevo, vendar kadar je boj končan pripravne, in se pride do pomirjenja, je s tem, da se mu v roko seže, olepšane z že tako pridobljen, da svojemu protivniku rad prepusti vès ogrinjali, težkimi pohištvi in s staro težko srebernino. dobiček, za kterega se je bojeval. Torej se mora on varo- like peči, obširne kuhinje, prostrane kleti (konobe) in ne vse to priča nekdanjo glaso 9 Ve vati bolj pomirenja kakor bojevanja. Težko mu boš izmuzal izmerne sobane (dvorane) penez z gerjačo; al pripravi ga ▼ dobro voljo in pripraviti vito gostoljubnost, memo ktere je sedanje grajšinsko življenje Dolga versta sôb je vendar popolnoma zapuščena gotovljenju miru se vedno le senca. in poderta, stolpi in stolpiči so tako zrušeni, da se je bati doma kaže, negotova příhodnost zunaj in dá! bolj ko se od miru in sprave govori, o mocném vetru, da ne bi se povse zvernili in sosedli na huje se vojskiui hrup siri, serca tlaci, zaupnost in sercnost prebivavce. (Dalje si.) Slovstvo slovensko jernlje in spodkopuje, kar nam pričajo homatije na Laškem in jako pomenljivo tudi undanji shod nemskih vladarjev v Baden-Badnu. Pravijo in a# u u v u - t# u u u u. Aiuviju, ni tega it\j ut ivuiiva u u maja, da je ondi za Nemćijo novo in kar lepo solnce prihodnje ze ni konca ne kraja Porodoslovje za babice. Spisal dr. A loj z i Valent c. k. profesor teoretično-praktičnega ljubljanski. Z 10 tablami. V Ljublj Jožef Blaznik. porodoslovja v učilnici ani natisnil in založil sloge napočilo, da so nemski vladarji zedinjeni svojo ve javnost sosednemu tujcu, ki jih že dolgo s pisanim oćesom gleda mosko pokazali in še tacega vec kar so nemški Da naše slovstvo tudi v tvenih rečéh napre ćasnikarji te dni na dan spravili. Ne bodi jim potoženo! En duj so nam dokaz tudi te bukve, ki jih je ar t? pod prof. list pa in to je historičko-politiški časnik v Monakovem ne more svoje boječnosti zakriti in se od druzega tega shoda vsega bolj nadja kot ljubega mirú ter pravi: „Pogodba Valenta ravno na svetio dal. Imeli smo sicer ze pred porodoslovnih slovenskih bukev, al zastarané po svojem za- v villafranki jih je 1000 ubila, shod v Badnu pa 10.000 mmm BBMBpBi i® je gotovo, da čeravno cesar Napoleon danes mir ljubi in popadku in zaostale za sedanjim stanom porodničarske vede, Đaj bolj pa še Angleže !" Naj pa je že kakor hoče tudi niso zadostile jezika od vsake knj temu, kar sedanja ornika slovenskega terj Gospod prof. Valent mož velike učenosti v svojem pokliču je poznal živo potrebo oznaiiuje utegne ki ima babicam, za ktere je pisana, biti vse /d vodnica v težavnem njih pokliču, da mo nove knjige, skozi zaneslji rejo ravnati vselej tako, kakor je od ene sti ze jutri bojno troinbo zapeti, ker vkljub vsem vojskam, ki jih je že imel, ostane „cesarstvo je mir Drugo, kar tudi člověka ne more veseliti geslo njegovo * p o t r e b je pri nas napčna misel in krivo razlaganje y po kterem bi mogla za babice, da zvesto spolnejo svojo dolžnost in nikoli ne bila katoliška nova Avstrija tudi izločivno nemška biti. Da prestopijo meje, ki je njih opravilstvu po post sana, je d o b od druge predpi ? po straní pa jih ucijo jasno in natanko, kaj velicih za matere, ktere so se jim s polním zaupanjem zgodovini, nadlog je prav in vsaj mi moramo želeti, ker vemo izročile. In to je ravno velika prednost teh bukev da imajo vedno in povsod bab pred ocrni, za ktere so pi sane. Da je jezik skozi in skozi lahko umljiv, in da se je tudi terminologij > ktero je bilo sem ter • i treba koliko ji je katolistvo pomagalo in večkrat in pogina ovarovalo; toda nikjer pa ni zapisano in ne vém, po kteri poti bi se izpeljati dalo, da bi bila v tistem tako zaljubljenem pomenu tudi nemška. Ni mogoče, da bi ta ljubi priimek tudi vzajemno Ijubezen zbu jeval ? da bi razne narode za delj časa in stalno zvezal naj se modruje in uganjuje, kakor koli hoče. Ne pa, da bi > še le iznova ustvariti, dostojno doveršila, sta gospodu mislil, izdatelju bila dr. Bleiweis in gospod Malavašič na pomoč. a\[ psujem; Pa tudi gospod Blaznik-ova kamnotiskarnica je pripomogla je rimsko-uemško cesarstvo; "al to ni bilo'avstrijansko da s tem svojim ugovorom nemštvo zametujera vsaka reč je prav na svojem mestu. Bilo svoje, da lahko rečemo, da „porodoslovje za bab v nobenem jeziku nima tako natanjčnih in ličnih podob, kakor je teh 36, ki jih je na 10 tablah litograf gospod izvirne, . Kako in tega po unem strojiti, se mi pač dandanašnje prazno delo zdi, sosebno ker mora to vse kaj druzega na čelu imeti in Hochbaum izverstno izrisal, in ki so delo casa deloma pa po drugih porodnicarskih bukvah posnete. velika pomoč v razjašnjenje vsacega nauka pa so dobre osnovano biti po potrebah in zadevah današnjega na zgodovinski podlagi vseh narodov v deržavni edi n os ti menov. * r in v delanji zedinjenih moci Če k dosegi odkazanih na so se v preteceuih stoleijih tudi nemški vojaki podobě učencom in učenkám, vsak ve, kdor koli je bil na jugu zoper zakletega sovražnika Turka bili kdaj učenec ali učnik kakoršne koli vednosti Cele bukve obsegajo 21 pól, in ker je vse ob krátkém rečeno, se vidi iz te obširnosti, kako bogate so potrebnih naukov. kterim je gosp. profesor še napravil prav na drobno razloženo k > je bila pač to njih sveta dolžnost in bolj bramba lastnih osebnih pravíc in iz tega ne mora nihče terjati, da bi zato novo urav-nana Avstrija izločivno mogla nemška biti zgodbe nam da babica berz vse lahko najde, cesar sami braniti pa tudi pravijo, kako so se mogli Jugosloveni večidel le • * V isce v njih. Po vsem tedaj mislimo, da te bukve niso trebne vsem babicam, ki se porodničarstva še le 5 kako so bili zapušeni in skorej vsako leto po le po V J temuč tudi vsem tištim, ki so se ga že izučile iu po deželi babičij 5 da ejo, kaj je učenost in kaj so znajdbe na dan prinesle, in da v škodo novega najnovejsega casa človeštvu pa tudi v škodo sebi ne ostanejo starokopitarce. Al ne samo babicam na Krajnskem, temuč tudi babicam y na slovenskem Štajarskem, Koroškem, Isterskem in Gorišk pa tudi na Horvaškem bojo te bukve večkrat od silovitih Turkov napadeni, in da je ravno nemška needinost in nemarnost mnogih nadlog kriva bila. Pa pustimo to, še besedice bi ne bil od tega zapisal, ako bi nekteri časniki v eno mer od tega ne govorili in pristranskih svetov ne dajali. — Veselo je, da se naše deržavno svetovavstvo tako dobro svojega visokega pokliča zaveda in hoče pravo podlago cesarstvu uložiti in moško naprej delati. Da bo pri tacem delanji marsikaj poravnati iu se med seboj porazumeti treba, je vsakemu znano; treba je le, da se vsak svetovavec svojega imenitnega pokliča zavé, da razun namenov potrebne in koristne, ker jezik je tak, da tudi nase Hro- učenosti tudi sercu svojemu dá govoriti, da nima osebnih vatice ga bojo brez posebnih težav razumele. Morebiti bo ta knjiga tudi marsikteremu kirurgu dobro došla. In tako s serčnim veseljem' pozdravljamo novo knjigo ampak prihodnji blagor Avstrije in različnih narodov v nji zedinjenih pred očmi. To vse pa bo, ako ter se slavnému gosp. profesorju Valent od dvojne strani: t hvalujemo pervic, da je podal tištim zenam r o p o rn i brez „Bog dá in sreča junaška! kar je že gotovo po drugi kterih noben člověk ne pride na svet, dob drugič pa, da je pomnožil znanstven slovstva s knjigo, ktera mu je v čast. » stran uasega Cena knjigi s podobami vred je 3 gold. uov. dn Z veseljem tudi naznanjam, poti znano, da je svetli škof diakovarski gosp. Strossmajer „zares dika i ponos ju-goslo venski" v družtvu več imenitnih rojakov ne samo iz banovine, temuč tudi iz druzih jugoslovenskih krajev no- >l>o- ogovorom Dopisi Na Dunaji 30. rožnika. voizvoljenega bana Sokčevića s krasnim zdravil in mu gotovo upanje izrekel, da bo po izgledu starih banov narodu horvaškemu oče in mati. Na to je odgovori! , da hoče hoditi po poti starih ban ter med drugim rekel B banov, posebno po tisti neumerlega bana Jelačića in o Vam pišem danes; žalosti, ker se nam vkljub vsemu za Žalosti in veselja tem in tudi pri druzih imenitnih besedah se vzdigne cela muožica in hvale, veselja in „živioi" ni bilo ne konca ne 314 kraja. Tudi Vam še z veseljem povem, da se nas je več slovom: „An das lôbliche Pfarramt in a Župnik, ki Slovencov te dní slavnému škofu in derž. svetovavcu po- je ie malokdaj službene pisma dobival, si natakne rožene klonilo. S pravim očetovskim veseljem nas je bil sprejel in svoje ocali, prebere in prebira naslov; misli sèm ter tjè, se z nami delj časa prav po domače pogovarjal. lzrekel je misii dolgo in premišljuje, pa vendar le ne vé, kod in kam. po • v v isce Sedaj gre v svoj usnjati „status animarum" iskat, vseh stranéh in reče slednjič listonosu: „Eto ti natrag lista. najpred svojo pohvalo, da je gospod R. tako lepo knjižico spisal, in pohvalil Slovence sploh, ki se trudijo na tcžavnem književnem polji. Blagovolil nam je tudi razodeti svoje misli, Kaži onomu, koji te amo šaljao, da čovieka s ovakvom kako in zakaj se mora zdaj pisati. Poglavitni namen je, da imenom neima v čitavoj mojoj župi. Sigurno mora to kakva bi dobili vsi Slovenci na jugu en književen jezik, ker pomota biti". Listonoša vzame list, ter ga nazaj nese, bi potem lože in z večjim pridom delali, sicer bi bil ves trud Drugi dan ga sopet župniku donese, al s horvaškim našlo* Kje je bila po zastonj, in iz tega ozira je přistavil, da bi skupaj pomogli * t vom: „Slavnomu zupnickomu uredu u za napravo učene a k a d e m i j e in jugoslovenskega vseuci mota? Jaz mislim 9 da pomote sicer ni bilo, samo cesarjeve liš ča. In drugi ravno tako imenitni namen mu je zavolj besede in zapovedi niso bile spolnovane. — Ker slišimo, da katolištva, da bi vsaj mi katoliki združeni bili, ker Cehi bojo dobili samostalne političke novine (saj se je le imamo na meji razkolnike ali staroverce, in bi jih potem za to prosilo, kar so presvitli cesar že davnej dovolili) se lože pridobivali. O tem je delj časa govoril in se poteui tudi Horvatom ne bo moglo zabraniti, za kar so že večkrat prijazno poslovil. Dunaj Njih Veličanstvo Ker pojde deputacija ljubljanska na prosili. Kakor se čuje, pride naš nov ban fml. Sok prosit, da bi se deželno poglavarstvo č e v i ć 12. julija v Zagreb. še v Ljubljani ohranilo, naj bi ga prosili po naših mislih s tem pristavkom, da bi saj većina Slovencov k njemu spa- dala ? tako bi bilo tudi deržavnih stroškov dosti manj Iz Celovca 15. junija razglaša „Slov. Prijatel" oklic ospoda knezo-škofa kerškega od 5. t. m. o pre m em bi druztva sv. Mohora, v kterem svetli gospod nazna- o* to Druge zadeve menda niso tako tehtue: čas rane seka, pa njajo sledece: „Družtvo sv. Mohora, „ki je izdajalo bukve jih spet na drugem kraji celi. Iz Zagreba 28. junija K. Z. za slovensko ljudstvo", se je svojevoljno razdru žilo. Že dolgo se ni Zraven pa je Nas več družnikov serčno prosilo, naj na javila tako živo pri nas zavednost uarodnosti, kakor sedaj. pravimo cerkveno bratovščino ali družbo, ktera bi Slovence Mladi naši so si terdo predvzeli, saj v domaći hiši ie po po notranjem Avstrijanskem v pobožnosti vadila, zraven pa domače govoriti, le po domače živeti, kakor so govorili in tudi med njimi dobre katoliške bukve razširjala. Da se ta hvalevredni namen doseže, smo sklenili. katoliško bra živeli stari Horvatje. Zarotili so se, za nobeno devojko se ne zmeniti, ktera se jim po „naški" ne odřezuje. To je -----; v—------------ —, ^ » " to vse i no sv. Mohora osnovati, in smo sv. Očeta pa pomagalo. Naše krasotice, ktere so bile že jako zablodile peza poprosili, naj to cerkveno bratovščino poterditi in druž v romantiko Pavl de Kook-a, Dumas-a, Sue-ta, George nikom svetih odpustkov podeliti blagovolijo. Sv. oče Piji IX Sand-a in še več drugih, so poslednji čas se okrenile iz te so naso prošnjo uslišali in nam odgovorili s pismom v polzke sklizke ptujstva, ki je bila toliko nevarna za njih kterem niso samo le to bratovšino poterdili, temuč jej tudi Začele so „naški" domorodno čutenje in za čistost serca. se pogovarjati. In kako ljubko se jim prileže domaći marnj Lepoglasje horvaškega jezika dobiva še le v nežnem de posebnih milost in gnad podělili u i Postave nove družbe obsegajo 5 Namen družbe sv. Mohora je: podpirati pobožno. vojčjem izrečju ono miloto, ktera se tako silno našemu lepo obnašanje in ohranovati katoliško vero med slovenskim sercu přikupuje. Pa tudi surke so se našim krasoticam kaj ljudstvom; v ta namen se bodo na svitlo dajale in razšir- Pravico v > saj pa tudi mnogo bolj lišpajo člověka, kakor pa jevale med Slovenci dobre katoliške bukve. omilile frak „duolobatus" vulgo no van. v škrica pri vas na Kranjskem ime to bratovščino stopiti ima vsak katoliški kristijan obojnega Da bi pač to, kar sem rekel, tudi našim mla- spola, vsakega stanu in vsake starosti, da le dotične dolž- nosti spolnovati more in hoče. Sprejme se pa vsak v to Da denčem in dekletam posnemovavno ogledalo htelo biti! naše dekleta tako pohlepno segajo po nemških romanih , se bratovščino s tem, da se pri kakem družbinem predstojnika jim ravno ne more toliko v zlo jemati; saj jim naša knji- oglasi in se njegovo ime v družbine bukve zapiše. —- § 3. ževnost le malo malo zabavnih pripravnih knjig podaja ; ta našteva dolžnosti družnikov, ki so:v 1. Vsak družnik ogon našega slovstvenega polja je še skoro da ne celina, naj vsak dan moli en „Očenaš", eno „Ceščeno Marijo" in Hajde na-nj. pisatelji, ako Dumas-a, Heine-ta itd.! vam je mar spodriniti Kook-a, zraven naj pristavi besede: „Sveti Mohor, prosi Boga za Da se bo in sicer že v kratkem nas u. 9 to naj odmoli v narnen: da se katoliška vera sploh, horvaški jezik vpeljal namesto nemškega v urade, se od posebno pa med slovenskim ljudstvom ohrani in razširja. dne do dne bolj pripoveduje; saj je pa tudi od dne do dne Vsak duhovnik, ki pristopi, naj pa še zraven tega tudi, ako jasneje, da se većina današnjih homatij le okoli enega vre- je mogoče, 12. julija, kakor na praznik sv. Mohora, mašuje tena suce, in to vreteno, ki je že dobilo tako silno moč, za vse žive in mertve družnike. 2. Vsak družnik plača , da z eno besedo rečem, kakor: narodnost, tedaj, kadar v družbo stopi iu potem vsako leto naprej, en ni nic drugega Ćedalje se silneje tirja, naj se uresničijo enkrat cesar- goldinar avstr. veljave, da družba more na svitlo dajati jeve besede, — naj cesarja-namestniki natanko-izpolnu- dobrih bukev. Kdor po večkratnem opominjevanji svoje íet- jejo postave, naj se podelijo vsaki narodnosti one pravice, nine ne placa, se ne bo več imel in štel za druznika > > 9 se pa zavolj tega ne bo vec tirjeval ali ktere so jim od Boga dane. Ker pa vse nic ne pomaga so se Ijudje začeli braniti, druge kakor v domaćem jeziku družnik se zaveže, da si bo po svoji moči pa toževal. 3. Vsak in po svojih pisane pisma od uradnij sprejemati, opiraje se na cesarjeve okoljscinah prizadeval, naj se dobre bukve med Slovenci besede, da imajo vsi avstrijanski narodi enake pravice, razširjajo ; vendar ta zaveza ni taka, da bi kdo svojo vest Ker sem ravno pri tem predmetu, naj povem je menda nedavnej v Slavonii zgodilo; povem pa, slišal še to, kar se težil in si grehov nakladal, ce tega ne delà. kakor sem znanja dobičke družnikov, ki so, da 1. vsak družnik 9 9 za resnico po tem takem, se vé, da porok biti ne ako vestno spolnuje pogodbe, postane deležen vseh (peterih) morem. V neki dolini Slavonije ravne biva neki star župnik odpustkov, ki so jih sv. oče Piji IX. v omenjenem pisma (fajmošter) že dolge leta vsred svoje čede; nemški jezik podělili; — 2. vsak družnik se udeleži vseh molitev in mu je morebiti ptujši kakor turski ; izšolal se jo po starem daritev ss. maš, ki se v namen te družbe opravljajo; 3. od ogerskem kopitu. Jezika, ki ju ume in govori, sta hor- vsakih bukev, ki jih izda družba, dobi vsak družnik po vaški in latinski; saj drugih mu tudi ni treba pri njegovem enem iztisu za svoje plačilo. Kdor pa letniuo plača po župovanji. K temu župniku prinese enega dne listonoša dvoje, troje itd., dobiva tudi po dvoje, po troje itd. izdanih bližnjega kotarekega ureda službeno pismo z nemškim na- bukev; 4. vsak družnik ima pravico, take spise, ki se ma 215 za slovensko ljudstvo potrebni ali koristni dozdevajo, družbe ni m odbornikom priporočevati, naj jih na svitlo spravijo. Kakor cerkvena družba te škoííje stoji ta družba vselej pod nadgledstvom knezo-škofa kerškega, in pod vodstvom od ravno tega knezoškofa poterjenega odbora, kterega si v Celovcu stanujoči družniki izmed sebe izvolijo. Po krajih, kjer so fajmošter družnik, so oni tudi njeni predstojnik za svojo faro. Ako pa niso družnik, izvoli družbini odbor koga drugega (ako mogoče kakega duhovnika) za predstojnika. Ta oskerbljuje družbine opravila: on prejema nove družnike, jim izročuje družbine bukve, in pobira in zarajtuje njih letne plačila. V » ; * i ÉÉ ' 'I ' Iz Sentjanske gorice. 27. dan p. m. o poli sedmih zvečer se strašni oblak nanagloma od severja vzdigne, pa prihruja strašen vihar, dež in toća. K sreći, da toča ni dolgo šla, sicer bi bila vse pokončala. Lepa je šentjanska gorica, al sedaj je v tako žalostném stanu, da ni izreci. Kar toća poklestila ni, jc pa voda pokonćala, ker je boljo zemljo odnesla. Usmili se Bog! Mart. Strahovnig. Iz Kopra 23. junija. B. — Letina okoli Kopra prav dobro kaže. Grojzdja je obilo in dozdaj zdravega. Oljka cvetè, da jo je tepo gledati. Tudi vse drugo žito dobro letino obeta. Oj, će nam Bog blagoslovljeno polje zdravo obderži, ga bomo pili, kakor Loćani tobak, in olje bo nam teklo po bradi kakor Aronu. Bog daj ! — Med mnogimi tat-vinami, ki se tu primerjajo, naj omenim posebno ene. — Perve dni tega mesca so ukradli 395 centov soli iz cesarskega magazina, kteri pri morji tik mesta stoji. Kako je bilo to mogoče, ker straža dobro zaklenjeni ma-gacin varuje, in kam je sol šla? — nad temu se vsak čudi! — Kakor v današnjih časih mnogo ljudi rogovili, tako so tudi tukajšni jetniki začeli rogoviliti pretečene dní. Postavili so si namreč v glavo, da hočejo rajši lakote umreti, kakor jedi uživati, ki so jim od dotične gosposke odločene. Postilo se jih je res okoli 200 glav samovoljno skozi tri dni. Tretji dan je pa palica ozdravila burovže ravno tako kakor je ozdravil tišti hlapec psička svoje gospe, kteri ni hotel več jesti ne juhe ne mesa, ne pečenke, da je tudi sirovo čebulo in česinj rad jedel. — Z Bogom! v v Iz Zeleznikov 24. junija. Ze štiri nedelje zapore- doma se obilo ljudstva v naš kraj zahaja. Danes 3 tedne smo spremili truplo visoke časti vrednega gospod fajmoštra Martina Jenoh-a k grobu, — verlega delavca v nogradu Gospodovem. — Danes štimajst dni smo obhajali cerkveno žegnanje. — Danes teden pa so obhajali naš rojak, nade- polni gosp. Tomaž Kikelj, klerik si. nemškega vitežkega reda, novo mašo; pridigovali so nam ta dan slavno znani govornik, častiti gospod Lovro Pintar o visoki častitljivosti duhovskega stanu in o dolžnostih vernikov proti duhovnimi. — Redko veselje pa je doživela občina naša danes, ko so po 50 letih mašništva v naši farni cerkvi visokočastiti in ob- čeljubljeni gosp. Blaž Keren i k, ki so 28 let pri nas za fajmoštra bili, stopili pred oltar, opraviti Bogu dar zlate nove mase. Ime „Kersnik" je celi domovini dobro znano. So namrec slavni jubilant brat tistega Ijubljenega moža, tistega oceta dijakov, tistega domoljuba Janeza K e rsni k a, ktera spomin nikoli ne bo umerl v sercu domorodcov naših. J. Levičnik. Iz Krajna 1. julija. J. V. — Tudi pri nas se je letos svilo rej a začela. Gosp. Drago tin Florian, ki že od leta 1846 pridno murve zasaja, ima zdaj čez 1000 dreves, ktere so se skor vse dobro prijele in prav lepo rastejo. Letos je vpervič svilorejo poskusil, in kakor se dozdaj kaže, se mu bo ta perva skušnja prav dobro obnesla. Cerviči, zdravi in lepi, so se pred kakimi štirimi dnevi za-predovati začeli. Kokoni so močni in veliki; gosp. Florian si jih bo vse za seme prihranil, ker prihodnje leto bo v novem, nalas napravljenem poslopji svilorejo na debelo zacel. Bog daj dobro srećo, ker tako ue bo samo on imel lep dobiček od tega novega početka, temuč tudi cela kranjska okolica, kadar bojo po njegove m izgledu zdramljeni kmetje spoznali, da tudi gorenska stran je za rejo murb in zidnih červičev pripravna, in bojo vidili, da je pridelek gotov dnar, ki ga nam Lah v hišo prinese. Gospod Florianu pa bo šla na veke cast in hvala, da je bil pervi, ki je vpeljal svilorejo na Gorenskem. — Naj omenim še, da v Šmartnu blizo nas ima tudi častiti gosp. kaplan entnalo svilnih červičev, pa ravno dosti, da kmetje vidijo, kako se obnaša ta živalica! Iz Ljubljane. Přetekli teden je bil res veliki teden za naše mesto, ki se je radovalo nad prihodom premilostljivega novega kneza in škofa. Noter do nedelje so sprejemali poklone različnih verst, duhovnih, civilnih iu vojaških, in z svojim obnašanjem se vsem prikupili tako, da po 23 letih, ko so se v svojo domovino v visokem pokliču sopet vernili, bi pač, ako bi jim njih apostoljska ponižnost to pripustila, ponosno môgli řeči: „veui, vidi, vici!" Ne bomo ponavljali, kaj so se s tem in unim pogovarjali; zamol-ćati pa ne moremo saj nekterih reči, ki so jih našim gosp. bogoslovcom rekli, ker vemo, da jih bo dežela z radostjo zaslišala. Naznanili so jim med drugim, da vprihodnjič bojo mogli tudi bogoslovci se preskušnjam god nos ti (maturi) podvreči kakor pravdoslovci in učeuci zdravilstva, da jim nihče nebo mogel očitati, da za bogoslovca je vsak dober. Slovenščino so jim živo živo priporočali, rekši, da so žalost-nega serca že na Dunaj slišali, da je slovenščina jela v se-menišču nekako pešati in da mnogi cerkveni ogovori po deželi niso zloženi v takem jeziku, kakor ga sedanji čas terja, da se sv. beseda Božja ljudstvu tudi podaja v lični besedi; ne — so rekli milostljivi knez — da bi hotel s tem reči, da imate zanemarjati druge nauke; al Bog obvari, da bi zanemarili tudi slovenski jezik, zakaj nikoli ne smemo pozabiti, da uaša domovina je slovenska. In še veliko druzega so jim prijazno priporočevali. Tako je v sprejemanji mnogoverstnih poklonov pretekel teden. Že v saboto popoldne je zvonenje po vseh cerkvah, zvečer pa je muzika tukajšnega regimenta oznanovala slovesnost prihodnjega dneva. Zjutraj v nedeljo so peli npet zvonovi po vseh cerkvah, mestnjani pa so začeli lišpati svoje hiše z banderi in pregrinjali in venčati jih s cvetlicami. Ob osmih so bili světli škof pri sv. maši pri nunah, in potem so se podali v veliki procesii v stolno cerkev. Prišli so iz dežele gosp. prošt novomeški, gosp. častni korarji in tehanti, mnogo fajmoštrov in kaplanov, očetje frančiškani in kapucini in se pridružili slovesnemu spremstvu; tudi kranjsko mesto — rojstni kraj Njih Milosti — je poslalo svoje namestnike. Ljudstva pa je bilo iz mesta in dežele sploh toliko zbranega, da v nunski in stolni cerkvi ni bilo več prostora, in da po ulicah, kjer je procesija šla, se je vse terlo. V stolni cerkvi jih je priča-kovala višja deželna in vojaška gospoda. Cerkveni obredi, s kterimi so světli knez in škof se vsedli na prestol višjega duhovnega pastirstva, so bili tako veličastni in tako gin-ljivi, da nihče, kdor je bil priča, ne bo pozabil slavnega obhajila. Dve uri po končani cerkveni, slovesnosti so pogostili milostljivi knez višjo duhovno, civilno in vojaško gospodo pri bogato obloženi mizi v svoji rezidencii, kjer je vse veselega serca bilo; vojaška muzika na dvoru, ki jo je general gostju v čast poslal, je pridevala mične melodije radostnému obedu, kterega so světli knez še bolj oživili, ko so zdravico napili sv. očetu papežu, cesarju, deželnemu poglavarstvu krajnskemu in armadi avstrijanski ; potem pa je zadonela zdravica, ki jo je namestnik deželnega poglavarja vitez Stáhl napil gospodu knezo-škofu. Sklep današnjih slovesnost pa je bila bakljada in večernica, ki jo je tu-kajšna pevska družba ob poli desetih zvečer napravila v skofii prepevaje med drugimi pesmami tudi domačo, ki jo je pod naslovom „Pozdrav" na gosp. Gr. Krek-ove besede zložil gosp. Ant. Nedved. — Tako je še le po desetih zvečer potihniío veselje dandanašnjega dné, ktero je naš pesnik 216 gospod Cegnar v besedah razodel, ki smo jih postavili ua po trebahu sipati začelo". Po tem se usede £enei ^41 1 V • i • « \ * * * % • v ' ..... • F celo danasnj listu. kercmar vés pl in je j tacija na Dunaj V poudeljek ponoći se je podala ljubljanska dep tnu sam nosi jedila na mízo. Sardinsko. Iz T 28 junija. Včeraj je der zavni zbor pretresal predlog ministerski, kteri svetuj se 150 naj ilijonov lir za deržavne potrebe p o s o d o vzame. Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Mnogo poslancov je govorilo za to posojilo rekši veliko dnarj j da je treba ako se hoče mocna Italija ustvariti -----j- -----, —--uon-umi, Iz Dunaja. Derzavni svetovavci ne bojo menda pred nekteri poslanci pa so rekli, da bi tudi poterdili posojílo, 14 dnevi imeli velikega zbora, ker imajo izvoljeni ako bi zaupanje imeli do ministerstva; Guerazzi je očital manjši odbori s pretresovanjem deržavnih dohodkov in stroš nke ? po kterih Cavour-j politika hodi, in je svetoval, kov toliko opraviti, da jim ni mogoce, svojih opravil pred naj se Sicilija vzau.e v sardinsko kraljestvo, neapolitanska dokončati. Ti veliki zbori bojo sila imen i tni, ker naj- zveza zaverže in ocitna vojska zoper Neapolitansko, Rimsko ki so lani iz vojnem mini- važniše reci našega cesarstva bojo prišle takrat v pretres, m Avstrijansko začne. Vsem oficirjem Ministerstvo je sedaj tudi deržavne dohodke za službe stopiii, je zaukazano ? oglasiti se v leto 1861 deržavnemu svetovavstvu v pretres izročilo. Do- sterstvu hodki neposrednih davkov (zemljišnih, hisnih itd.) so za leto 1861 prerajtani na 90 milijonov in 34.000 gold., po Neapolitansko. Govorilo se je, da Garibaldi, čedalje • V « » ^ ^ « . . _ _ _ mocnejsi, namerja 8 junija udariti na M v Sicilii srednih (vžnitnine itd.) pa na 235 i 2 milij. gold. zemljišnih davkov od leta 1858 z letom 1861 kaže, da je storil. N Primera ali pa naravnost na Neapolitansko. Danes še ni znano, kaj bojo ti davki 7 7a novic o Garibaldi-tovi armadi nam pa milij. -old. manj donesli, zato, ker smo Lombardijo zgubili; hišni davek bo po ministerskem pre P poveduje telegraf iz Neapolj a m. strašna pre kočija začela da se je tù 28. dan pisarnice 12 mestnih vdarku dal 3 milij. gold. vec. Tudi vojski na doklad a komisarijatov so bile oropane, pisemske shrambe (arhivi) z 13 milijoni in 405.800 gold. stoji se v predlogu, kar sozgane, komisarji pa pomorj hoti so puntarji tudi jet kaže, da hoče ministerstvo ta davek še prihodnje leto po- nike iz jetnišnic izpustiti, pa armada jim je vendar to ubra birati. Dohodki vžit nine so prerajtani na 54 */„ milij. gold., col nine blizo 14 milij., soli 32 milij., tobaka 30 milij., loterije 6 milij., poštnine 2 milij. cest nila. se iić Gaeto Mesto je pod obsedo; mestna straža (guard pravlja; mati kraljica ca) reci bojo deržavni svetovavci v resen Spinelli je s s novo ministerstvo je izvolj 1840 x in ne; oj i hćerami bežala v pod predsedništvom ki je tudi leta nister bil ustava je ljudstvu obljublj zade politanska vlada se pri nine 3 milij. Vse te prevdarek vzeli. C. kr. ministerstvo notranjih oprav je dovolilo, da si občina (soseska) v Poisdorf-u v dolnji Avstrii sme o b-činsko ali srenjsko hranilnico (šparkaso) napraviti, litanski vladi dosti pomagalo, ker je že berž ko ne svobodna telegraf na enk sprijazniti se s sardinsko. Vse te novice je prinesel rat; al bati se je, da vse to ne bo neapo- P Kakor se v nekterih časnikih bere, se podvizuje p Zap od vseh dru m ministerstvo pripraviti gradivo za željno pricakovane de ž e 1 n e n a m e s t n i j e. ribaldi-je v P vlad se mora bolj Ga bati kakor se zanašati za svojo armado, ktera se tako slabo obnašala in se tudi v Neapolj Sliši se, da bo število žandarjev zlo zmanjšano ni krepko v bran postavila, sicer bi bila vendar lahko pe- (od 16 regimentov na 10) in da bojo žandarji vprihodnje šico ustajnikov zaterla. Kj se morej take reci S oditi samo po kmctih. tam je mogel pac rak deržavo že globoko podjesti ni n Czas" oznanuje, da kmali pride ministerski ukaz, tedaj parižki zbor že 8. aprila 1856 bi potrebe resen ki bo zapovedai, da se ima poljski jezik pri sodnijah opoui dajal politansk vladi al ona ga ni hotla slišati, v Galicii upeljati in zdaj se ji huda ura bli Kaj bo iz vsega bo bur0* Železnica, ki bo iz Dunaja peljala cez Sale- příhodnost učila. Garibaldi oklicuj Mnihov in tako dalje v Pariz, se bo že 1. dan iu spravlja Lahe na razglas za tega, razglasom noge. prihodnjega mesca odperla. Francozko Za gotovo se pripoveduje Tcržaška bankirja Mandolfo in Brambila, ki pruski cesarja Napo v tabor , da Chalonske bo vladar i obiskal. o bi b sta bila zavoljo preiskave lanske vojskine goljufije tukaj v záporu, sta izpušena, Revolteia pa je še zapert. Vremenikarji posnemajo iz marog na solenu prero-kovanje, da ta in pri hoduj i mesec (mali in veliki serpau) še v R čud menje posebne prijaznosti, ki bo dalo casnikarjem spet marsikaj ugibat r> M Ch • v pise î da franeozka armada ostane cesar Napoleon bo varoval sv. očetu Rim v bota zlo vroča ; pa tudi jesen letošnje leto v vsem skupaj še ni pravijo bo gorka, ker kaj vec se pa noce spušati, zato, ker se rimska vlada brani doseglo tolike toplote, upeljž kolikor je navadno vsakemu letu gré. Ako se pa to še dalje zakasni kakor se je zakasnilo od leta 1822 do 1833 listov. ih prenaredb Skofo ni vec prepovedano oklicovati pastirskih in od leta 1833 do 1844, utegne tudi prihodnja zima ne navadno mehka biti. Repata z vezda se je prikazala; 26. dan p. m. veliko ljudi k ogledu; perve 4 dni jih je prišlo V tem, ko cesar veliko politiko delà po svetu, raz-8tava živine in kmetijskega orodja v Parizu vabi V ze smo jo vid.li s prostimi očmi. Iz Zagreba. Za papeževo posojilo se je podpisalo v zagrebški škofii dosihmal 22.200 frankov, med kteriuii je 20.000 fr., ki jih je podpisal sam kardinal in škof. Iz Iliilia. General Lamoriciere ni varen svojega življenja, kjer ga 100.000. Pogovori vrednistva. Gosp. Jak. K. v Zal: Pisamce vase y v kterem popisujete slovesnost v Cerkljah, nam je ne vemo, kako to prišlo se le v sredo v roke. Zal nam je, da je sedaj ta Unidan je na svojem potovanji přisel v gontivnico, je misli! kerčmar zavdati; dober clovek mu pa to popis ze prepozen písemce Vaše v » Gosp. J o ž. Kuk. v Ljublj.: Radi bi vzeli Novice", pa nam ni jasno, kaj ž njimi namerjate? popřed pové. „Naj bo! reče Lamoriciere želodec je Kursi na Dunaji 3. julija. pražen ; jez moram jesti. Pa poklicite mi kerčmarja !" Ko ta v sobo ptopi, mu general rece: „Vem, da me hoćete zavdati. Storite, kar hoćete; al to Vam povém, da vsakega kerčmarja bom ustřelil, pri kteremu me bo le količkaj mesti z 27]L gold. 5% metaliki 70 fl. 20 kr. Ažijo srebra 26'°/0 Narodno posojilo 79 fl. 50 kr. Cekini 6 fl. 1 kr. Popravek. V nekterih listih poslednjih „Novic" se je vrinila tiskarna pomora, daje ažio srebra z 17'/, bilo naznamovano na- Odgovorni vrednik : Dr Janez BleiWeiS. — Natiskar in založnik : JoŽef BlâZnik.