&
"JHri
m
■ v i |y ■■
c. k.
očitne glavne šole
POSTOJNSKE
1868.
UP
r*
  ■ —«»m5>«k£-—SSM——--------
V Postojni*
Založila c. k. glavna sola Postojnska.
iljalg
Šolski red in strah,
njegova imenitnost in težavnost.
V
Sola t. j. ljudska šola je tista očitna naprava, ktera z izobraževanjem dušnih in telesnih moči za to skerbi, da otroci zamorej» v svojem poznejem stanu časni in večni poklic doseči, l’osebni pripomoček ta namen doseči, je res podučenje; tode ljudska šola ne spolni svoje naloge in ne pospešuje pravega blagra človeštva, ako samo podučuje in ne gleda tudi na druge moči človeškega duha. Kaj hi pomagalo podučenje, kjer bi se tudi serce ne žlahtnilo in volja k dobrem ne vodila, kjer bi se ne izobraževal ves človek z vsimi njegovimi močmi? Velikokrat so vednosti marsikomu škodovale, ako je pa človek imel popačeno serce, in sprideno voljo; dobro serce pa in krepostna volja imata povsod svojo vrednost, ona kinčata vsaki stan, vsako starost in vsaki spol. Da se ta namen doseže, kterega vsaka šola imeti mora, je potreba zraven podučenja tudi dobrega šolskega reda in straha. Vse naprave in postave in obnašanje učenikovo, da se red v šoli ohrani, se imenuje šolski strah in red. Ako je pravi šolski strah in red v šoli, spričuje to od lepe zmožnosti učenikove, ako ga ni, ima učenik polno zaderžkov, ko hoče svoj namen doseči. Da je pa šolski red velike važnosti v šoli, ne more nobeden tajiti, kteri ji le enkrat šolo od znotraj pogledal.
Saj so otroci, kteri so šoli izročeni, še v tisti voljni starosti, kjer je serce še odperto in občutljivo za vsako zunajno moč, ko se prejeti nauki tako globoko v serce vtisnejo, da jih otrok cel« življenje ohrani Kako bi ostalo očetovsko podučenje, prijazno priganjenje in lepi zgled učenikov brez sadu? Ja šola zamore pod vodstvom zvestega in previdnega učenika postati naprava,
kjer se otroci zamorejo vsili čednost navaditi, že s tem, da se olroci precej pri	začetku	šole	morajo terdnega reda in nekake
resnobe navaditi,	so prisiljeni	slabe navade odložiti	in čednosti
si pridobili. Koliko priložnosti daje življenje v šoli lenega k pridnosti, nerednega k rednosti, lalikomišljencga k pameti pripeljati. Koliko nagibov najde otrok v šoli k priljudnosti, prijaznosti, krotkosti, prizanesljivosti in k drugim čednostim. S temi in več drugimi rečmi je šola res naprava, ki ne le za šolski čas otroka naj lepših čednosli privadi, ampak tudi v celem človeškem življenji svojo moč razodeva.
Kot je pa šolski red imeniten in blagonosen, ravno tako težaven pa je tudi, in kdor to težavnost premisli, ne bo šole za vsaki naj manjši pregrešek otrok odgovorne delal, veliko manj pa še šolo dolžil, ako se kteri njej izročenih že v mladih letih zgubi. Vsaki ve, kako malo se večji del doma pri strarših zgodi, da bi otroke za šolo pripravili, učenika v njegovem prizadevanji podpirali. Večkrat se zgodi, da šola dnin veliko zanemarjenih, in včasi (udi popačenih otrok. Kako hudo se zdi malemu šolarji; mirn in tih biti,	ker ne	ve	in ne more razumeli,	čemu je to.
Vse še bolj prijazno opominjevanje in svarjenje malo pomaga, ker kmali jih pozabi otrok.
Napolnjene šolske sob«', kako različnost otrok v starosti in vednostih nam kažejo, in vendar se mora na vsacega zmed njih gledati. Kteri učenik bi bil v stanu, med sto in več olroci vsacega tako obdelovali, kot njegova starost in njegov umski stan zahteva ?
K vsemu temu pa še pridejo slabi zgledi zunaj šole. Po hišah slabili staršev se večkrat naredbe in ukazi učenikovi vpričo otrok grajajo, od	učenika	se slabo govori, in otroka	še večkrat
podpihujejo učeniku se ustavljati.
Iz tega se vidi, kako težavna je za učenika naloga šolski strah in red ohraniti in da je velike poterpežiiivosti in vedne skerbnosti treba, da se ta naloga dobro in v občni korist reši, Le nepremagljiva serčnost in vdana ljubezen do mladine stori, tudi fakrat svoj namen npprestraseno pred očmi imeti in ga tudi doseči,
ko škodljivi vtoki, kterim se vstavljati no zamoremo, s strašno močjo lepi sad dolgega delovanja pokončali hočejo.
Tode naj bodo težave in zaderžki še (ako veliki, ravno tem nasproti mora učenik svojo moč poskusiti. Nikoli ne sine učenik mislit', da z vsim delom in trudom nič ne opravi, nikoli ga ne morejo taki zaderžki izgovarjati, ako svojo nalogo vnemar pusti.
Kaj pomaga verlnarju, ako črz obilnost plevela toži? Ali doseže mornar svoj namen, ako se viharnega morja zboji in iz strahu pred pečinami vožnjo po morji opusti? lstrebiti mora vertnar plevel, ako hoče imeti obilno žetev in pogumni mprnar spravi viharju in valovom vkljub svojo barko k bregu.
Tako naj bode tudi pri učeniku. Naj ne bo prestrašen in obupljiv, ako njegova dobra volja in resno prizadevanje zadene na nepremagljive zaderžke, in ako škodljivi vtoki to zopet pokončajo, kar je tako težko in zvesto postavil, ampak z novo močjo in veselim sercom naj se vstaji sovražnim močem. Se ve da, da tako delovanje tirja, da človek tako rekoč, sam nase pozabi, da le z vsemi močmi in gorečo ljubeznijo dela za mlade serca, ki so njemu ižročene; pa velik je tudi blagoslov, ki pride za toliko zve* stobo, in čut in zavest, da smo naj svetejši delo človeštva pospeševali in seme sejali, ktero nam obeta žetev v naj poznejših pasih, ta zavest je vredna visoke cene.
Vodja
G
Šolska oznanila.
Predniki in učitelji.
Juri Zavašnik, šolski viši ogleda, kanonik, konzistorni svetovalec, poročevalec o šolskih zadevah i. t. d.
Janez Hofstetter, šolski okrajni ogleda, farman, dekan, častni konzislorni svetovalec.
Valentin Murnik, šolski oskerbnik, dosluženi c. k. svo-tovalec deželne sodnije in predstojnik.
Janez Košmelj, začasni vodja, katehet, duhovni pomoč-uik, je učil kršearski nauk, zgodbe sv. pisma in evangelij v vsakdanji šoli 10 ur, v nedeljski šoli pa 2 uri, ter slovnico v 4. razr. 1 ur. Na teden vkup: 13 ur.
Jožef Zagorjan, učitelj, načelnik 4. razreda, je učil ra-zun risanja vse predmete v 4. razredu 17 ur na teden.
Lorenec Zupan, učitelj, načelnik 2. razr. je učil vse predmete v 2. razredu, 20 ur na teden, in razne predmete v nedeljski šoli 1 uro na teden.
Franz Venca j z, učitelj, načelnik 1. razr. je učil vse predmete v 1. razr., petje v 1. in 2. razr., 20 ur na teden, in razne predmete v nedeljski šoli, 1 uro na teden.
Karol De rmelj, podučitelj, ud c. k. kmetijskega društva na Kranjskem, načelnik 3. razr., je učil vse predmete v 3, razr., risanje v 4. razr., sadjoiejo in petje v 3. in 4. razr. in razne predmete v nedeljski šoli. Na teden vkup 25 ur.
Matilda Zagorjan-ova je učila plesti in šivati deklice 3. in 4. razr. trikrat na teden.
III.
Pregled
posamnih naukov in ur na teden.
IV a n k i	Vsakdanja šola				O. Zc <u u. -J
	razredi				
	I.	il. | HI.		IV.	
1.	Krščanski nauk 2.	Slovenščina .... 3.	Nemščina .... 4.	Šleviljcnje .... 5.	Lepopisje .... 6.	Risanje . . . . 7.	Petje . • 8.	Sadjoreja • » 9.	Pletenje in šivanje	2 6 G 4 1 1	2 4 8 4 4 T	2 3 10 4 3 1	coi	10 1 6 33 • o 1	5 2 4 1 3
Skupej	| 23	23	23	30	99
V	nedeljski šoli so se učenci učili v 2 razredih raznih naukov, v vsakem po eno uro, krščanski nauk pa oba razreda vku-paj 1 uro. Deklice vse v enem razredu so se učile 1 uro raznih predmetov, 1 uro pa krščanskega nauka.
IV.
Dobrotniki tej šoli.
S pripomočjo množili prijateljev šolske mladosti je napravil vodja 1. dec. in 36. dec. 1867 dve očitni veselici v poslopji glavne šole, da se je v posvečenje božičnega praznika 46 ubozih otrok te šole obdarovalo z naj potrebnišo zimsko obleko. Razdelitev obleke so je vršila SJ3. dec. po lepem ogovoru preč. g. dekana.
Tergovcc g. K. Huber je podelil mnogo pisavnega orodja.
(J. Val. Murnik je mnogo daroval za popravo in olepšanje drevesne šole.
Tudi še druge blagodarne roke, kterih tukaj ne imenujemo, so podelile tej šoli marsikako pomoč.
Vsem blagim dobrotnikom očitna, srčna zalivala!
V.
Očitne preskušnje.
Prvega polletja so bile 20. in 21. februarja, in sicer: V i. razredu 21. februarja dopoldne in v 2. razredu popoldne, v 3. razredu Sil. dopoldne in v 4. razredu popoldne.
Druzega polletja pa bodo 28. in.#9. julija, in sicer: v 1. razr. 28. julija dopoldne in v 2. razr. popoldne, v 3. razr. 29. julija dopoldne in 4. razr. popoldne.
30, julija bo ob osmih v farni cerkvi zahvalna sv. maša.
VI-
Napredek šolske mladosti.
IT« lUzre «1.
Pohvaljeni so bili:
H a b e I s h e r g e r V i 1 h e I m iz Postojne.
Zagorjan France iz Postojne.
Novak Alojzi iz Gradca.
Prek J a n e z iz Postojne.
Zagorjan Anton iz Poslojiie.
Globočnik Rudolf iz Oakaturna na Hror.
Bajec France iz Hruševja. Volčič Edvard iz Senožeč.
Vrtovec Marija iz St. Vida pri Ipavi. Dekleva Frančiška iz Postojne. Likar Amalija iz Postojne.
Burgar Katarina iz Postojne.
Dobro so se učili:
Volf Anton iz Postojne.
Bole Jožef iz Koč.
Juh Avgust iz Hrenovic. Lenasi France iz Orehka. Mumič Anton iz Slavine. Petrovčič France iz Logatca. Pikelj Gregor iz Logatca. Schaber Rihard iz; Postojne. Stalcer Jožef iz Ljubljane. Tomažič Matija iz Prestranka Turk Anton iz Gorič.
Bizjak Marija 'vl Postojne. Bole Marija iz Matenje vasi. Krajnce Johana iz Postojne. Steiner Marija iz Postojne. Teran Marija iz Žič na Staj. Velepič Marija iz Postojne. Vencajz Marija iz Postojne.
Slabo učilo se je: 13 Izostalo med letom :	9
Število vsili v IV. razredu;	552.
III« Razred,
Pohvaljeni so bili:
Lavrenčič Jožef iz Postojne. Ženko France iz Koč.
K e r m a v n a r J a n e z iz Postojne. Premeri Janez iz Oi ehka.
Vičič Marija iz Postojne,
Križaj Terezija iz Zagona.
K r a j n e e J o a n a iz Postojne,
Fajdiga Frančiška iz Postojne, Omahna Apolonija iz Blagovice.
Sedlak Marija iz Metlike,
Dobro so se učili:
Vodopivec Jožef iz Grobšč. Zupan Andrej iz Postojne.
Burgar France iz Postojne,
Čeč Janez iz Grobšč.
Debevec Janez iz Postojne, Devet Jožef iz Postojne. Glažar Anton iz Postojne, Kenič Janez iz Zaloga. Klemcnec France iz Hakitnika, Klemenec Janez iz Prestranka. Kraigher Jožef iz Postojne, Margroiter Janez iz Postojne, Rebec Martin iz Zagona. Srebotnjak France iz Orehka. »Šibenik Anton iz Postojne. Turnaj Andrej iz Dolenje vasi.
Fajdiga Frančiška iz Zaloga, Gaspari Katarina iz Senožeč. Jelarčič Rozalija iz Postojne. Jelovšek Rozalija iz Podgorce, Jurca,.Marija iz Vel otoka, Komi Amalija iz Prage. Krajnec Antonija iz 1'ostojne. Lenček Antonija iz Postojne. Prelesnik Elizabet iz Postojne, Sedlak Viihelmina iz Litije. Smerdel Ana iz Stare vasi.
Slabo učilo se jo: 37 Izostalo med letom:	2
Število vsili v III. razredu: S7,
II. K a k r e d.
Pohvaljeni so bili:
Globočnik Vladimir iz Čakovca, JI a z p e t A I b i n iz Postojne. Vrtovec Filip iz H. Vida pri lpavi, Kristan Jakop iz Orehka.
Likar Hein rik iz Postojne. Lavrenčič Alojzi iz Postojne.
v
Gombač Stefan iz Sežane.
v
L a m p r e c h t Marija iz S. Vida pri Ipavi. Hočevar Helena iz Postojne.
J e v n i k a r A d e I a iz Ipave.
S te gel Zofija iz Postojne,
Kovačič Francisli Velepič Frančiš
Dobro so
Bizjak France iz Orehka.
Dulcs France iz Postojne.
Fajdiga Jakop iz Hraše!“! '
Glažar Peter i/. Postojne.
Gombač Jožef iz Sežane.
Jurca France 'v/. Landola.
Jurca Janez iz Gorenje,
Kovač Andrej i/, Postojne.
Nagode Jožef iz Postojne-Petkovšek Milia iz Postojne. Petrovčič Andrej iz Mat. vasi-Pikel Malija iz Logatca.
Zajfert Ignac iz Senožeč.
Schäbi r Janez iz Postojne.
Schmitz Julius iz Gradca.
Štritof Gregor iz Planine.
Uirih Ludvik iz Trsta.
Vadnjal Jožef iz Matenje vasi. Vadnjai Lovrenc iz llakilnika. Vencaiz France iz Poslojnc.
Verbič Pavel iz Postojne.
Vičič Janez iz Postojne.
Vidic Jakop iz Postojne.
a iz Bistrice, k a iz Postojne.
ie učili:
Vilhar Ludvik iz Postojne. Žabec Janez iz Hruševja. Žabec Janez iz Rakitnika.
Bizjak Marija iz Grobšč. Bocler Marija iz Postojne. Devet Johana iz Postojne. Dolenec Frančiška iz Postojne. Dolenec Jožefa iz Postojne. Dornič Ana iz Zaloga.
Gorjup Frančiška iz Ziloga. Gruden Johana iz Mal, otoka. Jos Katarina iz Postojne. Jurca Margareta iz Postojne. Kovač Marija iz Postojne. Kovač Urša iz Postojne,
Likon Johana iz Postojne. Milavec Marija iz Postojne. Nagode Marija iz Postojne Ostanek Katarina iz Grobšč. Turk Frančiška iz Planine. Turnaj Justina iz Dolenje vasi. Verbič Johana iz Vel. otoka.
Verbič Jožefa iz Vel. otoka.	Vilhar Marij« iz Vel. otoka.
Vilhar Jera iz Vel. otoka.	Žigon Frančiška iss Postojne.
Slabo učilo sc je: 34 Prav slabo učilo seje; 10 Izslalo imtl letom; 4 Umrla med letom;	52
Število vsili v II. razredu; tl V.
I. ÜS a % i* e <1.
Pohvaljeni so bili:
Fak Jakop iz Matejne vasi.
V e n c a j z Janez iz Postojne.
K a v a e Andrej iz Zaloga.
Gaspari Anton iz Postajne.
Petrovčič Janez iz Zagona.
Nagode Andrej iz Hr->šč,
Prelesnik Janez iz Postojne.
K r a j g h e r Juri iz Postojne.
O e r n j a č J o ž e f iz Postojne.
Čič France iz Postojne.
Fajdiga Anton iz Postojne.
K o v a č J o k o p iz Zaloga.
K o v a č i č Albina iz Vernovega.
Premeri Jožefa iz Oi elika.
Magajna M a r i j a iz Postojne.
V e n c a j z Friderika iz Nabrežine.
Vičič A n a iz Postojne.
BI a ž i e Marija iz Mal. otoka.
Nagode Frančiška iz Postojne.
Dobro so se Weil:
Ambrož France iz Rakitnika. Bizjak France st. iz Zaloga. Blažič Janez iz Studenca. Burgar Alojzi iz Postojne. Holo Janez iz Matejnc vasi. delan Peter iz Postojne. ■
Čič Jožef iz Grobšč.
Čuk Štefan iz Postojne. Fajdiga Jakop iz Mal. otoka. Glažar Andrej iz Postojne. Gorjanec Andrej iz Rakulka. Hribernik Anton iz Postojne. Istenič Julius iz Logatca, Križaj Janez iz Zagona, Lenček France iz Postojne, Milharčič Janez iz Matejntf vasi Pile Gustav iz Postojne, Smerdel Jožef iz Postojne. Steiner Anton iz Postojne. Htrenar Janez iz Postojne. Turnaj Aleksan. iz Dolejnc vasi. Ulrili Janez iz Postojne. VVarlbiichler France iz Postojne. Žibert Anton iz Posfojne.
Benčan Frančiška Iz Rakitnika. Bizjak Marija iz Postojne. Hole Ana iz Gorice.
Cestnik Ana iz Postojne. Dolenec Ana iz Stare vasi. Dolenec Frančiška iz Postojne-Dolenec Jožefa iz Postojne. Fajdiga Marija iz Mal. otoka. Fajdiga Johana iz Mal. otoka. Fajdiga Rozalija iz Zaloga. Kanobel Johana iz Studenca. Kovač Maria iz Postojne. Kukec Marija iz Postojne, Mavrič Ana iz Postojne. Milavec Marija iz Postojne. Paternost Marija iz Postojne, Popis Katarina iz Rakitnika. $chmitz Marija iz Petave. Slivar Marija iz Alal. otoka. Turk Neža iz Postojne.
Vadnjal Johana iz Postojne, Vadnjal Terezija iz Zaloga. Verbič Frančiška iz Postojne, Žabec Katarina iz Zaloga. Žigman Antonija iz Stare vasi.
Slabo učilo se je:	46
Prav slabo učila sta se:	Ü
Umeri med letom; 1
število vsih v J. razredu: 117.
Iz risarijc.
Pohvaljeni so bili:
Y
Ratti Maks iz Loke »a »laj.
Zagorjan France iz Postojne.
Schaber Rihard iz Postojne.
Vrtovec Marija iz S. Vida pri Ipavi.
v
Število vsili:	62.
Iz petja.
Pohvaljeni so bili:
Wolf Anton iz Postojni Novak Alojzi iz Ljubljane.
Ke rmavnar Janez iz Postojne. Lavrenčič Jožef iz Postojne,
Burgar Katarina iz Postojne.
Vrtovec Marija iz S. Vida pri Ipavi. Likar Amalija iz Postojne.
Število vsili:	86.
Iz sadjoreje.
oreje so se učili dečki III. in IV; razreda.
Pohvaljeni so bili:
Bajec France iz Hruševja.
Zagorjan France iz Postojne.
Schaber Rihard iz Postojne.
Tomažič Matija iz Prestranka.
Ženko France iz Kočt Lavrenčič Jožef iz Postojne.
Iz dekliške obertnije.
V	dekliško obertnijško šolo je hodilo 51 deklet.
Pohvaljene so bile;
Dekleva Frančiška iz Postojne.
Vrtovec Marija iz Št, Vida pri Ipavi,
Burgar Katarina iz Postojne.
Steiner Marija iz Postojne.
Sedlak Vilhelmina iz Litije.
Dolenec Katarina iz Stare vasi,
Velepič Marija iz Postojne.
Gaspari Katarina iz Postojne,
Število učencev in učenk je bilo 99 v nedeljski šoli. Število učencev in učenk vsakdanje in nedeljske šole pa 454.
Natisnil M. Schaber v Postojni.