Štev 22. Cena edne številke dinar 1. Poštnina v gotovčini plačana. 31. maj 1925. Leto XII. Glasilo Slovenske Krajine Prihaja vsako nedelo Cena Novin na celo leto je: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D. Cena Marijinoga Lista na celo leto je : doma 10 D., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravništvo Novin v Črensovce. Prekm. „Vredništvo i upravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“ Vrednik ; Klekl Jožef, vp, plebanoš v Črensovcih. oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči a Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVIN“. Düh moči i lübezni. Neopaženo se je spüsto na zemlo. V podobi žarečih jezikov je obviso ober glav i začütili so novo moč. Bojazlivi ribiči — apoštoli so se spremenili v odločne glasnike — bojevnike. V srcih se je zbüdila nekša nova, nepoznana moč, ki je silila na svetlo, da se pokaže i preplavi svet. Rodila se je žela, hrepenenje, da bi bila zemla prenovlena, prerojena, da bi zrno, štero je posejao tisti, ki je premagao smrt, šo v nebo i poslao svojega Düha, pognalo kliko, štera bi zrasla v mogočno drevo, v senci šteroga bi se zdrüžilo vse človeštvo pod zastavov prave istine, lübezni — pod znamenjom večne Istine i neskončne Lübezni. To želo je zbüdo Düh moči, ki je bio poslan, da svet prenovi. Hrepenenje je zbüdo Düh lübezni. Vžgao je človeška srca z novim plamenom, v šterom se je bliščalo: „Lübi svojega bližnjega kak samoga sebe. Lübi pa ga zavolo Boga, ki je stvoro vse lüdi po svojoj podobi.“ Dvanajsteri pa so stanoli i se razšli po celoj zemli. Nastopali so med narodi i jim oznanjali reči, štere jim je navdehno Düh — reči nezmerne Moči, prave Istine i neskončne Lübezni. Krščanski düh v zgodovini človečanstva. Takše spremembe še svet ne vido, kak je nastala te, gda je nastopilo pred skoro dve jezero leti krščanstvo. Prava revulocija je vdarila vö, a ne revolucija krvi, zatiranja, preganjanja i smrti, nego revolucija mira, štera je šla za tem, da vniči vse slabo, ka je zidao poganski svet, da pokaže človeškomi živlenji kak zasebnomi tak javnomi i delovanji novo pot, z ednov rečjov, da svet prerodi i prenovi. S svojimi načeli, štera so toti večna, a itak naravna, preprosta i razumliva, je krščanstvo pokazalo, kak zmotno je poganstvo, kak krivično je s svojimi naredbami posebno v političnom i tüdi gospodarskom pogledi, kak nečloveško je suženjstvo i osvedočenje poganskoga sveta, da je telovno delo sramotno, zato ga smejo opravlati samo sužnji. Krščanstvo je napravilo vsemi tomi konec. Ono je posegnolo v drüžinsko živlenje i določilo, da sta mož i žena edno, zato sta nerazdrüžliva. Prenovilo je tüdi občinsko, državno živlenje. Odpravilo suženjstvo i postavilo nekšo ednakost vseh ljüdi na podlagi zapovedi: „Lübi bližnjega, kak samoga sebe.“ Ka je bilo krščanstvo za človeštvo, kažejo posebno veličastni ostanki iz srednjega veka, ar vse, ka je lepoga, znamenitoga, hasnovitoga i dragocenoga, ma svoj začetek v krščanstvi. Zakaj pa smo spadnoli dnesden tak nisko? Gde je vzrok hratomornim vojnam, uporom, preganjanji, krivicam, nepoštenosti, tolvajiji, vmori, samomori, pijanstvi i sto pa sto drügih hüdobij, ki spremlajo naše zasebno i javno živlenje ? Odgovor je samo eden, v šterom je zapopadnjenih tüdi vnogo drügih. Na sveti ne več pravoga krščanskoga düha. Če pa je, ga je tak malo, da se skoro niti ne spozna. med modernim poganstvom. V nas ne čüta pravičnosti i prave lübezni, ki bi določala kak se moramo obnašati proti samomi sebi, posebno pa proti bližnjemi. To se spozna že v drüžinaj, gde med roditeli i decov ne tiste tesne zveze, kakša bi morala biti med ljüdmi, šteri so iste krvi i mesa. Se bole se pozna to v javnom, državnom živlenji. Krščansko je povdarilo, da je vsakša oblast od Boga, zato je podložnikom predpisalo, da morajo biti svojim voditelom pokorni. Tistim, šteri so meli oblast v rokaj, pa je naložilo, da vladajo pravično i pošteno. Dnesden je pravičnost i poštenost jako redka i to ravno zavolo toga, ar javno živlenje ne prepojeno s krščanskim dühom. Če ščemo, da se svet prerodi, se moramo preroditi najprle mi sami — postati moramo pravi kristjani. Brez krščanstva pa zaman iščemo rešitev. Mi i oni. „Szabadság“ i „Mö szka Krajina“ sta strašno razburjeniva i nemreta se zadosta razkačiti v svojih člankih nad našim slovenskim nacionaliznom, šovinizmom ali kak že vse to teva d a lista imenüjeta. Posebno „Szabadság“ nema številke, gde ne bi napadao, grajao i se norčaro javno iz vsega, ka je slovenskoga. On vse naredbe tolmači v znamenji šovinizma i nacionalizma, samo da lehko nahujska državlane madjarske narodnosti proti vsemi, ka prihaja od naših, bodisi civilnih, vojaških, bodisi cerkvenih oblasti. Priznajmo, stvarna, objektivna kritika je nigdar ne slaba, celo priporočliva je, a ka začenja te list, pa sega že prek meje. Iz vsakšega članka se jasno vidi tendenca, skriti namen i cil članka, le dobro trbe pogledati med vrste i vse bo nam jasno i prozorno. Što bo samo malo več zanimanja zbrao pri štenjej toga lista, tisti ne bo več dvojo ne za hip, da te list vedoma i hote ignorira vse naredbe naših oblasti, zastopa madjarski iredentizem i ma jasen namen držati vse naše državljane madjarske narodnosti, kakor tiidi one, ki je zovemo Madjaroni v dühi zagriženoga madjarskoga šovinizma ! Bojmo odkriti i objektivni, da zvedimo golo istino, kajti mi istino vsigdar lehko povemo i smo tüdi dužni povedati. Velki prah i krik so vzdignoli gospodje pri „Szabadsági“ i „M. Krajini“, ar so prezv. püšpek lavantinski prepovedali v Soboti madjarske predge. „Szabadság“ je tomi posveto svoj uvodni članek i pravi, da Madjarje nemrejo opravlati svojih verskih dužnosti v Prekmurji. On torej ne pravi, da samo sobočki ne, nego vsi Madjari v Prekmurji! Infamno ! Mi pa znamo, da se v vseh cerkvah, gde so Madjari, predga, moli itd. v madjarskom jeziki, ar nešterni dühovniki niti drügoga jezika ne znajo. Zakaj torej potvarjati istino i vedoma hujskati lüdi? Če pa je v Soboti tak, pa je naše mišlenje ravnotakše. Soboto je bila i je popunoma slovenska, ka je Madjarov so izrazili i sta le ena ali dve katoliški i interanski drüžini. Da se pa vrši v slovenskoj javnoj cerkvi bogočastje v tüjem jeziki, pa bodo tüdi gospodje pripoznali, ka to nemre biti. Če je žela, da se vrši bogočastje v jeziki naroda, je to samo prav i hvale vredno, dugo smo čakali na te pravice i ešče zdaj bi nam je radi prikrajšüvali. Ne guči z nas šovinizem, nego lübav i spoštüvanje do svojega naroda i slovenskoga jezika. Hüjšega šovinizma smo ne opazüvali v zgodovini niednoga naroda kak ravno pri Madjaraj. Istina je, oni so s slematično gojili svoj šovinizem tüdi v cerkvi. V Lendavi, kama je hodilo v cerkev do 3000 slovenskih düš, se nej čüla Slovenska red do leta 1924. Ravnotak v Dobrovniki i v večih mešanih farah. Deca so morala madjarski moliti i madjarski spevati v cerkvi pri ranih mešah v čisto slovenskih farah! Lehko biü našten nedelo primerov, a bodi zadosta, bar te tak očitne naj priznajo. Zdaj pa povejte ali se pri nas zdaj godi Madjarom tak? Jeli oni trpijo takše krivice. Ne, to nemre nihče povedati. Bojmo iskreni, odkriti, z dokazi na den i včasi bomo vidili gde je istina, gde šovinizem, komi se godijo krivice! Kak se vidi „Szabadság“ nešče razmiti t priznati istine, ar smo njemi že večkrat v raznih listih ovrgli njegove ogorčene velemadjarske vzklike i stokanja i itak ide po staroj poti obreküvanja, potvarjanja, hujskanja i madjarskoga šovinizma. Ne smo prijateli i zagovorniki kričavoga, prenapetoga i škodlivoga šovinizma, ar Znamo, da je to za obče človečanske težnje po zbližanji narodov škodlivo, moramo pa se braniti i odgovarjati na takše izbruhe, kak to delajo ravno najhüši madjarski šovinisti okrog „Szabadsága.“ Pribijmo ešče ednok istino: pri nas, v obče pri Slovanih, ne je bilo nikdar tak slepoga i brezobzirnoga šovinizma kak so ga uganjali domišljavi Madjari nad nami ! Nam se očita šovinizem, ne to je samo patriotizem i ljübezen do svojega jezika. Dejstvo je, da so ravno tej kričači zakrknjeni šovinisti, šteri zatajivši svojo narodnost, so pomagali potüjčevati slovenski rod na njegovoj svetoj slovenskoj grüdi i zdaj bi to šatansko delo podeseterili, če bi samo bile za nje dobre prilike. NEDELA risalska. — Evang. sv. Janoša 14, 23-31. — Sv. Düh pa, šteroga Oča pošle v mojem imeni, on vas bo včio vse. — Kristuš je vzeo slovo od svojih apoštolov. Svoje delo na zemli je dokončao, s trplenjom i vstanjenom je svet rešo od oblasti peklenske moči i odpravlao se je v nebo, da zasede svoj prestol na desnici Očini i prejme plačilo, štero njemi je Oča nebeški oblübo od vekomaj. Gda se je poslavlao, je vido, da so tužni obrazi apoštolov i da njim srce stiska bojazen, ka bo z njimi, gda jih Gospod zapüsti. Vido je to i v srci se njemi je zbüdilo smilenje. Zato je odpro svoja vüsla i je izgovoro tolažilne reči. „Sveti Düh pride i on vas bo včio vse, ka sem vam povedao. On bo vaš voditeo, vas tolažnik, on bo moj naslednik i bo vas pelao skoz celo živlenje do nebeških vrat, pred moj prestol, okoli šteroga bote razvrščeni na zlatih prestolaj i se bote veselili z menov vred v kralestvi mojega Očo.“ Kristuš se je vzdigno, oblak ga je zakrio, prišeo pa je tisti, šteroga je obečao. — Apoštoli so bili zbrani. Pogovarjali so se. Naednok pa so se prikazali nad njüvimi glavami žareči jeziki i začütili so v sebi novo moč. Prišeo je sv. Düh i podelo njim je svoje dare. Presveto njim je pamet, vtrdo volo, v srca pa njim je vlejao vročo ljübezen, tak da so goreli od žele, da bi glasili božo slavo, da bi predgali o Kristušovon navuki i širili na zemli Mešijašovo kralestvo. Moč vere so začütili, štera jih je priganjala k deli, k prenašanji vseh trüdov i 2 N O V I N E 31. maj 1925. težav, k trplenji i tüdi k smrti za Kristuša, šteri jih je toti zapüsto, a je ostao itak pri njih po Dühi, šteroga njim je poslao Oča v njegovom imeni. Sv. Düh je prišeo. V podobi žarečih jezikov se je prikazao, kak da bi šteo pokazati, da šče izžgati iz Človeških src vso hüdobo, vso grdobo, greh, jih očistiti vsakšega madeža i posvetiti düše, da bi mogle sprejeti v sebe njega, ki je prišeo klonkat na dveri človeških düš, a te se neso odprle, ar „Prišeo je med svoje, a njegovi ga neso spoznali.“ Žareči jeziki so se pokazali, šteri naj bi pregnali tmico poganskih zmot, raztopiti verige peklenskih moči i vüžgali novi ogen, ogen bože lübezni. O kak smo tüdi mi potrebni sv. Düha! Ali se je prikazao tüdi nad našimi glavami ? Ali razgreo naša mrzla srca, štera telkokrat neso štela sprejeti tistoga, šteri je klonkao na nja — Jezuša, nego so bila napunjena s hüdobijov, sovraštvom, odürjavanjom bližnjega, srca, štera so bila vklenjena v oblast peklenskoga düha. Sv. Düh, žgi naš jezik, da se več ne bo obračao v brezbožnom govorjenji, v preklinjanji, nečistih rečaj, opravlanji i ogrizavanji ! Žgi naša srca, da zasija v njih plamen prave lübezni — lübezni do Boga i do bližnjega, i da se več ne bodo zbüjale v njih nečista poželenja. Presveti našo pamet, da bo vsigdar spoznavala najvišjo, neskončno istino, Boga i Kristuša, šteri je šo k Oči, da bi nam poslao tebe — Düha istine i lübezni. Sloboda, enakost, bratstvo brez krščanskih načel. „Vse rusko časnikarstvo posveča pazlivost sodnijski razpravi proti Ovšanikovi. Ta razprava je znova razkrila gnjilobo bolševiškoga režima. — Pred štirimi leti je prišeo v vas Širkovko komunist Ovšanikov. Nihče ne znao, što je. To, da je komunist, je zadOstüvalo, da so njemi bili kmetje hlapčevsko pokorni. Postao je občinski tajnik, a župan se njemi je pokoravao kak drügi. „Ár je bio komunist i me je mogeo vtekniti gdašteč v jamo“, je izpovedao župan pred sodiščom. Pri sodišči se je vgotovilo, da dao je Ovšanikov istinsko izkopati jamo, v štero so metali kmete, ki so morali ostati v njoj več dni — dokeč je občinski tajnik tak šteo. Jama je bila pokrita z deskami. Državni okrožni policijski komandant Lavecky je znao za ravnanje tajnika, ne pa stavo moža zavolo toga na odgovor, nego je prisilo kmete, da so Ovšanikova zvolili za župana. — Kak župan je izhasnüvao Ovšanikov svoje stališče jako temelito, na te način, da je izterjavao od kmetov vsefele davke za vse mogoče bolševiške vstanove, o šterih se kmetom niti senjalo ne. Se zna, da so šli penezi v njegov žep. Napravo se je sam za inženera i izvedenca za agrarna pitanja. Kak takši je prisilo vnogo kmetov, da so njemi odstopili svojo zemlo v zameno za slabšo. Kmetom, šteri njemi neso bili povoli, je posestva kratkoimalo vzeo i jih dao takšim, ki so njemi prinašali dara. Sod-nik je pitao kmete, zakaj so vse to mirno trpeli. Odgovorili so njemi. Pri kom naj bi se prito- žili? On je ja član komunistične stranke! Komunist sme včiniti, ka šče!“ I istinsko je bilo tak. Ednok se je pritožo nekši kmet proti Ovšanikovi. Poslali so ga s policijov domo. Morao je spadnoti pred Ovšanikovim na kolena, küšüvati njegove črevle i ga prositi odpüščenje. S kmeti je ravnao Ovšanikov nesmileno. Bio jih je, za vdarce pa so morali celo plačüvati posebne davke.“ — Poročao. Narodni Dnevnik. * Spominjamo se še na čase vogrskoga komunizma. „Rdeči apoštoli“ so nastopali z novim naukom. Obečavali so slobodo, enakost, bratstvo, zazavali so proletarce celoga sveta, da se zdrüžijo i stvorijo raj na zemli. V kelko se je to spunilo, nam je znano. Dobili smo slobodo trplenja, enakost preganjanja, bralstvo puškinih kopit. Sloboda, enakost, bratstvo je obstojalo samo — tüdi za vse komuniste — za tiste, ki so stali na višjem mesti krvavoga bolševiškoga direktorija. Rusija ječi še podhüšov strahovladov, kak je bila komunistična. To Ovšanikova pelda očivestno kaže. Podobnih slučajov je najmre na stotine i jezere. I to v deželi, štere voditeli so zapisali na svojo zastavo slobodo, enakost, bratstvo. Voze so puna, i smrt den za dnevom zahteva svoje žrtve iz vseh stališov i vsakše starosti. Sloboda je spadnola na tak nizko stopnjo, da što ne bolsevik, se skoro niti oglasiti ne sme, enakost je tak velka, da vživajo voditeli pravice, podložniki pa majo samo dužnosti i te morajo nositi potrpežlivo, brez pritožb. Što se oglasi, je proglašen za neprijatela sovjetske republike t muia iti v smrt. Ravnotak Je z bratstvom. Podobno je tüdi v drügih deželaj, gde nastopajo komunisti socialisti. Vseširom oznanjajo slobodo, enakost i bratstvo, istinsko pa ide za njimi preganjanje, smrt za vse tiste, ki vüpajo Inači mislili, kak oni i se njim protipostaviti. Komunizem i socializem je že stari, vleče se skoz vso človeško zgodovino i je vsigdar glaso svoj nauk; slobodo, enakost i bratstvo za združene proletarce sveta. A ka je dosegno? Povejo nam dogodki vogrskoga komunizma i kažejo dela ruskoga bolševizma. Kelko pa je bilo menših neredov, šteri so tüdi zahtevali na jezere i jezere človeških aldovov. Se pa tüdi nemremo čüdivati tem strahotam. ar komunizem i socializem sta najprle napovedala boj veri — krščanstvi. Gde pa ne vere, krščanstva, so pa mogoča tüdi najvekša hüdodelstva. Krščanska načela so najmre tista sila, štera določüjejo človek? pot, štera njemi predpišejo, ka mora včinoti i ka ne sme napraviti. Ona določijo, kakša mora biti sloboda, kak deleč sme segati enakost i kak se mora razmiti bratstvo. Brez njih o tom trojem ne govora, ar brez vere človek nema v sebi tistoga, ka ga dela pravoga človeka. Dokeč se bodo vstvarjala nebesa na zemli brez krščanstva, tisto, ka se v stvari ne bodo nebesa, nego pekeo. vervli mi. Bar jaz mislim tak s svojov slabov pametjov. I mislijo, čütijo tüdi od mene modrejši ljüdje. Sirmaški krtih domače male kühnje je vsigdar bole tečen falat, kak pekarije kühnje svetlih palač, ki neso za nas zidane. Iti teda moj sin najprle v Budapešto. Elemér se je za tanač lepo zahvalo. Istinsko modro govori te prosti obrtnik. Ar iz düše govori; živlenjska skušnja oživla njegov govor. I da pokaže, na kelko se njemi dopadne dečkova odločitev, njemi je dao mojster celo edno izprobano vüro za darilo. — Če ne za vržeš, sin, sprejmi jo za spomin. Ne sem bogat, nemrem dati vrednejšega darila. Par let pa bo slüžila. Do tečas, da si lehko iz svojih dohodkov kupiš. Dobro je, če človek lehko pazi na čas. Tüdi to je potrebno za napredüvanje. Vekšega veselja njemi mojster ne bi mogeo napraviti, kak da njemi je dao to vüro. Istina da njemi je ostala očina lepa zlata vüra, a tisto je Gohér pri sebi obdržao. Pravo le, da za maloga dečka ne takša draga vtira. Potere jo ali pa njemi jo vkradnejo. Gda konča šolo, bo fiškališ ali vstopi v kakši drügi stan, te njemi jo da, te bo jo mogoče znao ceniti. Če tüdi niti to ne gotovo, ar mladi ljüdje radi spreminjajo v peneze drage spomine. No na vsakši način je bolše, da zaednok v njegovih rokaj ostane. Da tiste vüre Elemér nigdar ne bo vido i v svojem žepi, je brezdvorno. A zdaj še ne bi vüpao na to misliti, da je gospod oskrbnik najslabši čuvar očinih spominov. Glasi. Slovenska Krajina. Smrtna kosa. Dne 21. toga meseca so na Krajni mrli oča g. poslanca Klekla. Čiravno stari 75 let, so itak bili močni pa črstvi do te zime. Pred par meseci jim je v nogo vdaro prunl i tak se je beteg širio, dokeč je ne bilo k smrti. Eden den pred smrtjov, gda so tüdi bili spovedani, so jih sin, g. poslanec, obiskali i se duže časa z njimi pogovarjali. Pokojni so že ne več mogli črstvo gučati, nego razmili so vse. Na Kristušov vnebohod so se okoli 11 vüre predpoudne jako mirno preselili v večno domovino. Na drügi den je bio pogreb Sprevod so vodili veleč. g. kanonik Slepec. Poleg so bili tüdi domači g. plivanoš Krantz, g. kaplan Hauko, g. katehet Horvat i g. Radoha. G. poslanec so z materjov šli za truplom. Vnogo lüdi je sprevajalo pokojnoga na zadnjoj poti. Vsi so jih radi meli pa spoštüvali. Sv. Benedek. Pri nas so meli demokrati shod; prišli so povedat, da so v Betigradi glasovali za povišanje davkov i to invalidsko dačo za 100%, komorni davek za tak velkoga kak je dozdaj bio invalidski i ešče ka je najbole žalostno, od vsakšega delavca 2 procenta letne glače za davek. Od slednjega bode prišlo 16 miljonov Din v Sloveniji. Či štoj nade mogeo plačati, 12% intereša de se njemi računalo. — V Beogradi glasüjejo za vekše davke, doma pa proti davkam gučijo. Dobri farbanje majo v nikaj naše Prekmurje. Srečni demokratski kmetje. Agrarna reforma. Ministerstvo agrarne reforme je razrešilo veleposestniško zemlo od sekvestracije. Agrarni interesanti, ki majo zemlo z arende, tisto lehko küpijo od pravoga lastnika i se njim dovoli, da lehko prek na sehe spelajo ali intabulerati dajo, či je pogodba dobro sklenjena i da so cene pravične. Ženavle 10. maja je pri nas priredila Školska mladina lepo mladeniško prireditev. Bilo je iz vseh krajov vse puno gostov, samo iz Sobote nas je šlo 150 i meli smo poseben vlak. Prireditev je jako dobro uspela, vsi smo se zadovolni vračali domo. Gorička „šmarnica". Lepo smo se vozili proti Goričkomi med lepimi senčnatimi logovi, a glavno je to, da smo se ednok vozili kšenki. K nam so se pridružili tüdi izletničarje iz Bogojine, šteri so meli samo dobre pesmare seov. Bili smo veseli v vlaki i že se nam je skomina vrtela po goričkoj šmarnici, štero tak strogo prepovedavle piti g. komisar „Prekladavčarskomi Miški“, ka se tak strašno toži v „Szabadsági,“ pa glej ga spaka — goric nanč nindri vidili nesmo. Dijaško romanje v Rim. V drtügoj polovici avgusta bo slovensko dijaštvo romalo v Rim. To ma za dijaka dvojni velki pomen. Zatb bi bilo dobro, či bi jih tüdi s Prekmurja bar nekelko šlo. Istina, dijak je siromak. Penez nema. Za to romanje trbe od 1500 do 2 jezero dinarov. V vsakšoj fari ali občini bi se naj zbran najbolši dijak. Tomi bi po dinari vküp navrgli potrebno šumo po celoj občini ali fari. Tak delajo vsešerom, gde lübijo dijake. Premožnejši starišje, ki mate dijaka, pa je tak vrti, ka si zaslüži to romanje, ne šparajte te peneze. Či pa vaš nemre ali je ne vreden, pomagajte drü- Napoto se je teda v božem imeni k strici. Od zadnje Želežniške postaje je bogme dobrih par vür. Pogledao je peneze, kelko njemi je ostalo po železniškom potovanji. Ne dosta. Malo je mogoče tüdi več trošo, kak bi smeo. Na vmesnoj postaji njemi je dišao obed, zato si je dobro privoščo. Po nezabelenoj kühnji sirotišča je bilo pravo kralesko gostovanje, ka njemi je ponüvala krčma. Itak pa se mora zadržavati; ar s temi malimi penezi, ka njemi je ostalo, ne po mogeo priti do glavnoga varaša. No pa pri oskrbniki mora meti peneze Telko je na vsakši način dužen dati, da srečno pride na mesto i more začnoli novo zvanje, štero pomeni cesto njegovoga prišestnoga živlenja. Voza nemre naročili; za to je premalo. Prisiljen je peški nadalüvati pot. Gda so zadnjikrat šli tü, si bogme ne zapomno jako, gde je šo voz. Tüdi je bilo megleno, sive megle so pokrivale gore, kak ponjave kola. Že zavolo toga se ne bi mogeo ravnati. Zdaj se v zelenoj i zlato] farbi leskeče cela okolica. Gozdi i drevoredi njemi še z nežnim listjom kimajo; doli na poli pa se žuli zrela setva. Tü pa tam že tüdi žnjejo. Süha sunčna svetloba se iskri na steblaj drevja, na vrhi klasja, na rdečih, sivih cvetlicaj. A to ga prle spravi s poti, kak na pol. Niti v telefonskih sohaj se nemre zanesti. Te čisto v drügi kraj idejo med vrstami javorov. (Dale) Podpirajte Novine! Novi svet. Spisao: I. Sziklai. Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc. Navajenost vse olejša. Navaditi se trbe tüdi h gladovanji. Če pa si mimo prve kaluže, se ostaloga že ne boš bojao. Se ne pridi nazaj: drügoga se ne bi mogeo včiti. Dam ti pismo k ednomi dobromi poznanci v Budapesti. Voditeo je v edno! električnoj delavnici. Vstopi tam za inaša. Elektrika ma prihodnjost, Za njo nemamo zadosta strokovnjakov; pa ma zadosta razumnosti Vogrin. Najbolši elektrotehniki bodo iz vogrskih dečkov, ki so za to. Navči se to. V tistom stani boš lehko srečen, ar maš za njega veselje, nagnenje, zmožnost. I tam gori v glavnom varaši najdeš tüdi šolo, gde se lehko izobražuješ, tü nebi mogeo iti inam, kak v šolo za inaše. To pa je za tebe že premalo. I gda končaš, ti tanačivam, sin, idi po sveti. Vö v Inozemstvo. če mogoče, v Ameriko. Ne zaman, da so tam vjell prvo strelo kak znaš, veliki Franklin; a tam so tüdi najbole napredflvali v spoznanji i vporablanji elektrike. Ameriki se moramo zahvaliti za najvekše novejše izdnajdbe. Gda spoznaš velka dela, ki so tam, pridi domo; domovina čaka na tvojo delavno roko. Ne sramüj se našega sirmaštva, ne obsojaj ga. Pelda drügih narodov nam naj bo spodbüda, da se bomo paščili za njimi. Lehko včinimo, samo hoteti moramo. A samo tak lehko včinimo, če naši sinovi, ki tam vöni delajo, ne bodo darüvali lübezni do domovine za blagostanje (za svojo srečo), To blagostanje ne vsigdar brez trnja, 31. maj 1925. N O V I N E 3 gomi. Do konca majuša more vsakši biti priglašeni v Ljubljani. Zato tisti, ki želejo iti, naj dajo to na znanje g. ravnatelji Martinišče v Murskoj Soboti. S tem dijaštvom lejko romajo tüdi dühovniki, katahetje, profesori i vučitelji, ki so zdaj zadržani zavolo šole. Pozdravi od naših vojakov. Pozdrave pošilajo svojim roditelom, bratom i sestram i vsem znancom, celoj Slov. Krajini vojniki: Aleks Bernec, Aleks Gomboc i Janez Zrim pri želj. komandi Brod n/S. — Š t i p. Iz tužne Makedonije pošilajo pozdrave vsem znancom naši vojaki iz Črensovce: Lovrenc Hozjan, Ivan Gabor, Štefan Horvat, iz Trnja. Jožef Dorenčec, Ivan Stanko, Blaž Krampač. Pozdravlajo t&di tem potom gasilce črensovske fare, v šterom drüštvi so bili lüdi sami. Sprimite dečki — vojaki tüdi iz lepoga Prekmurja pozdrave. Želemo vam zdravje i srečen povratek v svoj lübi rojstni kraj. Moravci. Škerlak Števan iz Moravec, si je od Klement Ludvika potač, (bicikli) izposodo na 2 vöri. Njegovivi dve vöri sta ešče itak ne dol pritekli. Šo je proti madžarski granici i tam odao kolo državnomi organi za ceno 200 din, on pa odišao prek granice. Gda je zato pravi lastnik potača zvedo, je taki šo na Hodoš po svoje blago i bi je tüdi dobo proti plačili 200 dinarov. Naš človik se je opitao; ali svoje blago naj pravi lastnik dvakrat küpüje? Pitamo zato, ali za državne uslüžbence nevala tisti zapisani zakon, šteri pravi, da se tüdi tisti kažtiga, ki kakše osumljeno blago küpi? Odloku Engleskih Vlasti o ovome leku protiv reumatizma. Na osnovu mišlenja nadležnih vlasti o ovome leku izdat je patent u ime engleskog Kralja Džordža V., asa pozdravni pronalazaču Dr. Ivanu Rahiejevu. U tome patentu je ovaj lek pohvaljen kao osobito koristan za lečenje reumatizma, te je zato dozvoljena prodaja ovog leka u celoj Engleskoj. Tim povodom date su sve zakonske povlastice u korist pronalazača Dr. Ivana Rahlejeva i u samoj poveli izrično je naznačeno, da če svi pokušaji falsifikata ili podržavanja ovog leka biti strogo kažnjem. Naročito je važno to što ovaj lek uvek izradjuje sam njegov pronalazač Dr. Ivan Rahlejev i to u svojoj labaratorili, koja se nalazi u Beogradu u Kosovskoj ul. 43. Isto tako labaratorija prima i vrli brzo i tačno sve narudjbine ovoga leka i sama ih prema datoj adresi otpravlja. Uspeh do sada postignut u lečenju ovi lekom jeste vrlo velik, jer su se mnogo reumatični bolesnici u našoj zemli izlečili ovim lekom posle upotrebe od dve do tri kante. Sem toga ovaj lek ne samo je patentovan u našoj, več je patentovan i u dvadeset i devet stranih država u kojima se takodjer prodaje. Orlovski den v Bogojini. Lepo jütro na vnebohod Kristušov je privabilo dosta občinstva, da si pogledne mogočno zidavo nove cerkve ob priliki starinskoga proščenja. Pa vsi tej zvünski gosti so s občüdüvanjom gledali mladino po četaj razdeljeno, v svetešnje oblečeno, na taki godbe po vrsti stopajočo po poti prijazne vasice, gde so je od dve strani iz pod oken kmečkih hiš pozdravlale od bogojinčark skrbno gojene cvetlice. Lepo sliko je pokazao kordon izmed mladine v cerkvi pred velkim oltarom. Vidli smo Orle v svojem novom kroji, gojenke čedno opravlene i naraščaj z živlenskimi idejami prenapolnjen. Po večernici je ta armada korakala na lepo opravleno z zelenim vejom zagrajeno i s slovenskimi zastavimi okinčano orlovsko telovadišče. Gda je ljüdstvo zasedlo svoja mesta, predsednik pozdravi vse navzoče i naznani celi spored : Proste vaje članov, skupine, orodna telovadba, vaje naraščaja, simbolične vaje gojenk, deklamacije i triglasno petje gojenk. Nebo se je skuzilo skoro ves čas, da je gledalo prireditev te nedužne mladine, štera je tak krepko vö držala. Največ odobravanja je žeo znani po celom Prekmurji Casarov Vincek. — Malo je prehitro šlo, pri malih bi mogla večja živahnost biti, pri gojen kah pa bol taktnost i želelo bi se, naj bi se v v Prihodnje na godbo i ne na štetje delale vaje. — Med navzočimi se je porodila misel, da bi se bar dva takšiva dneva mladeniške prireditve vršila i to eden v Lendavskom, drügi v Sobočkom okraji. — Naš narod bo v bodoče samo tak močen i zdrav, či bo meo mladino, štera bo mela zdrave nazore, močna djanja, pravične ljübezni i vero v čednostvo človeško živlenje ga bo ohranila na domačih prekmurskih tleh. I to pripravnost naj bi prevzeli za takše mladeniške dneve že obstoječi odseki i pa ljübiteli mladine. Kmečka posojilnica. Kak čüjemo v M. Soboti se bo vstanovila prva kmečka kasa. To bo zdaj prva gospodarska, kmečkoga ljüdstva edina zadrüžna naprava v našem okraji. Ljüdstvo pozdravla to misel i čas je že, da resan vu istini zagleda beji den v našoj prestolici ta prepotrebna kasa našega sobočkoga ljüdstva. Kasa se bo raztegnola na več far okolik. Rim. kat. fara (cerkvena občina) v Murskoj Soboti. Naprošajo i pozivajo se vsi katoličani naše fare i cele cerkvene občine, da naj blagovolijo redno cerkveno porcijo za leto 1924 kak tüdi izvünredno porcijo za nove zvone — ki so že na poti, meseca julija se pričakajo, — najkesneje do konca majnika v cerkveno blagajno poplačati, da naj ne pride do neprijetnih posledic. Seznam porcije je na razpolago pri blagajni. Ar so penezi nujno potrebno moramo ceno zvonov plačati, mamo precej drügih izdatkov, se tüdi dari hvaležno sprejmajo. — Slednje poberanje bode na farofi dne 29. — ga majnika popoldne od 1 — do 6. vöra. Murska Sobota, dne 3-ga majnika 1925. Cerkveni zastop. Domača politika. Pogajanja med radikali i radičovci so jako napredüvala. V nešternih političnih krogih se več z gotovostjov računa, ka bodo v kratkom pogajanja mela te uspeh, ka se sestavi vlada iz radikalov i radičovcov. ---- Samostalni demokratje so zavolo pogajanj strašno pobiti, vidijo, ka se približavle za nje zadnja vöra političnoga življenja. Našiva slovenskiva demokrata, Žerjav i Pivko ščeta stopiti k radikalom. Zdaj napinjajo zadnje moči, ka bi eli preprečili sporazum eli pa bi tüdi oni prišli v vlado. — G. ministra Žerjava strahovito napadajo srbske novine zavolo afere, štero že pa ma v Srbiji. to bo tüdi vzrok, da ga radikali neščo sprejeti v svoj klub. Delo v odborih. Najvažnejšiva sta dva zakona, šteriva se zdaj obravnavata i to tiskovni zakon i sodnijski zakon. Vlada i Vatikan. Vlada je poslala svoje zastopnike v Rim, da se začnejo pogajanja za konkordat s Svetov stolicov. Fr. Kolenc: Prosvetni tečaj. 11. Kmečka izobrazba. VIII. Stojimo pred pojavom, ki najbole svetlo kaže kak „kmečko“ je naše prosto kmečko ljüdstvo. V vsem javnom živlenji, našega kmečkoga naroda : na domi, po obleke po šegaj, po vsem načini živlenja i delüvanja se vidi, da v njem ne več tiste samostojnosti, štero je meo prle, nego stoji pod vplivom drügih stališov, pod vplivom varaškoga živlenja i navad. Najbole pa to kaže pojav, šteroga si pri toj priliki ogledamo malo natančneje. Po tem bole, ar ravno v tom pogledi trbe najprle pomagati. Kmečki ljüdje začnejo pozablati kakšega pomena je za njih, da drüge, za narode, države, za celo človeštvo, stan, šteroga kotrige so. Zgüblajo veselje do trüdov i težav, do dela i skrbi, brez šterih si kmečkoga stana niti misliti nemremo — kak tüdi drügih stališov ne brez trplenja i nevol. V srca) se ohlaja lübezen do rodne zemle, do proste domače hiše, do kmečkih navad i do vsega, ka je ohranilo na sebi pečat starejših časov, gda so še dedeki i pradedeki tlačili zemlo, po šteroj zdaj mi hodimo. Na mesto teh čüstev pa se zbüjajo drüga, štera s kmečkim stanom nemajo nikaj sküpnoga. Misli zapüščajo mali domači krog, prosto kmečko drüžino, odhitijo iz zapüščene, med drevjom skrite kmečke vesice i tiho kak na lehkih perotaj letijo nekam daleč, gde Vlada inačiši svet, gde se pred oči postavi inačiša podoba, svetlejša, kak je podoba domače vesi. Misli odhitijo, v srci pa se zbüdi žela, močno hrepenenje iti ta, gde se ponüvle bolši svet. I naši ljüdje istinsko odhajajo. Zapüščajo svoje domače, znance i se podajo na pot. Kam pa idejo ? Vsi nam odgovorijo, da po sveti, ta gde je bolši svet gde se leži živi, gde ne trbe tak žmetno delati i je vseeno več zaslüžka, kak doma pri trdom čarnom krühi i v trüdlivom kmečkom deli. Zaslüžek teda žene naše ljüdi v prvoj vrsti, da se podajo v tihinske dežele — Ameriko — v velke varaše. To pa ne edini vzrok. Ar delo t zaslüžek bi se dobo tüdi na deželi, na kmetijaj, če ne v domačem kraji, pa v drügih pokrajinaj, gde so vekša posestva, delavcov pa premalo. Proti vsemi tomi pa posebno naša mladina raj ide v Ameriko i v domače varaše. Nastane pitanje, ka jih pravzaprav vleče ta. Ali ne mogoče miseo na prijetno varaško živlenje — v istini ne lepo kmečkim ljüdem, ki sveta ne poznajo, se vidi prijetno i lepo — na veselice, zabave i na sve drüge posebnosti, štere varaš lehko poda, ves pa jih nemre dali. Ta miseo ma vekšo moč, kak čüt lübezni do domačega kraja, do rodne hiše, lastne drüžine. Ka pa v istini poda varaš kmečkoj mladini? Ali je njegovo živlenje istinsko lepše, kak kmečko v prostoj božoj naravi, pod milim nebom v friškom zraki, na polji, na šterom se zible zlata pšenica, na travnikaj, šteri so pisani od različnih cvetlic i med gozdi, odmerajočimi od glasnoga petja nebeških pevcov — ftičkov? — Pravoga veselja varaš nemre dati. Človek kvečjemi lehko občüdüje visike palače, slikovite izložbe velkih trgovin, šümenje i drvenje vnožice lüdi, ki drügoga dela nemajo, da kažejo na vulicaj svojo obleko, svojo lepoto ali tüdi nelepoto; ki mislijo, da je na sveti tak, da oni samo vživajo, drügi pa tüdi na mesto njih delajo i se trüdijo, da lehko jejo tüdi tisti, ki ne delajo. To veselje — če se ne zbüja v srci pri tom pogledi raj žalost — lehko vživa vsakši brezplačno. Ali pa se da to veselje primerjati veselji štero občüti zadovolno srce v prostoj naravi ? Vse drüge zabave pa trbe drago plačati. Če tüdi pa je tomi tak, itak iščejo zabave. To pa je tüdi razumlivo. Ka pa si naj začne mladi človek v tihini sam? Doma je püsto svoje vrstnike, s šterimi se je shajao v prostih vöraj po nedelaj i svetkaj, s šterimi se je odgovoro i tüdi zasnevao kakšo lepo pesem. Vse to njemi i varaši tali. Zato se poda ta, gde lehko zabije dugi čas — ide na veselice, zabave. I ravno zabave so najvekša pogüba za kmečko mladino v varašaj, ar jo oropa tistoga maloga zaslüžka, šteroga si je pripravila z žmetnim delom v zakajenih fabrikah. Iztrga pa njoj iz düše tüdi plemenita čüstva, štera so jo punila dokeč je bila doma — iztrgajo njoj vero, lübezen i pravo veselje. Varaško živlenje je posebno nevarno za kmečke deklice. Gda pridejo od doma, ne poznajo živlenja v sveti. Tak se njim vidi, da so prišle v čisto inačiši svet. I v tom sveti stojijo same, brez ljüdi, ki bi njim dali tanač — ar mati i prijatelice so ostale doma. Pridejo pa drügi s priliznjenimi rečmi, velkimi obečanji, što zna lepše gučati, prle zgrabi v mrežo neskušeno deklico. Ka se navadno zgodi, si lehko vsakši misli. Deklico dobi v roke slepar i s tem je njena nesreča gotova. Pa če tüdi nemamo tak daleč. Pravimo, da se ne zgodi nikša nesreča. Dale. Gospodarstvo. Piše: Izidor Horvat, učitelj. Živinoreja. Travnike si potli ešče lehko zbolšamo z gnojenjom. Zemlja, da dá rastlinam hrano mora tüdi odnekod to dobiti i koliko te zemle ne dobi sama, moramo mi pomagati, to pa včinimo, če zemljo gnojimo. Ne gnojimo pa samo oratje zemlje, nego ravnotak trbe, kak pa ne tak pogosci, gnojiti tüdi travnike. Ščemo, da nam trava samo raste i to, da nam zraste dobra i dosta trave. Ne pomislimo pa, da moramo k tomi sami pripomoči. Važno je torej gnojenje travnika. (Od gnoja i gnojenja bomo drügikrat gučali malo več.) A gde vzeti gnoj, če ga za na njive nega zadosta? To je Istina. Ali düstakrat pa püstimo, da se nam najbolši gnoj napravi; to je gnojnica nam teče do vulici ! Za travnike je dober kakšište gnoj. Travnik pognojimo z gnojom iz štale i dež izpira, ga razstopi i tak voda dobre, hasnovite snovi naše v zemljo, odked potem rastlina srka hrano. Boljša je gnojnica. Z gnojnicov polevlemo travnik pred dežjom, da ne zgori preveč trava. Paziti je, da se z gnojnicov polevle dobro; nesmemo vlejati na edno mesto preveč, a na drügo nikaj. Ako je le mogoče, imeti trbe pripravo, štera na način polevke škropi, tak se jako dobro polje travnik z gnojnicov. Dobro je i jako hasnovito posipavati travnike z takzvanimi umetnimi gnojili, štere lehko küpimo po fal ceni. To so tüdi pomožna gnojila. Ne so tak fina kak gnoj, ali ravno za travnike so dobra. Pepeo, gips, vapno i lapor ki se v obliki praha posiplejo po travniki. Drüga umetna gnojila so: čilski soliter, amonijas, krvna i rožna moka (süha krv zmleta i zmleta rože vina (rogeo), superfosfati, kostna moka (zmlete čonte) itd. To gnojilo bomo pomali na vsaki način morali uporabljati po naših travnikih, če ščemo, da bodo res naši travniki kaj vredni. (Dale.) Kmetovalci škropite trsje. Ne je zadosta, da so vinogradi, gorice dobro obdelani z motikov, dobro pognojeni i pravilno obrezani, trebe, da jih čuvamo lüdi proti raznim škodljivcom i boleznim. Zakaj ves trüd pri napornom kopanji, če smo ne zdaj pozorni, kda pred vinogradištvi najvekša nevarnost z boleznijov peronosporov. Poleg vnogih škod- 4 N O V I N E 31. maj 1925. ljivcov je ta bolezen najnevarnejša, zato trebe pravilnoga boja proti njoj. Peronospora ali strupena rosa, je glivična bolezen, ki se prikaže včasi, kak postane toplejše na konci maja ali včasih že prle. Dober poznavalec že od daleč opazi na listji sive lise na spodnjoj strani listov. Da se obvarüjemo peronospore, moramo že prle, kda se pojavijo ta znamenja, škropiti trsje i nigdar čakati v vüpanji, da je še ne nevarno. S takšim odlašanjom greši dosta kmetovalcov i tak jih bolezen prehiti navadno. Prle kak se peronospora spozna, je listje že lahko napadeno, ar da spoznamo imenovane lise, trebe do 14 dni čakati, da postanejo vidne. Škropiti začnemo v prvoj polovici maja ali pozneje, odvisno je navadno od rasti rozg vsikdar pa pred cvetjom. Za prvo škroplenje vzememo l% raztopino galice, to je 1 kg. na 100 1 vode, tej rastopini pridenemo 1 ¼ kg. ugašenoga vapna, šteroga stanjšamo prle z vodov. Kda vlevlemo vapno v galico, trebe dobro mešati s količom. Vnožino vapna ugotovimo navadno po farbi, kda postane brozga lepe modre farbe, je vapna zadosta, ovak mamo za to določanje tüdi poseben lakmusov papir, ki se dobi v drogerijah ali „Kmet. družbi“ v Ljubljani. Vedno pa je boljše več, kak premalo vapna. Za drügo škroplenje, ki ga opravimo včasi po cvetji, je vzeti l½ kg. galice i telko vapna Pri tretjem škroplenji jemljemo navadno tisto vnožino ali če je vreme ugodno, tüdi samo 1 kg. galice. V nižjih legah se jemlje tüdi 2 kg. galice na 100 l vode, ar tam se peronospora rada razvija. V slučaji, da nastopi včasi po škroplenji dešč, ki spere galico z listov, moramo škroplenje včasi ponoviti, inači je delo zastonj. Pred vsakim škroplenjom je trebe odstraniti vse nepotrebne rozge (poganjke), da prihranimo škropivo. Vse potrebne poganjke pa temeljito poškropiti, listje, grozde ali zarod i tüdi les. Vnožino brozge jemljemo vedno po velikosti trsja. Čim vekši so poganjki, tem več tekočine potrebüjemo. Tak napriliko vzememo za prvo škroplenje na 1 kat. oral približno 600 l galice, za drügo 1000 l, za tretje ali četrto, či je potrebno, pa telko, kak pri prvom škroplenji. Te vnožine galice so mišlene pri pravilnom povezanji i preščipanji poganjkov. V slučaji, da poklesti toča, je hitro škopljenje dobro, ar se bolezen rada prime ranic na mladji. Franjo Pavlica. Javljamo pretužno vest, da so vmrli oča našega g. urednika, poslanca i župnika g. Klekla. Blagomi pokojniki bodi večen spomin! MALI OGLASI. NAJBOLŠI CEMENT, VAPNO, cigeo i črep, kovački premog, deske, late itd., se dobi letos po polovičnoj ceni na vseh železniških (štacijaj) postajaj v Prekmurji“. Stalna zaloga vsigdar pri g. Bratina, Križevci pri. Ljutomeru, ki je glavni zastopnik stavbenoga materijala za Prekmurje. V MEDJIMURJI se proda že 30 let obstoječa trgovina z mešanim blagom, z jajci, z točilnicov po ugodnoj ceni zavolo preselitve. Gda se tüdi v najem. Železniška postaja. — Naslov v (B) BALKÁNYI, D. Lendava Proda se posestvo radi starosti 26 oralov veliko na lepom prostori ležeče. Hiša i gospodarska poslopja zidana i krita iz opekov. Isto je oddaljeno 20 minut od železniške postaje Veržej Bučecove. Proda se živi i mrtvi inventar. Naslov pove UPRAVNIŠTVO HIŠA i GOSTILNA se oda v VARAŽDINI. Gostilna je na prometnom kraji varaša i loči 30 hl vina, 150 pive, 30 žganice. Stoji iz 3 hiše, kuhinje, špajza, velke štale, pivnice, ma velko dvorišče, mali vrt. Vse je razsvetleno z elektrikov. Küpec se lehko včasi vseli. — Cena je 150 jezero dinarov. Na peneze čakam tüdi 2-3 leta brez intereša. Prodavam zavoli smrti matere. LEČEK STJEPAN Novi varoš Varaždin. Pri Weissenstern trgovci v Dolnji Lendavi se dobijo novi „NOVE“ i „WAFFEN“ biciklini, mašini za obrtnike i švelje. Z dobrostanjom na kratko vreme, na rate se (B) tüdi dobi. Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDÖŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. Pohištvo küpite najfalej iz stalne zaloge od najprostejše do najfinejše kakovosti, delam tüdi po naročbi i po lastnom risanji po najugodnejših cenah. Mijo Hollenberger Čakovec (B) Strossmajerova ul. 10. Hranilnica i posojilnica v Črensovcih r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo ino svetek. Obrestüje hranilne vloge (navadne) po 8%; vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi pod 5000 Din po 9%, vezane vloge od 5000 Din naviše pa po 9.½% Vlog stanje je že nad dva milijona. Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štere dobro stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lejko posodimo na fal intereš. HRANILNICA POSOJILNICA v BELTINCIH r. z. z n. z. uradüje vsako sredo i soboto od 8. do 12. ure. Navadne hranilne vloge obrestüje po 8% vezane vloge proti šest mesečni odpovedi nad 5000 Din po 9% vezane vloge od 6000 Din više pa po 9½%. Kmetje, zavüpajte novo ustanovljenoj krščanskoj posojilnici peneze i jih pridno vlagajte, za štere dobro stojijo naši kmetje z celov svojov vrednostjov. Čim več bote vložili, tem več se bo lehko pomagalo siromakom na fal intereš. Oni, šteri majo ešče knjižice od stare beltinske hranilnice (kase), naj je prinesejo, da se jim ali izplačajo njihove vloge, ali pa prepišejo kot nove vloge naše krščanske posojilnice. Imejte zavüpanje do nove hranilnice in posojilnice, kak ste imeli zavüpanje prle do stare. Proda se hiša FAERTAG ANE v MUR. SOBOTI, ulica Mala Kaniža št. 149., zve se za ceno v KROGI pri KOLMANIČ MATIJI. v MURSKOJ SOBOTI 3 hiže, 2 travnika, 1 njiva, V mARIbori 2 za trgovino primerni večji lejpi hiži. Informacije daje pisarna dr. ŠOMENA odvetnika v MURSKOJ SOBOTI. Sprejme se vajenec iz poštene družine v pekarijo FRANC DERKAŠ na CANKOVI. Za obleko je oskrbljeno. Slovenska Banka d. d. podružnica DOLNJA LENDAVA plača najbolje dolarje in zlate peneze. Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije. Hiša z gostilnov in trgovinov z velikim prometom je naprodaj taki. Zemlje je 1 oral, 7 oralov pa je v zaküpi, štero lehko küpec prevzame. Pita se pri Antoni Šober v Küzdoblani. Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.