2IVL7EN7E (N fVEI
KNJIGA 16.
V LJUBLJANI, DNE 18. NOVEMBRA 1934
ŠTEV. 20.
GIESE: PRI MIZI (Risba)
KLIMATIČNE RAZMERE V JUGOSLAVIJI
IVO LAPAJNE
LJUBLJANA, važno prometno križišče, izhodišče poletnih in zimsko-sportnih tur. Poletja obilujejo na oblačnosti in dežju, zime so razmeroma prav hladne. Neredka megla v pozni jeseni in pozimi. 1410 mm letnih padavin.
nam je pač neizbežnega naklonilo podnebje v minulih letnih časih. Znanstvenik in preprosti opazovalec vremena beležita letos vsak na svoj način bogate izkušnje, iz katerih si, baš ob za naše razmere neobičajno lepi in suhi jeseni skušata v čim verjetnejši obliki predočiti obseg vnamjega ostrega ali milega obeležja nastopajoče bližnje zime. Glavni klimatski čiinitelji, ki povzročajo m v prav občutljivi meri naravnavajo vajeti celotnega podnebja naše države, so bili čitateljem našega obzornika že večkrat na strokoven, prav lahko umljiv način razloženi in pojasnjeni.* V naslednjem si oglejmo
*) Glej Slanke dr. Oskarja Reye v Žis. knj. 8. str. 618, 646; kn.i. 12. str. 146, 590; клј. 13. str. 7 in knj. 14. str. 648.
le splošne posebnosti kroženja v območju našega ozračja in površinski relief Jugoslavije, da iz njune medsebojne odvisnosti izluščimo ona izrecno naša svojstva, ki so že od nekdaj vtisnila vidno oznako podnebju in vsemu narodno gospodarskemu razvoju državnega ozemlja.
Jugoslavija, po- svojem obsegu 2-49 tisoč k,m2, je soseda sedmih držav, s prostranim območjem in nad 3000 km dolgo kopno mejo zasidrana v severno-zapadnem delu širokega celinskega trupa Balkanskega polotoka. Le na široko odprti severni fronti posega še precej izven polotoka v Panonsko nižavje in Podonavje ter na skrajnem severu, v razmeroma visoko izoblikovani vzhod-noalpski svet.
Naslonjena z najdaljšo enotno stranjo, z globoko razjedeno in zelo razvito obalo na hrbtenico Dinarskega gorstva, se Jugoslavija na vsej skoraj 1564 km dolgi črti ogledava v primeroma z večino morij Evrope neobičajno sinjemodri gladini Jadrana, posejani z okrog 600 otoki in otočiči. Vsa ta čelna stran naše vedno bolj posečane, v geofizikalnem pogledu brezkonku-renčno razvite, slikovite riviere Evrope, je deležina blagodejnih posebnosti sredozemske klime. To svojevrstno
ZAGREB iz letala. V prisojni legi, na robu posavske ravni, ima toplejše zime ko Ljubljana, zgodnejšo pomlad in redkejše meglene dneve. Vpliv Panonskega nižavja — vroča poletja.
Padavin 902 mm.
sako leto, ko se jesen nagiba k zimi legajo vedno pogosteje hlad, vlaga in megla na utrujeno zemljo. Topli sončni dnevi so zmerom redkejši in pospešeno odpada raz listavce v najpestrejše barvne odtenke zavito odmrlo listje.
ListO'pad je tu, poslednji mesec jeseni in na pragu zime se človeku o>b vna-nji sliki prirode pogosteje prožijo zaključki o vsem dobrem in zlem, kar
južno evropsko podnebje, katerega izravnavajoči morski vpliv označujejo zaradi bližine razbeljene Sahare neobičajno suha in vroča poletja, s pomladnim in poznojesenskim deževjem, poganja na obali Jadrana posebno vrsto sredozemskega in subtropičneiga rastlinstva.
in prehodnega notranjskega gričevja na Snežnik, Velebit, Dinarske planine, Prokletije in od tod v zavoju na Ko-ritnik, Korab ter mimo Ohridskega jezera čez Perister in Kajmakčalan na vzhod, je prostrano ozemlje Jugoslavije izloženo vplivom srednjeevropske klime. To celinsko podnebje, kakršnega
Prvovrstna geografska in prometna lega BEOGRADA na vzvišeni ploščadi ob stiku Save in Donave. Vroča poletja — bližina Panonskega nižavja. Dolgotrajne in mile jeseni, zaradi košave hladne zime. 619 mm padavin.
Zaradi precej plitvejšega morja in hladnejših morskih struj sicer letne temperature Jadrana proti severu pojemajo, vendar je v glavnem površinska oblika zaledja vzrok, da se zelenje in južni sadež našega primorja ne more, v slioni meri ko na jugu, bujno razviti na vsej obali na sever in v notranjost. Dinarski masiv, ki se ponekod približa tik do obale, pa pozimi siloviti vpad hladne burje preprečujeta, da ni Jugoslavija deležna pridelkov južnega sadja v oni meri ko njene sredozemne sosede. Kljub temu, da so temperature našega primorja v letnih časih izven zime v mnogočem ugodnejše ko drugod.
Blagodat sredozemne klime je omejena tedaj le na ozek pas južnozapadne strani države. Le v lažje dostopni dolini Neretve posegajo vidnejši vplivi toplega podnebja po povprečnici navzgor ce'o do Ivanj planine pod Sarajevom. V enaki meri ko v tem »zalivu« posegajo topli vetrovi na propustnici Vardarja iz Solunskega zaliva do Ve-lesa navzgor, še dokaj zaznavno celo do Šar planine. Skopske Črne gore in mejnih grebenov Stare Srbije.
Izven navedenih ozemelj, onkraj mnogo nad 1000 km dolge, zapognjene in težko prehodne gorske pregrade, ki se v-'strnjeni verigi vleče od Triglava
imajo vzhodna Nemčija, Poljska in na-sledstvene države A. O. posega vse leto tudi k nam. Vendar ne smerno pozabiti, da ima v tem pogledu podonavski bazen svojo klimatieno posebnost, ker se poleti izredno segreje in nepo-
Gazi-Husrevbegova džamija, v trojici najlepših na Balkanu, z visokim planinskim zaledjem, na katerega podnožju je slikovito poseljeno SARAJEVO. Jasna in kljub visoki legi prav vroča poletja, pogoste jesenske megle, pozimi neredki temperaturni obrati občutno premrazijo ozračje.
Padavin 941 mm.
sred.no vpliva na visoke temperature v bližnjem sosedstvu.
Naše višavje, ki se z najvišjega grebena v bližnjem zaledju Jadrana polagoma spušča v Panonsko obdonavsko nižino, je odprto tedaj vplivom od severovzhoda. Globoko v notranjost zarezana in ob ustju več ali manj široka rečna korita Vrbasa, Bosne, Drine, Ko-lubare in Morave so še posebej v poletju pospešena odvodnica vročega zraka iz ogromne zaloge v Podonavju v notranjost.
Nasprotno pa okrog 916 km dolga premica, potegnjena z državne meje pri Podkorenu oreko Kranja, Banja Luke in svojega središča, Sarajeva na jugovzhod k Djevdjeliji zajema s prej navedeno gorsko verigo ozemlje, ki ima najstrožjo zimo, z obilnimi snežnimi padavinami in trajnejšo snežno odejo.
Izven tega pasu so zime manj ostre, padavine skromnejše. Vse vzhodno nižinska območje, točneje ves vzhodni predel nižavja tja do Novega Sada, Sabca in Niša je pozimi prav kakor Jadran in notranjski Kras deležen izredno hladnega vefra. košave, ki včasi s silovito hitrostjo vpada raz karpat-sko-balkanski lok. Na enak način je Skopska kotlina, ki se poleti silno segreje, pozimi premražena z vpada-njem hladnega severnega vetra, var* darca, ki pogosto razsaja po dolini prav do Soluna.
Bežni pregled reliefa naše države s posebnim ozirom na podnebje bi nudil popolno sliko v pogledu rastlinskega plašča, obdelovanja zemlje iti borbe našega človeka za vsakdanji kruh le tedaj, če bi si podrobneje ogledali značilnost posameznih prirodnih oblasti. Da izpopolnimo namen razprave, si oglejmo le še zgovorno primerjalno tabelo o stanju letošnjega poletja v primeri z 'anskim v šestih glavnih vremenskih opazovališčih, ki so vsako zase tipičen predstavnik podnebja svoje okolice.
Na prvi pogled je zanimiva ugotovitev, da so letošnje poletje, ki je bilo v ogromnih predelih severne poloble izredno vroče in suho, tudi gornja mesta zabeležila mnogo več dni z višjimi temperaturami ko lani. In to kljub temu, da je bilo v notranjosti države tudi lansko leto prav toplo. Sarajevo, Beograd. Skoplje in Split beležijo zelo vidne porastke vročih dni napram lanskim. Dočim je n. pr. Skoplje imelo letos le 1 dan temperaturo 20 stopinj, Split sploh nobenega, je Ljubljana enakih temperatur in manj zabeležila 22, več kakor lani. Temu so bili vzrok poseti vlažnih depresij in nalivi, ki so dokaj ohladili ozračje. Cim dal.ie na jugovzhod in v notranjost je vedrina neba naraščala in s trajno pripeko povzročila, da je n. pr. v Skoplju 24. julija stalo živo srebro na 41° C. Rekordno število jasnih dni, odnosno zelo
Temperatura	Ljubljana		Žag	reb	Beograd		Sarajevo		Skoplje		Split
nad 35	—	—	—	—	—	—	—	—	6	3	— —
nad 30 — 35	2	7	11	10	18	9	11	7	41	29	27 36
nad 25 — 30	40	31	42	29	37	31	44	25	29	30	54 28
nad 20 — 25	28	39	30	46	30	39	29	41	15	27	11 22
20 in manj	22	15	9	7	7	13	8	19	1	3	0 6
Absolutna višina v m	306		162		140		537		250		17
Oblačnost											
jasno	19	14	31	36	28	28	36	45	46	45	51 56
del. oblačno	40	51	23	28	41	38	26	18	35	29	32 28
oblačno	38	27	38	28	23	26	30	29	11	18	9 8
Debelo tiskana števila značijo sumarične vsote dni posameznih temperatur in stanje vedrine ali oblačnosti v letošnjem poletju, v juniju, juliju in avgustu, zraven pa primerjava iste dobe lanskega leta. Absolutna višina opazo-
vališča.
malo poletnih dni z oblačnim nebom ima Split, Itar je vsekakor zgovoren dokaz o sončni blagodati Jadrana. V vezi z oblačnostjo pojemajo seveda tudi padavine.
Slično umirjeno vremensko stanje, podaljšano z vedrino neba, razmeroma visokimi temperaturami in skrtfmnim deževjem pozno v jesen, izziva vprašanje, kako bomo prezimili. Ali se bo toplejša, ne prevlažna tendenca vremena držala tudi v zimo, je odvisno od razpoloženja ciklonalnih toplih morskih zračnih struj in od anticiklo-nalnega gospostva hladnega zraka nad notranjo kopnino. Kjer se bosta obe fronti srečavali. bo prej ali slej prikimala bela zima. Premoč oceanskih zračnih struj nad hladnimi, ali mirno suho in nemoteno gospostvo visokega anticiklona lahko zimo še pozno zavleče, primer, ki je še pred leti zdržal do srede januarja.
Iz dosedanjega letošnjega kroženja zračnih stvarjalcev vremena na našem jugu in v načinu potovanja oceanskih depresij bi ■bilo pričakovati letos prej milo, ko ostro zimo. Milo seveda v tem smislu, da bomo tudi nadaljnje mesece zaščiteni pred jačjim, trajnejšim vdorom mrzlega vala, ki nam je že lansko zimo naklonil, zadržan daleč v notranjosti Evrope, zmerno hladno in prav sončno vreme.
t !
Blagodejni vpliv sredozemne klime izvabi zelo zgodaj zelenje iz zemlje v kotlini krog SKOPLJA. Solnčnim, zelo vročim in soparnim poletjem s prav skromnim dežjem slede kljub južni legi mrzle zime. Padavin komaj 487 mm, zaradi česar ima večji del okolice že kraški značaj.
SPLIT, tipičen predstavnik sredozemne klime na obali Jadrana. Sredi zime, ko leže komaj nekaj km oddaljene visoke planote pod debelim snegom in je v Sloveniji smučarska se-zija na višku, zore v prisojnih zimzelenih zalivih na obali in otokih južneje od Splita zlatorumene oranže.
920 mm padavin.
Da pa bo naša domovina kljub vsemu deležna zadostne snežne odeje v zadovoljstvo kmeta in radost smučarjev, je dovoljno jamstvo že nje lega sama. Pa tudi stare znanke,, sekundarne depresije, ki kaj rade romajo pozimi južno Alp, ne bodo pozabile na nas.
DEKLETCE (Foto).
BACILI SE SPREMINJAJO
JANKO K A <3
o je v sredini preteklega stoletja pričel angleški naravoslovec Darwin učiti svoj nauk o razvoju vsega živetja iz enostavnejših oblik v popolnejše, L____J iz nižjih vrst živalstva in rastlinstva v višje vrste, se mu je skraja uprl ves tedanji znanstveni svet in ga proglasil za krivega preroka. Poznejša raziskovanja in razglabljanja so sicer
Dr. Robert KOCH
dokazala pravilnost njegovih izvajanj in napravila njegov nauk verjeten. Toda enega je manjkalo: naravnostnih dokazov, da se res razvije iz ene rastlinske ali živalske vrste druga vrsta. Teh dokazov ni bilo.
Znanost se je tolažila, češ, da so se te izpremembe mogle vršiti v pradavni-ni, ko so bile okolnosti za življenje na naši zemlji povsem drugačne. Kljub vsemu učenemu dokazovanju pa je le manjkalo za Darwinov *auk jasnih dokazov, pred vsem pa živega poizkusa, ki bi pre. veril zadnjega nevernega Tomaža.
Zadnji čas pa se množijo izjave in uspeli poizkusi odličnih strokovnjakov po vsem svetu, ki zatrjujejo, da so našli tisti dolgo pogrešani »kamen modrih« v
Prof. CALMETTE
najnižjih oblikah živetja na zemlji, v mikrobih. Dolga, dolga tisočletja ni vedelo človeško oko, da živi poleg njemu zaznamljivih živih bitij še mnogo več prav enostavnih stvorov. Šele, ko je odkril holandski brusač Loevenhook svoj primitivni mikroskop, se je počel človeški duh poglabljati v povsem nov svet, doslej neviden. Le nekaj tisočink milimetra dolge drobne žive stvarce, ki so živele po gnojiščih in drugi trohnobi, so pričele zanimati ves svet. Večina takšnih mikrobov je grajena prav enostavno, mnogi sestoje iz ene same celice. Še danes ne vemo, kam bi jih prištevali: med rastlinstvo ali živalstvo. Tam na meji med za nas živim in za nas mrtvim svetom živijo svoje enostavno življenje. Prav ta njihova enostavnost pa je tisto, ki je v stanu, da povsem predrugači naše mnenje in učenje o vsem živetju na svetu.
Ko je oče moderne balkteriologije, Robert Koeh pred dobrim polstoletjem našel povzročitelja jetike, je napočil za vso higieno nov čas. Njegovo odkritje namreč je šele omogočilo zdravniku tudi v dvomljivih primerih takoj zagotovo dokazati jetiko ter tako bolnika še
Prof. dr. Hans MUCH
y pravem času napotiti k zdravljenju in ukreniti vse potrebno, da se zavarujejo zdravi pred okužbo. Brez posebne težave se je dal pregledati kar v ordinaciji pljunek. Nekaj kapljic barve in že so se pokazale pod mikroskopom take v kupčkih in gnezdih zgoščene palčice, čijih prisotnost je dala žalostno gotovost za diagnozo jetike. Kar je Koch pod mikroskopom našel in učil, da so namreč te drobne palčice, dolge poldrugo do polčetrto tiisočinko milimetra edina in nespremenljiva oblika povzročitelja jetike, to je veljalo skoraj štiri desetletja v bakteriologiji za trdno in neovrglji-vo dejstvo.
Šele v novejšem času so se z različnih krajev čuli glasovi, da> morda povzročitelj jetike lahko nastopi tudi v drugačni obliki kakor v obliki palčic, ki jih je opisal Koch. Da celo se je drznil zdaj pa zdaj kdo trditi, da bi se nemara ka-li mogli razviti bacili jetike celo iz mikrobov, ki nimajo po našem današnjem dognanju in naziranju prav nobenega opravka s tuberkuli.
Že pred daljšim časom je doprinesel med tem že umrli veliki nemški raziskovalec in modrijan profesor Much dokaz, da tuberkuli ne ohranijo vedno svoje paličaste oblike, temveč prehajajo pod vplivom gnojenja in drugih bolezenskih snovi v prav drobne iverčaste in zrnčaste oblike, ki so kljub svoji komaj še zaznamljivi majčkenosti še vedno sposobni za življenje. Nekateri drugi raziskovalci jetike, med njimi že tudi
pokojni Calmette, so šli v svojih domnevah še dalje in so sodili, da more tu-berkul preiti iz paličaste oblike, kakor jo je opisal Koch in jo moremo opaziti pod mikroskopom že pri 4 do 500kratni povečavi, pod ugodnimi pogoji v takšno obliko, da gre tudi skozi najgostejša cedila in ga ne moremo tudi pod najboljšim mikroskopom več zaznati. Ni potrebno posebej naglašati, da je takšen precedljiv in neviden strup jetike povsem spremenil naša naziranja o nalezilji-vosti in prenosljivosti te strahotne bolezni. Zato se posveča temu vprašanju z vseh strani največje zanimanje. Ko so 1928. leta razpravljali o tem na mednarodnem kongresu za jetiko v Riimu, je izzvalo to vprašanje nič manj kakor 40 dolgih razgovorov med učenjaki iz vsega sveta.
Skoraj še več pozornosti kakor domneva precedljivega in nevidnega jetič-nega strupa pa je vzbudilo v novejšem času tudi v širših plasteh . zanimancev za praktično zdravstvo še mnogo večje in pomenljivejše vprašanje, če se morejo tuberkuli razviti iz drugih živih mikrobov. Prvi, ki je izrekel to, pred ne-dolgim časom še nezaslišano trditev, je bil španski raziskovalec Ferràn, po čigar mnenju tuberkuli niso kakšni posebni povzročitelji, temveč se morejo pod nekimi določenimi okolnostmi razviti iz mnogoštevilnih povsem nenevarnih bakterij, ki so jih polna črevesa. Preko te povsem novotarske podmene sivega, že pred celo vrsto let umrlega, španskega učenjaka, so ŠU mnogi raz-
Prof. Maks. v. PETENKOFFER
dskovalci s sočutnim nasmeškom. Raz-iskavanja v novejšem času pa so — čeprav so izšla iz povsem drugih temeljev — v prav veliki meri dokazala verjetnost, da se lahko tuberkuli razvijejo iz povsem drugovrstnih mikrobov, namreč iz plesni. Tako je nemški raziskovalec profesor Enderlein mnenja, da ni tu-berkul nič drugega kakor prehodna oblika tiste plesni, ki ji pravimo z znanstvenim imenom aspergillus. Seveda ni ostala, kakor pač ni bilo drugače pričakovati, takšna prevratna trditev brez hudih napadov in ugovorov. V zadnjem času pa je objavil madžarski raziskovalec dr. S. Szathmary nadaljnje izsledke svojih raziskovanj, po katerih je zveza med nastankom nekih nitkastih gliv in bacilov jetike prav verjetna. Po teh izsledkih, ki jih je objavila revija »Mi-krokosmos«,- se skoraj ne da več dvomiti, da nastajajo iz nitkastih gliv pod nekimi še povsem nepojasnjenimi okol-nostmi zares prave bakterije. Tako nastali mikrobi, ki jih imenuje Szathmary mikrobacili, to se pravi po naše gli-vobacili, ustrezajo v popolni meri pojmu bacila v smislu bakteriologije in imajo baje podobne lastnosti za povzročitev bolezni kakor prave bakterije.
Doslej veljavnemu nauku o nespremenljivosti posameznih vrst bakterij so prizadela ta nova razkritja hud udarec. Toliko več pozornosti zasluži zato vest, da se je pravkar posrečilo tako poznanemu raziskovalcu bakterij, kakor je profesor bernske univerze dr. Sobern-heim, prinesti novih dokazov za spremenljivost nekih bolezen povzročujočih vrst mikrobov. Prof. Sobernheim se je namreč po dolgotrajnih, pod vsemi merami opreznosti podvzetih poizkusih povsem jasno in brez vsake možnosti zmote prepričal, da morejo preiti bacili tifusa, paratifusa in kolibacili po nekaki mutacijski biološki spremembi iz enega v drugega.
Če se dožene resničnost takšnih zvez, si moremo tudi pojasniti, zakaj so vlažna in nezadostno zračena stanovanja, v katerih imajo plesni ugodno redišče, obenem razupita kot gnezda jetike. Poleg doslej znane okužbe po neposrednem prenosu palčastih tuberkulov moramo potemtakem nedvomno računati tudi z možnostjo okužbe po plesenskih klicah. Te nemara skrbijo tudi zato, da bolezen pri jetičnih ne ugasne sama z »osta-relostjo« prvotnih bakterij. Prav obratno služijo te klice za osvežitev že morda oslabelih tu/berkulov v človeškem tele-
su. Če bi hoteli torej jetičnika ozdraviti, bi ga morali pred vsem odstraniti iz vlažne, s plesnijo okužene okolice. Tako nam postanejo jasni ugodni uspehi zdravljenja v brezprašnem in suhem višinskem zraku.
2e zgoraj smo omenili, da so naleteli znanstveni izsledki, o katerih smo tukaj govorili in ki pomenijo v resnici v važnih stvareh prav globoko segajoč prevrat v dosedanjih naukih bakteriolo-gije, še prav pogosto na odpor. Nazira-nje o spremenljivosti bakterij še danes povzroča med prizadetimi naravoslovci prav živahna nasprotovanja. Eno pa bo nemara treba pribiti: sama klica kužila še ne more izzvati nalezljive bolezni, temveč je treba, kakor je že slutil, trdil in dokazal genialni monakovski higienik Petenkoffer. ki je, kakor znano, brez škodljivih posledic pojedel na kruh namazane bacile kolere, še vendar »nekaj« drugega, kar je pa zaenkrat še zavito v popolno temo.
PRVOTNI POMEN BESEDE
„ŠOFER"
Jezikoslovec g. prof. Ivan Koštial nam piše iz Novega mesta:
V 18. štev Vaše revije berem na strani 346., da je prvotni pomen francoske besede »chauffeur«: »ropar, ki je se-žigal ljudem noge« (da bi izsilil denar). To ni res. Do velike revolucije (1789) :ma »chauffeur« v francoskih knjigah le tele pomene: 1. kurjač (ki kuri sobne peči), 2. mož, kivlečemehv kovačnici, 3. s i-p a č, t. j. delavec, ki vsipava rudo v tu-pilno (talilno) korito (v topilnicah), šele okrog- 1. 1790. so se pojavili roparji »chauf' feurs«, ki so bogatinom žgali podplate, da bi povedali, kje imajo denar skrit. Prvi konzul Bonaparte jih je 1. 1803. večjidel iztrebil; na jugu jih je pa zmanjkalo šele 1. 1806. (Glej Dezobry et Bachelet, Dicti-onaire de biographie et d' histoire, 12. edi. tion revue, Paris, Delagrave I. partie, str. 585.) To je četrti pomen besede. 5. Chauffeur je plačan subjekt, ki postaja pred nabitimi gledališkimi listi in povzdiguje na glas lepoto kake igre. čita v kavarnah s povzdignjenim glasom povoljne ocene igre in spravlja nepovoljne v kraj itd. šesti pomen je tisti, ki je postal mednaroden (okrog 1. 1890): mož, ki vozi avtomobil.
CESARE LOMBROSO
--— red kratkim je prešlo 25 let, odkar je umrl Cesare Lombroso, ena najslovitejših osebnosti moderne dobe, mož, ki si je kot člo-: ^J vek in raziskovalec postavil neumrljiv spomenik v zgodovini človeštva. Štirideset let je v svojem velikanskem delu predstavljal socialna zla: zločinstvo, prostitucijo, alkoholizem, anarhizem, njegov pogled je prodiral v najbolj skrite in v najbolj grozne tajne človeške duše, segal je v mnoga področja znanosti, a v vsakem je ustvaril deloma kot pravi pionir ogromne vrednote Redko kateri znanstvenik je imel tudi takšen vpliv na svojo dobo in na razvoj naslednjih generacij.
Rodil se je 6. XI. 1835 v Veroni kot sin stare patricijske trgovske rodbine. Njego. va mati je bila po duhu in značaju izredna ženska in ona je tudi najbolj vplivala nanj, da je postal mož, ki je stremel vsekdar po svobodi in neodvisnosti, upornik v najbolj, šem pomenu te besede, kajti njegovo uporništvo se je z energijo borilo proti vsem tradicionalnim naziranjem, ki jih je z lastno mislijo spoznal za laž, njegovo uporništvo je bil neprestan in plemenit boj za pravico in resnico.
Na vseučilišču v Parizu je prejel od svojega učitelja, slovitega anatoma Panizze, trajne pobude za svoje znanstveno delo in smer, bil je obenem kot avtodidakt učenec treh velikih struj svojega časa: francoskega pozitivizma, angleškega evolucionizma in nemškega znanstvenega materializma. Na Dunaju je napravil medicinski izpit, v Paviji je pozneje predaval antropologijo na anatomsko-biološki podlagi. Od vsega po. četka so ga zanimale izredne pavrste človeške družbe, norci, kreteni, zločinci, degeneriran« in — geniji. Po naukih Pircho. wa in Moleschotta je skušal na nov način najti neke tipične znake, ki bi omogočili eksaktno razvrstitev in spoznanje teh pa-vrst. Smatral je, da je mogoče z natančni, mi meritvami in opisi lobanje ter možganov dobiti razlike med blazniki in epilepti. ki, za svoja dejanja duševno odgovornimi in neodgovornimi zločinci. Tehtanje in merjenje mu je bilo poleg kliničnega opazovanja in preiskovanja čutnih funkcij naj. važnejše jamstvo za eksakten znanstveni postopek
Nekega dne Je odkril neke posebne zna. ke na lobanjah zločincev in to mu je dalo končno povod za izdelavo njegove znamenite teze o bistvu zločinstva Preden pa je 1. 1871 stopil 7 njo v javnost, je izvršil ne-številne kontrolne preiskave na -ločincih samih Ena izmed temeljnih lastnosti nje. govega dela je bila vsekdar ta, da ni nikoli s svojimi trditvami nastopal v javnosti, ne da bi jih prej ne preizkusil z ogromnim številom podrobnih raziskav in s slovitim
statističnim materialom. Te preiskave in ta statistični material pa ga je vodil neodvisno od njegovih predhodnikov in vrstnikov do spoznanja, da je čuvstvovanje in ravnanje nekega človeka odvisno od njegove telesne konstitucije, ki se spet izraža v njegovih telesnih oblikah. Ali z ozirom na zločince, ki so ga kot problem vedno najbolj zanimali: So zločinci po rojstvu, ki imajo poleg tipičnih duševnih tudi tipične telesne znake svojega zločinstva, ker se je njih razvoj obrnil z nekim atavističnim povratkom nazaj. Ti individui so nosil, ci znakov, ki jih povprečni Evropec danes ne kaže več, a jih najdemo pri prazgodovinskih narodih, primitivistili in človeških opicah. Ni rečeno, da imajo vsi zločinci vse te znake, najdemo jih pa med njimi nenavadno često, med nad 40 odstotki vseh zločincev.
V svojem glavnem delu »Človek zločinec« je Lombroso do potankosti, z velikanskim znanjem in gradivom popisal vse te znake in je ustvaril z njim celo novo šolo, dobil si je pristaše po vsem svetu, ki so znali potem tudi dosledno vplivati na kazensko zakonodajo in reformo prava. Ni preti, rano, če rečemo, da sta Lombroso in njegova šola glavna uistvaritelja modernega kazenskega prava ali vsaj tistih teženj, po katerih ga skušajo v vseh deželah sveta reformirati.
Poleg tega pa je odločilno vplival skoraj na vse naše naziranje o genialnosti, epi-lepsiji, o problemu duševnih bolezni in je osvetlil z novo lučjo nastanek marsikaterega pomembnega dejanja in dela v človeški zgodovini, v življenju človeške družbe in njenih posameznikov, ki bi mu na prvi pogled ne prisodil ožjega sorodstva z blaznostjo ali zločinstvom.
Ni čudno, da so se za Lombrosove spise poleg strokovnih znanstvenih krogov zanimali vedno tudi ljudje, ki jih mičejo vprašanja družbenega ustroja, politike, filozo. fije, zgodovine in umetnosti In to tem bol^ ker je slog njegovih del navzlic velikanski erudiciji in znanstveni strogosti vedno živ, duhovit in sugestiven tudi tam. kjer se morebiti ne strinjamo z njegovimi nazori. Njegovi nauki so imeli vedno prav toliko nasprotnikov kolikor pristašev in še danes ni zaključena sodba o njih. priznati pa jim mora vsakdo da so dali ogromne pobude, tudi če bi bili zmotni.
Umrl je po kratki bolezni 19. oktobra 1909
Zgoraj levo: Egipto. log dr. Howard Carter odhaja vnovič v »Dolino kraljev« — Zraven: Jim in Amy Mollisonova sta imela na poletu Lon-don-Melbourne smolo in sta se morala izločiti iz zračne tekme v Allaha-badu — Zgoraj: Ogromen kit, ki so ga vlovili v vodah Južne Afrike — Spodaj levo: Kino-operater čaka z napravo za snimanje pred miškino luknjo — V sredi: Domačini na Novi Gvineji plezajo kakor mačke na drevesa po kokosove orehe — Na desni: Ameriška ministrica mrs. Rut Bryan Owen se pogovarja z eskimskimi otroci na Gronlandu
DUŠA RASTLIN
Ce vprašamo po najočitnejših razločkih med živaljo in rastline, dobimo odgovor, da se ži-_ vali gibljejo, rastline pa so zakoreninjene v zemljo in nimajo daru samostojnega gibanja. Pred nekoliko leti so predvajah film, ki je % zelo pospešenem tempu prikazoval življenje cvet-Uc. V bistvu je šilo za njihovo rast, vendar pa si tu opazoval tudi gibe, ki si jih moral sprejeti kot
smotrena dejanja.
Celo v gibanjih rasti ni manjkalo kretenj, ki so dokazovale neko določeno svojo smotrenoet. Rast je zaradi zakoreninjenosti rastlin na določenem kraju glavni gibalni odraz njih življenja, a vendar je poleg nje cela vrsta gibov po-edinih rastlinskih delov, ki imajo z rastjo le malo ali nič skupnega.
Listi in cveti se obračajo z rednimi izmenami vsak dan proti sončni svetlobi, na večer pa se pobešajo kakor ove-neli. V deževnih dneh, ko je malo luči, se ne dvignejo. Prav tako pa se pobe-sijo v spalno lego v prevročih in žare-čih poldanskih urah. Nevarni in uničujoči pripeki odtegnejo tedaj enostavno delavnice svojega življenja, stanice, ki vsebujejo zelenilo. Istočasno skrijejo razporne odortinice, iz katerih puhti voda, v zaščitene gube zloženih listov.
Znanost je z, napornimi raziskovanji razjasnila skrivnost, kako nastajajo ti gibi. Povzročajo jo napetostne razlike med stanicami, ki nastajajo zaradi različne količine vode v njih in majhnih diferenc v njihovi neprestani rasti. To je pa spet posledica okoliških vplivov, ke-mično-fizikalnih in mehaničnih dogajanj kakor pri živalskih mišičnih gibih.
Vpliv vseh teh dogajanj nam pojasni najbolje poskus. Opažujmo n. pr. žareče bele kobulje zvezdnih cvetov poljske čebulice (ornithogallum). Oblak priplava pod soncem in že se prično zvezdice zapirati. Dež grozi in noben cvet se ne odpre, kajti njegovi občutljivi notranji deli potrebujejo zaščite. Razpnimo črn papirnat zasion nad kobuljo; v nekoliko minutah se cveti zapro. Zaslon naj zakrije le del kobulje; zasenčeni del se zapre, osvetljeni ostane odprt. Poskusimo z umetnim dežjem, opršimo cvete z vodo. Ne bodo se ganili. Če pa damo istočaeno črn zaslon med sonce in rastlino, se cveti zapro tem hitreje.
Zanimivo je opazovati kakšno plezalko. Daleč v zrak moli svoje vitice, ki tipajo s konico vsenaokrog. V manj nego eni uri zrase j o pri tem za
10 do 15 cm.
Zakrivljeni vršič je zadel ob napeto nit. V trenutku se vitica zakrivi okoli niti in jo trdno, a vendar prožno ovije. Posebne bradavičke v koži vitice posredujejo občutek dotika skozi ves organ. Iz svoje moči bi se steblo rastline ne moglo dvigniti v zrak, a glad po soncu in svetlobi sili rastlino kvišku. Vitice se postavljajo v službo tega pohlepa po soncu in v službo celotne rastline. Učinek dotikalnega dražljaja in notranji vzgib družita posamezne rastlinske dele v nekakšno socialno enoto.
Za okensko šipo stoji dražestna »sramežljiva mimoza«. Dolgi listni peclji nosijo dva do štiri odvejane peceljčke z drobnimi lističi. Če se dotaknemo takšnega lističa narahlo s koncem prsta, se sklopi navzgor, pri čemer mu sledi nasprotni listič. Čim močnejši je bil dotik, tem hitreje jima sledijo sosedni lističi vzdolž glavnega peclja, ki se nagnejo drug k drugemu, in potem peclji sami, ki se hipoma sklopijo ob steblu navzdol. Dražljaj dotika se nadaljuje očitno skozi ves list in tudi skozi vso rastlino. Čez nekoliko minut se pričnejo listi vračati v prvotno lego. Kakšen pomen ima to gibanje? Morda ščiti rastlino do neke mere proti objedanju po živalih, ki se lotijo najprej pač razprostrtih listov. V svoji domovini pokriva sramežljivka širna ozemlja. Tu lahko doživimo, da povzroči dotik ene same rastline trenutno siklopitev listov vseh rastlin več kvadratnih metrov naokrog. Takšno mesto sliči potem izsušenemu goščavju samih stebel brez listov. Pri teh rastlinah so odkrili tudi
živčne snope,
ki prevajajo dražljaje prav tako kakor živalski živci.
Če opazujemo roječe trose nižjih rastlin pod mikroskopom, vidimo, da imajo celo sami lastne gibalne sposobnosti Te razmnožitvene stanice so očitno pod vplivom največje spolne razburjenosti. S pomočjo tankih dlačic plešejo v vodni kapljici najčudovitejše plese, dokler ne zadenejo ob »samičjo« stanico ali pa se z delitvijo v nove rastlinske individue
povrnejo v mir. Tu vidimo, da spadata gibanje in čutenje med glavne lastnosti živih bitij in da nikakor ni potreben vedno kakšen zunanji povod ali dražljaj, da se gibanje sproži. Vedno pa ima gibanje neki določeni smoter, kar pomeni, da so v rastlini notranja dogajanja, ki se skladajo s podzavestnimi pojavi v duševnem življenju živali. Seveda pa je človeku, ki se le težko odmisli izkušnjam svojega duševnega življenja, še težje zamisliti se v psihološka dogajanja rastlin.
Višek smotrenega ravnanja
kažejo nemara rastline, ki so prešle k lovu živega plena iz živalskega sveta.
To je pojav, ki je vreden posebne obravnave. Ne smemo si pa misliti, da so rastlinski gibi samo izjemen pojav. Že v samih rastlinskih stanicah najdemo znake čutenja in gibe, ki so odgovor na čutenje in ki koristijo prospehu Staniče same, a s tem tudi prospehu vse rastline. Celo stanicam moramo tedaj priznavati neko sposobnost za razlikovanje in neko vrsto presodnosti, torej pojave, ki jih imenujemo duševne. V bistvu niso rastline nič drugače ustvarjene nego živali. Drugačni so le njih pripomočki, njih orodje in način, kako na zunaj izražajo svoje duševno življenje.
MUZIKA S FIZIKALNE PLATI
Uganka harmonije in zvočne barve glasbil
- uzika obstoji iz zvokov, zvoki so
zračni tresljaji, muzika ni torej nič drugega nego valovanje zraka. To bi bila glasba s fizikal-
_ nega zrelišča. Pred 2500 leti so
ljudje sklepali narobe. Dejstvo, da je glasba s fizikalne plati samo valovanje zra. ka po določenih zakonih, je dalo povod, da fizike niso uganjali samo kot »trezno« znanost, temveč da so ji pritikali nekaj sijaja in čara muzike. V Pitagorejevi »g'asbi sfer« sta se družila umetnost in znanost, oba pola duha.
Na vsak glas zvck. En sam močan strea-ljaj zraka ali neredno sosledje takšnih stresljajev povzroča ropote in šume; zvok pa nastane tako, če si sledijo zračni valovi v enakih presledkih, torej pri »nihajočem« gibanju zvenečih teles. Pri tem je vse eno, kakšne vrste je zveneče telo, nihaji si morajo slediti samo dovolj hitro, če bi moja ura tikala dovolj hitro, n. pr. lOOkrat v sekundi, bi tudi ona dajala mu-zikalen zvok od sebe. če bi se peruti ptic gibale z enako brzino, bi tudi ptičji let spremljala »godba«. Pri kolibrijih in mnogih žuželkah je tudi v resnici _ako. Lokomotiva pri kateri bi si sunki sledili z zadostno hitrostjo, bi svoje bližanje javljala z mogočnim orgelskim zvokom. Skratka, če bi prišlo v svet več »tempa«, bi od same glasbe ne mogli več zdržati.
»Višina« zvoka zavisi od brzine njegovega nihanja, čim hitrejše je to, tem višji je zvok. Pri navadnih muzikalnih zvokih zneša nihalno število na sekundo 40 do 4000 (približno 7 oktav), človeško uho pa dojema veliko več. 16 do 32 000 nihajev ali 11 oktav Uho zmore tedaj veliko več nego oko. ki obseže samo eno oktavo. Seveda pa so meje sluha pri različnih ljudeh različne. So ljudje, ki ne slišijo čivkanja
vrabcev, čeprav niso gluhi in imajo za nižje zvoke celo prav dobro uho.
Naj zvoki nihajo hitro ali počasi, v daljavo se širijo vsi z enako brzino in to je prava sreča, kajti če bi n. pr. visoki zvoki hiteli bolj nego nižji, tedaj bi se nam slišal najlepši glasbeni komad v neki oddaljenosti kot neznosna zmešnjava zvokov.
Tisto, kar smo rekli prej, da je vse eno, kakšne vrste je zveneče telo, je seveda samo pogojno res. Na gosli ali na flavto poskusimo n. pr. isti glas a — zvenel pa bo v obeh primerih drugače. Glasbila se med seboj ločijo po različni »zvočni barvi«. Poznamo celo vrsto takšnih »zvočnih barv«: n. pr. barvo flavte, pastirske piščalke, strun, pločevine, napetih kož, nihajočih lesenih ali kovinskih palic. Flavta je menda najstarejše glasbilo. Dobimo jo že pri ljudstvih stare kamenite dobe v Evropi, pri Egipčanih in Kitajcih tisočletja pred našim štetjem. Pri Egipčanih je imela po vsej priliki visok simbolni pomen: kot hieroglif označuje razum, spoznanje in celo boga.
Kaj pa je »zvočna barva« ? če damo napeti struni zazveneti. zavisi višina zvoka od dolžine strune Struna pa ne more zveneti kot celota, pod nekimi pogoji se razdeli, kakor pokažejo preprosti poskusi, v neko število enakih delov, ki nihajo vsak zase kakor samostojna struna. Nihaji teh delov proizvajajo višje zvoke, ki jih imenujemo alikvotni zvoki Nemogoče je, aa bi struna zvenela kot celota, ne da bi istočasno proizvajala tudi te. In prav tako kakor pri strunah, ie pri drugih zvenečih telesih: višji zvoki se vedno mešajo s »temeljnim« zvokom. Po tej mešanici višjih in nižjih zvokov, ki jo imenujemo »zvočno barvo«, ločimo to glasbilo od drugega. Gosli in flavte ne moremo zamenjavati, če-
prav bi ju uglasili na isti temeljni zvok; alikvotni zvoki obeh glasbih sç> različni in ker se vežejo vedno s temeljnimi zvoki, je zvok drugačen.
Doslej smo govorili o poedinih zvokih ali kvečjemu »zvočnih barvah«; pri glasbi gre pa vedno za zvezo več muzikalnih gla-scv in vprašanje je, zakaj zvenijo nekatere teh zvez ušesu prijetno, druge pa ne. Pitagora je bil prvi. ki je raziskoval mu-zikalne »intervale«, presledke. Razdelil je strune v dva dela, od katerih je bil eden dvakrat daljši od drugega, in je odkril, da je bil zvok krajšega dela za oktavo višji od daljšega. Potem je razdelil struno v razmerju 2:3 in ugotovil, da je bil interval med zvokoma »kvinta«, razdelitev 4:5 je dala »veliko terco« itd. Tako je našel, da se skladajo intervali določenim dolžinskim razmerjem strune, in je napravil važno odkritje, da oba zvoka tem popolneje har-monirata, čim preprosteje je razmerje m,ed obema deloma strune. To je zelo čudno, kajti kakšen epravek naj bi imeli harmo-nirajoči zvoki s preprostimi števili ?
Še več nego 2000 let pozneje nista vedela Leibniz in Euler nobene razlage zi harmonijo nego to, da :ma človeška duša neko naravno ugodje nad preprostimi številčnimi razmerji. šele Helmholtzu je uspe-•lo, da je izumil uporabno teorijo o vzro-
Rasmus:	VODNJAK
kih konsonance (prijetnega soglasja) in disonance (neprijetnega razglasja) zvokov. Če se oglasita istočasno dva zvoka, ki se po nihajnem številu le malo ločita drug od drugega, poslušamo spremenljive poraste in pade zvočne moči, ki jih imenujemo sunke. Ti so po Helmholtzu vzrok disonance, ker prinašajo tudi tedaj, če si sledijo tako hitro, da jih posamič ne moremo doznati, neko neprijetno hrapavost v soglasje.
Kdaj nastopajo takšni sunki? Pri nihalnem razmerju 1:1, pri absolutnem sozvočju, se temeljni in alikvotni zvoki po vsej priliki skladajo Tudi pri razmerju 1:2 se vsak alikvotni zvok temeljnega zvoka sklada s temeljnim zvokom ali katerimkoli višjim zvokom oktave, sunki tedaj ne morejo nastati. Pri kvinti (2:3) se vežejo alikvotni zvoki obeh strun še toliko, da ne morejo nastati skoraj nobeni sunki. Pri drugih intervalih pa postajajo ta so-skladja v meri, kakor naraščajo številke, ki izražajo delitveno razmerje, čedalje bolj redka, pojavlja se tedaj čedalje več sunkov, sozvočje postaja čedalje bolj hrapavo, disonanca pa večja.
Harmonijo je mogoče na ta način fizi-, kalno kaj preprosto razložiti. Dalje pa glasbe s fizikalnega stališča tudi ne moremo pojasniti.
DRUGO ATLANTSKO OPORIŠČE ZA ZRAČNE PROGE V JUŽNO AMERIKO
V	ustvarjanju zračnih zvez med Evropo in Južno Ameriko tekmujeta zlasti Nemčija in Francija, ki imata v Južni Ameriki obe velike gospodarske interese. Ker
današnja letala še niso v stanu preleteti brez vmesnega pristanka progo med obema kontinentoma, ki vodi večji del čez Atlantski ocean, so potrebna na morju oporišča, kjer se letala znova založe z gorivom. Nemci so že pred leti vsidrali v ta namen na Oceanu ladjo »Westfalijo«, ki služi kot nekakšen plavajoči otok, ob katerem pristajajo poštna letala »Nemške Lufthanse«. Da se bo v bodoče lahko zračni promet še bolj varno razvijal, so zdaj zasidrali na zračni progi že drugo opo. riščno ladjo »Schwabenland«, tako da lahko vsako letalo vsaj dvakrat pristane na Oceanu in potrebuje za to manjšo zalogo goriva, kar pride v dobro koristnemu tovoru.
RADIO SVETILNIKI V ITALIJI
V	italijanskem prometnem ministrstvu so napravili načrte, po katerih naj bi se vsa italijanska obala opremila s tako zva-nimi radio svetilniki, ki jih je izumil Marconi. Ti svetilniki omogočajo na kočljivih mestih popolnoma varno plovbo ob vsakem vremenu.
PARANŽ*
Bf^gf.r5 MAkûlTA. \MATC H ES i?
s
e* a
NADALJEVANJE
Slednjič je začel zares severno-zapadni monsum. Bil je za mene doživljaj, ki sem si ga že _ dolgo, dolgo želela.
Dosipeli smo do Ninigoskega otočja zgodaj zjutraj. Za mene vsaj ni bila več nobena zabava plovbe po morju, odkar smo zapustili Hermidske otoke. Dvignil se je hud veter in morje je bilo zelo viharno. Tedaj sem tudi hipoma prišla do spoznanja, da je imela Nuola zelo slabo ventilacijo in da je tudi prav neprijetno dišala. Neprestano sem se morala boriti, da mi ne bi postalo slabo, rajši bi pa umrla, kot bi to komu potožila.
Peleluhun pripada otoški skupini kakšnih dvajset otokov, ki skupaj tvorijo eno največjih in najdragocenejših kokosovih plantaž Nove Gvineje. Na Peleluhuna ni mogoče pristati; ker ga obkrožujejo od vseh strani ostre skalnate pečine. Navzlic tej okolnosti in neprijetnosti monsuna je bilo morje še vedno dovolj mirno, da smo lahko nato-vorili dva tisoč vreč kopre, čeprav z velikimi težavami in celo veliko nevarnostjo za življenje. Ravnatelj plantaže, ki nas je hvalil, da nas je poslal sam Bog, je rekel, da že mesece ni imel lepega vremena.
Že »Marsina« je plula tod mimo o priliki njenega poslednjega potovanja, toda morje je bilo preveč nemirno, da bi tvegala nalaganje kopre. Ladja je počasi plula okrog otokov, dočim so z malimi čolni preveslaii z vrečami kopre preko skalnatih čeri. Zašli srno od časa do časa celo dve in pol milji daleč na odprto morje, ko so si natovorjeni čolni s težavo krčili pot skozi visoke valove. Kanakd so kričali tako, da so skoraj . prevpili tuljenje morja. Vreče kopre so grmadili že mesece na obrežju otoka. Bilo jih je dvakrat toliko, kolikor bi jih lahko natovorila »Nuola«.
Ker sem rabila že malo telesne vežbe, sem se podala na not do plantaže in sem prišla tja premočena do kože. Bila je velika prav prijetna hiša, okrog katere so se vrstile druga za drugo nepregled-
ne vrste palm, sicer pa ni bflo nikjer niti najmanjšega zelenja, grmičevja ali dreves, ki bi nudile prijetno senco. Samo droben koralni pesek je škripal pod nogami. Ravnatelj plantaže je stal na verandi in zapisoval vreče, ki so jih odnašali v čolne, namenjene h ladji. Bil je mlad Avstralec, preplašenih oči, katerega je življenje v teh zapuščenih krajih prezgodaj postaralo. Koža mu je bila nezdravo rumena in z lica se mu je bralo, da ga je zelo često mučila rumena mrzlica. Pele.luhun ima žalosten sloves zaradi svoje mrzlice. Moskiti krožijo po zraku kar v rojih. Kasneje je ta boječ, sicer prijeten mlad človek, postal zaradi nesreče, ki se mu je pripetila, naš tovariš in dobil ime Mike. Zvedela sem, preden smo odšli iz Peleluhuna, da so njegovi živci že pri koncu. Bil je edini beli človek, ki je vzdržal dve leti na tem mestu. Z ostalim svetom ni imel nobene zveze, razen tedaj, če je ob otoku pristala »Marsina« s pošto in pa a namenom, da odpelje kopro. Toda morje okrog Peleluhuna je po navadi zelo viharno in često ladja ni mogla tvegati, da bi se približala nevarnim čerem ter je zaradi tega nadaljevala svojo pot, medtem ko so z otoka žalostno gledali, kako se je oddaljevala.
4JA
Oskubljeni petelin
Mike je svoje bivanje na otoku že davno prekoračil. Obljubljeno mu je bilo v Rabaulu že pred nekaj tedni, da ga bodo razrešili dela, toda doslej niso še nikogar poslali. Meseci samote na tem zapuščenem otoku imaio zelo čuden, naravnost poguben vpliv na belega človeka. Tako sem srečala v Rabaulu nekega posestnika plantaže, ki je M
osemnajst mesecev popolnoma sam in odrezan od ostalega sveta, a ko so mu potem poslali namestnika, so videli, da je medtem zblaznel. Kasneje se je sicer v boljših razmerah malo opomogel, toda nikdar ni postal tak, kakršen je bil.
Od Peleluhuna smo odpluli do otokov Haina, kakih pet milj odtod, kjer nas je tudi pričakoval tovor, ki je čakal na odpremo že nekaj tednov. Tukaj smo pristali v enem najlepših sinjih zalivov Pacifiškega oceana. Bil je naravnost idealen tropski kraj, kjer si človek lahko ogleda koralen otok, mirno laguno, na katero se pobešajo palme, dočim begajo po drobnem belem pesku proda silhuete domačinov.
Začasno krmar ni imel nobenega posla in skupaj smo sloneli ob ograji ter se opajali ob krasnem razgledu. Naenkrat smo začuli iz kroga divjakov na krovu nekak nemir, nato krik in razposajeno smejanje. Najprej nismo temu posvetili nobene pazljivosti, toda vese-lost se je stopnjevala in postajala vedno glasnejša. Nato se je krmar obrnil, prisluhnil za hip ter odšel proti skupini, da ugotovi, kaj je vzrok zabave. Tudi mene je zadeva zanimala ter sem si poiskala mesto, da bi lahko pogledala do-
li. Kmalu mi je bilo vse jasno. Eden naših dečkov je imel petelina, ki ga je kupil na Paku. Oskubil ga je, samo v repu je pustil še peresa ter ga spustil, da je tekal preplašen v krogu po krovu. Krmar je vrgel jedva pogled na ubogo trpečo žival. Nikdar ne bom pozabila njegovega izraza v obrazu. Tudi krivec tega mučenja je razbral iz krmarjeve-ga obraza, da se pripravlja nekaj hudega. Ostal je za trenutek predolgo prikovan na svoje mesto. Nato je krmar z enim samim skokom dosegel fanta, ga z eno roko zagrabil za rame, z drugo pa mu je segel v kuštravo glavo. Prestrašeni deček se je zaman skušal izviti jeklenemu mornarjevemu prijemu, ko mu je slednji v svoji besni jezi iztrgal kos kože in šop las z glave. Tedaj se je revni divjak pognal preko ograje v morje ne meneč se za morske volkove, ki plavajo v velikih množinah v teh vodah.
Trenutek je zrl krmar za njimi, držeč še vedno njegovo krvavo kožo v rokah. Nato je vrgel svoj grdi plen od sebe in z enim zamahom noža dokončal trpljenje kričečega petelina.
D
E
LABOD
ČLOVEK IN DOM
MLADI PAR OPREMLJA SVOJ D03I
Vse sta dobro premislila, preudarila in preračunila. Kako si hočeta urediti svoj dom. Edina sta bila v tem, da hočeta imeti popolnoma gladko, moderno pohištvo, brez vsakršnih okrasov. Preprosto, a solidno in za njune razmere primerno.
Izložbe so tako mikavne ...
Ko sta se poročila, sta najela za prvi čas opremljeno sobo. Oba ' sta bila v službi. Varčevala sta in štedila. A ko je postal on definitiven in so mu obenem zvišali pre-jemke, sta začela resno misliti na lastno celotno stanovanje, tembolj, ko bo v kratkem času nujno potrebno lastno ognjišče, zaradi novega družinskega člana, ki nika. kor ne bo zadovoljen s hrano v menzi.
S skromnim prihrankom in določnimi načrti sta se napotila slednjič v trgovino. Ogledala sta si pohištvo pri tem in onem. -— Neverjetno, kako se načrti razblinijo, če ima človek pred sabo toliko na izbor in ponudbo. Skromne želje se pretvorijo v pohlep in celo okus se izpremeni. »Seveda, doma v tesni skromni »opremljeni sobi« si človek marsikaj drugače predstavlja, toda ko pride ura odločitve, si človek vendarle premisli, posebno, če nabavlja opremo, ki bo držala za vse življenje. Saj ni, da bi morala takoj vse plačati...« tako ju prepričuje spretni prodajalec, ki pozna njune potrebe in želje bolje nego sama. »Saj ni res, da ni izrezljano pohištvo več v modi, nasprotno Prav zadnja novost prinaša modele ki dajo slutiti, da se vračamo zo-,pet morda k udobnemu empiru ali bider-
majerju. Prav tu imata priliko za, ugoden priložnostni nakup nečesa finega, ki je bilo naročeno, a zaradi nepričakovanih družinskih razmer potem odklonjeno, nu in dalo bi se dobiti za izredno nizko ceno« — in tako dalje ...
Mladi par bi bil skoro nasedel. Spričo prodajalčevega prepričljivega prigovarjanja je zbegan, ne ve več, kaj je prvotno hotel, nemo posluša spretnega trgovca in si da dopovedati, če se jima je prej zdelo, da jima zadošča za njune potrebe nizek modem bifé, ki se bo prostoru primerno prilegal, ki bo zanj na razpolago v malem stanovanju, ju prodajalec hitro prepriča, da sta napačnega mnenja. Velik bifé dvigne lepoto cele sobe. Prostor? Nu, ta se gotovo najde. In končno, bifé ni nikoli prevelik, prej premajhen«. Le za kuhinjo se mlada gospa nikakor noče vdati. Odločno odkloni orjaško kuhinjsko kredenco, ki bi jo komajda spravila v svojo malo kuhinjo. Za kuhinjo že ona sama najbolje ve, kakšno hoče in mora imeti.
Nekoliko v zadregi, neodločena, nezadovoljna in zbegana zapustita prodajalno, čeprav ju lastnik s poklcni in priporočili spremlja do vrat. šele, ko zavijeta okoli vogala, se oddahneta in si upata pogledati drug drugemu v oči. Takoj, ko sta sama, se domislita zopet svojih prvotnih načrtov in pred vsem, da hočeta imeti preprosto, a udobno in prijetno urejen dom, za kakršnega jima zadošča njun prihranek. Zagotovita si znova, da ne težita za luksuzom in potrato, ter da mora pri tem ostati in njuna obveljati. Doma še in še pretehtata vse, premerita znova prostore in se drugi dan
Temu prodajalcu je res težko odoleti!
pomirjena, toda odločna podata v trgovino in izbereta to, kar smatrata za potrebno. S prodajalcem se hitro domenita in skleneta kupčijo, čim sta vsak njegov ugovor ali prigovor odločno odklonila, ju je bil sam vesel, češ, da ga veseli, da ima resne kupce pred sabo.
Pri vsakem nakupovanju, posebno pa pri opremi, obleki ali blagu mora biti človek dobro pripravljen in odločen, kaj hoče, si-
cer ga več ali manj vsiljiv prodajalec z lahkoto ukani, pregovori in mu vsili nekaj, za kar mu je že žal, čestokrat še preden zapusti trgovino. Za velike reči, med ka. tere spada gotovo tudi stanovanjska opre. ma, moraš biti pa še posebno temeljito^ sam na jasnem s svojimi potrebami, zahtevami in svojimi plačilnimi možnostmi, preden se odločiš za nakup.	M.
TEHNIČNI
ALI ZASTRUPLJAJO AVTOMOBILI ZRAK ?
Ogljikov—monoksid je izmed običajnih plinov človeku najbolj opasen. Njegova velika nevarnost je pred vsem v tem, da ga ne moremo zaznati niti z očesom niti z nosom: je namreč brez vonja in brez barve. Ker se ga v industrijskih obratih čuvajo s plinskimi maskami, si izbira žrtve v stanovanjih, kjer si iz slabih peči in likalni-kov na oglje utira pot v stanovanjske prostore in zastruplja ali bolje rečeno mori stanovalce. Zato je dolžnost vseh, da pred zimo pregledamo peči. Le na ta način se bomo zavarovali in obvarovali pred zahrbtnim sovražnikom.
Tudi avtomobili izločujejo v izpušnih plinih precejšnje množine ogljikovega monoksida. Zgodilo se je že, da so prometni stražniki, ki so opravljali službo med močnim avtomobilskim prometom, zboleli radi te izločitve. Zato so se začeli zanimati za . ta plin velemestni fizikati. Tekom minulega poletja so podvrgli izpušne pline podrobnim kemičnim raziskavam. Kemična analiza je dognala, da oddaja izpuh pri hitrosti tridesetih kilometrov na uro, ki je v mestih običajna, največ ogljikovega monoksida. Množina ogljikovega monoksida, ki zrase pri tej hitrosti na 5%, bi imela takojšen smrten učinek, če se ne bi v zraku takoj živahno razredčila. Toda kljub tej ugotovitvi skušajo higienski zavodi v mestih obvarovati meščana pred tem plinom. Vendar je bil dozdaj njihov trud zaman. Vdelali so sicer v izpuh patrone, ki bi naj nalik onim pri plinskih maskah, vsrkale nevarni plin, še preden bi ta prešel v zrak. Toda s to napravo se je kvaril motor in zaviralo njegovo delovanje; visoka cena plinskih filtrov, ki se hitro obrabijo, je pa še prav občutno podražila že itak drage avtomobilske vožnje.
Vkljub dosedanjim neuspehom so kemiki in zdravniki prepričam, da bodo kmalu rešili tudi ta problem ter napravili življenje meščana znosnejše in manj opasno.
(tma)
OBZORNIK
KERAMIKA V TEHNIKI
žgana in z osteklino prevlečena glina se je dosedaj obnesla vedno tam, kjer so odpovedale kovine. Navzlic uporabnosti keramičnega materijala, le-ta v tehniki ni prišel do pra\e veljave. To pa zavoljo tega, ker so šele nedavno našli tehnološke postopke, ki so omogočavali izdelovati kompliciranejše priprave: sesalke, zaklopke in različne cevne vode. Tem na. pravam se je sedaj pridružil še števec, ki je ves i" gline. Ker je izdelan enako tekočinskim števcem, ki jih že desetletja s pridom uporabljajo, je tudi njemu zagotovljena lepa bodočnost.
t еГ
Merilni bobnič z valjem v sredini
Bistveni merilni organ števca je okoli osi vrtljiv trodelni merilni bobnič z valjem v sredini. (Slika!). Osrednji valjasti prostor je preko odprtin bi, b2 in b3 zvezan z bobničastimi prekati I, II in Ш, ti pa so zopet preko nosov el, e2 in e3 zvezani z vnanjostjo. Tekočina, ki jo hočemo meriti, priteče v središčni valj po trdno stoječi dovodni cevi c, ki ima odtočno cev usmerjeno navzdol. Ako je prekat 3, v načrtani legi (slika) priteka tekočina skozi bi to. liko časa, dokler ni povsem napolnjen.
Nato se začenja polniti prostor II skozi odprtino b2. Ker se s tem spremeni težišče, se začne vrteti bobnič in prostor I se izprazni. Namestu dosedanjega pr. I pride pr. H. in postopek se ponovi.
če prenesemo vrtenje (bobnič) na števec, moremo na njem odčitati množino odtekle tekočine. — Vsebina bobniča znaša tri litre; zato moremo v eni uri zmeriti osem sto litrov tekočine Zanimivosti posebne vrste so pri novem števcu ogljeni ležaji, ki se mažejo sami od sebe in s čimer odpade vsaka pažnja.	(tma)
PREDNOSTI POSPEŠENEGA ZRAČNEGA PROMETA
Evropski zračni promet stremi že dve leti za čim znatnejšim skrčenjem voznega časa. Zračnemu prometu sta se že nekaj let sem skušala prilagoditi železnica in avtobus, ki sta na krajših progah tako zelo nadvladala razdalje, da jima sto in več kilometrov hitrosti niso več tuje. Toda strem-tjenje današnjega človeka po naglem premagovanju časa se z vsakim doseženim Uspehom le še stopnjuje. Ta poveček se liarsikje že kvarno očituje; z njim izgublja v boju med duhom in materijo prvi »voj primat, zlasti pa še v pretiravanjih, ki ^ družabnem življenju človeka nimajo smisla in ki motijo povrh še posameznikovo stvariteljsko silo.
Zahteva po pospešitvi prometa je razvila v zračnem prometu povsem nove probleme. Vsako povečanje hitrosti v letalstvu zadeva namreč važna vprašanja glede siigurno-i.ti, delazmožnosti in gospodarnosti zrač-tiega prometa. Na podlagi že izvršenih (nanstvenih preiskav in praktičnih opazovanj lahko že danes z vso gotovostjo trdimo, da bo z izdelavo posebnih tehničnih priprav: na primer z dvojnimi krili, s premakljivimi zračnimi vijaki, z zaklopkami, namenjenimi pristajanju ter z novimi načini zavarovanja zračnih poletov, ohranjena varnost vožnje kljub povečanju hitrosti. Poglavje zase so kabine. Tudi te bodo morale spremeniti svoje oblike, ki so sedaj še — zaradi zračnega upora — vse preveč okorne in neudobne.
Zanimivo je tudi vprašanje, če bo pospešitev izvedljiva z dosedanjimi potninami ter če bo z njo narasla splošna gospodarnost zračnega prometa.
Pospešeni zračni promet zahteva namreč pri dosedanjem letnem učinku 20 do 25% Večje stroške. Povečavo stroškov bo, zaradi pospešene hitrosti, kril večji letni učinek posameznega letala. Kajti posledica tega bo znižanje voznega parka. Preko tega bo ospešek v komunikaciji zvečal plačljivo reme za 20 do 25%. Ves ta dobiček je to-fej posledica pospešitve prometa.
Znanstvene raziskave nam torej dokazujejo, da bo vzpostavitev mnogoštevilnih brzih prog zvečala gospodarnost letala. Zato neumorno grade in poskušajo nove mo-
dele od pritlešnih in težkih pa tja do raz. sežnih in lahkih stratosfernih letal. Aerodinamična plat projektiranih letal je v glavnem že rešena, rešitve čaka sedaj le še termodinamična plat, katere glavna težnja je zgradba primernih motorjev.	tma
SVEDER, NADOMESTILO ZA KAMNOSEŠKO DLETO
Pri napeljavi plinskih cevi, električnih vodov, telefonov in vodovodov^ pri namestitvi večjih kljuk za zrcala, slike, police in slično je bilo izklesavanje dovolj velikih zidnih vdolbin vir precejšnje jeze za gospodinjo in za rokodelca. Pri tem opravku se je krušila sobna slikarija, nato se je v okolici luščil omet in slednjič so počile še opeke in luknja v zidu je narastla daleč preko zaželjenih mej. Razen tega je bilo p'ri majhni odprtini toliko odpadkov, da je bilo po njih umazano in zaprašeno vse stanovanje.
Vse te nedostatke je namah odpravil sveder za vrtanje kamna (gl. sliko!), ki ga moremo namestiti na običajni ročni strcj za svedre. S tem svedrom moremo izvrtati luknje v stene, strope, stikalne plošče1 v desetkrat krajšem času nego z običajnimi dletom. Pri tem pa je delo še lahko in čisto.	tma
tfj
V % A H т\
PROBLEM 94
W. P a u 1 y (t)
Mat v 4 potezah
PROBLEM 95
A. T r o i c k i j 1933
abcdef gh
a b c d e f g h
Beli na potezi dobi
Rešitev problema 93
Ako bi bil črni na potezi, bi ga lahko beli že v naslednji potezi matiral. Tipičen »\vhite to plava-problem (beli v prisilni potezi}. 1. Se2—d41
ZA MISLECE GLAVE
179
Staroindska uganka
Neki duhovnik je nabral na svojem vrtu šopek lotosovih cvetov. Tretjino jih je prinese: bogu šivi, četrtino Bhavaniju, petino Višnuju, šestino soncu. Ostalo mu jin je šest. Koliko jih je imel spočetka?
180 Napis
Na steklenih vratih brivnice je napis »Brivec in lasuljar«. Neki gost sedi ob toaletni mizi nasproti vratom. Kako vidi napis v zrcalu, narobe ali normalno?
Rešitev k št 177 (Naloženi dinar)
Okroglo 142 let.
R e š i t e v k š t 178 (Pomilostitev)
Jetniik je do konca življenja prebil po en dan v ječi in po en dan na prostem.
M
gr ——— irr^ jj
ČITAJ IN POMNI
Med bakterijami so tudi takšne, ki uničujejo steklo, jeklo in cement. Petrova cerkev v ïorku na Angleškem ima krasna stekla v svojih oknih. Toda prav ta stekla so napadle bakterije in jih tako onečedile., da so šipe zdaj neprosojne.
Ena najstrašnejših oblik dvoboja je bil tako zvani »dvoboj s pasom«. Ta način dvobojevanja je bil običajen med kmeti nekaterih poki a jin in je obstojal v tem, da so kmečka nasprotnika privezali hrbet proti hrbtu s pasom. Potem so nasprotnikoma izročili nože, da sta se tako dolgo dvobojevala, dokler ni eden od obeh podlegel.
Francoski pisatelj Emile Zola je živel leta in leta v strahu, da se ne bi zadušil, čudno naključje pa je hotelo, da se je res zadušil s plinom, ki je uhajal iz preveč nabasal.e peči.
Neki angleški fizik je dognal, da povzroča preintenzivno žarenje nekaterih žarnic nahoc. ker draži nosne sluznice.
Gluhonemi so po najnovejših raziskovanjih neobčutljivi za morsko bolezen.
Čebele so bile že pri starih Egipčanih v velikih časteh. Bili so preverjeni, da nastajajo čebele iz trupel mrtvih bikov. Grki pa so verovali, da so čebele božanskega izvora ker so jim dajale med, ko še niso poznali sladkorja,