AMERISKAWboMOyiMA IS
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY	"&VXtt\t9Xl ^OtttP	NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
NO. 80.*	CLEVELAND, OHIO.'MONDAY JULY 12th 1920	-	LETO XXIII. - VOL XXIlL
Skrivnostni umor v
Chicagi pojasnjen.
Chicago, 11. julija. (Op. ured. Pred 14. dnevi smo poročali, da je v Chicagi Carl Wanderer, bivši poročnik k-meriške armade, ustrelil morilca svoje žene. Morilec da je prišel v spalnico njegove žene, kjer je hotel ropati, in ker se je branila, jo je ustrelil. Mož se je radi ropota prebudil in, videl ravno, ko je morilec bežal, tekel za njim in ga na cesti dohitel, kjer ga je ustrelil. Toda sedaj je mož umorjene žene priznal, da se je zgodilo vse drugače. Berite.)
Carl Wanderer, bivši častnik ameriške armade, je danes priznal, da je umoril svojo ženo in poleg tega nekega trampa, s katerim je naredil pogodbo za smrt. Porota je dvignila proti njemu dve obtožbi umora. Wanderer se'jc naveličal svoje žene in jo je sklenil umoriti. Da bi sum odvrgel od sebe, je najel nekega trampa, bivšega vojaka canadske armade. Naredil je načrt, da uprizori sleparski roparski napad, pri katerem bi ropar ubil njegovo ženo, a on bi ga preganjal in ubil, ter bi na ta način veljal v očeh ljudi kot junak in ne kot morilec. Rekel je, da se Je naveličal svoje žene, ki bi pcma}u imela postati mati. Z potepuhom se je Wanderer dogovoril, da se potepuh spravi v hišo zvečer, in ko pride Wanderer s svojo ženo domov, naj uprizori roparski napad. Tramp se je res skril v hiši, in ko je Wanderer z že no domov prišel, je tramp v temni veži zakričal: "Denar sem!" V istem trenutku sta se začula dva strela. Streljal je Wanderer, ki je z enim -strelom ubil trampa, z drugim pa smrtno ranil ženo, katero je tudi hotel ubiti. Imel je toliko predrznosti, da se je po strelu sklonil nad ženo in jo vprašal: "Ali si ranjena, ljubica?*' Žena pa je odgovorila: Dragec, jaz umiram!" Ko je Wanderer to slišal, je še dvakrat ustrelil v svojo ženo, da bo "gotov'*. En revolver jo potem dal trampu v roke, z drugim pa je hitel po policijo, kateri je povedal, da je neki ropar napadel njegovo ženo, katero je ustrelil, a on je ravno tedaj blizu prišel in ustrelil roparja. Vrjeli so mu, in nobena sumnja ni padla nanj. dokler ni policija dobila lastnika revolverja, katerega so dobili v rokah ubitega trampa. Ker pa je bila pištola last Wanderja, je policija konečno pričela sumiti njega, in ga je aretirala, in po mnogem zvijanju se je,Wanderer udal, da je umoril ženo in trampa.
-o-.
—	Predrzen rop se je zyr-šil v soboto ob 1.30 v Hollen-den hotelu. Tam se je naha-ial neki trgovec z diamanti, ki je dospel iz Pittsburga. Prinesel je v Cleveland za $12.000 diamantov. V soboto popoldne sta prišla dva zakrinkana roparja v njegovo sobo v hotelu, sta ga pretepla do nezavesti, in fcloro-formirala, nakar sta mu odnesla vse, kar je imel vrednosti pri sebi. Trgovec se je pre budil iz nezavesti šele ob 10. zvečer, nakar je bila policija alarmirana.
—	Plinova kompanija ponuja Clevelandu plin za ceno 45 do 85 za 1000 kubičnih
/t«ul ipv ICflJCT,
Zastopniki D. S. Relief Ship, zopet doma
V soboto popoldne so se vrnili naši zastopniki, ki so razdeljevali v Jugoslaviji bla go, v Clevleand, po dolgih osmih mesecih odsotnosti. Prišli so zdravi nazaj, neko- i liko ogoreli in . zdelani, toda še vedno pravi* Amerikanci, kakor so odpotoval!. Njih delo v domovini je bilo najbolj težavnih in napornih, kar jih je še kdaj kaka ameriška - slovenska misija imela za izvršiti. Sreča je le, da so bili izbrani pravi trije 1 ju-je, ki so odgovornost in dol- ; žnost, katero so prevzeli, spolnili kar najbolje se je dalo v danih razmerah. Razdelitev je bila točna in popolna, razven kar se je pripetilo tatvine in ropa. Vse to se bo sedaj zabilježilo, naredilo Statistiko, predložilo zavarovalni družbi, nakar se izvršijo posamezna splačila. Priza detim naznanimo še posebej o rešitvi njih zaboja. Dolžnost in skrb glavnega odbora bo, da se vsem prizadetim natančno postreže.
Koliko imajo naši potniki križevega pota v domovino povedati, koliko so videli, slišali in doživeli, bi obsegalo cele knjige. Deloma se bo o tem ljudstvo pojasnilo na posebnem shodu, katerega skličemo, da rojaki zvedo o prilikah v domovini. Ker se baš sedaj vrši precejšno preseljevanje v domovino, bo pametno za vsakogar,' da se prej natančno informira.
Konečno pa kličemo našim zastopnikom: Lepa hvala za vaše delo. Storili ste vse kar je bilo v razmerah mogoče. Vsakdo ne bi bil kos tej nalogi, #vi ste jo zvršili, kar
je bilo v človeškim močeh.
-------•
—	V mesecu juniju so se vpisali sledeči otroci v otročji oddelek S. D. Z. Pri dr. Glas. Clev. Delavcev Frank Bitenc Albert Novak, Helena Mil-hardič, Ed. Kastelic, John Kastelic, Antonija Kastelic. Pri dr. France Prešeren Raj. Centa, Sylvia Centa, Pri dr. sv. Cirila in Metoda, Ed. Až-man, Frances Ažman, Ana Ažman. Skupaj 11. otrok. Ob koncu junija je bilo v prvem razredu 213 otrok, v drugem 97 otrok, skupno število vpisanih otrok znaša 310. Da se bo akcija za ustanovitev mladinskega oddelka hitrejtf razvijala, je glavni odbor na zadnji seji izvolil posebni odbor, ki bo šel od hiše do hiše, kjer bivajo naši člani, da se čimprej nabere zadostno število otrok (500) in se začne s poslovanjem. Predsednik tega odbora je br. Leopold Kušlan, za Lorain Ohio, pa br. John Ivari-čič
—	Na Wall St. v New Yor-ku stavijo milijonarji $10.
000	proti $5000, da bo Harding zvoljen za predsednika. Naj le stavijo, če nimajo dru zega dela, stavo bo dobil narod, ki bo volil po svoje, ne pa po stavah newyorških milijonarjev.
—	Clevelandski krojači zah tevajo 20 procentov zboljšanja plač ter upeljavo tedenske plače, namesto "piece work". Lastniki krojačnic so izjavili, da ne morejo dovoliti povišanih plač, ker obleke so že tako drage, da ne morejo dobiti vjjijih cen, ki bi
1	prišle, če bi st plače ponovno povečale. V Clevelandu je 2500 unijskih krojačev, ki se bodejo posvetovali o odgovoru kompanije.
Nemci so se uklonili zaveznikom.'
i ' * i
Spa, Belgija, 11. julija. Nemčija se je ustrašila grožnje zaveznikov, in po kratkem posvetovanju med nemškimi ministri, je nemška vlada sklenila podpisati zapisnik, katerega so ji predložili zavezniki.
V tem zapisniku se Nemčija obvezuje nemudoma povzročiti, da se upelje splošna razorožitev v Nemčiji. Obje-dnem je Nemčija protestirala radi grožnje zaveznikov, ki so se izjavili, da bodo okupirali nadaljno nemško ozemlje, če Nemčija nemudoma ne spolne vsega, kar ji nakladajo zavezniki. Temu protestu je odgovoril Lloyd George, angleški ministerski predsednik; ki je dejal, da se zavezniki ne ozirajo na nemške proteste, oni le zahtevajo, da Nemčija spolne čimprej to, kar je že podpirala v Parizu, in čemur se je Nemčija dosledno skušala umakniti. '
Nekaj dni je grozilo, da pride skoro do nove vojne med Nemčijo in zavezniki. tyemški ministri so se na vijak način branili podpisati zahtevo, da bo Nemčija nemudoma razorožila vse čete nad 100.000 mož, intla uniči 12.000 topov, katere so zavez niki našli skrite v Nemčiji. Več kot 50.000 strojnih pušk je bilo tudi najdenih v Nemčiji kljub izjavi nemške vlade, da bo to orožje uničila. Iz tega je jasno, da je Nemčija nameravala nekaj zali rbmega, in ko bi prišla deloma k moči, bi ponoyno nastopila. Raditega so zavezniki hiteli in zagrozili Nemcem z novo vojno, če se nemudoma ne razorožijo.
-o-
—	Pevsko dr. Ljubljanski Zvon iz Ljubljane je poslalo na elevelandske rojake prošnjo za podporo. Objednem naznanja to ižvrstno pevsko društvo, da pevskim društvom po Ameriki drage volje pomaga dobaviti najnovejše slovenske pesmi, kar je na vsak način vesela novica za ameriška slovenska pevska društva, ki jako potrebujejo novih slovenskih skladb. Naredila se je posebna nabiralna pola in se izročila g. Primož Kogoju, ki je eden najstarejših slovenskih pevo-vodij v naselbini in ima mnogo prijateljev. Kdor hoče kaj darovati, naj se oglasi pri Primožu Kogoju, ali pa ga bo slednji^ vsam obiskal, ali pa naj se zglasi pri Fr. Huao-vernik, 1064 E. 62nd St. Darovi bodejo priobčeni in skup no poslani na pravo mesto.
—	V večje prostore se preseli dr. Ivnik, slov. kiroprak-tor in sicer 13. jul. v Butalo-vo hišo na 6408 St. Clair ave.
—	Iz Dunaja se poroča, da tamojšni listi oglašujejo, da potrebuje Chicago 2000 i^-vežbanih kuharic. Dunajskim kuharicam se nudi prosta vožnja in dobre plače, če pridejo v Chicago.
—	Policija je prijela tri moške, ki so v zvezi z umorom Italijana Morano. Vsi trije so Italijani, in so izvršili umor na Morariu radi 15 letne njegove hčerke, v katero so bili vsi trije zaljubljeni, toda oče je vse odklonil, nakar so mu prisegli smrt.
—	Kot so preračunali je v Clevelandu 4000 oseb, ki rabijo opium, morfij in druge strupe, odkar je nastala pro-
hibicija.
■ «
Zaveznjki namerava-j
jo pomagati Poljakom
_)
Varšava, 11. julija. Poljaki so se umaknili na celi črti,
in na fronti je boj skoro po-	s
nehal, ker Poljaki in'boljše-	\
viki reorganizirajo svoje če-	1
te. Poljaki se v redu umika-	(
jo, in dasi so jih boljševiki	i
nazaj, pa niso mogli prodreti	I
njih bojne črte. ' Vojna črta	j
se sedaj vleče na mestu, kjer	i
so se nekdaj Rusi in Nemci	>
borili, skozi Baranoviče, pri	1
Oginski kanalu in ob reki	i
Styr in Sergt. Ukrajinci so	<
sklenili braniti trdnjavo Ka-	i
menec-Podolski, ki je opora	|
glavnemu mestu Galicije,	<
Lvovu, kamor boljševiki pri-	i
tiskajo.	.	<
Berlin, 11. julija. Boljševi-	j
ške Čete so dospele d« pred-	:
mestja Lvov. Poroča se, da	<
Poljaki izpraznujejo Vilno.	i
Iz Pariza se nadalje poroča,	i
da poljske čete izpraznujejo	]
Pinsk, Brest-Litovsk in	j
Minsk. Dosedaj so Poljaki	<
še vedno na ruskih tleh, toda	i
videti je, da se bodo umakni-	1 I i do svoje meje.
Poljski poslanci so dospeli v Spa, Belgija, da se dogovorijo z zavezniki, ki v tem	1 mestu zborujejo, glede za-	1 vezniške pomoči Poljakom	: napram boljševikom. Zavez-	i niki so mnenja, da je treba	< Poljakom pomagati z voja-	1 ško silo. Do zaključka še ni-	i
so prišli. jyL '
^ " ■■1 '■
-r Cena Jugoslovanski kroni je precej stalna. $1.45 za sto kron. To je borzna cena, in treba je kupiti milijone kron, kdor hoče to ceno. Ban ke in pošiljalci denarja seveda računejo malo svoto za stroške pošiljanja.
—	Jako nepreviden je gro-cerist John Tilek na 8381 Kosciusko ave. Mož je imel navado doma žiga nje kuhati in ženo pretepati. Ko je v soboto zopet pretepal ženo s pokrovom od žganjarskega kotla, je prišel policist, ki je rešil ženo tepeža, -objednem pa sumljivo gledal pokrov. Policist je nadalje iskal po hi ši, dobil žganje, rozine in vso "pripravo". Slaba bo sedaj predla Tileku. •
—	Ob pol dveh zjutraj so trije banditje napadli prete-čeno soboto Russel Silburija na St. Clair ave. in 140. cesti. Udarili so ga parkrat po glavi, odvzeli $4.50, uro, gumbe pri srajci, in konečno paket cigaret. Cigarete so začeli takoj kaditi in prisilile tudi oropanega, da je z njimi v kompaniji kadil, nakar so pobegnili.
—	Iz Trsta se poroča sledeče: Neki Poljak se je s parni-kom pripeljal iz Amerike. Ko so na carinskem uradu začeli vizitirati potnike, se je Poljak ustrašil za svoj denar, katerega je nosil s seboj v dolarjih. Imel je 60 stotakov. Ko so prišli do njega je tepec denar hitro stlačil v usta in ga — požrl. Kmalu potem mu je postalo slabo in so ga morali odpeljati v bolnišnico, in čez dva dni se je zdravnikom posrečilo dobiti denar ven — manjkalo je le deset stotakov, ki so seveda medtem po drugi poti se odstranili iz telesa. Vsak človek im^t svoje muhe in pamet, kako je treba "shraniti" denar.
—	Tri lastnosti so, ki človeka delajo močnega: ■ odločnost, pogum in vztrajnost.
—	Charles Horner, rep. kandidat za mesto county elerka, se je umaknil kandidaturi. Grozdje je prekislo.
Ali pridejo zelez-nice v vladno last?
Če bi država imela vodstvo in upravo železnic, tedaj bi si ameriški farmarji prihranili vsako leto $3.000.000. 000, ali $75.00 za vsako far-marsko osebo. V Ameriki je približno 40.000.000 farmarjev, moških, žensk, starih in mladih, otrok. itd. Vladno vodstvo železnic bi prihranilo farmarjem en tisoč milijonov dolarjev na leto, ker vlada ne bj upravljala železnic za profit ampak v korist vsega naroda/ in ker bi profiti odpadli, bi bili stroški veliko manjši, in posledica tega je, da bi se farmarsko blago, to je, živež, veliko ceneje prevažalo po železnici, s posledico, da bi bile cene živilom manjše. Pod sedajnim privat nim lastništvom imajo železnice veliko konkurenco, kar jih velja najmanj $2.000.000. 000 na leto. Farmarji plačajo na leto $1.900.000.000 za prevoz svojih pridelkov, ali 40 orocentov vseh dohodkov že-eznic na tovornem prometu. Madalje, Če bi vlada sprejela v svoje vodstvo vse parnike, ki vozijo iz ameriških pristanišč, bi bilo narodu prihranjenih nadaljnih $250.000. 000 na leto. Vlada je naredila veliko napako, ker je prodala stotine parnikov privatnim kompanijam, ki se bodo zdru žile v tnTsf'TrT 'drktirale cene v škodo naroda. Če bi Vlada operirala te parnike, vlada ne bi iskala profita pri tem, kar ima za posledico, da bi bile prevozne cene veliko manjše, in s tem tudi cene blagu nižje. Nadalje je v Ameriki, kot so preračunali vladni organi, za $500.000. 000.000 vrednosti lesa, bakra, petroleja, premoga, železa, fosfatov, itd. Pod pametnim vladnim poslovanjem bi se stroški operiranja teh industrij znižali za polovico, vsakdo bi izdelke lahko dobival mnoigo cenej, a sedaj se ti predmeti izkoriščajo v privatnih podjetjih, plačujejo se ogromni profiti, kar ima za posledico draginjo. Draginja bi bila odpravljena, če bi vlada^ vzela te stvari v svojo upravo.
-o
—	Mnogo rojakov nas vprašuje, kdaj pridejo na vrsto glede državljanstva. Vsem tem naznanjamo, kot smo že parkrat povedali, da vse sod-nije delujejo z največjo mogočo naglico, da naturalizira jo čimveč prosilcev. Toda kot vam je znano, je skoro 10.000 prosilcev za državljanske papirje v Clevelandu, in je nemogoče v tako kratkem času vsem postreči. Ako delujejo vse sodnije z vsemi močmi, ne morejo podeliti državljan stva več kakor 1500 osebam na mesec. Prosimo torej po-trplenja, ker nekateri čakajo le 5 let, pa Še niso na vrsti. Ako pa kdo misli, da je zapostavljen, naj se oglasi pri nas, če je hodil v Šolo, bode-mo pozvedeli kaj je.
—	štiriletnega John Pinev-ski na 14312 Benwood Ave. je mati poklicala naj pride v hišo, in ko je fantiček tekel, da uboga mater, je pred hišo pa^el v blato, in v istem trenutku je zavozil preko njega velik truck, ki je siromaka na mestu ubiL Voznik ni odgovoren, ker je fant direktno pred njegovim vozom bežal proti domu.
—	Plinova družba ima v Clevelandu in okolici 348.000 odjemalcev.
Plina bo po zimi | vsem zmanjkovalo
Mesto nadaljuje s preiskavami .glede naravnega plina. Vsak Clevelandčan se mora zavedati, da naravni plin ne i bo več dolgo koristil Cleve-landčanom. Naravni plin je najcenejše in najboljše ku-rivno sredstvo, toda vsa znamenja kažejo, da ga Cleve landčani ne bodo več dolgo imeli.* Kompanija trdi, da primanjkuje naravnega plina, in raditega je mesto upe-Ijalo obsežne preiskave, da dožene kaj je resnica. Pri teh preiskavah se je dognalo sedaj sledeče:
,The East Ohio Gas Co. dobiva naravni plin od druge kompanije, The Hope Natural Gas Co. kompaniji plačuje clevelandska kompanija 14 centov za tisoč kubičnih čevljev plina, dočim ga kompanija prodaja Clevelandča-nom po 31 centov za 1Q00 kubičnih čevljev. Obe kompaniji, The East Ohio Gas Co. in The Hope Natural Gas Co. so kontrolirane od petrolejnega trusta, last Rockefellerja. The Hope Gas Co. vrta v zemljo v West Virginiji in Pennsylva-niji ter dovaja plin do državne meje Ohio, pri državni meji pa ga East Ohio Gas Co. sprejme in dovaja v razna mesta severne Ohio. Mesto ie zahtevalo od Hope Gas kompanije, da "pokaže svoje knjige in dovoli mestnim uradnikom, da pregledajo polja, kjer dobiva kompanija plin, čemur se je pa kom panija ustavila in se izjavila, da ne pokaže knjig nikomur, niti ne dovoli preiskati plino va polja, nakar je mesto kom pan i ji naznanilo, da bo sod-nijsko prisiljena narediti, kar mesto zahteva. Kontrakt s plinovo družbo se mora narediti pred fejbruarijem 1921, ker sicer ne bo plina. Na drugi strani pa je kompanija vezana z državno postavo, da ne sme ustaviti plina za goto vo dobo. Mesto se v resnici trudi, da reši to pereče vprašanje v pravem času, iQ če bi plinove družbe nekoliko bolj . mestu šle na roke, bi se vsa stvar že zdavnej rešila. Gotovo je le to, da to zimo bo jako malo naravnega plina,
■	in vsakdo ima prav, kdor se i že sedaj preskrbi s premo-i gUJB.
GLEDE FARNIH ŠOL.
Lansing, Mich. 11. julija. Generalni državni pravnik : drŽave Michigan se je izjavil
>	da je nameravana spremem-
■	ba ustave države Michigan, katera sprememba želi odpra
i viti vse farne šole v drža^
>	protiustavna. Ustava ZjedT , držav, točka 14, daje držav-
i Ijanom in njih otrokom vsa-i ke vere popolno svobodo, da
■	smejo svoje otroke pošiljati
>	v katerikoli Šolo in postave . tozadevno ne smejo starišev
•	ovirati. Radi te odločbe dr-i ŽSvnega pravnika letos ne
■	bodo glasovali v Michiganu za odpravo farnih Šol. VOJAŠKA REVOLTA.
Washington, 11. julija. Dr-r žavni oddelek naše vlade je , dobil brzojav iz Mandžurije,
>	v katerem se naznanja, da je
■	tam kbruhnila vojaška revol-i ta proti generalu Semenovu. i Vojaki so se spuntali. Vodi
•	jih neki Nemec.
- — Columbia Axle Co. je ku oila osem akrov zemlje ob r N. Y. Central železnici in 72. ) cesti. Postavijo se nove to-I varne.
Pet kandidatov za predsednika letos
Chicago, 11. julija. Da bo politični boj še bolj zmešan, so se zbrali v Chifagi nezadovoljni elementi demokratične in republikanske stranke ter nameravajo ustanoviti tretjo politično stranko, ki bo predložila svoje lastni predsedniški tiket volivcem v odobritev. Delegatje "tretje stranke'' so zbrani, toda takoj v začetku se je začel prepir med njimi. Zjediniti se niso mogli ali naj postavijo v program določbo, da se ta "tretja stranka'' izreče za neodvisnost Irske. Na konvenciji so zbrani zastopniki: "Odbora 48", singleteksarji, napredna stranka, (nekdanja Rooseveltova Buli Moose) in mnogo nezadovolj nitf demokratov in republikancev. Poleg tega pa je navzočih precej zastopnikov delavcev. La Folette, znani senator iz Wisconsina, ki je tekom vojne dosledno nasprotoval Ameriki, ker se Je bojevala z Nemčijo, je predsedniški kandidat te stranke, vendar se je že opazilo, da mnogo delegatov deluje proti njemu, ker so prepričani, da stranka gotovo zgubi ves upljiv, če bo La Follette kandidat.
To bo torej tretja stranka, ki bo šla letos pred narod v predsedniških volitvah. Četrta stranka je socialistic«* stranka z Debsom na čelu. Čuje se pa, da nameravajo tudi prohibicijonisti sklicati posebno konvencijo in poeta viti kandidata za predsednika, ker so nezadovoljni z demokratičnim in republikanskim kandidatom. Mogoče je, da tudi delavska stranka postavi svojega posebnega kandidata, nakar bi imel amc riški narod izbirati med Šestimi kandidati za predsednika, in posledica bo, da nihče izmed manjših strank ne dobi večine, pač pa bo zmagala skoro gotovo demokratična stranka, ker je najbolje organizirana. Mnogo republi kancev je radi Hardinga zapustilo republikansko stranko.
.........—
SRBIJA POSLALA ULTIMATUM?
Trst, 9. julija. Neki častnik srbske armade je poslal italijanskemu generalu Bergamo v Trstu, ultimatum, v katerem zahteva Srbija, da se morajo Italijani nemudoma umakniti 12 milj nazaj od meje, katero so zasedli v začetku premirja. Italijani so se zoperstavili ultimatumu,
Iker povelje ni prišlo uradno iz Rima. čas, ki je določen v ultimatu, je določen do 9. julija opoldne, vendar se odte-daj še ničesar zgodilo ni.
O" ■ —
—	Žensko dr. Carniola, št. 493 L. O. T. M. je darovalo za semenj $20. Hvala lepa.
—	Mr. Anton Korošec je v kompaniji z drugimi prevzel novo obrt, barvanje avtomobilov. Kdor je videl delo te tvrejke, se pač ne bo obotavljal, ampak izročil delo doma čim ljudem, ki vam izvrstno in točno postrežejo. Naročila se oddajajo na 1063 Addison Rd.
—	Avtomobilsko podjetje, vožnjo z avtomobili, katero je dosedaj imel Mr. A. Korošec, je prevzel znani rojak S. Lunder, katerega dobite na ravno istem mestu 1063 Addison Rd. kot dosedaj Mr. KoroŠča.
....... .
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
—rvwi
NAROČNINA:	JI j! j
Za Ameriko ... - |4.00 Za Cleveland po poiti : $5.00 Za Evropo ..... 15.50 Posamezna številka - - - 3c
Vsa piana, dopiai la dsnar naj m pošilja na "Ameriška Domovina", ti 19 St Clair Aee. N. B Cievland. Oblo	Tel. Cay. Princeton im
[AMES DEBEVEC, Publish* •_ LOUIS J. PIKC. Editot j
ISSUKfi MONDAY. WEDNESDAY AND FRIDAY
Read by 25.091) Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only
Entered as second-class matter January 5th 1001), at tbe poet office ai Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1870
No. 80. Mon. July, 12th 1920
... __^^ .	^ v. - V ^flk	yTv ^ /X A iCi iOki N /C\ /CN Ok <C\
Kam vodijo sedanje razmere?
Tekom preteklega pol leta so bile delavske razmere v Zjedinjenih državah mnogo boljše kot sploh kje drugje na svetu. Vojni položaj Evrope je Ameriko jako okoristil; vse industrije so imele polno paro dela. Pa ne samo vojni položaj, ampak položaj po vojni zahteva, da Amerika čim več more izvaža v Evropo.
Da, velik napredek je naredila ameriška industrija, toda v istem Času je pohlepnost nekaterih oseb tako narastla, da resno ogroža celo industrijsko stavbo. Kljub temu, da so danes skrajno visoke plače, da je dela več kot preveč, pa je ameriški narod zadnje čase trpel pomanjkanje v tem ali onem oziru. In da "trpeti pomanjkanje" v Ameriki, kjer so viri vsega, kar si človek poželi, ni vsakdanja stvar, to lahko vsakdo ve. Vzemimo sladkor: včasih so svinje krmili z njim v Ameriki, delalo se je s sladkorjem kot z vodo. Danes je v resnici pomanjkanje sladkorja. Pravijo, da ga primanjkuje, in kadar kake stvari primanjkuje, tedaj se dvigne cene, če§, če je drago, ljudje ne bodo toliko kupovali, in razmere bodo kmalu zopet normalne. Toda Statistika pa nam poka-zuje, da so tovarnarji s sladkorjem letos naredili več dobička kakor sploh kako drugo leto. To pomeni, da je bilo dovolj sladkorja, toda z njim se je manipuliralo in sleparilo. Opaža se splošno, da so dobički ene kot druge kompanije od leta do leta večji. To se pozna, da dotične kompanije plačujejo večje obresti na delnice, kljub dejstvu, da se je kapital skoro vseh kompanij povečal.
Tako povišanje cen se pokazuje torej vsepovsod, in ako teh poviSanj ne bo kmalu konec, se bodo začeli majati temelji, na katerih sloni industrijska zgradba. Pa ne samo cena produktom, ampak tudi davki so se silno zvišali. Ako pofnislimo, da je vlada tekom zadnjih treh let nabrala v davkih nad štirinajst tisoč milijonov, in da so znašali davki v šestnajstih letih skupaj komaj toliko svoto, tedaj vidi vsakdo, da je danes povprečno treba plačati štirikrat toliko davka na vsako stvar kot prej. Poleg tega pa je vlada si sposodila nad Štiriindvajset tisoč milijonov dolarjev.
Kje je ves ta ogromni denar? Ali je ta denar v rokah vlade ali naroda?
Niti vlada ga nima niti ga nima narod, ampak v žepih vele bankirjev in veleindustrijalcev je. Nekoliko jih je obogatelo pri tem, dočim vse skupaj vzeto ni narodu koristilo. Tovarne so lastnikom nosile ogromne profite, dočim so neprestani štrajki pomagali, da so se cene višale vsem življen skim potrebščinam, tako da je postalo življenje delavca sko ro neznosno.
Vrccsiost colarja je znatno padla; ako primerjamo današnjo vrednost dolarja z današnjimi cenami življenskih potrebščin, tedaj kmalu znajdemo, da je vrednost padla za 75 centov, to je, kar ste kupili pred časom za en dolar, kupite danes za tri dolarje. Ako vse to opazujemo in si zapomnimo, tedaj smo lahko prepričani, da bodejo letos predsedniške volitve jako vroče in srdite. Ako se Izvanredno ka ne preokretie na bolje, tedaj^likakor ne moremo pričakovati rožnatih dnij v bodočnosti, nekateri so šli celo tako daloč, da prerokujejo paniko in krizo, kar je pa zaenkrat težje dokazati.
Cene tovarniškim izdelkom te ali one vrste so visoke do nebes, in kakor hitro si tovarne v Evropi nekoliko pomagajo v Evropi ter sc postavijo na svoje noge, tedaj bodejo ameriški importerji zahtevali veliko evropskga blaga, kajti v Evropi se bo blago ceneje dobilo kot pa se more izdelati v Ameriki, kajti bolje je kupovati cenejšo, četudi tuje-zemsko robo, kakor pa tukaj plačevati pretirane cene. Ako pa se bo bla&o iz Evrope sem dovažalo, tedaj bo evropski dolg kmahi zbrisan, ameriški dolar ne bo več vsemogočen, tovarne v Ameriki ne bodo imele toliko posla in ---kaj?
V prihodnjih predsedniških volitvah bodemo videli kam se obračajo ameriške gospodarske^(razmere, videli
bo mo velike politične in gospodarske spremembe.
* • *
•
Vrana vrani ne izkljuje oči. V "Naprej'* smo čitali, da je 'rosveta najboljši slovenski dnevnik v Ameriki", te-remtete! Zakaj? Zato ker je Zavrtnik napisal nekaj brozge
0	1 • iinvh "" aprej'' je tudi ustanovil tak konsum v Ljub ljat^i in /nton Kristan, tedajni predsednik dotičnega4kontnima v Ljubljani, je lepo bankerot naredil s konsumom, in vse lovensko Časopisje mu očita, da si je pri tem "zaslužil" en -nilijon kron. Zato pa je "Prosveta" najboljši list, ker je pc alila Kristana, ki ima milijon v žepu, tri vile t>o Slove-lii' eno tovarno, itd. itd. itd. Poleg tega je tudi kraljev mi: ster in je kralju položil prisego zvestobe. To ga nič ne m če je zraven tudi socijalist. In ker "Prosveta" o tem
irt je "najboljši list". , < r
• • + >
Prosveta'', list "nočnih posod" in "podposteljnih Ion
ce< ' z vsebino, ki spada v te lonce in posode. Ha!
• • •
lovensko Republičansko Združenje namerava sedaj *.ifkarta$nico in pošiljanje denarja. Fižol, gobe, mast km . i! in rajg že zdavnej prodaja. Ali ne bi bilo dobro, če Republičansko Združenje najprvo prodalo šifkarto
01	miaW m glavnega odbora, ki so zbirali en mihjon, d? do nad Lahe f
• a a '
. »hnali so: Narod daj, da preženemo Laha iz naše sv * emlje. In narod je dal. Narod vselej da, kadar ga kdo j' n za nos. Sedaj pa že dve leti v Chicagi vlečejo od :r rfaria, namenjenega za propagando proti Lahom, r • lače razne lorifeje katerim so Lalii deveta briga*.
REGENT ALEKSANDER
NA HRVATSKEM IN i SLOVENIJI.
Prvič odkar se je združila , Slovenija in Hrvatska s Srbi- j jo v eno državo, ie poseril rtv ; gent Aleksander te nove pokrajine. Prebivalstvo v hrvatskih in slovanskih krajih še ni In'clo priliki videti novega vladarja. Dvomilo se je tudi, če bi bil tak vladarjev obisk na mestu radi razpoloženja prebivalstva. Toda kon cem junija je regent obiskal j Hrvatsko in Slovenijo, in kot poroča časnikarski urad dr-j žave SHS je bil obisk nepričakovano sijajno počaščen. Mi v sledečih vrsticah poročamo kako je regent Aleksan der posetil Zagreb in Ljubljano, ker je to prvič, da je Karagjorgjevič posetil Slovenijo in Hrvatsko. Uradni časnikarski urad države SHS poroča tozadevno:
Belgrad, 26. junija. Poročajo iz Zagreba; Manifestacije, katere prebivalstvo vseh razredov spontano priredilo presto onasledniku Aleksandru, se dvigajo v vse večji meri in vsak dan se pokazuje večje navdušenje vladarju. Danes je regent posetil pravoslavno cerkev v Za-1 grebu. Po obisku v cerkvi je regent na kgnju odjahal proti J elačičevem trgu, kjer je bilo revidiranje armade. Na vsem potu je bil prestolona-1 slednik obsipan š cvetjem, katerega so trosili pred njim zagrebška žene. Revidiranje, armade je bil sijajni dogo-, dek. Po pregledu je Aleksan der posetil Aleksandrovo vojašnico, kjer ga je sprejel krog častnikov. Ob tej priliki je podaril 35. hrvatskemu pešpolku ime Polk Zrinjske-j ga in 36. hrvatskemu pešpolku pa "Jelačičev Polk1'. I
Popoldne ie regent posetil jugoslovansko akademijo u-, metnosti in znanosti, univerzo, Sokolsko društvo in povsod je bil pozdravljan na nepopisen način, posebno od strani dijakov, katerih ova-cije so bile brezkončne.
Vsi zagrebški časopisi so prinesli obširna poročila o tem dogodku, in povdarjajo, I važnost tega dneva.
Zvečer je bila svečana predstava v narodnem gledališču, kjer je bil prestolonaslednik dočakan z navdušenimi živijo klici. Pred gledališčem se je zbralo na tisoča naroda, ki je zahtevi!, da se regent pokaže na balkonu. Med odmorom je regent v resnici zapustil gledališče in šel na balkon. Po mestu je kar grmelo navdušenih klicev.
Belgrad, 27. junija. Iz Zagreba javljajo: Včeraj popoldne je regent posetil Maksi-mir, kjer je prisostoval tekmovanjem športnih društev in se razgovarjal s kmeti, ki so prišli v ogromnem Številu iz okolice Zagreba ter frene-tično pozdravljalo regenta, s
Zjutraj drugega dne je Aleksander posetil Samobor, kjer je bil ravno tako navdušeno sprejet. Pri svojem odhodu je daroval revnim dijakom 5000 dinarjev, Jugo. podpornemu dru$tvu 5000 dinarjev In raznim zagrebškim dobrodelnim organizacijam pa 12.500 dinarjev.
Ob pol ene se je regent odpeljal iz Zagreba proti Ljubljani. Iz Ljubljane poročajo, da se slovenski narod pripravlja z ogromnimi pripravami za sprejem regenta. Vsa Slovenija je v zastavah in Cvetlicah. Računa »e, da se
Ko je nekaj članov glavnega odbor* Rep. Združenja pro-retftfralo pfoti temu,;to jih Zavrtnik & Co. bacili iz urada.
Potem pa kričijo nad cenzuro drugje.
.,• *
j tj1 Bfelje dal kateri narod bolj potegniti za nos kot slovenski narod od chicaške rudeče gospode, bi moral dobiti demantnega slona v nagrado za neumnost. Dajte denar,' za svobodo naroda, a sedaj ustanavljajo šifkartašnice, privatne kompanije, vozijo se na sprehode, kadijo dišeče cigare, kupili so si avtomobile, Lah pa še vedno pobija duševno in
telesno naš narod po Kranjski, Istri, Dalmaciji......
* • *
Milijondolarski fond! Iz tega fonda se je plačalo $800,1 reci osemsto dolarjev, ko so šli chicaški gospodje v Wash- j ington povedat senatorjem, da Jugoslovani ne marajo Trsta. Mi bi le želeli sedaj da se šifkartašnica čimprej ustanovi v Chicagi in nemudoma proda karte vsem mešetarjem tega fonda in se jih pošlje v Trst delat reklamo za Garibaldi-ja.	r-___
je v Ljubljani zbralo najmanj j 150.000 Slovencev, da dočakajo regenta.
Belgrad, 27. junija. Iz 'Ljubljane poročajo: Prihod regenta Aleksandra v Ljubljano je dal slovenskemu nar. priliko, da se skaže v pravi- luči. Iz cele Slovenije je dospelo v Ljubljano mase naroda, da so navzoči, ko se do-pelje regent. Vse ulice v mestu so bile sijajno okrašene s cvetlicami in narodnimi zastavami. Vlak je dospel v Ljubljano ob pol petih popol- j dne. Sprejem je bil naravnost triumfalen.1 Na kolodvoru so pozdravili regenta dr. Brejc/ načelnik slovenske vlade, in dr. Tavčar, mestni župan. Med navzočimi so bili tudi škof Jeglič, oficirski zbor, poslanci, ki se nahajajo v Ljubljani, bivši ministri in uradniki. Dr. Brejc je pozdravil regenta sledeče: Slovenija, svečano oblečena, je živahno pričakovala vaš obisk, iti v veliko čast mi je, da vas pozdravim v ime Slovenije s klicem: Dobro došli! Bog naj vas blagoslovi!
Po raportu generala Smi-ljaniča, je odšel regent, v spremstvu ministerskega predsednika Vesniča, na ulico, in se v vozu peljal sfcozi neštete mase naroda, na čelu ogromne parade, proti deželni palači. V paradi so bile zastopane vSfc korporacije dijakov iz gimnazij in osnovih šol, ogromna masa sveta Iz vseh delov Slovenije. Pravi dež cvetlic je padal na prestolonaslednika. Največji utis je pa naredila skupina beguncev iz zasedenega o-zemlja. Vsi ti so prišli črno oblečeni, z narodnimi zastavami, zavite v črno, in nosili so napise slovenskih mest in krajev, odkoder so morali bežati pred Italijani: Trst, Gorica, Reka, itd. Na veliki tribuni je prepevalo 600 najboljših pevcev narodne pesmi. Regent se je moral ponovno prikazati na balkonu ker je masa naroda neprestano ga klicala. Zvečer se je vršila po mestu velika bakljada z godbo in pevskimi društvi.
Iz Ljubljane se je regent odpeljal proti Mariboru.
Tako se glasi poročilo. Nismo priobčili tega radi "kraljeve reklame", ampak, da rojaki v Ameriki vidijo, kaj doma delajo vaši bratje in sestre. To je skica dnevnega dogodka, ko so Jugoslovani spremenili vladarje od Hab-sburžanov na Karagjorgje« viče. Kakor je videti je regent priljubljen, če se je 150, 000 ljudi potrudilo v Ljubljano, da ga vidi.
Za nas Aijierikfcnce so seveda taki obiski brez pomena, ker ne koristijo nikomur. Vse preveč se pri enakih stvareh potroši denarja za ničemurm lišp in okraskc.< Narod pa tudi ne more živeti od samih izjav lojalnosti. Sprejemanje kraljev danes ni demokratično, in Jugoslovani bi prav storili, če bi čimprej sklicali ustavotvorno skupščino, ki naj bi se izjavila postavnim potom za republikanski način vlade.
pridelovanje
TQBAKA.
Ivan DolinSek.
Gotovo bi se bila naša država že davno zrušila pod težo onih kletvic, ki so jih v zadnMh letih f-nistili naši vr*-ga pomilovanja vredni tob*» karji, ko bi se bile te uresničile. Čeravno J« sajenje toba-' kazelo strogo prepovedano.
■ -
.bo vendar mogoče zanimalo naše tobakarje, kako se ta prideluje. Evo Vam to v krat kih potezah: •
Tobak spada med strupene rastline in vsebuje v sebi strup nikotin. Ta strup je ono omamlječe, kar se nahaja v dimu. Boljši tobak ima manj: 0.5 — 1%, slabši pa kar cele 3 — 4% nikotina v sebi.
Zahteva tople, solnčne le-I ge in okrog 25 stop. C letne toplote. Zemlja se mu mora Inajskrbneje pripraviti; gnojiti se mu pa ne sme preveč, ker bi to slabo uplivalo na njegovo kakovost. Od umetnih gnojil pride v poštev samo 40% kalijeva sol, dušična gnojila pokvarijo njegov aroma (duh, všnj) preobčutno. Istotako se ne sme gnojiti z kajfiitom, ker bi mu ta kar naravnost škodoval (vsled klora, ki se v njem nahaja).' Fosfornih gnojil pa niti ne potrebuje, niti ne poplača. Seme se seje v zgodnji pomladi v tople grede, ali kjer teh ni naravnost v lonce, ki se držijo na kakem toplem' kraju, dokler ne izkalijo. Ko so dosegle tako velikost, da 1 se jih zamore prijeti z dvema prstoma, pikiramo jih na pro stoj kjer ostanejo do končnega sajenja. Ko se je tu razvilo šest listov, presadimo jih na stalno mesto 30 — 40 qn narazen. Poznejše negovanje je nekako isto, kakor prf koruzi: okopavanje, čim večkrat tem boljše, obsipavanje, ko so dosegle primerno velikost. Cvet se pri tobaku rfl-vadjio odščipuje, ker se s tem ublaži moč nikotina, le pri tobaku za pipo se pusti nekaj cvetov, da je močnejši. Na vsakem steblu pa pustimo samo 8 — 12 listov; če pustimo več, gre to na račun kakovosti. Ko se pokažejo na listu rjave pege, treba ga je potrgati, to se vrši od spodaj navzgor. Najboljši so srednji listi. Liste se potem naniza na vrvice, palice ali na vrbove šibe in se jih da sušit na podstrešje v senčnat kraj. Po kra jih, kjer se mnogo pečajo s tobakom, imajo za to posebpe sušilnice. Sušenje trpi kakih 6-^8 tednov, nato se zveže-jo listi v snopiče in se oddajo tovarni, da ga ona pripravi (fermentira). Tam se vsaka vrsta tobaka prideluje po posebnem načinu in se s tem doseže večja ali manjša fi-nost. Vsa ta dela so izpeljiva samo v tovarni, kmetovalec tega ne zmore, zato si nikar ne domišljujte, da boste doma pridelali tobak, ki je enak tovarniškemu; to je stvar ne-mo&očnosti. V malem se pusti tobak, da se izpoti, ker doseže s tem večjo finost. Prisili se ga k potenju s trdnim pokladanjem. Ne sme se ga pa tudi pustiti predolgo, ker bi se znal pokvariti. Hrani se potem na kakem suhem prostoru.
Vse to zanimalo "bi bolj albanskega, kot pa našega kme ta, vendar pa se zna v do-glednem času tudi pri nas dovoliti sajenje tobaka, seveda pod finančno kontrolo, In takrat bodo nastopili zlati časi za naše tobakarje, ki danes tako poželjivo v alrahu božjem, opazujejo to žlahtno tra-vico.
Pripomba uredništva: Do-znali smo z Ljubljane, ga je; finančno ministrstvo dovolilo pod veljavnimi pogoji sajenje tobaka v Sloveniji, zlasti tudi v Prekmurju. • Umrl je v Trstu dne 1. junija poštni višji kontrolor g. Caorijtl Lindtner.
Polovične cene na železnicah za dijaiie. Prome no ministrstvo je odobrilo, da so dijaki, ki odhajajo v inozemstvo, upravičeni do polov čne vozne cene na ženezni-cah in ' na voui , brez omejitve voza.
židovstvo — velika nevarnost la Jugoslavijo. "Luč", glasilo Jug. kat. dijaške lige v /a<trebu poroča v 10-11. številki 1920 o gibanju, k; jc nn^fcib i ed v^eučliškim di-jaštvom na Mažarskem proti fidovstvu. Ant'semitpka ro-paganda je drsela tamkai svoj vi*ek. Vlada ie na nr tis&narod, ma^kca
M. » «*« m,-
BOLNI SLOVENSKI MOŽJE TER ŽENE
PRIDITE K MENI DANES.
Z uspehom sem	/	Ali trpite
zdravil	^^	* 1111
Nervoznost, sla- X''	nerednosti krvi,
•bost, neprtbaV- . V j I / : / \	„ .
• nost, rektalne bo ; ! / \ kožne bolezni,na
lezni, pc^olno 4 'J ^	JL \ ' / obistih ali jetrah
oslabelost bple- * <	v želodcu> rcv_ cine v hrbtenici, j ,
mazule. in izpah-	matizmu, ali na
ke na obrazu.	srčni napaki
Ne bodite bolni. Če ste bolehali dolgo časa, ali ste zadnje čase bolehali ter niste dobili olajšbe, pridite k meni'. Dajte, da mi skrbno preiščemo vas ter vam povemo kaj moremo narediti za vas. Mnogo bolnikov je dobilo olajšbo, ko so prišli k nam. Kar sem naredil za druge, naredim za vas. Zadovoljni bodete.
Uradne ure od g. do 8., v nedeljah od io do a.
Dr. KENEALY
■ •
647 Euclid Avenue,	Cleveland, Ohio
poleg REPUBLIC BLDG. zr*ven bonds gledališča DRUGO NADSTROPJE. CL°sJ!ore
Najboljše! Najbolj sigurno!
Najbolj praktično!
*
Pošiljati denar vstaro domovino je preko stare
t
Hi? Lake Shore Banking & Trust ^
Vogal 55. ceste in St. Cftir Ave. Cleveland, O.
Stara Lake Shore banka izdaje bančne men j ice, (for. draft) katere 9e izpjfčujejo po celem avetu, posebno pa pri jugoalovanakitf« denarnih zavodih, kakor hitro se predložijo v izplačilo.
Vložite svoje prihranke in imejte svoje bančne posle z banko, katere OGROMNO PREMOŽENJE znaša svoto preko $26.000.tX)0. * Mi plačujemo 4 procente obresti od vseh vlog. Vse naše podružnice imajo tujezemski oddelek, preko katerega morete poslati denar v staro domovino. Posebno pozornost posvečamo Jugoslovanom v Collinwoodu v naši na novo otvorjeni podružnici na EUCLID AVE. IN IVANHOE ROAD.
_ < ■____________________..
KlASLOVI NAŠIH PODRUŽNIC:
E. 55th St. A St. Clair Ave.	St. Clair Ave. A E. 125th St.
Prospekt Ave. A Huron Road,	Superior Ave. A E. 120th St.
Superior A Addison Road.	Euclid At«. A Ivanhoe Road.
Točnost in sigurnost je naše geslo.
Za>vse informacije, pošiljanje denarja, kako morete dobiti vale rojake in prijatelje k sebi, se vselej obrnite na upravitelja našega tujezemskega oddelka g. J. B. Mihaljevič, ki vsm hoče vselej prijazno postreči in dati vse potrebne informacije.
Pridite osebno ali pa pilite na
The Lake Shoft Banking & Trust Company
E. 55th St. & St. Clair Ave. Cleveland. (J).
Namesto kron
\
Ustanovljeno 1841
Kapital $18000000	pO&ljajte
k The American Express Co. prodaja tulezemske drafte in tujezemske money ordre, nakazane ▼ amerlkanakih dolarjih za poiiljatev v Jugoslavijo. • Ko dospejo ti money ordri v domovino se spremenijo v krone kakor je teda| cena. Ker v Jugoslaviji zahtevajo dolarje, se dobi v Jugoslaviji več Kron za dolar kakor pa tukaj. 1 *« ■
čeke tli ifloney ordre morete kupiti v vsakem večjem uradu American Rail way express, podružnici ali v uradih American Exoress Co., v New Yorku, Bostonu, Philadelphia, Baltimore, Washington, Buffalo, Pittsburg, Cleveland, Cincinnati, Chicago, Detroit, Minneapolis, Milwaukee, St. Louitf, Kansas City, San Francisco, Los Angeles.
Seattle in Montreal. » •
Ali pa pilite v vašem materinem jeziku na naslov spodaj, priložile eks-S 'je.	presni money order ali poltni money
'jUvnt ur«u	order za svoto, katero želite poalatf,
miencan Express. Co dajte svoje Ime in naslov in ime in na-«5 Uroadwav. \ V slov onega, kateremu želite poslati.
. KiN MONEY ORDER DEPARTMENT MN"
AMERICAN EXPRESS COMPANY,
«5-Bread way, New York.
Clevelandski urad: 2048 East 9th St /
\ndarkoli potiliate denar kamorkoli, zahtevajM vedno Atneri-Kxpres Co. recept za nje. To je zavarovalnina prati zgubi. .
. • . —	r • ♦
Ma.n !44f L	Tal. Central 8821 W
Ts^Tllr sue S. Cexxezln
ODVPTNIK • PRfPOROCAM VSEM JUGOSLOVANOM. ! ♦ KvnTVElTPS nT DC.	Cleveland, Ohio
:-	.........""T———--
ti Html
jjftva izdala naredbo: Slcher-
vseuCiliSCnik in rigorozant mora dokazati, da se ob času diktature prolerijata ni pregrešil proti napravam, običajem in idealom mažarskega naroda ali proti svobodi vseučilišča. Komur bi se pa kaj uličnega dokazalo, ima biti izključen iz vseučilišča, za-brani se mu nadaljno študi-ranje, ne more polagati izpitov in ne doseči doktorske lasti.
Znano je, da je ta naredba naperjena jf prvi vrsti proti Židom, kajti najhujši agitatorji boljševizma so bili ravno židovski študentje. Židovski študentje so bili zagospo-•darili v raznih dijaških kor-poracijah, oni so metali križe iz krščanskih vzavodov, oni so z demonstracijami zahtevali, da se imajo odpustiti katoliški profesorji. Maža-rom je priarla židovska povoden) do grla na vseh straneh. Vse je imelo židovski značaj: rtrgovina, banke, morala, kpji »Itevnost, politika in časopisi x zvenečimi imeni, kakor: /"Az Est" (večer), "A Nap" ' (dan), "Vilag (svet) itd.
Mažarstvo se je že utapljalo v židovstvu, danes si hladi v obupu svojo jezo nad njim. Borba bo težka, Mažari so polni navdušenja in požrtvovalnosti, ki prehaja časih skoro v nacijonalno besnost; nimajo pa še solidne gospodar, organizacije in globoke ideološke edinstvenosti, do-£im razpolaga židovstvo z velikim kapitalom, z močnim tiskom in s celo maso inteligence. Antisemitizem na Ma-iarskem bo smrt naše mlade Jugoslavije, ako ne storimo takoj energičnih korakov proti židovski pogiblji. Židov ski dijaki hite tmmoma v ju-gosl. Jeruzalem, v Zagreb, kajti Dunaj in Praga jih ne sprejmeta. Z mažarskimi študenti so prišli naravnost zločinski tipi na naše zagrebško vseučilišče. En slučaj: ^ wEgon Berger — Bar^ony, pravnik, je bil rdeč garJist in Ogleduh Bela Kuna. Za to je dobil 6000 kron mesečne plače. V Pešti je oropal nekega grofa in po polomu boljševizma je pobegnil v Jugoslavijo. V Pešti je razstavljena njegova slika med največjimi zločinci in na njegovo kle-• to glavo je razpisana nagrada 200.000 kron; pri nas pa se je brez najmanjše zapreke vpisal na pravniški fakluteti v Zagrebu ter dobil ob enem dobro službo pri neki zagrebški banki.
Ali ni to sramota za vseuči lišče, izdajstvo nad domovino? In zagrebšk vseučiliški profesorji gredo tej zalegi Še kolikor moči na roko! Dočim so se n. pr. lansko leto nekateri profesorji upirali proti temu, ker so jim Slovenci pri izpitih odgovarjali slovenski, pa dopuščajo, da jim mažar-ski žiaje odgovarjajo — nemški 1 Med seboj govore samo mažarski, izjemoma nemško, a pri seciranju na šalati se jagodi večkrat, da odmeva ce-Jna dvorana njihove davorije: "Nyond meg a gombot"— fcAK'bomo res mirnO1 gledali, kako nam židovske stenice izpijajo kril _
POZOR.
slovenski avtomobilisti.
Kadar želite, da zgleda vaš avtomobil kakor nov, tedaj ga pripeljite k nam. Mi vam prebarvamo avtomobil z najboljšo barvo po najnovejši metodi v vašo popolno za-'dovoljncfet. Točna postrežba, zmerne .cene. Slovencem se priporočamo v obila naroči-
The H. K. & Co.
1063 Addison Rd. I" Princeton 701 L. Rosedale 5404 R.	(m. f. 94)
v	_ _	n____—n-
~ Naprodaj je dobro idoča prodajalna s slaščicami, str-ti se od 5 do šesto dolarjev nt teden. 547 E. 140th St. ■Eddy 2277 J.	(82)
^ Ena aoba se odda v najem za 1 ftnta. Vse priprave. 5009 Prosser ave.
Soba aa odda v najem za l!
■ J. S- Jablonski
H SL0YBBD FOTOGRAF. j
6121 ST.CLAIR AVE.
•like, ^po naj <>▼<}« modi in po iiiiktk^crmah. Z« I OO vrednostnih alik (ca ducat), naredimo SHH eno rdiko «1 ko ▼ atrtnil Tciikoati ZASTONJ. I
VSE DELO JE GARANTIRANO.	.
Albert Ivnik D. C
ZAHVALA.
Tem potom se zahvalim slovenskemu doktorju kiroprakti-ke
A na
5506 St. Clair Ave.
ki je ozdravil moje bolezen trajajočo čez 20 let, ter me rešil mojega dolgotrajnega trpljenja Zelo ga priporočam rojakom ter bi mi bilo v veselje dati vsakomur natačnejša pojasnila.
FRANK KRHIN,
1261 £. 6oth CESTA Naznanje občinstvu.
Dr. EARL SNYDER
ODPRL zobozdravniški
urad prve vrste na
6400 ST. CLAIR AVE.
Vsi," ki potrebujejo zoho-zdravniško delo, naredijo dobro, ako ?e cfbrnejo do nas, ker je vse naše delo garantirano/
Preiskava zob zastonj Govori se slovensko.
Uraklne ure Od 9— 12, 111 od. <1—8. OI> nedeljah po dogovoru.
O. S.	Bell
-Princeton 245 Rosedale 8353-W
, JOS. VOVK
1133 Addison Rd.
AVTOMOBIL ZA VSfi SLUČAJE SE PRIPOROČAM.
Naragto je hiša 12 sob, in 2 kopališč in (garaže, lot 40x140, na lepem prostoru. Rent na mesec $134.00. Po-zve se pri lastniku na 5704 Dibble ave._(81)
Pet hiš naprodaj v Euclid, Ohio. Po nizki ceni. Vpraša se pri Louis Recher, Wood 721 R. Euclid, O. (82)
Naprodaj je hiša za dve
družini, kopališče, podstrešje, klet in velik iard. Vprašajte na 1;124 E.€7th St. blizu St. Clair avet1
ALI ČAKATE?
Čakal bom, dokler me ne bo bolelo, ta izraz se dostikrat rabi, kar se tiče zob. Ali vi čak|te, dokler pogori vaša hiša, predno jo pustite zavarovati? Kadar zboli vaš otrok, ali čakate, da u-mrje, predno pokličete zdrav nika? AH čakate januarsko mrzlo vreme, predno kupite zimsko suknjo? Ne čakajte tolio časa, doler vask boli.
Dr. F. L. Kennedy, zobozdravnik, 5402 Superior ave. . vogal 55. ceste.
Uradne ure od 9-12, in od 1-5. Govorimo slovensko.
NAZNANILO.
Cenjenemu'občinstvu naznanjam, da sem prevzel groceriio in mesnico na 3760 E. 93rd St. Pre) sem ■• nahajal na 1563 E. 38th St. Priporočam se slovenskim gospodinjam, da nas obiščejo v novih prostorih in se prepričajo o naših nizkih cenah. Se priporočam v obilen obiik.
ANTON PONIKVAH,
37« B. Mrd St. (81)
National Drug SLOVENSKA LEKANA
Vogal St. Clair ave. in • četa. S posebno skrl>uo>ij<> »/tleli jemo /uravinskt |>h<||h • < * iaii>gi imamo \ se, Kar irel»» i ii.ifi'oll«i ifkarui *
Gunard parobrod "ITALIA"
odplove v Trst, 31. jul. Cena $100.00 in $5 vojnega davka. Vprašajte za tikete v našem uradu takoj
Pošiljanje denarja in prodaja šifkart ..
Zupnick & Co.
6024ST.CLAIR AVE. Cleveland, Ohio
«
Natresite ga v svoje čev|)e.
Da dosežst« a svoie boMs. fgočs In srbeč« noga zaieljsn komfort, in da ustavite neprijetno potenje in duh, Id naataj* it ten, natrosita v Bvctfe čevlje in nogavloa
Severa's
Foot
Powder
(Severov PraSok za nogo). Ta pra-ftok pomaga, če vi.s Luie noge, auli vlago in di*Ži vaš« nogo suhe in v komfortu. Dobite pri vaiem telurju. Csna ^»c in le davka.
i ..........- .' .
HIAA NAPRODAJ, 7 sob, lat ifxlM »rata. Vogal 150. ceste, stop 117. Proda se radi odhoda v staro domovino Poxve se ravnotam.	(83)
izjava7
Na proftnlo in željo Mra. Mary Skof 448 E. 156th St. Collinwood. O. podajam v blagohotno pojasnilo sledeče uradno potrdilo:
-Jožef Tratnik, tin Valbntina in Katarine Leban, iz Stepnika, it. 20. župnija in občina St. Vifika Gora, je umrl v Gorici dne 5. junija, 1014. To potrdilo prihaja Iz župnijskega urada na St. Viftki Qori. S tem je jasno dokazano, da Mrs. Mary Skof. prej soptoga pok. Jože Tratnika, se je poročila z Math škofom po smrti svojega prvega moža Tratnik. Skof poroka se je sklenila 10. avgusta, 1914.. S tem naj bo konec natolcevanja zoper gospo Mary Skof. "(80)	Rev. Joseph Skur, župnik
Najstarejši slovenski plumbarji.
Kadarkoli potrebujete dobrega plum barskega dela, katerega hočete imeti izvrženega čedno, točno in po zmerni ceni, tedaj ae oglasite pri najstarejšem slovenskem plumbarskem podjetju v Clevelandu
MOHAR in OBLAK, Mi izvršujemo vsa plumberska dela naže delo je garantirano, naie cene nizke. D206 Superior Ave. (x-13 )
NOVA, zidana hiša naprodaj, 8 sob, kopališče zgoraj in spodaj. Proda se po nizki ceni radi odhoda v staro domovino. Pozve se na 14606 Thames Ave. Collinwood_(80)
■mmmmhm
Nehajte plačati rent
LASTUjre^ojo^mso RADI
* Val atari prijatelj John Kova* filft Je upravitelj oddelka sa prodajanja zcmljiiČ od The R. P. Clark Land Co.
Vpraiajt«
Mr. KOVAČIČA fa nasvet
On Je sedaj s R. P. Clark Land Co. na 501 Bangor Bldg. »42 Proapecl Si.
Telefon Proapecl 316
»Wm«M^iw«iwi ——M ■ »i maanra«.
Pozor, Plumbing!
Kadarkoli hočete, da se v vaših hišah naredi plumbarsko delo, se obrnite na svojega rojaka, ki vam naredi to v najboljšo zadovoljnost. Stranišča, kopališča, sinke, itd.
Pojdite k svojemu rojaku najpr-vo, predno drugje vprašate. Najstarejši jugoslovanski plumber v Clevelandu.
NICK DAVIDOVICH
6620 ST. CLAIR AVENUE Cleveland, Ohio
O. S. Princeton 1173 W Rosedale 1828
yjimimimiiiiimmiimiMmiimmmi£
I Dr.J.V. I
1 ŽUPNIK, |
SLOVENSKI
ZOBO - ZDRAVNIK, |
= 6127 ST. CLAIR AVE. 5 Knausovo poslopje tiad Grdi- s novo dvorano. • '
S Najboljše zohoiravnifiko delo	a po nizkih cenah
5 URADNE URE: od 8:30 z ju-	S
traj do 8:30 zvečer.	JT
z Liberty bondi se sprejemajo £ 5 i a v plačilo polne vrednosti. £
iiiimimiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiii?
WWWIWWVWWWWVWW
t Dr. H, 0. Stem, j
ii Dr. S. Hollander
i; t
ji zobozdravnika \
i[ 1355 L 55th St. vog. St Ciair \ i j Vstopu 55. cesti nad lebrno j
Ure od 9. zjutraj t i!	do 8. zvečer.	J
-- ;
i> Govori se slovensko. ;
Dr. L. A. STARCE I
OPHTHALMOLOGIST Odstrani vzroke očesnih nere- j dov, ^glavobola, nervoznosti z j ophthalmologično metodo in pra- ! vimi očali.
URAVNA KRIŽPOGLED 5 BREZ OPERACIJE URADNE URE: Od 10—12 op. 1 I od 2—4 pop. od 6—8 zvečer, j | Ob nedeljah in sredah od 10. , do 12 dopoldne.	'
5391 ST. CLAIR AVE. Cleveland, O.
Postrežba z avtomobilom.
Kadar potrebujete avtomobil, nai-sibo za krate, pogrebe in druge prilike, ja izlete, naročite ga vedno pri meni ker je točna postrežba noč in dan. Cene prav nizke. Najlepši in najboljAi avtomobil za vse alučaje. Sedaj stanujem na
1123 Addison Rd. kjer me dobite vsak čas.
JOSEPH VOVK, Priporočam se tudi vsem ieninom 'n nevestam ta ob priliki poroke.
Princeton 245_ (x-46)
****** *
I NE BODITE BOLNI. |
Moja kiropraktična adjustira- !{ nja vas ozdravijo in ohranijo tdrave. če ate poskusili vsako drugo zdravstveno metodo brez uspeha, tedaj vas prosim, da pri- < ► J dete k meni za skrbno analizo « vaše bolezni, kajti kiropraktika > 4,nikdar ne zgreši, da se doiene # S vzrok bolezni. Nasveti in preia- S l kava ZASTONJ.
I GEO. H. HANS, D. C. I
doktor klroprakdke.	|
J 8115 ST. CLAIR AVI. ; # URADNE URE: od 10-12, od Jj 2—4, od 6—8. 2enska po-Z atreiba.	i
LOT NAPRODAJ na Long Ar«, t W. Parku, 168 čevljev dolg in 40 lirok, blizu ftole. Vpraša se na 6526 St. Clair Ave.	1. (80)
POZOR.
Priporočava ae veem rojakom, kdor hoče imeti dobro In moderno poalopje, majhno ali veliko, ali kako Mpravilo, dobro narejene po
vali želji, aaj se zglaai pri mizaraklh rokodelcih, A. N08AN A A. BAUDBK, im K. 44th St. CWralmi. Ohio_ («0>
NAPRODAJ.
hiia 8 sob, lot 45x210, na M05 Eaat 71at St. Cena kdor da več.; Prav mo-'•rna hiia, 12 aob, paraža na 1250 E. St. Cena kdor da več. Hiia 12 aob. 4 leta stara-4 porči •me», elektrika, lot 40x140, cenr
o^^VL^IM 5*741 hSL V*(83)
Preminite dobro, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ah' pa za vožnje listke
Sedaj živimo v času NEGOTOVOSTI in ZLORABE, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje ir* zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju.	;
V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje.
Naše denarne pošiljatve se zadnji čas primeroma sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanesljivo'izplačujejo.
Označene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo z drugimi.
Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order, ali pa po New York Bank Draft.	f
Frank Sakser
82 CorUandt St.	New York, N. Y.
SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD IN T0CNA POSTREŽBA Z BOLNIŠKIMI VOZL
Cenjenim rojakom in društvom se priporočamo za vodstvo po grebov. Točna, lepa in poceni postrežba v vseh slučajih. Na razpolago imamo udobn« bolniške vozove za prepeljavanje bolnikov iz bolnišnice ali bolnišnico. Odprto noč in dan, dobite naa lahko vsak čas.
Se priporočamo naklonjenosti rojakov.
ZAKRAJŠEK & KAUŠEK
slovenska pogrebnika in balzamista. 1105 Norwood Rd. naspr. si. cerkve sv. Vida
PRINCETON 1735 W	ROSEDALE 4983
Zaupno zdravilo dela čudeže.
Skoro že trideset let se Tdnerjeva zdravfla rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, -k!etr zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislainje od strani Jtevilnih odjemalcev. Malio povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesjiva vsebina izdelkov. B<ranili smo 3e dolgo zoper kfraginjo na vseh šteVžlnih potrebščinah naših, a novi vijni dlavek mm je spod-bil še zadnji steber in morali smo ceno nekoliko (povišati. Vsak prijatelj Tri-nerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, "ko moramo veiikto Več .plačati za potrebšloine, in tudi lekarja stane veliko več, ni mogotce druginji v okom priti. Zato bo vrednost Trinerjevih leJkov povrnila odjemalcem vse kar vec plačajo za nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej ima tako zaupamje in vspeh med svetom, iker ucini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezmd jih je devetdeset odstotkov povziročenih in spočetih v želokicu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodtec in odstrani iz notranjščine drdbovja vse »nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trimetrjevi leki so iprost^ ^Vsakovrstne nepotrebne mešanice in* vsebujejo le potreba* zdcavillne grenke koreninice ter krasmo zareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, nepce-bavnosti, glavobola, poliglavobofla, nervoznosti, navadne slatooče, Ikakor tudi v želodcmih neprilkah, ki rade nadlegujejo ženskte ob premembi žitja ali rudarje ali druge kfelavce, ko deflajo in vdihavajo plin, če rabite tak 1ek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Ddbite Je v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodore vselej v koren bolečine, rato pa je zlasti v slučaju protina, afli revma-tizma, ntvragije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najpotrebnejša in najhitrejša pomoto. Jako dobro je tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi ra drgnenje živcev m za mazanje po kopanju nog.j Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je izvrstno inprav prijetno zdravilo za navadno rabo žnOtraj. Posebno za izpiranje grla kv st; istotako za čiščenje ran,, izpuščanje in dfugih kožnih ofcvorov. Dobi se v vsdh lekarnah.
Naj novejše nagrada so dobila Trinfrjeva zdravila na mednarodnih rMaUvah: Gold Medal—San Pn^daco 1115, C rand Prix ^-Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
MANUFACTURING CHEMIST.
1333-1343 So. Ashland Ave.	Chicago, m.
_	• .	m
KRESALO DUHOV.
Roman iz irskega življenja.
ANGLEŠKI SPISAL P. A. SHEEHAN. PREVEL DAVORIN CIUIIA.
Plutokrati, ne aristokrati! Temu naslovu bi delali sramoto; kajti kdo drugi je plemenit in imeniten, če ne' tisti, ki se posveti veliki nalogi, poiskati nežne niti življenja, ter jih splete v prelepe tkanine za svoj rod?
Nato so splavale njegove misli v dolino k najemnikom; mislil je: "Kako plemenito je v svojem uboštvu njih delavno, strogo življenje!" Že samo z ozirom na fizično stran svojega življenja se je pred njimi sramoval. V kolegiju je bil velikan, poln moči, in si je pri športnih tekmah priboril nagrade, dokler mu ni zdravnik prepovedal. Toda glej, kako hitro je omagal pod razmeroma lahkim delom! Kako lahko in urno so ti ljudje- od zore do mraka gibali roko in živce, kite in mišice, ne da bi se kdaj utrudili. Ves njihov živčni in mišični sestav se je nahajal vsled božjega klica k delu v ubranem gibanju. Kako trde so bile njihove mišice, kako široka njih zapestja. Kadar so se morale naporno gibati, so se mišice in kite napenjale in prožile kakor bič. Na koži ni bilo madeža ne pege, v laseh ne skrlupa ne prahu; njihove roke so bile vsled dela trde in žuljaste, telesa dan za dnem okopana v znoju, a vsled tega spiranja, vsled gor skega zraka in neomadeže-vane čistosti življenja zdrava in čista. V primeri z mnogim znancem je bil domači sin velikan, in če bi primerjal hčer s Oueen Bab, je bila kmečka deklica vsled svojega zdravja in moči prava amazonka. "Bodi blagoslov-1 ljeno delo!" je dejal. "Hva-| ljen naj bo rek: V potu svoje- j ga obraza boš jedel svoj kruh!"
Toda — in pri tej misli mu , je upadel pogum — kako naj i se meri s temi naravnimi ljud j mi in se podvrže dolžnostim, za katere bi bil moral biti utrjen že v rani mladosti. Kako bi se meril pudel s hrtom,1 kako nai se bori lenivee z levom? Ne, to je budalost. V| svojem stanu bi bil moral j ostati, živeti, kakor v njem j živijo, in umreti, kakor umi- ( rajo v njem. "Vendar ne/' si i je dejal. "Tem grdim mislim , ne morem pritrditi. Prevzel sem naloigo in moram jo iz- j peljati.
Toda kako? Med temi ljud mi moram na vsak način naj-j ti opirališče, od tam jih bom s dvignil na višjo stopnjo. Postavimo pa, da se že nahajajo više od mene — fizično so že brez dvoma — kaj pa potem?" Njihovih verskih nazorov si ni upal dotakniti. Kaj mu še ostane i Odgovor se je glasil: "Poseči moram v družabno in duševno življenje ljudstva. Ampak kakof Zdi se nemogoče! Naložil sem si delo velikana brez moči velikana in doživel l>om poraz. Potem moram nazaj v hvoj stan, kjer bom vsled svojega donkihotstva cilj več nih zabavljic. Treba samo opazovati Tolstega, moj vzgled! Kako ga zasmehujejo, kako odrekajo njegovi samo-odpovedi resničnost! Potomcem velja za zblaznelega mehkužneža, ki se je sam vc-ličal kot mučenec; smatrali ga bodo za učitelja, ki si ni upal izpolnjevati lastnih nau kov, za idealista, ki je iskre svojega duha kresal v smodnik, imeli ga bodo za norca, ki je zletel v zrak z lastnim strelivom. In ti, ti hočeš biti v zameglenem irskem življenju prerdk, ti hočeš najti nove poti! Ne. ti »i samo sanjač?" Nato mii je bliskoma prišlo razsvetljenje: "Žrtvoval sem se vsaj za svojo idejo. Če ne morem biti drugim gol, vsaj sam nočem zginiti."
Napotil se je po hribu navzdol. IzvsemŠi Debbie, ki je ostala, da se pogovori s sosedami, se je družina že vrnila. Mati se je sklanjala nad velikim kotlom, ki je visel na sajasti verigi nad ognjem. Mešala je svinjino in zelje. V drugem kotlu je vrel krompir. Oče in sin sta govorila na dvorišču. Mladenič se je razgreto znašal radi pridige. Dva soseda sta ga poslušala.
"Tega sploh ne moremo zdržati,'' je dejal Pierry. /'Nič drugega kakor potrplje nje v Boga. Boljše bi bilo, če bi zaupali svojim močnim rokam. "Najbolj teman Sas je pred mrakomP Zakaj ne prevzamejo vodstva duhovniki? Zakaj ne rečejo: Uprite se ko možje in ne hlinite se kakor psi!''
) "Zato ker malo dalje vidijo nego ti!'' je dejal oče. "Izo-jbrazbo imajo, ki je ti nimaš, in Duha Gospodovega, ki jih vodi/'
"Kako pa,'' je menil Pier-ry. "Da bi vsaj tako daleč videli, kakor je treba do jutri, in nam povedali, kaj naj storimo, če pridejo eksekutorji."
"Pusti, naj jutrišnji dan skrbi zase!" je odvrnil starec. "Bog bo z nami jutri rav-notako dober kakor danes."
"Košček železa in perišče smodnika," je začel Pierry, a oče mu je zašepetal: "Pst!'' — Gospod Maxwell je stopil na dvorišče.
Dasi je zapazil nenadni molk, vendar ni nič rekel. Trojica fantov se je razšla. Starec ga je nagovoril:
"Zgodilo se ni nič posebne ga?"
"Nič," je odvrnil gospod Maxwell, ki je bil nekoliko vznemirjen radi sumničenja, s katerim so ga opazovali.
"Svoje molitve ste seveda opravili na svoj način?" ^ "Precej sem premišljeval. Včasih je tudi premišljevanje molitev."
"Prav imate. Ravnotako kakor mislim jaz in nam gospod župnik pravi, da je delo molitev."
"In Vaš župnik ima prav," je resno odvrnil gospod Maxwell. "Stari menihi' so nam zapustili reklo: Laborare est orare; delo je molitev."
Sedli so k nedeljskemu kosilu. Da je manjkal Pierry, se niso brigali. Ob nedeljah je ponavadi šla mladina k me tanju žoge ali na ples ter se je zadovoljila s kosilom, ki ga I je imela pri znancih. Pri obedu so molčali. Starec je bil j zatopljen v misli, gospod Maxwell nemiren. Slučaj po maši mu je razodel, da ga ne smatrajo sobi enakega. Iz | vsega je sklepal, da vse teži neka skrb, ki je niso marali zaupati. Seveda ni imel pravice, da bi radi tega tožil; če se pa ta zapreka nezaupanja ne odstrani, potem ostane njegova naloga nedovršena. Stal je na neznanih tleh in le en sam korak mu bi lahko postal usodepoln. Gospod Maxwell je položaj dobro razumel. Prenagliti se ni smel. Ali naj čaka,,.da se stvari same razvijejo ali naj si pomaga z vprašanji ? Trezen raz-sodek je svetoval čakati. A medtem, ko je molče zaužival jed, si je mislil: "Ti ljudje so vzeli mene, tujca, v hišo, delijo z menoj košček kruha in ne stavijo težkih zahtev. Tež ka skrb jim gloje v srcu, a jaz.. ,M Potisnil je krožnik in latvico od sebe in, uprši oči v starca, dejal:
"Kakor vidim, se nahajate v stiskah f
Mož je nekoliko osupnil, položil nož in vilice na mizo in odgovoril:
"Nekoliko že. Pravzaprav smo vedno v stiskah, vendar bodi hvaljena volja božja.'' Mati, ki je sedela pri og-
njišču, je rahlo zakašljala, Debbie je plašno pogledala
vanj.	J
"Nimam pravice/' je dejal gospod Maxwell, "siliti se v ( Vaše tajnosti; če bi pa Vam mogel kako pomagati, lahko razpolagate z menoj.''
"Zelo smo Vam hvaležni," je rekel "Owen McAuliffe, "a nimamo pravice, obteže-vati z lastnimi skrbmi tuje rame."	N
•j "Mogoče pa bom videl'da-s Ije nego Vi,'' je menil gospod - Maxwell, ki bi bil ljudem .1 nad vse rad pomagal. "Videl
•	I sem že nekaj sveta in sami
■	pretrpel že nekaj."
■	"Premladi ste še, da bi mogli imeti skrbi. Toda saj ni
•	i nič na tem, Če Vam povem, i ,kar že cela vas ve. Najemnino : dolgujemo za eno leto. Agent
si je izposloval ukaz za rube-žen, in ne vemo, kdaj pride > eksekutor in nam zarubi vse,
kar imamo." ; "Hudo je,'1 je sočutno de-! jal gospod Maxwell. "Kaj mi-i slite storiti?'' i "To me ravno skrbi. Pierry in fantje se hočejo ekseku-torjem upreti in jih enkrat za vselej poučiti.''
"Upreti?'' je skrbno vprašal gospod Maxwell.
"Da, in potem pustiti zade^ vo pred porotnike.''
"To pomeni prelivanje krvi in zapor."
"Da. In seveda potem Pierry ne ostane več tu; kadar pride iz zapora, pojde v Ameriko."
Stvar je slabo kazala. Pomenila je težko nesrečo za ubogo, pomilovanja vredno družino, ki bi se razbila. Gospod Maxwell je naslonil glavo nied dlani in začel premišljevati. Po par hipih je vprašal: "Ali ni nobenega izhoda?'' "Ne, nobenega, razen če Se odtegnemo rubežni."
"To se pravi, odgnati moramo živino in vse, kar lahko prodajo."
"Da, to moramo; najboljši izhod je."
"Toda, potem Vas zapode iz hiše?"
"Ne, če to store, izgube sami ravnotako vse, kakor mi."
"In zakaj se ne odtegnete? Prepreči se prelivanje krvi {in od Vaše hiše se odvrne težka nesreča.''
"To je res. A Pierry in fan tje nočejo; stvar hočejo končati enkrat za vselej.''
V tem je tičala težkoča, pri kateri si ni znal gospod Maxwell pomagati z vsem svojim znanjem. Družini je grozil, popoln, neizogiben pogin. Čutil je ž njimi usmiljenje. Kmečko vprašanje je ležalo pred njim v vsej svoji nagoti in zahtevalo rešitve. Ravnotako je dobro uvidel, da je z uničenjem malega gospodarstva konec njegovi nalogi, ne da bi jo izpolnil; drugje ni mogel tako lahko začeti znova.
Po dolgem molku je rekel: "Koliko je treba ? Kaj hoče agent?" '
"Dolžni smo dvanajst funtov," je odgovoril.
"Hotel sem mu dati sedem funtov — več nisem mogel vkup spraviti — in sem ga prosil odloga, dokler ne prodamo sena in to malo pšenice. Vrgel miH je sedem l>an-kovcev nazaj in drugi dan-sem prejel od sodnije plačilni nalog s stroški. Nič ne bi rekel," je nadaljeval, "toda spomladi nam je poginilo par telet in žrebe; izkupiček bi, bil za najemnino."
"Poslušajte/' je dejal gospod Mavwell, naenkrat odločen. "Nasilstva moramo na vsak način preprečiti. Kje je rMerry?"
"Na plesu, ali morda v ko-vačnici, kjer zbira fante za jutri.''
"Torej moramo odgnati živino.''
"Prav, to je prav," je Vese- , lo vzkliknil starec in mati je pristavila: "Bog Vas blago- j slovi!" Debbie ni rekla nič, ( videlo se ji je, kakor bi se ji ; mlvzeb od srca težko bre- ' me."
"Toda" — je obotavljaje se menil oče. "Kaj mislite T'
1 glasil odgovor. 1 "To nič ne de. Če že pre-' j stopimo eno postavo, potem i nič ne de, če napravimo isto )1 z druigo. Od zgoraj bomo sicer laže dosegli odpuščanje."
"Dobro delo je, ker se mor , da prepreči umor."
■	"Pojdite!" je dejal gospod
>	Maxwell. "Ne smemo izgubljati Časa. Pierry se ne vrne
- pred nočjo, in mi moramo 1 prej dovršiti. Kaj naj odže-i nem in kam moram?" • I "Najlaže bi bilo za Vas, če i« odženete junici v goro k soteski kjer ima živino Mike
■	Ahern; čisto ' enaki sta in i nihče drugi ju ne razloči kot , Mike Ahern.''
>	"Pa se lahko zanesete : nanj?" ^
"Če se lahko zanesem? Ka ! kor na lastnega brata."
In gospod Maxwell je šel in prestopil obenem sobotno in deželno postavo.
VII. Immemor sui.
Ko je gospod Maxwell stopal po hribu navzgor proti kraju, kjer se je pasla živina, si je mislil: "Če bi mi bil kdo pred enim mesecem rekel, da se bom danes jaz, blagorodni gospod, veleposestnik Ro-• bert Maxwell, ukvarjal z naklepom, kako bi prekršil postavo in red ter onemogočil povelje, ki je izšlo v imenu Njihovega Veličanstva, bi ga bil pri priči imenoval za pri-smodo. Po postavi jje to, kar namerjam: obsojeno; pred mojo vestjo je delo hvalevredno. Kaj je prav? Ali je oboje? Ali je zakon pravica ali naj je pravica zakon?"
Toda — kocka je padla. Gnal je teliei po dolinici na deželno cesto, ki je vodila na goro. V roki je vihtel trnjevo korenino in vpil: "Ho! Ho! Jeho!", kakor je to prej slišal od ljudi. Do zajede, v kateri je ležal dvor Mike Aher-na, je bilo dobre tri milje. Ker se je dan že nagibal, je gospod Maxwell hitel, da bi hitro opravil in se vrnil še pred noajo. Večji del pota je Že imel za seboj in je rahlo žvižgal predse, ko sta naenkrat stopila dva moža izza grmovja in mu odločno zavpi-la, naj postoji. Bila sta orjaška in močna in njuna obleka je gospodu Maxwellu razodevala, da ne pripadata kmečkemu stanu. Eden je udaril živinčeti s šibo; odleteli sta v cestni jarek. Istočasno je dejal:	;
"Hej, fant, kam ženete živali?"
Gospoda MaxWella je tak nastop razburil, in odgovoril , je jezno:
"To je moj posel! Kdo ste, da si upate ustavljati me na javni deželni cesti?"
Odločni nastop in izbrani govor sta moža presenetila:
"Midva sva tu v imenu postave. Čigavi sta živinčeti in kam ju ženete?''
"Dokler sta v moji posesti, sta junici moji! Kam ju ženem, je moja stvar. Pustite me, prosim, da grem svoja pota, ali pa bosta občutila posledice protipostavne rubežni."
Dalj« prihodnjič •-
POLJAKI V KRITIČNEM STANJU.
London, 1. julija. Poljaki so doživeli precejšen poraz pri Kijevu..Skoro tri divizije so uničene in se umikajo. O-čividno jet pravi poročilo iz < Moskve^ da je rudeča armada prebito poljsko fronto.
Slovenski fant dobi ,takoj službo in dobro plačo v slo- 1 venski mlekariji. Vpraša se na 1166 E. 60th St. (82) j
DRAGI ROJAKI!
Ker mi je znano, da je že ' vsakemu skoro potekla vinska kapljica, vam naznanjam, da imam še precej ve- 1 liko zalogo pristnega jabol- ! čnika "New York State ; Sweet Cider", katerega prodajam na malo ali debelo po 1 ugodni ceni. Se priporočam.
FRANK KUHAR,
3804-14 St. Clair Sve. (82) •
Vložite svoj fffrr/ denar po..... 3/O pri
SLOVENSKEM STAVBINSKEM in
Odprto tudi zvečer	POSOJILNEM DRUŠTVU
razven ob sredah.	, 6313 St. Clair Ave.
i •
V NAJEM SE ODDA GARAŽA, primerna za velike avtomobile, lep prostor na 79. cesti. Vprašajte na 5512 Carry Ave.	• (81)
/NAZNANILO.
Naznanjam članom društva Carni-ola, Tent 1288, The Maccabees, da sem se preselil iz 6110 St. Clair Ave. na 1152 E. 61st St. To je zadaj v hiši Mrs Mihelčič. Prosim vse sobrate, da to upoštevajo. Z bratskim pozdravom, (80)	John Tartar, tajnik.
SI S. P. dr. Slovenija
Predsednik Fr. Spelko 3504 St. Clair Ave. podpredsednik LouiB Tomšič, 3017 St. Clair Ave., tajnik Jos. Grartic 1365 E. 43rd St. rač. tajnik Frank Hočevar, 1425 E. 39th St., blagajnik John Fortuna, 1425 E. 39th St., nadzornik blagajne: Frank Spelko, Alois Prelo-gar, 15513 Hale Ave., Anton Jarc, 1397 E. 39th St., dr. zdravnik Dr. FrJ. Kern, 6202 St. Clair Ave. (F-152)
GARAŽA SE ODDA V NAJEM, vsa električna priprava. 1155 East 58th Street._(81)
POZOR.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem se preselil iz -6206 Edna Ave. na 1075 E. 67th St. Priporočam se ob tej priliki rojakom, hišnim gospodarjem za vse karpentarsko delo, najsibo nova stavba ali povečanje vaše hiše. Tudi smo pripravljeni za vsako popravilo pri hiši, po zmernih cenah in v vašo zadovoljnost.
JOHN PAVLICH,
-slovenski stavbenik
(88) 1075 E. 67th St. Princ. 1506-W
I I. • ■ ■' ■!■ . "i ■
FANTJE SE SPREJMEJO na stanova-
nje in hrano. 6230 Carl Ave. (81)
ZAHVALA.
S. P. P. društvo Zvon, se zahvaljuje pevskim društvom za sodelovanje na prvem koncertu in iskrena zahvala občinstvu za tako obilno udeležbo, ko so nam pripomogli do boljšega u-speha.
(80)	Odbor
NAZNANILO IN ZAHVALA.
*'' ■
GLOBOKO užaljenega srca naznanjam sorodnikom, znancem in prijateljem, da mi je po dolgi bolezni zavedno oči zatisnil moj nepozabni soprog
PETER NAGODE
v starosti 25 let. Pri društvu ni bil nobenem, ker ga zdravniki niso hoteli sprejeti radi srčne bolezni, zato so dobrosrčni rojaki darovali, da smo ga spodobno pokopali, ža kar vsem izrekam zahvalo, kakor tudi daroval-cem vencev in g. Grdini, g. Ponikvarju in splošno vsem, ki so ranjkega obiskali na mrtvaškeA odru in v času bolezni.	\ '
Tebi, nepozabni soprog pa naj ti bo lahka ameriška zemlja!
/- Žalujoča soproga
VERA NAGODE in SINČEK.
HURD ROSEPEARL PLATE NAJBOLJŠE PLATE ZA ZOBE NA SVETUJ.'
Hurd Rosepearl plate za zobovje so najbolj znane na svetu v zobo-zdravništvu. Vaš prijatelj ne bo nikdar vedel, da imate napačne' zobe. Ker te plate so enostavno naravne. DRETJE ZOB BREZ BOLEČIN. Naši pacijenti nimajo strahu, kadar se
jim derejo zobje, ker se vrši to brez bolečine. Naš oddelek za "crown in bridge" je brez primere. Mi smo špecijalisti.ri Ne pozabite vpraiati za naše cene, predno greste drugam. Mi vam prU*l hranimo denar.
Dr. HURD, zobozdravnik
Odprto od 9. zj. do 8. zvečer.	Euclid in 55. St.nad Gcnr lekarno.
Ne čakajte.
Prostor na vseh boljših par-nikih je več tednov naprej razprodan, zato ne čakajte do zadnjega tedna, ako ste namenjeni potovati v stari kraj. V Vašo korist je, da se odločite za ta ali oni navedeni parnik in si prostor na njem za-arate. Mislite v naprej.
NEW YORK- iDOBROVNIK TRST.
37. julija____President Wilson
V začetku avgusta odpljuje-ta parnik Argentina in Pano-nia, dan odhoda še dosedaj ni naznanjen.
NEW YORK—GENOA 17. julija ............ Regina
NEW YORK—HAVRE —CHERBOURG.
17. julija.......Rochambeau
17. julija......... Imperator
a i. julija.........La France
30.	julija.......,". La Fayehe
31.	julija ......... Aquitania
5.	augusta.......Mauretania
6.	augusta ....... La Savoie
12. augusta.......Imperator
14. augusta.....La Touraine
14. augusta ... K. A. Victoria 21. augusta .... Rochambeau 20. augusta.....La Lorraine
Navedeni vozni red je podvržen slučajnim spremembam. Pišite po cenik za posamezne parnike in razrede.
POTNI LISTI: —Potnikom preskrbim potne liste in drugo, > kar rabijo za potovanje.
IZ STAREGA KRAJA: je dosedaj prišlo v Ameriko že Več slovenskih naseljencev, za katere sem jaz izdelal potrebne listine in katerim sem jaz poslal karte. Ako želite tudi Vi dobiti sem svoje sorodnike, mi pišite za tozadevna pojasnila.
Za nadalna pojasnila se obrnite na
LEO ZAKRAJSEK,
70.9th Ave, NEW YORY.N.Y.
——— '
AKO ŽELITE KUPITI HIŠO za eao, dve ali več družin, obrnite se do Jo*. PIKS, 6717 Edna Ave. kjer bodete pošteno postreženi, ali pa pokličite ^pa telefona r aceton	p
NAPRODAJ HIŠA ZA DVE DRUtINI 12 velikih sob. Sest klosetov, lot 59x-14 \ Se mora prodati pred 10. julijem.
šajte na 3613-15 E. 76th St. <80>
3 MAGNIFICENT STEAMERS 3
TVa Cntl SMp "SEEANDBEE** —**OTY OF ERIE" - "CfTY OF BUFTAUT CLEVELAND — Dally. May l'mi to Nov. 15th — BUFFALO
urn cuvnub • 9:00 r.ill bastskn j um hmilo	m0 p. m.
Arrive Bdvtalo ■ t t so a. m. ) Standard Tims ( Ani*« cunum tiso a m. Conn.rtlon. at Buffalo for NUnn Fall. and .11 Eaatwn and Canadian point. lUflnad tiakata
IUto-»ii).D0 Bocn4Trip. with I day« Ktqni Matt, for wi not liiiiih« 117In. wt»db—.
8«Mtlfall? Mtot*d Metianal Mat* «hvt af Tfc* Qrwt Ship "MKANDBEE" ml M ml* ir. wtifc Alao aafc far o» lTpac. pictorial and d—er«ptfr< hoot W« f,^.
Tkm Oaiafani A tAli	W
■	T;rB|T m r^flWE+4H-
■	iiiaidui* II	IK jw"
d—foatfr JI	jgiliKjPi^^r^^O^i^Ž
piling ar Staamronialasj MM^—~~
Pozor Slovenci!
VAM DOBRO ZNANI ROJAK
JOS. DEMSHAR,
ODPRE NOV URAD
v Knausovem poslopju
15. JULIJA, 1920.
Urad za gradenje novih stavb ter prodajo in nakupovanje zemljišč. Vsakdo, ki se obrne do nas, bo najbolje postrežen.
JOS. DEMSHAR,
6129 St Clair Ave.